Znamenitem slepec na Dolinskim. Jože Golob, kmetiških starišeV sin, je bil rojen 18. svečana 1804 v Selu, vasi Mii'nske 'okolice na Dolenskim. Komaj šest let star je tako"hudei koze ali osepence imel, da je oslepil. Revnim' štari-šem- ga ni bilo moč v učilnico za slepce na Du,naj poslati. Dali so ga v pol ure oddaljeno faro duKoVriini samo keršanskiga nauka učiti. Stanoval je ves^ad! svojiga uka pri tačasnim orglarji, ki je bil nje^clve, žlahte. Tukaj mu je igranje na glasovir sosebntf do-padlo, iit v nj^m ljubezen do ie umetnost? tako^itfcl vžgalo^ da poskuša slišane igre na glasoviru samo-J tež igrati. Po nepreneliljivi vaji s pomočjo svojiga dobriga sluha res kmalo niarsiktero prav lepo zakroži. Ko so ga bili stariši domu vzeli, mu je bilo dolgočasno brez dela biti. — Kakšno da. je kmetijsko in hišno orodje, je večidel ;iz ,{iste dobejVedil, koj je, še v idil. Kar ne ve, pa natanjko otiplje (ošlata), in, začne zdaj sam mnogoverstno orodje delati. Naprav-lja toporiša za sekire, lopate, matike i. t. d. Izde-Ijnje in popravlja lesene vile, grablje, kice, škafe, stole in klopi. Ima svoj skobelnik s skobli.iir z vsim potrebnim orodjem. Ker ne vidi, si pomaga, .kakor vsak slepec s potipam in>sluham. 162 Strašno težko je pogrešal doma glasovfra. Ker je pa že dosihmal marsikaj samotež napravil, si misli: kaj, ko bi se tudi tega dela lotil? Prosi orglarja farne cerkve, da bi mu dovolil, njegov glasovfr na-tanjko pretipati. Mu dovoli. Naš Jože pretiplje vsiga od zunaj in znotraj. Gre domu, se spravi na delo in naredi kmalo ravno tak glasovfr, kot je bil orglarjev. Samo da ni bil tako zlikan. Orglar to zvediti ga pride pogledat. Glasovfr mu tako dopade, da ga kupi. Potem je še več glasovfrov naredil, in jih po 8, 10, 12 goldinarjev prodal. Zdaj jih ume tudi likati ali politirati. En glasovfr njegoviga dela mora tudi v Ljubljani biti. Imel ga je ranjki pripravnik Ovsenik. Po njegovi smerti ga je nekdo v Ljubljani kupil.— K maši, pol ure hoda, hodi brez vodnika. Število stopnjfc pred cerkvijo mu je sicer znano; vender na zadnji še nogo vzdigne, ko bi se bil ravno vštel, da ne pade. — pela nar rajši po noči. Po dnevi mu ljudje nalaš orodje prestavljajo, in se mu posmehujejo, če gat ne more najti. Ce mu po dnevi v gojzdu drevo pokažeš, gre po noči v. gojzd, ga vselej najde jn, poseka. Pozna tudi, če je drevo za kaj ali ne. —. ImejJ so pri hiši kad, ki je ni mogel nihče popraviti. Pravi Jože: Bom pa jaz poskusil. Drugi ga zasmehujejo, rekoč: Ti boš pa že kaj. opravil — toliko, kpt žaba pri lešniku« Po noči, ko so drugi spali, se onj^sp^avi čez kad, in, jo tako popravi, da derži kot jajpe. _______ G. p. Pasja steklina, (Dalje.) Kako zoper pasjo* steklino ravnati, in sicer: 1) kake overati^ de. ne vstane ne med psmi, ne med drugo1 živalijo? Steklino psam overati, je treba vediti, od kod de ja dobivajo. — Dosti reči imenujejo, de so jim krive stekle bolezni; pa nič se prav dobro ne ve. To ve"mo, de marsi-ktere stvari jim jo pripravljajo, in ji pot nadeljujejo. Take so: dolg neprejenljiv mraz in po njem nagla vročina, pre- i63 velika in predolga vročina poleti, trud in vpčhanje, če pes nima prilike se vode napiti. Taka se rada godi psam priklenjenim, ki jim ali nič ali premalo piti'dajejo,i*de so prisiljeni svojo scavnico piti; leža pozimi