PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
•	1 'd 1*11 *
primorski
J|	dnevnik ; s
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIII. št. 253 (12.885)
Trst, torek, 27. oktobra 198',
Dow Jones nazadoval skoraj za 9, milanski indeks pa za 5 odsti
o
o
?0
o
o
Nov hud padec na newyorški in drugih borzah Reagan in Kongres se še vedno le »tipljeta«
Ob skrčenju ameriškega proračuna za 23 milijard dolarjev naj bi oklestili za lly5 milijarde vojaške izdatke Dolar spet zdrknil pod 1300 lir in spravil v nevarnost sporazum iz Louvra - Zlato gor9 nafta pa dol
Stavka pilotov ohromila letalski promet
RIM — Na letališčih je bil tudi včeraj kaos. Zaradi stavke avtonomnih sindikatov ANPAC (piloti) in ANPAV ter ATV (stevardese in drugo potujoče osebje) so mirovala vsa letala, ki povezujejo Italijo s tujino (redna je bila le zveza Rim-New York), a v notranjem prometu so črtali kar 50 od skupnih 80 poletov. K stavki ni pristopil sindikat APPL (piloti); ta soglaša z zahtevo po ohranitvi pokojninskega sklada, zaradi katere so gornji trije sindikati uprizorili protest, vendar hoče prej prisluhniti ministru za delo Formici, ki se bo jutri ločeno sešel s predstavniki avtonomnih in zveznih sindikatov ter družbe Alitalia. Pravo jabolko spora je sicer delovna pogoba za vkrcano in letališčno osebje, ki je zapadla konec avgusta. V krogih CGIL in CISL se ne morejo otresti vtisa, da skušata Alitalia oziroma sindikat državnih uslužbencev Intersind še zaostriti medsin-dikalne spore in izsiliti zakon o omejevanju stavk.
NEW YORK — Če je bil prejšnji ponedeljek na newyorški in drugih vodilnih borzah sveta porazen, mu je bil včerajšnji dan podoben: wallstreetski Dow Jones je padel skoraj za 9 odstotkov nasproti petkovemu indeksu, londonski Financial Times za 8 od sto in Commer-zbank v Zvezni republiki Nemčiji za 6,21 od sto, medtem ko je tokijski kaza-telj zdrknil za 5 od sto, pariški za 7,72 od sto, sydnejski za 6,7 od sto, milanski za 4,93 od sto, ziiriški za 12,29 od sto, madridski za 14, a hongkonški po enotedenski zapori borze kar za 34 odstotkov! Obenem je dolar nazadoval za poldrugi odstotek na 1.279 lire proti 1.302,90 v petek (a bi še bolj, ko ga ne bi domači bančni sistem podprl s tem, da je spravil v denarni obtok 6 milijard dolarjev), za-hodnonemška marka pa napredovala (s 721,46 na 723,265 lire), tako da je bil lou-vrski sporazum skoraj že na prepihu. Podražilo se je tudi zlato (za 4,5 dolarja na 475 dolarjev za unčo), vtem ko se je nafta pocenila na 18,80 dolarja pri sodčku zaradi nuje po kritju borznih izgub in govoric, da ne bo OPEČ zvišala cen vse do konca leta 1988.
Teden se je začel torej pod slabim znamenjem kljub rafalu pomirjevalnih
izjav Bele hiše in včerajšnjemu prvemu uradnemu posvetu med Reaganom in Kongresom, kako zmanjšati zvezni primanjkljaj. Srečanje je bilo v »tvornem in vedrem« vzdušju, govorili pa so le o »logističnih in proceduralnih« vprašanjih. Skupno strategijo o skrčenju zveznega deficita za 23 milijard dolarjev bodo začeli snovati jutri popoldne, časa pa imajo samo do 20. novembra: ko ne bi prišlo do kompromisa, bi nastopil mehanizem o avtomatičnem oklestenju proračuna 1988, kar pa nekomu ne diši. Po zakonu Gramm-Rudman št. 2 naj bi za 11,5 milijarde dolarjev zmanjšali vojaške in ravno za toliko tekoče izdatke. Demokratska stranka se zavzema v tem okviru, kot znano, tudi za zvišanje davkov, ki ga Reagan ne mara, a pravi, da se je vendarle pripravljen o tem pogajati.
Davčno privitje priporoča tudi John Kenneth Galbraith, ki meni upravičeno, da je treba izstisniti več denarja iz žepov najpremožnejših državljanov, hkrati pa pomagati brezposelnim. Ugledni ameriški ekonomist primerja dogajanja na borzi z balončkom: ko ga prenapih-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Da ne pride do požara
DEJAN VERČIČ
Predsedstvo SFRJ je znova poslalo na Kosovo posebne enote zvezne policije. Jugoslovanske »zelene baretke« so že bile na Kosovu pred šestimi leti in njihova ponovna vrnitev kaže, da se med tem ni zgodilo kaj dobrega.
Brnenje motorjev oklepnih vozil, ki se premikajo proti Kosovu, ni presenetilo nikogar v Jugoslaviji. Mnogi so demonstracijo sile glasno zahtevali, drugi so se je bali. Oboji pa pričakovali. Kajti v kotlu vre že od začetka septembra, ko je vojak albanske narodnosti v paračinski vojašnici streljal — Tanjug je v svojem komentarju že nekaj ur po dogodku trdil, da ve, da — na Jugoslavijo. Sledilo je maščevanje nad vojakovo družino in vso albansko narodnostjo. Razbijanje lokalov, katerih lastniki so Albanci, je postalo vsakodnevno.
Tri tedne zatem je obrambni minister admiral flote Branko Mamula povedal, da tako naprej več ne gre. Sledil je obračun v srbskem partijskem vodstvu, ki se je končal z zmago trdo-rokcev. Glavno vprašanje tega spopada je bilo, kaj in kako hitro narediti s Kosovom. Javna skrivnost je bila, da so zmagovalci zahtevali vojaško upravo pokrajine. No, te tudi zdaj še niso dobili.
Potem se je nekdo spomnil, da je visoki kosovski funkcionar Fadil Hox-ha lani nekaj rekel. In naenkrat je več tisoč Srbov in Črnogorcev na Kosovu začelo protestirati. In Hoxha je bil odstavljen.
V petek se je sestalo še kosovsko partijsko vodstvo in takrat je prvi mož kosovskih komunistov izrekel preludij v zadnjo odločitev državnega predsedstva: »To, kar se zadnje dni dogaja pri nas, na Kosovu, je tako, kot bi se igrali z ognjem na suhem Ustju.« Prihod »zelenih baretk« na Kosovo lahko tako razumemo kot prihod gasilskih enot, ki naj poskrbijo, da ne pride do požara.
Pa vendar ostaja dosti vprašanj odprtih. Ali je sedanja intervencija posebnih policijskih enot le kompromis s trdo linijo v Srbiji? Vsak pozorni bralec sporočila, ki ga je ob svoji odločitvi objavilo jugoslovansko predsedstvo, bo opazil, da v njem manjkajo glavni podatki.
Vsekakor pa ni mogoče pričakovati, da bi policija lahko kaj več kot gasila. Pomiritev med sprtimi je lahko samo političen napor, reševanje odprtih vprašanj, predvsem stabilizacija gospodarstva, ki je na Kosovu v kritičnem stanju in seveda obnovitev sožitja med tam živečimi narodi.
Ukrep je posledica okrepljene organizirane sovražne dejavnosti
Predsedstvo SFRJ poslalo na Kosovo odred milice notranjega ministrstva
BEOGRAD Predsedstvo SFRJ je ugotovilo, da obstajajo posebni varnostni razlogi, ki zahtevajo, da zvezni sekretariat za notranje zadeve neposredno organizira izvajanje določenih nalog državne varnosti na ozemlju SAP Kosovo. V zvezi s tem je sprejelo odločitev, da na ozemlju SAP Kosovo pošljejo odred milice zveznega sekretariata za notranje zadeve.
V sporočilu predsedstva SFRJ v zvezi s tem sklepom je rečeno: »Predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije je na seji, ki jo je vodil predsednik Lazar Mojsov, poleg funkcionarjev organov federacije pa so se je udeležili predsedniki predsedstev SR Srbije in SAP Kosovo, ter predsedstev CK ZK Srbije in PK ZK Kosova, preučilo politično varnost in položaj v SAP Kosovo.
Predsedstvo SFRJ je ocenilo, da je kot posledica okrepljene organizirane sovražne dejavnosti s pozicij albanskega nacionalizma in separatizma ter organizirane dejavnosti nosilcev srbskega in črnogorskega nacionalizma, ki manipulirajo z upravičenim nezadovoljstvom Srbov in Črnogorcev v
SAP Kosovo, prišlo do poslabšanja po-litično-varnostnega položaja v SAP Kosovo, da obstaja nevarnost nadaljnjega poslabšanja položaja in resnega ogrožanja varnosti.
Na podlagi takšne ocene je predsedstvo SFRJ na temelju 8. člena zakona o temeljih sistema državne varnosti ugotovilo, da posebno razlogi varnosti zahtevajo, da zvezni sekretariat za notranje zadeve neposredno organizira izvajanje določenih nalog, ter da izvaja določene naloge državne varnosti na ozemlju SAP Kosovo. V okviru tega so tudi sklenili, da na ozemlju SAP Kosova pošljejo odred milice zveznega sekretariata za notranje zadeve«.
Skoraj vse svetovne agencije so hitro in zaskrbljeno prenesle to informacijo po Tanjugu, za zdaj brez širših komentarjev.
Sklep predsedstva SFRJ o uvedbi določenih varnostnih ukrepov na Kosovu je sledil vrsti ocen, izrečenih v zadnjem času o težavnem stanju in poslabšanju varnostno-političnega položaja v pokrajini.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Karadžičeva 200-letnica
Včeraj se je na Tržaški univerzi pričel veliki simpozij o očetu moderne srbske kulture Vuku Stefanoviču Karadžiču.	NA 5. STRANI
Spominska svečanost v tržaški Rižarni
TRST — Ob prvem zasedanju vsedržavnega sveta VZPI-ANPI v Trstu sta bili v nedeljo v naši deželi dve svečanosti.
Delegacija vodstva osrednje italijanske borčevske organizacije se je ob 9. uri poklonila v Redipugli padlim v prvi svetovni vojni; ob 11. uri pa je bila spominska svečanost v tržaški Rižarni. Bivši borci, politični preganjenci in deportiranci v nacističnih taboriščih, skupno s številnimi predstavniki vojaških in civilnih oblasti, župani mest, odlikovanih za svoj prispevek v odporništvu in osvobodilnemu gibanju, parlamentarci in predstavniki Zveze združenj borcev Slovenije in Jugoslovanskega generalnega konzulata v Trstu, so v mislih podoživljali trpljenje ti-sočev in tisočev antifašistov, ki so v tem kraju smrti končali svoje življenje.
