BUKEV – DEDIŠČINA CELOTNEGA SVETA V SLOVENIJI / / Sašo Gorjanc, Domen Kocjan, Miha Varga Razširjenost in ohranjenost bukovih gozdov po Evropi ilustracija: projekt Beech Power UNESCO pričakuje, da bodo v zavarovanih gozdovih lahko naravni in evolucijski procesi še naprej potekali nemoteno. POSEBNOSTI BUKOVIH GOZDOV Da ena sama vrsta prevladuje v gozdovih in nare- kuje naravni razvoj celotnega kontinenta, je v sve- tovnem merilu edinstvena zgodba. Danes je žal oh- ranjen le še zelo majhen delež starodavnih bukovih gozdov. Zato najdragocenejši primerki bukovih gozdov veljajo za UNESCO-vo svetovno naravno B ukev (Fagus sylvatica) je v ugodnih razme- rah t.i. ledenodobnih zatočišč preživela vse ledene dobe daljne prazgodovine, pred prib- ližno 11.000 leti pa se je po koncu zadnje ledene dobe začela širiti po Evropi. V nekaj tisoč letih je poselila območja z zelo različnimi podnebnimi in geološkimi značilnostmi. Izjemna hitrost poselitve in pestrost naseljenih območij pričata o njeni trpežnosti in pri- lagodljivosti, proces njene širitve pa traja še danes. NARAVA SLOVENIJE dediščino, pod imenom »Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope«. Tudi pri nas imamo dve takšni območji. Gozdna rezervata Pragozd Krokar in Snežnik sta bila na UNESCO-v seznam vpisana leta 2017. Poleg njiju svetovna dediščina vključuje kar 78 gozdov v 12 evropskih državah in tako pomeni največji in najbolj kompleksen vpis na seznam svetovne dediščine. V teh bukovih gozdovih UNESCO ščiti izjemno vrednost in posebnost bukve kot vrste. S tem orga- nizacija Združenih narodov priznava tudi naša re- zervata kot posebnost, pomembno za vse človeštvo. Pragozd Krokar, kot eden izmed redkih še obstoječih pragozdnih ostankov, iz katerih se je bukev razširila po celotni Evropi, stoji kot živa priča zgodovini in ekološkim procesom bukovih gozdov. Snežnik je ena izmed redkih lokacij v Evropi, kjer bukev tvori drevesno mejo in kot tak predstavlja izrazito prila- godljivost in trpežnost te izjemne drevesne vrste. Oba rezervata sta pomembna tudi za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Kot območji, kjer gospo- darjenje ni dovoljeno, imata nadpovprečno zalogo odmrle lesne mase. Ta zagotavlja življenjsko okolje redkim in zavarovanim vrstam. Najbolj kariz- matična med njimi sta verjetno belohrbti detel (Dendrocopos leucotos) in alpski kozliček (Rosalia alpina). Belohrbti detel kot krovna vrsta kaže na dobro stanje okolja in visoko stopnjo biotske raznovrstnosti. IZZIVI PRI VAROVANJU Hkrati pa je naziv svetovne dediščine tudi velik izziv. UNESCO pričakuje, da bodo v vpisanih goz- dovih lahko naravni in evolucijski procesi potekali nemoteno še naprej, kar zahteva strog varstveni režim in čim bolj omejeno človeško posredovanje Velik delež odmrle lesne mase je prepoznaven del pragozdov. Ta daje hrano in zatočišče mnogim oblikam življenja. Na sliki je gozdni rezervat Borovec (vplivno območje pragozda Krokar). foto: Sašo Gorjanc Svet ptic 01, april 2021 20 znotraj rezervatov. Zaradi UNESCO-ve prepoznav- nosti slovenska rezervata v zadnjih letih privablja- ta vedno več obiskovalcev. Oba rezervata za zdaj varuje Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom, in sicer Pragozd Krokar kot rezervat tipa 1, kamor vstop ni