pod vročo pečJ jo; dolga lakota, gnjila pijača iz mlake, iz gerde luže i. t. d. Pasjo steklino v začetka zadušiti, je treba števil* psov pomanjšati, in nepotrebne pse zatreti* Če bo manj psov, bo tudi manj stekle kuge, manj vgriznjenih ljudi. Vsak naj se znebi nepotrebnih lajavcov. Nepotrebne pse okrog letati pušati je tudi prepovedano. S takim potepanjem najdejo priložnost se gristi in klati s psmi, ljudi popadati, po lakoti in žeji "Vse Vprek zreti, vse lokati1, in 'si steklo bolezen nakopavati. Hudi psi naj se priklepajo, čel so domu potrebni, ali pa vbijejo. Pasja hrana, strežba in oprava, de ne bodo bolehalij naj bo taka le: Jesti jim dajaj čedne, zdrave hrane} de1 ne pojedajo nesnage; 'zlasti poleti jinr ne dopušaj gnjile,' smerdljive kervi, mesa, tolše, ali kake smerduhe. Skerbi mu za čisto, hladno, zdravo Vodo. Žeje naj neterpi. Po^ mij in pa lugov naj ne pije. Skodvajo mu vse vrele, di-šavne, vroče, hude in prekisle jedi. Kosti .naj hrusta in gloda, kost mu nar bolj tekne. Cedi ga, česaj, čehaj, peri, kopaj, ostrizi kocastc vsaj dvakrat v letu, in v vodo jih plavat goni. Pasjico jim pogostama očedi in z novo''slamo nasteljaj. Pozimi naj bodo v toplim hlevu na snažni slami, varni pred mrazam, močo in vetrain; daj jim dovelj čiste vode, in poskerbi, de jim ne zmerzuje, in de se jim. zmerznjena znienja. Ne pušaj jih ležati pod zakurjeno pečjo, ne z glavo blizo ognja, ne sicer pri ognji, možgane jim vnema ta reč. Ne preženi jih z lovam, naj ne bodo na speklim solncu. So se pregreli, deni jih v hlad, odpe-hajo naj se, potlej jih napoji. Ne draži, ne je"zi jih v Vročini in v velikim mrazu. Po jezi jim ne brani piti. Je pes prikljenjen, mu je to še bolj potrebno; saj tak je že tako nevoljin. Vročih, pregretih, potnih ne devaj v prevelik hlad. Stariga psa daj vbiti; starec od vsake majhne stva-rice rad steče. 164 v 2) Čepa steklina vstane, kako'varovati nesreče sebe, drugih ljudi in živali? Začuti kdo nad psam imenovane znamnja stekline, naj hrup zažene in berž gosposki pove. Psov gospodar, ki to opusti, bo kriv velike policijske pregrehe, in bo mogel vso storjeno škodo'poverniti, V vaseh, kjer ni gosposke, se pove županu, ki da to reč naglo razglasiti, de se ljudii varovajo, in po konjača pošlje. Stekli pes teče veči-> delj naravnost dalje, iti le-to šavsa, kar mu naproti pride. Beži tedaj, ako ga zagledaš, kar te noge neso, vstran. Odrašeni možje pa, naj gledajo ,i de ga na varnimi kraji, č# je moč", ali s puškami ali s koli še poprej vbijejo, pre-r den.,konjfly'r (kanjoderec) pride. Vbitiga pa ne v vodo vreči. Z živim apnam, ga .naj konjak potrese in šest čevljev globoko .zakoplje. .Zemlja Sje mora dobro >zaternjati de ga prasci jiq izrijejo^ Tudi sehy,ari dotakniti, tistih krajev, Jii jih je on oslinil. JEar je poslinil, se mora dobro odergniti, železne reči pa razbe-liti. Ta bolezen je strašna, kužna. (Konec sledi.) Itako kebre pokončati in mertve v prid oberniti. Kebri jajčka zlezejo, iz kterih so beli červi, ki tri,Jeta v zemlji žive, potem pa se spet v kebre spremenijo. V oboji podobi je ta žival strašno škodljiva. Če pokončaš kebre, preden novo zalego store, vbraniš tudi červe,,j— Kebri pokončajo cvetje in mlade peresca sadnih, pa tudi gojzdnih dreves, da v hudim kebrovim letu hrast, kostanj, gaber i. t. d., blizo do kresa goli ostanejo, — Oervi kebrovi spodjedajo korenine žitu, drugim zelišem in celo drevescam. Cervi se more pri oranji. To je otročje delo. Za plu-gam s palico iti in treti jih. Vrane, krokarji? srake, kavke jih priletijo tudi berž poberat. Toraj, kmetovavec! ne bodi jim sovražnik. Čeravno ti kaj maliga žita pozob-Ijejo; na drugi strani veliko več dobička store. 