NA 5. STRANI
Nogomet: po zmagi proti ZRN
Jugoslavija
svetovni
mladinski prvak
□ □ □
Šah: v šesti partiji za SP
Kasparov in Karpov remizirala
NA ŠPORTNIH STRANEH
• Nov splošen padec borze
Tako je bilo na hongkonški borzi po vrtoglavem padcu indeksa	(AP)
NADALJEVANJE S 1. STRANI neš, poči! Zdajšnje stanje na walstreet-ski borzi je po njegovem v določenem pogledu slabše kot leta 1929, toda gos-podarsko-finančni aparat razpolaga danes z zaščitnimi sredstvi, kakršnih takrat ni bilo. Zlom pripisuje z ene strani »neumnosti tistih, ki precenjujejo možgane finančnikov«, in avanturizmu velikih špekulantov (»predsedniki megakorporacij se širokoustijo z zakonitostmi svobodnega tržišča, a ko zaidejo v kašo, tečejo prosit državo za protekcijo in podporo«), z druge strani in še zlasti pa politiki Bele hiše: »Prejšnji teden se je končalo zadnje poglavje reaganovske ekonomske politike; zdaj je treba obrniti stran in poravnati neplačane račune.«
Galbraithu pritrjuje večina kolegov. Bivši član zveznega rezervnega sklada Gramley je prepričan, da bo borzni polom precej zavrl gospodarski razvoj v prihodnjem letu; izvedenci družbe Data Resources napovedujejo, da bo kosmati narodni dohodek narasel le za
1,8 od sto proti predvidenim 3 odstotkom, privatni analisti navajajo, da se je po avgustovskem višku Dow Jonesa razblinilo 1.000 milijard lir, kar bo srednjeročno hudo prizadelo ekonomski sistem ZDA, o katerem je Reagan včeraj že spet ponovil, da je soliden, medtem ko je neki borzni operater stvarno rekel: »Po sanjavem vzdušju iz prejšnjih mesecev nas je črni ponedeljek končno le streznil.«
Velja to tudi za Italijo? Predsednik vlade Goria zatrjuje, da borzni štrbunk, ne bo prizadel gospodarstva in da bo leto 1988 nekoliko boljše od tekočega. Proračunski minister Colombo ni tega mnenja in naglasa, da se bo premoženjsko stanje velikih podjetij občutno oslabilo. Ekonomist Andriani pa piše v današnjem TUnita, da lahko nastane iz borznega kolapsa še splošen finančni kolaps, posebno še, če bodo politiki vztrajali na poti, ki so jo ubrali s finančnim zakonom.
D. G.
• Posebni odredi na Kosovo
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Predsednik predsedstva SFRJ Lazar Mojsov je na primer prejšnji ponedeljek v skupščini Jugoslavije poudaril nujnost ureditve političnih in vrnos-tnih razmer na Kosovu. Naslednji dan, v torek, je predsedstvo CK ZKJ obvezalo partijske organe, da z »usklajeno in učinkovito akcijo onemogočijo nadaljnje narodnostne konfrontacije v pokrajini«.
Na resnost položaja na Kosovu je opozoril ZIS s sporočilom minuli četrtek, češ da je »politični in varnostni položaj v pokrajini še nadalje neugoden, ker se protirevolucionarno delovanje albanskih nacionalistov in separatistov še močno izkazuje prek nekoliko spremenjenih oblik in metod...«
O dramatičnosti razmer na Kosovu je v petek govoril predsednik predsedstva PK ZK Kosovo Azem Vlasi. Opozoril je na nekoliko spremenjeno taktiko in metode albanskih nacionalistov in poudaril: »Očitno je cilj še nadalje zadržati ozračje strahu in negotovosti, spodbujati nezaupanje in izseljevanje Srbov in Črnogorcev... Zaradi zapletenosti naših razmer je tisto, kar se te dni dogaja pri nas, podobno igranju z ognjem na suhem listju.«
Seveda se z odhodom enot zvezne milice pojavlja v jugoslovanski jav-
nosti veliko ugibanj o tem, kaj je sprožilo omenjeni ukrep. Kot je včeraj na sestanku z republiškimi in pokrajinskimi sekretarji centralnih komitejev ZK dejal sekretar predsedstva CK ZKJ Radiša Gačič, ni bilo nobenega dogodka, ki bi neposredno izzval odločitev, temveč je predsedstvo SFRJ tako ravnalo zaradi splošnega stanja na Kosovu, nestabilnih političnih razmer in naraščajočih mednacionalnih napetosti.
Kot poročajo beograjski dopisniki, žanje odločitev predsedstva med ljudmi splošno odobravanje, češ, »zadnji čas je, da dobijo svoje«.
Pri tem pa treznejši komentatorji vendarle dodajajo: tokrat je že vprašanje, zaradi koga so pravzaprav v Prištino krenili miličniki in koga bodo morali zaščititi in pred kom. Kljub temu da se zvezna enota milice pravzaprav vrača na Kosovo, kjer je delala red že leta 1981, so zdaj razmere bistveno drugačne. Poleg tradicionalnega delovanja albanske iredente sta se namreč izredno okrepila srbski in črnog-roski nacionalizem, ki z organiziranimi zborovanji, podpihovanjem in zlorabami upravičenega nezadovoljstva tamkajšnjih prebivalcev srbske narodnosti velikokrat brišeta mejo med resnico, krivico in provokacijami...(dd)
Predsedstvo slovenske mladine o protiinflacijskih ukrepih
LJUBLJANA — Sveženj ukrepov za zmanjšanje inflacije, ki ga je pripravila zvezna vlada, je včeraj obravnavalo tudi predsedstvo republiške konference zveze mladine Slovenije. V razpravi so sodelovali številni mladinci, ki so v glavnem izražali dvom o uspešnosti novega programa. Jalovo iskanje rešitev bi samo zmanjšalo zaupanje in pripravljenost ljudi, da si ponovno prizadevajo za ^premagovanj e nagrmadenih težav. Člani predsedstva mladih Slovenije so odločno zahtevali naj o predlogu vladinega programa spremenijo vse tisto, kar bi pomenilo ponavljanje starih napak, bili pa so precej pesimistični glede možnosti, da bi sveženj prinesel res prave in nujne spre-
membe. Menili so, da nobena vlada ne more izpeljati protiinflacijskega programa brez podpore in zaupanja ljudstva — vprašanje pa je v kolikšni meri oboje še obstaja. Razmere, v katerih se je Jugoslavija znašla po letu in pol »vladavine« Mikuličeve vlade namreč ne potrjujejo sposobnosti in strokovnosti zveznega izvršnega sveta. S številnimi ukrepi je namreč po mnenju mladincev sam pospešil rast inflacije in čeprav govori o uvajanju ekonomskih zakonitosti, vedno pogosteje intervenira z državno direktivnimi mehanizmi. Nesmiselno bi bilo pričakovati, da se bodo ekonomske zakonitosti uveljavile z dekreti, (dd)
Kljub morebitnemu zastoju v razorožitvenih pogajanjih
Reagan in njegova administracija trdovratno branita vesoljski ščit
WASHINGTON, MOSKVA — »Če sovjetski vpditelj Mihail Gorbačov hoče zaigrati na karto povezave ameriš-ko-sovjetskega vrha z omejitvami Strateške obrambne pobude, si le sam sebi polaga karte in ne igra prave partije.« To je včeraj izjavil ameriški predsednik Reagan, ki pa je obenem skrbno pazil, da ne bi s kako nepremišljeno besedo žalil sovjetskega voditelja. Navsezadnje se washingtonska administracija dobro zaveda, da Gorbačov ni prelomil dane besede, ker je obljubljal srečanje z Reaganov le v primeru konkretnega napredka na poti razorožitve, ne pa za vsako ceno. Reagan in njegovi sodelavci sedaj le podčrtujejo pomen skorajšnjega dogovora o evroraketah, vrh naj ne bi bil tako pomemben. Važnejše je jasno stališče, da se ne odpovedujejo svojemu vesoljskemu ščitu.
Prav ob SDI, ob ta Reaganov vesoljski ščit, pa se v bistvu spotikajo vsi, tako na Zahodu kot na Vzhodu. Reagan je v bistvu za dalj časa žrtvoval možnost konkretnih omejitev v strateški oborožitvi za ceno nečesa, kar še ni povsem gotovo, da bo lahko uresničil. A kaj, ko je ta megalomanski načrt vezan na izredna finančna sredstva, ki se jim vojaško-industrijski lobby noče odpovedati.
V Moskvi seveda ponavljajo že znano stališče, da so meje med ofenzivnim in defenzivnim orožjem nejasne. Glede vesoljskega ščita pa je ta nejasnost še bolj očitna. Za Sovjetsko zvezo je SDI predvsem ofenzivno orožje, ki bo povzročilo oboroževalno tekmo v vesolju. Kljub bodrilnim opozorilom zahodnih in vzhodnih znanstvenikov, češ da ni SDI uresničljiva, pa Moskvo skrbi, da bi morala preusmeriti del za perestrojko prepotrebnih sredstev za raziskave, ki bi onesposobile SDI.
Zahodnoevropska zveza o vprašanjih varnosti
DEN HAAG — Zunanji ministri Zahodnoevropske zveze (WEU) so sinoči začeli razpravo o sestavi skupne listine za evropsko varnost. V bistvu skuša sedmerica poiskati enotnost ob vprašanju varnosti po umiku ameriških raket srednjega in kratkega dometa iz Evrope. To pa je vseprej kot lahko delo, ker skuša Francija ob tihi podpori ZRN povečati pomen in težo Zahodnoevropske zveze. Italijanski zunanji minister Andreotti je zato poudaril, da ne sme WEU v nobenem primeru zamenjati vloge, ki jo je imelo do sedaj za varnost Evrope Atlantsko zavezništvo. Andreotti hoče pojasnila o ciljih krepitve Zahodnoevropske zveze. Vsekakor pa poudarja, da je treba najprej poiskati politično enotnost in šele nato bo mogoče sprejeti konkretnejše pobude. Navsezadnje so povsem neuresničljive enotne obrambno-vojaške pobude, če ni enotnosti v zunanji politiki.
Vsekakor je že sedaj jasno, da ne bodo na Nizozemskem osvojili prvotnega Chiracovega osnutka o listini evropske varnosti, ker je preveč ločena od Atlantskega zavezništva. Poiskali bodo torej kompromis, ki bo v bistvu potrdil že staro ugotovitev, da je Zahodnoevropska zveza le forumska organizacija brez konkretnih pristojnosti.
Italijanski konvoj zapušča Zaliv Iran sprožil propagandno ofenzivo
DUBAJ — Danes bo zelo verjetno zapustil Perzijski zaliv tretji italijanski konvoj. Kontejnerska ladja Merzario Italia in fregata Scirocco sta namreč včeraj pripluli na južni del Zaliva, kontejnerka je tovorila blago v Raši-du, modernem pristanišču Dubaja, fregata pa je ostala v mednarodnih vodah. Fregati Grecale in Perseo sta zasidrani v Abu Dabiju, južneje od Dubaja, možno je zato, da bosta prav slednji ščitili kontejnersko ladjo med plovbo skozi Hormuško ožino.
Do konca tega meseca bo italijanska eskadra, z izjemo lovcev na mine, počivala, saj bo naslednji italijanski konvoj plul po zalivu šele novembra. Takrat bo v Zaliv priplula kontejnerska ladja Jolly Smeraldo, dvojčica kontej-nerke Jolly Rubino, ki so jo pazdarani napadli pred nekaj meseci, kar je italijanski vladi dalo povod, da je v območje poslala tudi svoje ladje.
Iraško-iranski spopad se je tudi včeraj z nezmanjšano ostrino bil na fronti, na zalivskih vodah pa je bilo neobičajno mirno. Topništvo sprtih sosedov je ves dan obstreljevalo nasprotnikove položaje, letala pa so ostala v hangarjih.
Iranski voditelji so medtem sprožili pravo propagandno ofenzivo. Prede-sednik vlade, državni poglavar, predsednik parlamenta, notranji minister, vsi so v govorih pred iranskimi množi-
cami kar tekmovali v napovedovanju črne bodočnosti za iransko-ameriške odnose. Vsi po vrsti so prepričevali množice, da je prava vojna z ZDA pred vrati, »vojno pa Iran, z božjo pomočjo, lahko samo zmaga«.