dovoljen, gozdni re- zervat Snežnik pa kot rezervat tipa 2, kjer je dostop dovoljen le po označenih poteh. Trenutno sta rezervata pomanjkljivo označena na terenu, veliko ljudi stihijsko (tudi nevede) vstopa v rezervate, hkrati pa v obeh lokalnih skupnostih obstajajo različne želje in potrebe po izkoriščanju rezervatov in UNESCO-ve znamke v namene regi- onalnega in turističnega razvoja. V zadnjih dveh letih zato na Zavodu za gozdove Slovenije sodelu- jemo v mednarodnem Interreg projektu BEECH POWER (Svetovna dediščina bukovih gozdov: krepitev in pospeševanje trajnostnega razvoja na osnovi ekosistemskega pristopa). Razgled iz okolice pragozda Krokar nad čudovitim okoliškim »morjem« gozdov foto: Domen Kocjan VIRI r u SSo , D. et al. (2011): Habitat selection by the highly endangered long-horned beetle Rosalia alpina in Southern Europe: a multiple spatial scale assessment. – Journal of Insect Conservation 15: 685-693. Denac , k . & MiHelič , T. ( 2 0 15 ) . Status in var stvo belohrbtega detla Dendrocopos leucotos v Sloveniji. – Acrocephalus 36 (164/165): 5-20. rezervatoma. Tako so bile jeseni 2019 organizirane prve delavnice za odkrivanje groženj rezervatoma in delavnica za reševanje konfliktov. Lansko jesen pa sta potekali še delavnici, ki sta z nadgradnjo prejšnjih delavnic omogočili začetek pripravljanja konkretnih in posebnih predlogov pri izzivih za obiske rezervatov. STO GLAV, TISOČ IDEJ Ideje za pot naprej si na delavnicah izmenjuje razno- lika skupina deležnikov, ki vključuje gozdarje, nara- vovarstvenike, turistične delavce, fotografe in lovce. Predlogi glede upravljanja so med deležniki zelo različni, od tega da se celotno širše območje zapre in dovoli le vodene oglede, ki pa bodo omogočali obi- skovanje tudi samega pragozda, do preusmerjanja vsega obiska zunaj rezervatov in urejanja infrastruk- ture za zagotavljanje primernih doživetij za goste. Vsi predlogi so pretehtani in zabeleženi, kot tudi posredovani relevantnim odločevalcem. Rezultati delavnic bodo v prihodnje uporabljeni za pripravo projektne regionalne strategije za obe območji, le-ta pa bo lahko služila tudi v nacionalnih postopkih kot podlaga za pripravo Uredbe o naravnih rezervatih, kot tudi upravljavskega načrta, ki je za naravni de- diščini svetovnega pomena nujno potreben. Ne glede na izzive in kompleksno problematiko pa je gotovo, da bo s primerno in aktivno vključenostjo lokalnih deležnikov mogoče vse te izzive uspešno reševati tudi v prihodnje. Naslednji koraki pro- jekta predvidevajo oblikovanje lokalnih delovnih skupin, ki bodo omogočale še bolj aktivno sodelo- vanje med upravljalci in deležniki in premagovanje ovir. Glavni cilj je ustrezno upravljanje z obema rezervatoma, da se ju zaščiti in obvaruje za korist narave in vsega človeštva še naprej. Ena izmed najbolj karizmatičnih vrst v rezervatu je ALPSKI KOZLIČEK (Rosalia alpina). foto: Al Vrezec Projekt omogoča organizacijo delavnic z lokalnimi, regionalnimi in nacionalnimi deležniki ter odloče- valci, kjer se omogoča izražanje želja in na podlagi le-teh oblikuje smernice za prihodnje upravljanje z BELOHRBTI DETEL (Dendrocopos leucotos) kot krovna vrsta kaže na dobro stanje okolja in visoko stopnjo biotske raznovrstnosti. foto: Gregor Bernard Svet ptic 01, april 2021 21