165 Kebri pa se tako love: Zjutrej zgodej, dokler so kebri še bolj okorni, jih 2 drevja tresi in v posode poberaj. Po tem jih po-pari ali v vodi vtopi, in jih s perstjo ali apnam zmešane za gnoj porabi. €e strohljene kebre okoli mladih dre-vese potreseš, ti boja čuda lepo rastle. —* Prešičemj racam in kokošim se t tudi pozobati dajejo, pa zaporedama preveč jim jih dati, ni zdravo^ — Iz kebrov se napravi tudi dobro olje za kola mazati, takole: Vzemi 2 velika lonca; večiga do verha zakopaj v zemljo, manjšiga paiia-i polni s kebri, ga pokri s tako gosto drateno mrežico, da kebri skozi ne padajo, in po tem ga povezni Verh prazJ niga, ki je v tleh zakopan. Potem se napravi oginj okoli lonca, ki je s kebri napolnjen5 oginj jih naglo vmori in jim mast v spodnji lonec zleče. Skušnje uče$ da iz 12 bo-* kalov kebrov se dobi 3 bokale kolomazila. Tako se da škodljiva reč odpraviti in še v koristno oberniti. Bolj odrašeni_, pametni otroci to vse sami lahko vijo. Drugi pa naj njim ali starišem pomagajoč ~- Letaš je kebrov ila cente. Ce se prec ne pokončajo, veliko škode bodo naredili. Zadnji čas je. Otroci! povejte to, kar ste zdaj brali, tudi svojim starišem, če še ne vejo. Marljivo jim pri tem lahkim opravilu pomagajte in kebram vojsko napovejte. Ce bodo sta-riši več dohodkov imeli j bodete tudi vi boljše živeli. —' Kebrovih malenčkov pa ne delati! Žival, če je treba, naglo vmoriti, je prav. Žival terpinčiti pa ni prav. Žival čuti bolečino kot človek. Ali bi se morde vam, Nacek! An-drejčck! Jernejček! dobro zdelo, ko bi vas kdo tako na mlinsko kolo nataknil in sukal, kot vi kebre? Kaj? — (Po tfovicah.J Samo, pervi kralj slovanski. Od leta 568 do 778 po Kristusovim rojstva so zdi-hovali Slovani, sosebno Cehi, Moravci in Slovenci pod težkim jarmam kervološkiga ljudstva Avarov, Nar več pa so tcrpeli Slovenci v zdajni Krajflski, (Štajerski in Ko- 166 roški. V vsakim boji so mogli v pervi versti biti, pervi še s sovražnikam zagrabiti in nar hujši bitve prestati. Slovenci so se mogli Avaram pustiti prestaviti, Jtamur se je tem poljubilo., Ce so se le količkaj vstavili, I so jim'Avarj brez Vsmiljenja vasi požgali, stern (setev) -in lito Tia njivah pokončali. V taki stiski in sužnosti niso bili. Slpvenci še nikdar poprej. Kmalo so je bili ido gerla siti. Od vsih krajev so pomoči in priložnosti iskali, se žulečiga avar-skiga jarma.-znebiti. Po tem pa niso le .Slovenci, ampak tudi drugi Slovani hrepeneli, ki so pod avarsko oblastjo ječaJi, Previdili so, da bi bila njih moč zadosti velika, ko bi ne bili na toliko delov razcepljeni. Združiti se je bild zdaj njih poglavitni nameu. Začeli so se tedaj Slovani od gornje Labe*) in zatatranskih krajev**), kakor tudi ad. doljne Donave sem gori vzdajno Ogersko, Serb-sko, k Savi in Dravi***) v zdajno Bosnijo, Dalmacijo in HrOVaško^Krajnsko in Štajersko k svojim' bratam preseljevati. Sklenejo se s> Cehi. ;Tako združeni so bili pripravljeni le