Iranski politiki so medtem sprožili tudi mini diplomatsko vojno, kar nedvomno ne obeta nič dobrega. Čez pet dni namreč zapade rok, v katerem bosta morala Irak in Iran, na zahtevo Varnostnega sveta OZN, pismeno odgovoriti na zadnjo mirovno pobudo. Iranski diplomati namreč vztrajno iz-
javljajo, da ne bodo sprejeli premirja dokler ne bodo Iraka spoznali za krivega sedemletne vojne in ga tudi primerno kaznovali. To pa je v nasprotju s tem, kar načrtuje svetovna organizacija, državi bi namreč morali najprej skleniti premirje, nato pa bi posebna komisija ugotovila posamezne odgovornosti.
Na sliki (Telefoto AP); »šport ni politika«, tega načela so se očitno držali iranski in iraški odbojkarji pred pričetkom včerajšnje tekme na 4. azijskih igrah
Tudi med narodi kaže premostiti logiko nasprotujočih si blokov
BOČEN — Logika blokov in narodnostnega ločevanja hromi logično reševanje vseh odprtih vprašanj. Odnosi med Nemci in Italijani se hladijo, širi se nezaupanje in ustvarjata se dve ločeni družbi, dejansko dva življenjska modela, ki vedno z večjimi težavami komunicirata med sabo. V to grenko ugotovitev bi lahko strnili zaključke dvodnevnega posveta o južnotirolski problematiki, ki ga je tednik Espresso v sodelovanju s krajevnim dnevnikom Alto Adige priredil z namenom, da tudi širšo italijansko javnost seznani s tematiko, ki jo državna občila pogostoma prikazujejo v zelo izkrivljeni luči.
Zasedanje je bilo zanimivo in kvalitetno, tudi zato, ker so prireditelji povabili strokovnjake in osebnosti obeh narodnosti ter različnih političnih prepričanj, ki so s svobodne tribune izpričali svoja mnenja. Simpoziju je sledilo veliko ljudi, med njimi je bilo največ mladih, kar potrjuje, da so vsaj v določenih krogih nemške in italijanske skupnosti živo prisotne tematike sožitja. Bo-censki posvet je bil prvi podobni posvet tednika Espresso namenjen mestnim in krajevnim realnostim. V bodočnosti bodo sledili še drugi, po vsej verjetnosti pa tudi konferenca o tržaški stvarnosti.
Sobotna razprava, ki je bila posvečena izvajanju juž-notirolskega paketa pri sodnem postopku, ni razčistila osnovne dileme, ali mora biti sodna obravnava strogo enojezična ali pa jezikovno gledano, dovolj elastična, medtem ko se danes odvija skoraj izključno v italijanščini. Bilo je to prvič, da so se sodniki in politiki javno soočali s to zelo aktualno in delikatno problematiko. Manj tehnične in zato verjetno za širšo publiko privlačnejše pa so bile nedeljske okrogle mize posvečene sožitju in vsakodnevnim odnosom med krajevnimi komponentami, pri katerih so sodelovali najvidnejši zastopniki^ bocenskega družbenega in političnega življenja.
Živahna, mestoma pa tudi zelo polemična debata je potrdila, da je sožitje tukaj večkrat samo prazno geslo, ter da se med Nemci in Italijani ustvarja neke vrste berlinski zid hladnosti in nezaupanja. Celo Aleksander Langer, ki je s svojo alternativno listo ' uspešno razbil
miselnost ločevanja in ustvaril most posebno med mladimi obeh komponenet, je moral priznati, da se južnoti-rolske razmere iz dneva v dan slabšajo. Obe skupnosti se čedalje bolj zapirajo vase, kar je podčrtal tudi komunistični predstavnik Anselmo Gutier ter med vrsticami tudi sam Ammon. Komunisti so na Južnem Tirolskem, podobno kot pri nas, zagovorniki enakopravnega in omikanega sožitja, dejansko pa črpajo konsenz skoraj izključno med Italijani. Mnogi, ki so v preteklosti podpirali KPI, pa so v zadnjih letih glasovali za MSI, ki ima sicer neofašistično jedro, a si je z demagoškimi gesli znala pridobiti zaupanje tudi demokratičnega dela italijanske skupnosti, ki se tukaj čuti močno ogroženo. Priložnosti za zbliževanje je torej vedno manj. Neke vrste zadnja postojanka sožitja in narodne sprave ostaja Cerkev, ki je danes, kot v preteklosti, zelo občutljiva do teh vprašanj, pri čemer igra zelo aktivno vlogo posebno bocenska nadškofija.
Zastopnik nemške skupnosti je podčrtal, da pri obravnavi južnotirolskega položaja ne gre nikoli pozabiti na zgodovino teh krajev, ki so bili pred svetovno vojno izključno nemški ter na kvarne posledice raznarodovalne politike fašističnega režima. Morda smo bili v vseh teh letih nekoliko preostri, je priznal Ammon, sprašujem pa se, kaj bi se zgodilo z našo narodnostno identiteto, če bi ubrali drugo pot ter se manj odločno zoperstavili poskusom asimilacije.
Zanimivo pa je bilo zaključno soočanje med demokristjani in misovci, ki so v Bocnu na občinski ravni stranka relativne večine. KD je tukaj v veliki krizi in v veliki zadregi, saj je na račun skrajne desnice izgubila v zadnjih dveh letih več kot polovico glasov ter je med italijansko skupnostjo vse bolj diskreditirana. Fašisti, ki imajo torej veter v jadrih, pa izkoriščajo nezadovoljstvo italijanske komponente in računajo na še večje politične in volilne uspehe. Vse to dodatno zaostruje položaj ter seveda zapleta reševanje vseh odprtih južnotirolskih vprašanj.
SANDOR TENCE
Na sinočnji seji Glavnega odbora SKGZ v Gorici
Predsednik Boris Race o enotnosti in teritorializaciji zveze
GORICA — Sinoči je v Kulturnem domu v Gorici zasedal Glavni odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki je bil posvečen vprašanju teritorializacije in enotnosti zveze. Glavno poročilo, ki je bilo osnova za razpravo, je na zasedanju imel predsednik SKGZ Boris Race. Iz njegovega posega povzemamo glavne misli.
Kot je znano, je bila SKGZ ustanovljena ločeno v Trstu (1954. leta) in v Gorici (1955. leta). Danes se morda zdi čudno, zakaj se ni že takrat ustanovila skupna zveza, saj se je to zgodilo po uveljavitvi londonskega sporazuma, ko smo se znašli že vsi skupaj v Italiji.
Vzrokov, da ima SKGZ dve rojstvi, je več. Prvi vzrok je nedvomno ta, da nas je od 1947 do 1954, torej 7 let, ločevala meja. Tržaško ozemlje je formalno bilo del STO, je bilo pod upravo Angloamerikancev, dočim so bili Slovenci goriške in videmske pokrajine v mejah Italije.
Potrebna so bila štiri leta izkušenj, da je prodrlo spoznanje, da italijanska uprava na Tržaškem ni imela namena izpolnjevati vseh točk statuta, predvsem kar se tiče jezika, zaposlitve, podpore kulturi in da je položaj goriških in tržaških Slovencev v bistvu enak, kar je narekovalo nujnost, da je treba preseči razlike, združiti sile in se skupno boriti za narodnostne pravice. Tako je v letu 1958 prišlo do združitve obeh zvez.
Že združitveni občni zbor je vključil v nov statut ustanovitev dveh pododborov tržaškega in goriškega, ki je segal tudi v Benečijo, Rezijo in Kanalsko dolino.
Problem raznih območij so se obravnavali v osrednjih organih Zveze. Zaradi izjemnih razmer v videmski pokrajini je nekaj časa obstajala Komisija za Slovence videmske pokrajine. Taka komisija je lahko obstajala le malo časa, zato da je pomagala premagovati velike začetne težave, a je kmalu dobila pokroviteljski značaj, zaradi česar je postala njena ukinitev nujnost. Ta ukinitev ni pomenila zanemarjenje specifičnosti posameznih teritorijev, marveč potrebo, da je treba napraviti korak naprej.
Predsednik SKGZ Boris Race
Najti je bilo treba sredstvo, kako okrepiti dejavnost SKGZ v vseh treh pokrajinah, kako razgibati sile, ki so bile pripravljene aktivno se udeležiti bojev za pravice in enakopravnost slovenske manjšine v Italiji. Odločilni korak v tej smeri je bil storjen na IX. občnem zboru SKGZ 1977, torej pred desetimi leti. Takrat smo dopolnili pravila in vključili vanje ustanovitev teritorialnih in področnih odborov, »zato da se zagotovijo samostojnejše odločitve na raznih področjih, in da pride do izraza specifičnost posameznih zemljepisnih območij«, kot pravijo pravila. Glavni odbor je na podlagi teh določil ustanovil poleg raznih področnih odborov še Teritorialne odbore za videmsko, goriško in tržaško pokrajino.
Po grobi oceni se rezultati v vseh treh pokrajinah razlikujejo. Ustanovitev Teritorialnega odbora za Goriško je vnesel v tamkajšnjo zvezo živahno dejavnost, interes in prisotnost na vseh področjih, tako da se je šele v novih razmerah uveljavila kot osrednja manjšinska organizacija. Dočim so dotlej njene posamezne članice živele vsaka zase, se je sedaj pospešeno utrjeval občutek medsebojne povezanosti, istočasno še je širil interes na dotlej nepokrita področja, pravtako se je uveljavila praksa stikov s političnimi predstavniki, občinami in drugimi dejavniki na obeh straneh meje.
Ustanovitev enakega odbora v videmski pokrajini je pomenila za tamkajšnje manjšinsko-politično življenje novost, skoraj bi rekli zadrego, ki pa je razpravo o vlogi in nalogah teritorialnega odbora močno poživila. Na dan so prišla najrazličnejša in nasprotujoča si mnenja. Pomanjkanje tradicije narodnostnih bojev in izkušnje strankarskega življenja, ki je bilo posebno živahno ob pogostih volitvah, je potiskalo nekatere razpravljalne v sodbo, da je teritorialni odbor stranka. Izkušnje, ki slone predvsem na dejstvu, da se tudi po ustanovitvi tega odbora SKGZ ne pojavlja na volitvah,
so, upamo, prepričale, da gre za organizacijo, ki je sicer politična v smislu, da se zanima za vse tiste pojave v družbi, ki na kakršenkoli način vplivajo na naše narodnostne interese in take pojave ocenjuje, a hkrati pospešuje in podpira vse tiste dejavnosti in organizacije, ki našo skupnost krepijo. Zanimivo je, da sega vpliv zveze v videmski pokrajini mnogo prek okvirjev včlanjenih organizacij, ne toliko zaradi boljšega poznavanja TO, kot zaradi velikih aktivnosti organizacij, in predvsem zaradi aktivnosti ljudi, ki so angažirani v TO.
Teritorialni odbor za Tržaško je bil v začetku sestavljen iz članov Izvršnega odbora s Tržaškega, s tem da sta predsednik in tajnik IO zasedla avtomatično isti mesti v TO in da so bili nadomeščeni predsedniki področnih odborov z Goriškega in Videmskega s tržaškimi. Taka ureditev je v praksi imela nekatere slabosti. Predvsem ni omenjeni avtomatizem stimuliral obravnavo tržaških problemov v okviru TO in so se ti problemi po večini obravnavali na IO. Iz goriške in čedajske perspektive je tako stanje zbujalo občutek, da so tržaški problemi privilegirani in da brez potrebe obremenjujejo netržaške člane IO. Zaradi tega smo po zadnjem občnem zboru uvedli prakso, po kateri naj bosta predsednik in tajnik TO posebej izvoljena. Dveletna praksa je dala dobre, a tudi pomanjkljive rezultate. Med dobre je gotovo ta, da se je s predsednikom in tajnikom TO za Tržaško povečalo število zadolženih za obravnavanje in reševanje splošnih tržaških vprašanj, kar pomeni razbremenitev IO. Pomanjkljivost take organizacijske oblike je v tem, da je izrazito tržaških problemov malo in je zaradi tega TO bil prisiljen obravnavati splošne, deželne probleme, kar je povzročilo zadrege na obeh straneh. Še večjo zadrego povzroča nejasna vloga predsednika in tajnika IO v TO za katero je pred dvema letoma bilo odločeno, da ne moreta biti niti člana TO, kar ju je zreduciralo v vlogo nekakih gostov. Novi odbor bo moral temeljito razmisliti, ali ne bi bilo bolje, da bi kljub omenjenim pomanjkljivostim ostalo glede tega po starem in da bi si zagotovili okrepitev obravnavanja splošnih tržaških problemov z drugim tajnikom.
V naravi stvari je, da ob tako razgibani zemljepisni razdrobljenosti in zgodovinskim usedlinam, pridejo do izraza razlike med posameznimi teritorialnimi enotami, predvsem pa nezadovoljstva na račun osrednjega sedeža. Danes niso ti medsebojni odnosi zaskrbljujoči, a se zavedamo, da je treba storiti vse, kar je mogoče, da razlike odpravimo.
Največ nezadovoljstva povzroča očitek, da sta Goriška in Videmska zapostavljeni v sredstvih javnega obveščanja, kot na primer, da Primorski dnevnik nima dopisnika v Čedadu, da je v goriški redakciji premalo' časnikarjev, da so malone odsotni na TV, da Goriška nima zastopstva v knjižnem uredništvu ZTT, da je velika škoda, da ni v Čedadu več informacijskega centra. Očitek je tudi, da je v sredstvih obveščanja premalo odmevnosti v širšem prostoru o specifičnih političnih odnosih na Goriškem, kjer je dialog s političnimi in predvsem upravnimi predstavniki prisoten.
Druga vrsta pripomb se nanaša na osrednje prireditve oz. proslave in nastope. Upravičeni so očitki, da so malone vse osrednje proslave v Trstu, da je samo en nastop SSG na leto v Benečiji premalo, da Trst in Gorica ne vabita na gostovanje Benečanov, da bi recimo nastopili s Senjanom beneških pesmi, da jih posebno Gorica, ki je zemljepisno bližja, ne vabi.
Upravičen je tudi očitek TO za videmsko pokrajino, da razen v Reziji kulturne organizacije nimajo kje nastopati in pričakujejo, da poleg tržaškega in goriškega kulturnega doma in tolikih manjših domov na Goriškem in Tržaškem, dobijo kmalu tudi oni svojega v Špetru Slovenov.
Nazadnje še ena tožba, tokrat iz centra. Med goriškim in videmskim TO ter obmejnimi severnoprimorskimi občinami so se razvili tesni stiki, kar je gotovo dobro in zelo koristno, ima pa tudi nekaj negativnega, vsaj če upoštevamo dosedanjo prakso. Slabost je v tem, da je iz takih odnosov izločena celotna zveza. Iz raznih vzrokov ni bilo nobenega stika med TO za Tržaško in južnoprimorskimi občinami, tudi v tem primeru bi bila SKGZ kot celota odsotna. Ta pritožba nima take teže, da bi bili zaradi tega zaskrbljeni, je pa treba z dobro voljo v bodočnosti popraviti tako, da prideta do izraza oba, celotna zveza kot taka in njeni TO.
Temeljno vprašanje naše zveze je, da moramo izhajati iz spoznanja, da nam je skupna zveza, ki združuje organizacije v vseh treh pokrajinah, nujno potrebna in to iz več razlogov: iz predstavniškega, kar pomeni, da nastopamo kot ena sama skupnost ne glede na različne zgodovinske izkušnje in njihove posledice in iz potrebe, da poudarimo, da smo v Furlaniji-Julijski krajini vsi enako Slovenci.
Drugo izhodišče je potreba, da pride do izraza specifičnost posameznih teritorialnih enot in da razširimo prostor odločanja in s tem še bolj približamo naše delo tistim, ki jim je namenjeno. S tem v zvezi je treba omogočiti, da se bodo tudi člani z Goriškega in Videmskega v raznih zveznih področnih odborih udeleževali razprav in odločitev. Najuspešnejša pot do tega je praksa Glavnega odbora in IO, kjer se seje izmenično vršijo na treh sedežih.
Izjava predsednika Unije Silvana Saua
Zakaj je delegat v ZZ
• 1	»j	V V •
govoril v italijanščini:
KOPER — Nedavno je delegat v Zveznem zboru z obalnega območja Silvano Sau (tudi predsednik Unije Italijanov iz Istre in z Reke), začel svojo razpravo o predlogih za nov zakon o rabi jezikov narodnosti, v italijanščini. Presenetil je večino, ki seveda italijanščine ni razumela, predvsem pa tiste, ki so mislili, da razprava v tem jeziku na zvezni skupščini ni možna. Silvana Saua smo vprašali, zakaj se je odločil za razpravo v italijanščini.
Povedal nam je: »V italijanskem jeziku sem govoril samo eno minuto in vse potem tudi prevedel, saj sem vedel, da me večina ne razume. Italijanski jezik, ki je eden od jezikov jugoslovanskih narodnosti, sem uporabil kot primer, kako bi ta razprava lahko zgledala, to pa zato, ker smo ravno govorili o zakonu, ki naj bi določil rabo jezikov narodnosti.
Najprej menim, da raba jezikov narodnosti zdaj v zveznih organih ni organizirana in predvidena, drugič pa kot pripadnik italijanske narodnosti ne vidim možnosti, da bi lahko z enotnim zveznim zakonom reševali rabo jezikov narodnosti, ker vsaka narodnost živi in dela v različnih okoljih in razmerah. Še v Sloveniji, kjer živita dve narodnosti, imamo različne kriterije, kako doseči enoten cilj, namreč sožitje večinskega naroda in obeh narodnosti. To se kaže pri šolskem sistemu, ki ni enako zastavljen za italijansko, kot za madžarsko narodnost, na primer potreba, ki jo čuti SR Srbija, da bi podobno vprašanje urejala na Koso-
vem in recept, da bi ga radi uzakonili, bi bilo težko prenašati tudi na druge narodnosti.
Menimo, da je vprašanje rabe jezikov narodnosti vprašanje republiških zakonov, zato nasprotujemo takemu zakonu, kakršnega bi želela skupščina Srbije, saj je po našem mnenju v nasprotju z ustavo. Res ustavno sodišče Jugoslavije razlaga, da bi bila raba dvojezičnosti protiustavna. Vendar je treba vedeti, da mi gradimo dvojezičnost s ciljem, da dosežemo sožitje in da so javne službe in delovne organizacije tiste, ki morajo poskrbeti za to, da so strokovno kar se da učinkovite. Nihče namreč ne vpraša, zakaj mora turistični vodič znati angleško in francosko. To je vprašanje njegovega strokovnega znanja. Enako je z občinskim uslužbencem, ali pa trgovcem, na primer, ki morata biti jezikovno primerno strokovno usposobljena, če hočeta dobro opravljati svoje delo in če hočemo zagotoviti enakopraven položaj narodnosti.
Kot delegati Slovenije smo izrazili tudi stališče SR Slovenije, da je položaj narodnosti del ustavnih pravic republike in se ne more kar tako prenesti na zvezno ustavo. To lahko pomeni poseganje zveznih^ organov v pristojnost republike. Če bi ta zvezni zakon res posegal v pristojnost republiškega odločanja, bomo zahtevali poseben postopek po poslovniku zveznega zbora, torej ne preglasovanje, ampak dogovarjanje.«
BORIS ŠULIGOJ
Izolski ribiči dodobra napolnili svoje mreže
IZOLA — Kaže, da je letošnji oktober izredno naklonjen izolskim, verjetno pa tudi drugim ribičem. Tako dobrega ulova pa zagotovilih Borisa Debeljaka, direktorja tozda Riba iz Izole, po osvoboditvi še niso imeli. V enem dnevu in noči so s plivaricami in lebdečimi kočami nalovili 140 ton plave ribe in hkrati že pet dni pred koncem meseca presegli 1000 ton mesečnega ulova. To, da so v enem mesecu uspeli v svoje mreže uloviti 1000 ton rib, se je v preteklosti zgodilo le še v letu 1984 in v letu 1977. Kaže pa, da bodo v naslednjih dneh do konca meseca še močno presegli rekorden ulov sardel. Seveda pa večji ulov pomeni 'ribičem tudi veliko večje skrbi. Zmanjkovati je začelo zabojev za spravilo rib, vse manj je prostora v hladilnicah, to pa pomeni, da bodo morali počasi omejevati ulov, čeprav so razmere naravnost idealne. Ribiči si tega omejevanja seveda ne želijo, saj je njihovo nagrajevanje k sreči še zmeraj zastavljeno tako, da jih to spodbuja k boljšemu in obsežnejšemu delu. Cimveč ulovijo, več zaslužijo. Zaradi takega načina nagrajevanja pa so zdaj v skrbeh tisti, ki morajo zagotoviti denar za osebne dohodke. Tozd Riba posluje namreč z izgubo predvsem zaradi odplačevanja dragih in uvoženih ribiških bark, to pa pomeni, da jim večji ulov in s tem obilno nagrajevanje prinaša še dodatne skrbi: kako do denarja, ki so ga pošteno prislužili ribiči. S tem je sklenjen začaran krog našega ribištva.
B. Š.
Dobro obiskana lutkovna predstava »Sapramiška«
SEŽANA — Lutkovno gledališče iz Ljubljane je s predstavo »Sapramiška« gostovalo v sežanski občini in tu poželo veliko uspeha. Malčki in njihovi starši so z navdušenjem sprejeli predstavo in ob tem poudarili, da si tako kvalitetnega kulturnega dogajanja še želijo. V Divači, kjer so se v prostorih kulturnega doma gledališčniki najprej predstavili, so si predstavo ogledali predšolski otroci, učenci osnovne šole in šole s prilagojenim učnim programom kakor tudi njihovi starši. Tudi sežanska osnovna šola je nudila zavetišče lutkarjem, toda prostori so bili premajhni za toliko malih glavic, ki so z velikim zanimanjem pričakale Svetlano Makarovič s sodelavci. Tudi ob tej predstavi se je izkazala žalostna resnica, da Sežana -mesto ob državni meji z Italijo - nima ustreznih prostorov, kjer bi se lahko uspešno odvijale gledališke predstave. Ni ustreznih prostorov, kjer bi naši najmlajši v celoti podoživljali otroški kulturni svet. Nič bolje se ne piše tudi odraslim ljubiteljem kulture, saj morajo z avtoSusi na ogled gledaliških in glasbenih prireditev v Trst, Novo Gorico in Ljubljano. In kaj jim preostane drugega, kot da pridajo še kakšen dinar za avtobusni prevoz in si ogledajo zaželene predstave ali pa da doma mirno čakajo na dograditev sežanskega kulturnega doma. Ob tem pa upajo, da bodo kaj kmalu uživali v domačem kulturnem centru Srečka Kosovela...
—oks—
Staršev ni videl nikjer, zato je odtaval v zdaj že znano sobico in se vrgel na stol. Paul je kadil marihuano in je tudi Lionelu ponudil, naj potegne, toda Li ni ob njej nikoli užival tako kot Paul. Na hitro je potegnil in mu vrnil cigareto. Nato sta se udobno namestila v naslanjačih n se nasmehnila drug drugemu. Paul se je dotaknil Lionelovega stegna. »Če ne bi bila ravno tu, bi imel sijajno zamisel.« Ob teh besedah sta se zasmejala. Bila sta tako sproščena drug z drugim, da sta včasih pozabila, da imata kaj skrivati. Paul se je nagnil naprej, da sta se lahko poljubila.