za, meč prijeti in. nečloveške Avare poklati. Junaški' slovenski vojšak (ne kupec, kaker nek-teri pišejo) po imenu Samo se zedinjenim Slovanam za vojvoda ponudi, in jih pod svoje bandcrovzbere. Plane z njimi nad' divje Avare. Huda vojska se prične. Avari vsako bitvo zgubijo in odnašajo pete. Ker se. je bil S a-4 mo v teh vojskah tako umniga in junaškiga vojvoda ska-zal, ga vsi Slovani enoglasno za svojiga kralja zvalijo. (Konec pled,ij Vkradene jajca. (Poydslica.) En večer pride veliki župan v kerčmo, in si je rekel polič vina prinesti, pa dvoje jajc v mehko skuhati. Ko pervo odtruplje, najde v njem dolgo černo žimo; ravno tako tudi v drugim. Pivci se nad tem zavzamejo rekoč: „To ni po pravici, je copernija." *) L a b a (Elbe), reka na Češkim (Peiriskim). '*) Tatra, gora na Slovaškim^ • ***) Donava ali Dunaj (Donau), Sava'in Drava so reke (vode). 16? v Zupan se nasmeje in gospodinjo popraša, od koga je jajca kupila. Mu odgovori: „Od metlarjeviga Lukata." Zupan gredoč beriča po-nj pošlje. Ko dečka v hišo prižene, ga župan navije 'rekoč: „Ti si tat! Ze dolgo časa so bile moji sosedi jajca iz gnjezda jeinane, ali premede-niga tatii ni mogla oslediti. JVa to sim ji jaz svetoval, naj vsako jajce s tanjko iglico prebode, eno dolgo žima vanj potisne in tako zaznamovane spet v gnjezdo' pologi. Ona je to napravila, in ena žima te je razodela, da si tat jajca kradel. Berič! le v luknjo z njim; da ga ohraniš!" Tak tatvine,' goljufije Kakšna mala reč odkrije. (Smirf.) KLerv iz nosa teče. Marjetico je celi dan glava bolela. Proti večeru ji začne kerv (kri) curkamaiz nosa teči. Oh, mati! poglejte no, glava me boli, zdaj mi pa poverh še kerv teče. Nič se ne jokaj nič, Marjetica! to je zdravo, pravijo mati. Zares, komaj se ji kerv vsjavi, jo neha tudi glava boleti. — Če se pa noče kerv dolgo vstaviti, vlij si ali naj ti kdo drug vlije merile vode na tilnik; ali pa ruto z njo* namočeno na tilnjjk položi. Kadar se zg.reje, jo vnovič namoči, in namakaj dokler ne neha. Včasih tudi pomaga, če se košček noviga v merzlo vodo pomočeniga platna v nos-i nico vtakne in nekoliko časa v nji derži. Dobro hot&i. Star berač pridšj v hjšo, kjer so ravno jedli, se pritoži, de je silno lačen, fa prosi za jesti kaj. En čas ga trije fantini gledajo. Ker se jim je smilil, vstanejo in mu dajo, kar so še na okrožnikih imeli. Ančika, triletna deklica, pa se je žalostno deržala, ker ni nič več na okrož-niku imela, mu dati. Zdaj zagleda kozarček vode, katero so ji bili mati poprej nalili. Z veseljem vzame kozarec ;a vodo ter ga sivoglavcu poda. Taki otroci so veselje sta- rišev, in jim bodo gotovo tudi v starosti podpora. Ivan Obalo. 168 Lesica in grozdje. (Basen.) Lesica vgledati na visoki terti grozdje, se je spen-jala iu spenjaln, da bi ga bila dosegla. Viditi pa, da nikakor dovnjega ne pride, odide rekoč: „Je še kislo. Nič ne velja. Se skomine bi dobila od njega.1'' Tako smešno, kot ta lesica se tadi nekteri Jjudje izgovarjajo, kadar jim kaj spodleti. Smešiiica. Juri! zdaj te bom oženil, rečejo oče. — Juri se boji in začnfr jokati. — Bebec! poka} se bojiš? Saj sim se tudi jaz oženil. — To je pa bilo vse drugače, se kremži Juri, vi ste se oženili z materjo; jaz pa bi se mogel s prav ptujo žensko. Zastavici. Zakaj kokoš ponvo (ponev) kljaje ? 'duom du %p>%yi gf mu