Nobeden ni slišal, da so se odprla vrata, ni slišal enega samega koraka, toda Lionel je zaslišal, kako je nekdo ostro zajel sapo. Obrnil se je in zagledal Faye z okamenelim obrazom, polnim groze in s solzami v očeh. V tenutku je skočil na noge, Paul se je počasi dvignil in vsi trije so se strmeli drug v drugega.
»Mama, prosim...« Lionel je proseče stegnil roko in solze so mu privrle v oči. Čutil je, kot da ji je pravkar zaril nož v
srce, vendar se ni premaknil, ona pa tudi ne. Samo gledala ju je in se nato počasi sesedla na stol. Ni imela dovolj moči, da bi ostala na nogah.
»Ne vem, kaj naj rečem. Kako dolgo pa to že traja?« Pogledala je od Lionela k Paulu.
Paul ni hotel nikomur poslabšati stvari. Spregovoril je Lionel, potem ko so mu roke mrtvo padle k telesu; njegov pogled je bil pogled poražeca. »Nekaj mesecev... Žal mi je, mama...« Začel je jokati in Paula je stisnilo pri srcu. Vstal je in stopil k njemu, nato pa pogledal navzdol k Faye. Zavedal se je, da je njegova moralna dolžnost, da mu ne glede na ceno stoji ob strani. Če se ji bo zazdelo, mu lahko uniči kariero... bilo je noro, da se je sploh zapletel z njenim sinom in zdaj je to obžaloval, toda bilo je prepozno. Skoda je bila storjena.
»Faye. Nihče ni prizadet. In nihče ne ve. Nikjer se nisva kazala.« Vedel je, da ji bo v olajšanje, če bo to vedela. Dvignila je pogled.
»Je bila to tvoja zamisel, Paul?« Najraje bi ga ubila, toda nekaj v njej ji je pravilo, da nima prav, da ni kriv samo on. Žalostno je pogledala sinov od solza listasti obraz.
»Lionel... je to... se je to zgodilo že kdaj prej?« Še tega ni vedela, kaj naj ga vpraša in ali ima navsezadnje pravico vedeti. Bil je že moški in verjetno si ga ne bi upala spraševati po podrobnostih, če bi imel dekle. Dejstva v zvezi s to zadevo so jo prestrašila. O homoseksualnosti je vedela zelo malo, še manj pa si je želela vedeti. V Hollywoodu je bilo dosti toplih bratcev, vendar se ni nikoli spuščala v poizvedovanja, kdo kaj počne s kom; zdaj pa se je nenadoma pred
njo znašel njen sin... njen sin je prav poljubil moškega... obrisala je solze z lic in ju znova pogledala. Lionel je vzdihnil in se sesedel na stol njej nasproti.
»Mama, to je bilo prvič... mislim s Paulom. Kriv ni on. Jaz se že od nekdaj takšen. Mislim, da sem globoko v duši ves čas vedel, le tega nisem vedel, kaj naj storim, on pa...« Zastal je in skoraj hvaležno s pogledom ošinil Paula, Faye pa je pomislila, da ji bo slabo, »...tako nežno me je vpeljal v vse to... ne morem si pomagati. Takšen pač sem. Morda to ni tisto, kar si želiš ti, in mogoče me ne boš mogla...« pogoltnil je ihteje, »več ljubiti... čeprav upam, da boš...« Stopil je k njej in jo objel in zakopal obraz v njeno obleko. Tudi v Paulovih očeh so bile solze, ko se je obrnil stran. Še nikoli ni bil priča takšnemu prizoru, še s svojimi domačini ne. Lionel je spet dvignil obraz k Faye. »Ljubim te, mama... od nekdaj... vedno te bom... toda ljubim tudi Paula...« To je bil najbolj odrasel trenutek v njegovem življenju; morda mu ne bo treba nikoli več biti tako odrasel. Toda v tem trenutku se je moral zavzeti za to, kar je bil, četudi jo je s tem prizadel. Objela je svojega sina, ga stisnila k sebi in ga poljubila na lase. Na koncu ga je z obema rokama prijela za glavo in ga globoko pogledala. Zanjo je bil še vedno isti fantek, ki ga je bila poznala vseh osemnajst let, še vedno ga je enako ljubila.
Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in je na razpolago v Tržaški knjigarni
Skupščina delavcev Aquile brez bistvenih novosti
Sindikat predlagal alternativno obliko predujmov delavcem v dopolnilni blagajni
Prošnje je mogoče vložiti do konca meseca
Posojila kmetovalcem F-JK po ugodnih obrestnih merah
Sindikalna federacija CGIL, CISL, UIL je včeraj ponovno sklicala skupščino delavcev rafinerije Aquila, čeprav tudi tokrat niso prišle na dan kake bistvene novosti. Clyde Cofone, ki je govoril v imenu CGIL je uvodoma pojasnil, da so pogajanja za rešitev Aqui-le zasidrana v ministrskih ne ravno plitkih vodah in da celotna zadeva preživlja bolj kritične trenutke. Ne gre namreč samo za problem žavelj-skega obrata, temveč za splošen energetski program, ki se mu obetajo slabi časi. Največje italijanske petrolejske družbe se namreč ta čas potegujejo za to, da bi si "nagrabile" čim večje število črpalk in prodajnih točk na vsedržavnem ozemlju v vidiku sprostitve cene za bencin in naftne derivate. Med temi je seveda tudi družba Mon-teshell, ki je prevzela Aquilo in vse črpalke Total, jasno pa je, da bo skupnih 36 tisoč črpalk, kolikor jih je sedaj posejanih širom pa Italiji, kmalu odločno preveč. Pristojno ministrstvo bi moralo zato izdelati poseben seznam teh objektov in jih z določenim kriterijem porazdeliti po vseh deželah. Tekma za črpalke je torej v določenem pogledu upravičena, tega pa ni mogoče trditi za molk, pri katerem vztrajajo v vladnih krogih, zlasti v tistih, ki so odgovorni za energetsko vprašanje.
Kar se Aquile tiče pa sindikat vztraja pri zahtevi po ponovnem srečanju najprej na Deželi, kjer naj bi prišlo do dodatnih pojasnil v zvezi z bodočnostjo rafinerije, nato pa še na ministrstvu za industrijo, ki bi se moralo končno izreči glede obmorskega skladišča in proizvodne bodočnosti obrata. Italijanska velikanka Montedison ni navdušena nad zahtevo, da bi morali v Aquili še naprej ohranjati status kemične in-
dustrije, širijo pa se vesti, da bi namesto tega Aquilo usposobili za tekstilno dejavnost v sklopu Montediso-nove podružnice Montefibre. Koliko je ta rešitev umestna pa zaenkrat nihče ne ve, dvomov pa je veliko. Kot so dejali sindikalisti, bi namreč predstavljala le eno od tolikih začasnih ureditev, kakršnih je Trst že dolgo vajen.
In še o dopolnilni blagjajni. Od avgusta delavci ne prejemajo več predujmov, birokratski postopek, po katerem bi režim dopolnilne blagajne podaljšali, pa je dolg. Kaže, da se do januarja zadeva sploh ne bo razrešila. Sindikat je zato sestavil neke vrste alternativo, tudi z ozirom na zahtevo uprave Aquile, da delavci čimprej vrnejo že nakazane predujme za letošnje leto. Predlagal in pojasnil je poseben
mehanizem izplačevanja iz dopolnilne blagajne, ki bi bil kolikor toliko reden in ne bi diskriminiral tistih delavcev, ki so v preteklih mesecih še delali, pa tudi ne onih, ki so v dopolnilni blagajni že od vsega začetka. Predlog bodo še danes predočili upravi, obstaja pa nevarnost, da služba CIPI v tem času odobri nakazila zavodu INPS za nove predujme in da se celotna zadeva še bolj zaplete. Preden bo sindikat udeja-nil svoj predlog bo delavce podrobno seznanil z vsemi pozitivnimi in negativnimi platmi te alternativne oblike "preživnine". Delavci žaveljske rafinerije niso v tem pogledu izjema, saj je tudi drugod po deželi in državi nešteto podobnih situacij. To pa seveda še ne more biti opravičilo za zamude, ki se kopičijo na raznih ministrstvih, začenši z ministrstvom za delo.
Še nekaj dni, in sicer do 31. oktobra, imajo kmetovalci iz Furlanije-Julijske krajine možnost, da zaprosijo za enoletna posojila po znižani obrestni meri na osnovi deželnega zakona številka 70 iz leta 1981. Višina posojil, ki jih lahko najamejo, je odvisna od velikosti površin, ki jih obdelujejo, in od števila živali, ki jih redijo.
Višina posojil na podlagi obdelanih površin se izračuna po naslednjih osnovah: 1,1 milijona na hektar vinograda, 2 milijona lir na hektar sadovnjaka, 4,8 milijona lir na hektar vrta v topli gredi, 1,7 milijona lir na hektar vrta na prostem, 36 milijonov lir na hektar cvetličarske kulture v topli gredi, 3,85 milijona lir na hektar cvetličarske kulture na prostem, 600 tisoč lir na hektar ostalih sejanih površin, 300 tisoč lir na hektar intenzivnega travnika, 150 tisoč lir na hektar navadnega travnika ali pašnika, 50 tisoč lir na hektar gozda.
Višino posojil na podlagi števila rejene živine se izračuna po naslednjih osnovah: 700 tisoč lir na kravo, 300 tisoč lir na najmanj 12 mesecev staro telico, milijon lir na plemenskega bika, 80 tisoč lir na prašiča, 6 tisoč lir na zajca, 2.200 lir na kokoš.
Obrestna mera za tako najeta posojila je dokaj ugodna, saj znaša 7,45 od sto za kmetovalce z nižinskih področij in 3,75 od sto za kmetovalce z goratih področij. Prosilci morajo svojim prošnjam priložiti nadomestno notarsko listino (dichiarazione sostitutiva dell'-atto di notorieta), v kateri morajo biti navedene njihove obdelane površine oziroma število živali, ki jih redijo.
Zainteresirani kmetovalci se za informacije lahko zglasijo v uradih Kmečke zveze v Ul. Cicerone 8/B v Trstu, tel. 62948. Sicer pa se lahko tudi
neposredno obrnejo na slovenske denarne zavode v deželi, na Tržaškem na Hranilnico in posojilnico na Opčinah ter na Kmečko in obrtno hranilnico in posojilnico v Nabrežini. Kot rečeno, pa morajo pohiteti, saj imajo časa le do konca tega meseca.
Ta četrtek seja glavnega sveta KZ
Glavni svet Kmečke zveze se bo sestal v četrtek, 29. t. m., ob
19.30	na svojem sedežu v Trstu, da bi obravnaval vrsto vprašanj, ki zadevajo kmetijstvo na krajevni in širši ravni, pa tudi življenje same organizacije.
Svet bo posebno pozornost namenil vprašanju poljske knjižice, ki bo postala obvezna z začetkom novembra, razen če ne bo vlada spremenila svojega stališča. Obravnaval bo nadalje pomembne novosti, ki jih uvaja na področju vinogradništva in vinarstva vladni odlok štev. 370 z dne 7. septembra 1987.
V okviru organizacijskih vprašanj bo glavni svet obravnaval delovanje patronata KZ INAC, vprašanje informatizacije uradov in oblike udeležbe KZ na deželni konferenci o kmetijstvu, ki bo od 2. do 4. decembra letos. Govoril bo nadalje o pripravah na občni zbor SKGZ, ki bo 20. decembra v Gorici, in o predlogu Confcoltiva-tori za sodelovanje z Zadružno zvezo Slovenije na področju agri-turizma.
Danes odprtje razstave o morju
Danes ob 9. uri bo v kongresnem centru tržaškega razstavišča otvoritev razstave o morju. Prireditev bo imela letos predvsem kongresni značaj, saj bo razstavljanje potisnjeno nekoliko v ozadje.
27., 28. in 29. oktobra bodo na vrsti "dnevi mednarodne offshore industrije", ki bodo v znamenju zaključenih plovnih poskusov ploščadi Micoperi 7000 in z izročitvijo te morske velikanke naročnikom. Odgovorni za najvažnejša podjetja, ki delujejo na tem področju (Agip, Fincantieri, Tecnomare, Micoperi, Selm, American Bureau of Shipping in Lloyd's Register of Shipping), bodo razpravljali o tehničnih in finančnih vprašanjih. Na sporedu bo tudi zanimivo srečanje med predstavniki Univerze in industrije.
30. in 31. oktobra pa bo na vrsti 2. deželna konferenca o morskem in lagun-skem bogastvu, ki jo bo v sodelovanju z Velesejemsko ustanovo organiziralo Deželno ravnateljstvo za industrijo. Na konferenci bo tekla beseda o že obstoječih normah in o normah, ki so šele v razvojnem stadiju, da bi vse te pravilno uvrstili v okvir državne in Evropske skupnosti. Otvoritveni govor bo imel odbornik Carbone, ki bo govoril o deželni politiki za ribolov in za vodne kulture v morski vodi. Posegel bo tudi finančni odbornik Rinaldi, ki bo predstavil poročilo o jugoslovansko—italijanskih odnosih glede sporazuma o ribolovu v skupnih vodah.
pisma uredništvu - pisma uredništvu
Z nedeljskim skupnim koncertom v gledališču Fr, Prešeren
Konkretne pobude v zvezi s Cesto terana
Spoštovano uredništvo.
Otvoritev Vinske ceste terana je vzbudila med krajevnim prebivalstvom marsikatero vprašanje, odgovorov na katera doslej nismo zasledili v krajevnem tisku. Brali smo veliko o protestih, nič pa o tem, kako nameravajo stvari urediti in predvsem kako nameravajo ukrepati, da bi v prihodnje preprečili podobne »spodrsljaje«.
V tem duhu smo se obrnili na župana devinsko nabrežinske občine s sledečim pismom:
Županu občine Devin Nabrežina Nabrežina kamnolomi 25
Dne 10. oktobra 1987 je bila uradna otvoritev Vinske ceste terana. Pobudo je uresničila tržaška pokrajina s sodelovanjem Slovenskega deželnega gospodarskega združenja.
Brez dvoma predstavlja zamisel pomemben dosežek slovenskega gospodarstva in ovrednotenje proizvodnje in prizadevanj naših vinogradnikov in gostincev.
Vendar ugotavljamo, da je namestitev smerokazov in transparentov na Vinski poti terana izključno v italijanskem jeziku dejansko prikrivanje in zanikanje dejstva, da teče cesta po slovenski zemlji in da je teran sad truda slovenskega kmeta.
Prepričani smo, da bodo vsi izvoljeni slovenski predstavniki in vse slovenske organizacije, poleg protestnih izjav, konkretno poskrbeli, da se bodo italijanskim napisom na smerokazih in transparentih pridružili še slovenski.
Mi se pa kot občani obračamo na župana s prošnjo in obenem z zahtevo, da poskrbi za namestitev smerokazov in transparenta, ki opozarjajo na Vinsko cesto terana v območju naše občine v slovenskem jeziku. Mnenja smo, da ni naša skrb obračati se na pobudnika, temveč na župana, v kolikor je pred občani neposredno odgovoren za upravljanje naših vasi.
Devin Nabrežina, 12. 10. 1987
S spoštovanjem
Sledi 453 podpisov zbranih v Cerov-Ijah, Mavhinjah, Slivnem, Prečniku, Sempolaju, Praprotu in Trnovci, ki pa terjajo tudi točne odgovore in ukrepe Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, ki bo, vsaj upamo, upoštevalo pomen in vrednost tolikšnega zanimanja.
Hvala za objavo.
Devin Nabrežina, 22. 10. 1987
Nadja Legiša Mavhinje
Pešpot iz Lonjerja na Katinaro v slabem stanju
Pot, ki vodi iz Lonjerja na Katinaro in ki se je večinoma poslužujejo samo pešci, je v zelo slabem stanju. Poleg tega, da je polna globokih lukenj, je široka le kakega pol metra, nevarna pa je zlasti za otroke, ki pešačijo v šolo in tudi za druge, ki tamkaj hodijo v katinarsko bolnico ali na pokopališče. Občina bo morala pot čimprej popraviti, preden se kateri ob uporabnikov ponesreči.
Sledi podpis
Pobratenje med ricmanjsko in idrijsko godbo
Z enostavno, a obenem slovesno izmenjavo simboličnih daril sta v nedeljo, v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu Godba na pihala iz Ricmanj in Pihalni orkester rudarjev iz Idrije zapečatila svoje dolgoletne prijateljske stike. Včasih predolge govore, ki se ponavadi pojavljajo ob takih priložnostih, je tokrat odlično zamenjala glasba. Pobratenje je bilo namreč sklenjeno prav med koncertom, ki ga je ricmanjska godba prire-
dila pod pokroviteljstvom Občine Dolina.
Pod naslovom Glasba brez meja sta godbi v združeni zasedbi izvedli deset skladb. Taktirko sta si "prijateljsko" izmenjevala idrijski kapelnik, prof. Julijan Vidmar, in dolgoletni vodja ric-manjsjce godbe, prof. Ennio Krisanov-sky. Številno občinstvo, ki je tokrat povsem napolnilo dvorano občinskega gledališča, je skoraj dve uri sledilo
Slovesni trenutek formalnega pobratenja med godbama Iz Ricmanj in Idrije
raznolikemu, res dobro pripravljenemu sporedu, ki sta ga povezovali Rosana Purger in Liliana Krisanovsky.
Koncert je otvorila Štrucleva koračnica Zlatorog, sledili so priložnostni pozdravi častnih gostov. Med skladbami, ki sta jih godbi predstavili, sta posebej omembe vredni predvsem Hug-gensova Choral And Rock Out in Ru-ellova uvertura Halifax, kjer je poslušalec skoraj imel občutek, da ima pred seboj simfonični orkester in ne klasično zasedbo godbe na pihala. Poleg tega pa je priložnostni, oseminosem-desetčlanski pihalni orkester res dobro zaigral še Parmovo uverturo Rokovnjači, splet ljudskih motivov v ritmično razgibani priredbi, Štruclevo koračnico Show Musič, briljantno Pfortnerjevo koračnico Oldtimer in tristavčno Gossecovo Simfonijo v C. Pri vseh skladbah pa so prišli do izraza ritmična dovršenost, homogeno zlitje glasov različnih glasbil in občutek za glasbeno izvajanje.
Na začetku drugega dela nedeljskega koncerta so kot govorniki nastopili predsednik idrijske godbe Janez Mohorič, tajnica ZSKD Nives Košuta, dolinski župan Edvin Švab in bivši župan občine Marzabotto Dante Cruic-chi. Pozdrave in čestitke je posredoval tudi goriški delegat italijanskega združenja pihalnih orkestrov ANBI-MA Ermano Gergolet. V svojih posegih so poudarili predvsem globok pomen takih prireditev, ki vedno znova potrjujejo željo in potrebo po mirnem sožitju in stvargem medsebojnem sodelovanju. (dam)
Na posvetu za novo psihiatrično oskrbo
Iskanje boljšega, žal, v znamenju izkrivljanj
O nedeljskem vsedržavnem posvetu za novo psihiatrično oskrbo, ki sta ga priredila Združenje za psihiatrično reformo (Arap) in Gibanje tržaških žena (proglaša se za neodvisno, vendar svoja stališča redno objavlja le na glasilu LpT), ne bi mogli reči, da se je odvijal v duhu treznega presojanja in objektivnega iskanja boljših rešitev. Bil je, vsaj s strani nekaterih poročevalcev, predvsem žolčen napad na zakon 180, poimenovan po njegovemu »očetu« Francu Basaglii. Bil je izredno napreden, toda očitno Italija še ni bila zrela zanj. Predvsem sb manjkale v državi primerne teritorialne strukture in službe ter specifična priprava operaterjev. V Trstu so centri za umsko zdravje posejani po vsej pokrajini in delujejo zadovoljivo, drugod po Italiji pa se je zgodilo, da so bolnike kar odpustili iz umobolnic in jih prepustili družini, predvsem ženam, materam in sestram, ki pa ne morejo nositi takega bremena. Vse to je neizpodbitno res. Osebnih pričevanj o dramatičnih križevih potih tudi v nedeljo ni manjkalo. Toda kakšna razlika med temi pričevanji in poročili nekaterih psihiatrov, ki so z ihto udrihali po Basaglievih sodelavcih, češ da so nepripravljeni, goljufi, prodajalci dima, njihov pristop do umske bolezni pa le sad ideologije. Tržaški nevropsihiater in občinski svetovalec LpT Galazzi jih je celo krivil za vse zločine, ki so se zgodili v zadnjih letih in pri tem pozabil, da je največ umorov v vrstah »normalnih« ljudi. Vsekakor je bila raven razprave v duhu lova na čarovnice in daleč od omikanega soočanja, ki je bilo značilno, denimo, na lanskem posvetu o psihiatriji v priredbi Italijanskega združenja psihoanalitikov.
Naj še omenimo, da je na nedeljskem posvetu poslanec LpT Camber predstavil zakon o reformi psihiatrične oskrbe, ki ga bo predložil poslanski zbornici v prihodnjih dneh. V njem je predvidena stroga ločitev med zdravstveno in skrbstveno platjo psihiatričnega zdravljenja, češ da je umska bolezen fizična bolezen in jo je kot tako treba zdraviti predvidoma v bolnišniških strukturah, tudi s prisilo, ki jo Evfemistično imenuje »nehoteno zdravljenje«. Poseg karabinjerjev naj bi predlagal dežurni zdravnik, v roku 24 ur pa naj bi ga sodišče, točneje javno pravdništvo, potrdilo.
Naravnost grozljivo pa se nam je v nedeljo na Pomorski postaji zdelo prikazovanje tržaške umobolnice v skrajno demagoškem stilu »pred in po Basaglii«. Kako je bilo pred Basaglio, so prikazovali srhljivi posnetki lepo urejenih in pokornih bolnikov v pričakovanju električnega sunka, pa skupinski posnetki pevskega zbora, prikupnih »norčkov« v narodnih nošah... »Sedaj« pa se odraža v posnetkih razbitih šip, v napisih »Eliane libera«, v zapuščeni kapeli. Kot študentka psihologije sem tržaško umobolnico obiskala prvi mesec ob prihodu Basaglie. Mislim, da nihče od nas študentov ne bo do konca življenja pozabil prizorov v oddelku C. Bolniki so se vlekli od ograje do ograje, pri sebi niso imeli niti enega osebnega predmeta, na sebi pa le cape ali nič. Zaviti v klobčič so objemali lastno telo in pretresljivo zavijali kot levi v kletki. Sedaj pa se jih prikazuje v folklornem plesu. Tako izkrivljanje ni v čast prirediteljev nedeljskega posveta.
NADJA FILIPČIČ
Razstavo »Človek in trta« si je ogledalo 5000 ljudi
Pred dnevi se je v Kraškem muzeju v Repnu zaključila razstava »Človek in trta«, ki so jo pod pokroviteljstvom tržaške Pokrajine, pripravili redni in zunanji sodelavci Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu (Hranilnica in posojilnica na Opčinah je prispevala za izdajo posebnega kataloga, v katerem so sodelovali s svojimi prispevki še strokovnjaki s področja vinogradništva).
Razstavo so odprli v Repnu 16. julija. V teh mesecih, kolikor je bila razstava odprta (ob delavnikih po tri ure, ob praznikih in nedeljah po pet ur, v času prireditve Kraška ohcet pa ves dan) si jo je ogledalo okrog 5000 ljudi, med temi je bilo kar precej Italijanov, ki jih zanima ta poskus novega pristopa k podajanju tako zanimive problematike, kot je vinogradništvo v teh krajih in z njim povezano življenje tistih, ki so vinsko trto obdelovali.
Razveseljiv je podatek, da si je razstavo ogledalo 20 šol s tržaškega območja, s skupno 470 učenci. Med šolami so bile tri srednje šole, šest je bilo italijanskih šol. Ob tej ugotovitvi pa je treba dodati, da ni bilo med obiskovalci nobene višje srednje šole, kateri
bi bila razstava prav gotovo še več povedala, kot osnovnošolcem in dijakom nižjih srednjih šol.
Spominska knjiga je tudi v tem primeru pokazatelj razpoloženja, s katerim so odhajali obiskovalci s te razstave. V glavnem so bile ocene, ki so jih dali v zvezi z razstavo, zelo dobre in povoljne, predvsem kar zadeva poskus pristopa organizatorjev razstave, ki so se lotili tega dela z etnološke, zgodovinske in jezikovne plati, ne da bi imeli pri tem na razpolago kakršnokoli gradivo, iz katerega bi lahko črpali podatke in bi jim bilo torej v pomoč.
V številnih inštitucijah v našem mestu je ogromno gradiva in dokumentov, ki samo čakajo obdelave, nam je povedal Aleksij Kalc, sodelavec Odseka za zgodovino NSK. »In v vseh teh dokumentih in gradivu Je vedno omenjen slovenski človek. Že to dejstvo bi moralo mlade zgodovinarje, etnologe, jezikoslovce in druge pritegniti, da bi se lotili preučevanja tega gradiva, ki ni pomembno le za vinogradništvo na tem območju, temveč za številne druge gospodarske panoge — pravzaprav za vse, kar je povezano s človekom, ki je tu živel in še živi.«
V Trstu je prvič zasedal vsedržavni svet Zveze partizanov Italije
Ogromna množica na spominski svečanosti v tržaški Rižarni
Vsedržavni svet VZPI-ANPI podprl boj za dosego pravic slovenske manjšine
V nedeljo dopoldne sta bili v naši deželi dve spominski svečanosti - obe povezani s prvim zasedanjem vsedržavnega sveta VZPI-ANPI v Trstu.
Prva je bila ob 9. uri v Redipugli, druga ob 11. uri v tržaški Rižarni, edinem nacističnem uničevalnem taborišču v Italiji.
Dvorišče zloglasnega kraja smrti, kjer je končalo v krematoriju na tisoče slovenskih, hrvaških in italijanskih antifašistov, je bilo pretesno za vse tiste, ki so prišli iz Trsta in naše pokrajine, raznih krajev dežele, pa tudi iz krajev - tja do Verone in Padove, s prapori, zastavami in odlikovanji, da bi se poklonili žrtvam nacističnega barbarstva.
Tem so se pridružili številni predstavniki borčevskih organizacij z obeh strani meje, parlamentarci, predstavniki političnih strank in najvišjih vojaških oblasti, župani občin, ki so bile odlikovane za svoj prispevek v odporništvu, predstavniki združenja političnih preganjencev in deportirancev v nacističnih taboriščih, predstavniki jugoslovanskega generalnega konzulata v Trstu, svojci žrtev in še mnogi mladi.
Bila je prav gotovo ena najbolj občutenih svečanosti, na kateri sta misli, želje, pa tudi spoznanja in zahteve vseh naprednih, demokratičnih, bivših borčevskih organizacij, tolmačila uradna govornika Stanka Hrovatin v slovenščini in predsednik vsedržavnega sveta ANPI Arrigo Boldrini.
»Herojstvo^ Slovencev, Italijanov, Hrvatov in Židov, partizanov, antifašistov, ki so jih tukaj mučili in pomorili, so dokaz, kako lahko najdejo ljudje različnih narodnosti, različnih po
kulturi, veri in zgodovinski preteklosti, skupno pot sožitja, za uresničitev sveta, ki bo vodil v mir, človeško solidarnost in prijateljstvo. Moč teh vrednot mora premagati naklepe lažnega patriotizma, nacionalizma in revanšiz-ma. Žrtve Rižarne in drugih uničevalnih taborišč nas obvezujejo,« je dejala Stanka Hrovatin, »da se še vnaprej borimo za mir, sožitje in prijateljstvo med narodi. To je obveza, ki jo danes obnavljamo vsi bivši partizani in aktivisti.«
Predsednik vsedržavnega sveta VZPI-ANPI Arrigo Boldrini je s člani sveta najprej položil venec pred obeležje, kjer je nekoč stal krematorij. Nato pa se je v svojem govoru dotaknil številnih problemov, ki zadevajo borčevsko organizacijo in njeno delovanje, političnih problemov v svetli, tu pri nas, problemov, ki zadevajo dobre odnose z vsemi državami, predvsem s sosedo - Jugoslavijo. Razvil je tudi stališče ANPI do problema italijanskih ladij v Perzijskem zalivu in poudaril pomen utrjevanja vseh tistih sil, ki se borijo za mir, mirno sožitje, torej za ideale, za katere so dali svoja življenja partizanski borci.
Boldrini je govoril tudi o Slovencih in njihovem boju proti nacifašizmu ter o deležu, ki so ga dali v tem boju tudi v številu svojih žrtev pred posebnimi fašističnimi sodišči, v zaporih, ječah in konfinacijah ter v sami Rižarni in ki ga dajejo danes v boju za dosego svojih pravic.
Celotno, močno občuteno svečanost je začela in zaključila vojaška četa s častnim pozdravom.
S poročilom predsednika Arriga Boldrinija in s številnimi posegi članov iz vseh krajev Italije se je včeraj dopoldne začelo, v poznih popoldanskih urah pa tudi zaključilo zasedanje vsedržavnega sveta Združenja partizanov Italije ANPI, ki je bilo prvič v našem mestu.
Okrog 400 članov se je udeležilo pomembnega zasedanja, ki je potrdilo nekaj stalnic v delovanju te osrednje italijanske borčevske organizacije: boj za mir v svetu, podpora Organizaciji združenih narodov za mirno rešitev vseh perečih političnih problemov v svetu, povezovanje bivših italijanskih borcev z drugimi sorodnimi organizacijami v Evropi, krepitev prijateljskih
odnosov med Italijo in Jugoslavijo in še posebej problem Slovencev in podpora boju za njihove pravice.
Poročilo predsednika Boldrinija je slonelo prav na teh pomembnih ugotovitvah. Na njegov govor so se nato navezali številni diskutanti, ki so v svojih posegih zaobjeli številne probleme, ki zadevajo bivše borce, delovanje sekcij v posameznih pokrajinah, delovanje sekcij, ki delujejo v tujini, probleme mladih, potrebo povezovanja le-teh z ideali odporništva, probleme šolstva, politike v državi itd.
Močno prisoten je bil na zasedanju problem slovenske manjšine. Omenil ga je že predsednik Boldrini, ki je dejal, da se mora ANPI zavzemati tudi
Predsednik VZPI-ANPI Boldrini (desno) med posegom na včerajšnjem zasedanju
Včeraj na Tržaški univerzi ob 200-letnici rojstva velikega Srba
*■>
Pričetek tedna posvečenega očetu moderne srbske kulture Vuku Stefanoviču Karadžicu
Včeraj se je na Tržaški univerzi pričel simpozij o Vuku Stefanoviču Karadžicu, to je o eni izmed osrednjih osebnosti moderne srbske in jugoslovanske kulture. Seminar prirejata Tržaška univerza in Narodna in študijska knjižnica v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem in
Glasbeno Matico. Pokrovitelj pomembne študijske prireditve je Dežela Furlanija-Julijska krajina.
Uvodno besedo je včeraj imel rektor Tržaške univerze dr. Paolo Fusa-roli, ki je pozdravil številne goste, med katerimi naj omenimo vsaj srbskega ministra za kulturo Branislava Miloševiča. Rektor Fusaroli je poudaril sodelovanje med tržaško in beograjsko univerzo, nakar se je zaustavil ob pomenu očeta moderne srbske kulture. Besedam dr. Fusarolija je odgovoril minister Branislav Miloševič, ki je naglasil pomen tržaških študijskih dnevov.
Uvodnim pozdravom je sledilo prvo predavanje. Prof. Jože Pirjevec je spregovoril na temo »Vuk Stefanovič Karadžič, Niccolo Tommaseo in Trst.« Prof. Pirjevec je v svojem izvajanju prikazal Tommaseov odnos do srbskega filologa, slovničarja, etnografa, zgodovinarja, prevajalca, reformatorja jezika in abecede. Bil je to odnos, ki se je počasi razvijal iz podcenjevanja do prave ljubezni. Ob prvih srečanjih (seveda ne osebnih) s Karadžičevim delom je Tommaseo označil Karadžiča kot »gorjanskega in zagorelega« Slovana, ki je očitno pisal manjvredna, že kar smešna dela. Globlje poznavanje
velikega kulturnega delavca pa je v Tommaseu vzbudilo vedno večje spoštovanje in potem že kar veliko občudovanje Vuka Karadžiča. Leta 1842 je Tommaseo v tržaški reviji »La Favilla« lapidarno označil velikega Srba kot »človeka, ki ima večje zasluge za svoj narod kot cela akademija«.
Pirjevčevemu izvajanju so sledila predavanja Radovana Samaradžiča (Karadžič v srbski zgodovini), Borisa Paternuja (Jernej Kopitar — V. S. Karadžič — France Prešeren) in So-fia Žani (Korespondenca med V. S. Karadžičem in Italijanom Silvestrom Cunibertom).
Danes se bo simpozij nadaljeval na Tržaški univerzi (Trg Evropa 1) s pričetkom ob 9. uri. Govorili bodo Predrag Palavestra, Milorad Ekmečič, Ivo Frangeš in Marco Dogo.
Naj še zapišemo, da sta sinoči nastopili v tržaškem Kulturnem domu pevska in folklorna skupina Ivo Lola Ribar. Danes pa bodo ob 16.30 odprli v palači Nadzorništva za spomeniško varstvo (Trg Liberta 7) razstavo o V. S. Karadžiču. Ob 18. uri bo v cerkvi sv. Spiridiona nastopil zbor L L. Ribar, ki bo izvajal pravoslavne cerkvene pesmi. V Slovenskem stalnem
gledališču pa bo ob 20.30 nastopilo Jugoslovansko dramsko gledališče iz Beograda z delom Rodoljubi Jovana Sterija Popoviča. Naj zapišemo, da je bila omenjena predstava najuspešnejša na letošnjem Sterijnem pozorju.
V krožku Guevara o jedrski energiji
Odbor za »da« na protijedrskih referendumih, ki ga sestavljajo naravovarstvene organizacije, politične skupine, stranke in organizacije, prirejajo drevi ob 20.30 v krožku Che Guevara v Ul. Madonnina št. 19 debatni večer, na katerem bodo lahko udeleženci postavljali strokovnjakom vprašanja v zvezi s temo »Jedrska energija, zakaj? Tehnični in znanstveni pogled na energetsko vprašanje v Italiji«.
Odgovarjali bodo izvedenci prof. Virginio Bettini z univerze v Benetkah, inž. Giuseppe Dentico, direktor osrednjega sedeža Državne ustanove za jedrsko in alternativno energijo, in inž. Luigi Noviello, namestnik direktorja poenotenega načrta za jedrsko energijo pri državnem podjetju za elektriko ENEL.
Visoko priznanje na tekmovanju Corovivo
Pevski zbor Primorec-Tabor uvrščen v prvo kategorijo
Na zborovskem tekmovanju Corovivo, ki ga prirejata Zborovsko združenje »C. A. Seghizzi« iz Gorice in deželna zveza USCI, je letos nastopil tudi združeni zbor Primorec-Tabor iz Trebč in z Opčin, ki ga vodi Matjaž Sček. Zbor je bil deležen visoke uvrstitve v prvo kategorijo. Tržaških pevskih zborov je bilo skupno pet, a samo eden slovenski. Zborovska revija je bila v nedeljo v kulturnem centru »Moro« v Cordenonsu.
Vsak zbor, skupno jih je nastopilo 17, je moral predstaviti določeno glasbeno tematiko, Primorec-Tabor pa se je odločil za opus glasbenika Alda Kumarja, ki je prireditvi tudi sledil. Prijave za revijo Corovivo potekajo že v poletnih mesecih, ko posebna žirija izbira in ocenjuje udeležence. Član žirije je bil tudi prof. Pavle Merku. Zbor Primorec-Tabor, kot vsi ostali uvrščeni v prvo kategorijo, je bil deležen pokala in denarne nagrade, utemeljitev in kritiko pa mu bo žirija poslala kasneje.
Srečanje o produktivnosti in zdravju
Krajevni sindikat kovinarjev FIOM-CGIL prireja danes z začetkom ob 9. uri v konferenčni dvorani Trgovinske zbornice v Ulici sv. Nikolaja št. 5 srečanje o temi »Produktivnost — zdravje, primer ladjedelstva«. Srečanju bo predsedoval deželni tajnik FIOM-CGIL Mario Zarli, uvodne besede bo izrekel pokrajinski tajnik tržaškega sindikata kovinarjev CGIL Riccardo Devescovi, glavna poročila pa bodo imeli prof. Ferdinande Gobbato, direktor inštituta za medicino dela na Tržaški univerzi, dr. Roberto Ferri in inž. Umberto Laureni od službe za medicino dela tržaške Krajevne zdravstvene enote, in dr. Giovanna Munafo od službe za medicino dela goriške KZE. Sklepe bo povzela sindikalistka Donatella Turtu-ra, članica vsedržavnega tajništva CGIL.
Verižno trčenje šestih vozil v predoru pod Montebellom
V	verižnem trčenju v predoru pod Montebellom je bilo včeraj popoldne poškodovanih šest vozil, tri osebe pa so bile laže ranjene. Do trčenja je prišlo okrog 17.30 v koloni, ki je vozila proti Trgu Foraggi. Prvo od poškodovanih vozil, fiat 600, je naenkrat Zavrlo, ker je bila ob izhodu iz predora pred semaforjem ustavljena vrsta avtov. Voznik je peljal bržda prehitro, saj se je vozilo sunkovito zaustavilo, vanj pa je trčilo pet za njim vozečih avtomobilov: fiat uno, kombi zastava koprske registracije, fiat uno, panda in opel. Laže so se poškodovali voznik in potnica prvega avtomobila in voznik drugega fiat uno, vendar brez hujših posledic. Zaradi trčenja pa je bil promet ustavljen več kot pol ure. Za usmerjanje prometa sta poskrbeli dve izvidnici mestnih redarjev.
Slikovita nesreča brez hudih posledic
V	slikoviti nesreči med avtomobilom in avtobusom se je včeraj zvečer laže poškodoval 46-letni Bruno Požar s Scale sante 141. Požar je res imel veli-
ko sreče: kljub silovitemu čelnemu trčenju, je odnesel le nekaj udarcev in rano na čelu ter bo okreval v 15 dneh. Zadržali so ga na opazovanju v kati-narski bolnišnici.
Požar se je okrog 20.30 s fiatom 126 peljal po Istrski ulici v smeri proti Sv. Jakobu. Kaže, da ga je zanašalo z ene strani cestišča na drugo in da se je naenkrat znašel pred avtobusom proge št. 48. Vzroki njegove nevarne vožnje niso znani. Voznik na avtobusu se mu je celo skušal umakniti in je zavozil proti sredi cestišča, a trčenje je bilo neizogibno. Sunek je bil tako močan, da je fiat 126 vrglo petnajst metrov nazaj. Prednji del avtomobila je bil popolnoma skrotovičen in tudi avtobus je bil precej poškodovan.
Popravek
Dvoma ni...
V nedeljski oceni četrtkovega koncerta Glasbene matice izpod peresa Ravla Kodriča se stavek sredi predzadnjega odstavka pravilno glasi: »Hkrati ne dvomim, da se bo... kmalu domogla...«
za rešitev interesov, ki zadevajo Slovence v Italiji; še bolj pa je prišel ta problem do izraza v posegu Maria Liz-zera, ki je dejal, da so pravice Slovencem zagotovljene že v italijanski ustavi, nato pa še v določilih osimskih sporazumov. »Italijanska ustava je zrasla iz odporništva,« je dejal Lizzero. »Naloga nas vseh je, da zahtevamo njeno spoštovanje in da damo svoj delež, da postanejo tudi italijanski državljani slovenske narodnosti enakopravni ostalim državljanom.«
Naloga posebne desetčlanske komisije, ki je bila že previdena na kongresu VZPI-ANPI lani decembra v Milanu, bo, da ponovno preuči dokument, ki je bil glede slovenske manjšine na tem kongresu že soglasno sprejet, da ga dodela, in da z njegovo vsebino seznani vse člane, parlamentarce, napredne politične stranke in vlado, in tako sproži široko akcijo za sprejem zakona, ki bi zaščitil pravice manjšine v krajih, kjer le-ta živi.
Zasedanje so pozdravili deželni odbornik Mario Brancati, tržaški podžupan Augusto Seghene in predsednik tržaške pokrajine Dario Locchi, ki je izkoristil to priložnost, da je spregovoril o fojbah, izseljevanju istrskih beguncev in osvoboditvi Trsta, ter je vse zaključil s trditvijo o okupaciji Trsta s strani jugoslovanske vojske, in to na način, ki je naletel med udeleženci na negativen odmev.
Svoj pozdrav je zasedanju prinesel tudi predsednik Republiškega odbora ZZB Slovenije Bogo Gorjan, in sicer, kot je sam dejal, v imenu tisočev in tisočev slovenskih mater, ki že tisočletje vzgajajo v teh krajih svoje otroke v materinem jeziku ter jih učijo spoštovanja ter sodelovanja z vsemi poštenimi ljudmi. »Našli smo se tokrat v mestu, ki je doživljalo trenutke trpljenja, pa tudi trenutke veselja in bratstva. Tu smo doživeli tudi pravo ljudsko zmago in osvoboditev. Partizani smo tudi v' povojnih letih vložili veliko naporov, da očuvamo vsebino idealov boja proti nacifašizmu.«
Med diskutanti je spregovoril tudi Dušan Košuta, ki je spet opozoril udeležence na problematiko slovenske manjšine, in pozdravil sklep vsedržavnega sveta, da potrdi člane komisije, ki bo imela nalogo proučiti in nato seznaniti oblasti in javnost z bojem Slovencev v Italiji za svoje pravice.
V	nedeljo popoldne se je na Pomorski postaji sestal tudi vsedržavni koordinacijski odbor žensk-partizank, ki je sprejel skupni dokument o pomenu boja za mir v svetu.
V	nedejo, po svečanosti v Rižarni, so se člani vsedržavnega sveta VZPI-ANPI sestali v Izoli s predstavniki Zveze združenj borcev Slovenije ter s predstavniki krajevnih družbenih oblasti. Sestanek je samo potrdil iskrenost prijateljskih in tovariških vezi, ki vežejo bivše borce obeh sosednjih držav.
Zasedanje se je zaključilo z odobritvijo dokumenta, ki potrjuje smernice, ki jih je nakazal predsednik Boldrini.
T Po kratki in mučni bolezni nas je zapustil 24. t. m. naš predragi
Antonio Giordano
Pogreb bo jutri, 28. t. m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalostno vest sporočajo hčeri Daniela z družino in Paola, ljubljena Edda, sestre in bratje ter drugo sorodstvo.
Trst, Bazovica, Spoleto, Melbourne, 27. oktobra 1987
Zapustila nas je naša draga mama, nona in pranona
Marija Kozina vd. Slavec
Pogreb bo jutri, 28. t. m., ob 12.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v bo-Ijunsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo sinovi Dolfi, Pepi in Silverijo z družinami ter drugo sorodstvo.
Boljunec, Gropada, Sarajevo, 27. oktobra 1987
Ob smrti Marije Slavec izreka g.e Mery in ostalim članom družine iskreno sožalje župnijski svet iz Bo-Ijunca.
Zenski zbor Prosek-Kontovei z velikimi upi v novo sezono
Prosek in Kontovel imata globoko zakoreninjeno pevsko tradicijo. Letos spomladi so proslavili pomemben kulturni jubilej: 100-letnico pevskega delovanja. Napram tako častitljivi letnici je ženski pevski zbor Prosek-Kontovei razmeroma mlad. Šest let je pel pod taktirko Janka Bana, v letošnjo sedmo sezono pa stopa z novo dirigentko Marto Werk-Volk. Število pevk se giblje okoli 24.
V Soščevi hiši na Proseku, kjer imajo enkrat tedensko skupno vajo, drugič pa vadijo deljeno po glasovih, smo se pogovarjali s pevkami o njihovih načrtih pa tudi o problemih.
Pele ste na proslavi stoletnice pevskega delovanja. Ali se čutite dedinje oziroma nadaljevalke vaške pevske tradicije?
»Bolj kot ženska je to moška tradicija. Me pojemo šele nekaj let. Boli pa nas, ker se naši sovaščani obnašajo, kot da nas ni. Bolj cenijo moški zbor in ga tudi podpirajo,« je povedala tajnica zbora Savica Verginella. »Morda bodo tudi nas, če bomo začele peti na pogrebih,« smo zaznali pikro pripombo s strani.
Nov vodja pomeni nov program. Kakšne pesmi imate na sporedu?
»Pripravila sem šestnajst novih pesmi, ki se naj bi jih naučile v tej sezoni. To so povečini umetne pesmi. V programu imamo še narodne pesmi različnih narodov zahtevnejše stopnje, ki jih po mojem mnenju pevke zmorejo. Predvsem pa so to takšne pesmi, ki bodo bodisi pevcu bodisi poslušalcu zlezle v dušo,« je s kančkom humorja zabelila podan program dirigentka Marta Werk-Volk.
Kakšni so načrti?
»Naučiti se novih pesmi,« je brez obotavljanja prišlo z več strani. Tajnica pa je povzela: »Pričakujemo, da bomo nastopile na srečanju ženskih zborov, ki smo ga lani pripravile me, letos pa so na vrsti Škedenjke; potem na Primorski poje ter ob raznih priložnostih na vasi. Tu sodelujemo z moškim zborom Vasilij Mirk. Nadejamo se tudi kakšnega gostovanja, če nas bodo druga društva povabila...«
Kakšna pa sta morala in vzdušje v zboru?
»Dobra. Prihajamo redno na vaje in smo polne upov.«
Upi so, saj se jim je letos pridružila zelo mlada pevka, pozivajo pa tudi nove in nekdanje pevke, ki so pred leti odstopile, da ponovno poskusijo in zapojejo v novem vzdušju.
J. J.
Literarni natečaj Pokrajine
Tržaška pokrajinska uprava je razpisala literarni natečaj na prosto temo »Božič ostarelih v Trstu«. Prispevke v prozi ali poeziji lahko pošljejo vsi, ki so dopolnili šestdeseto leto starosti in ki prebivajo v tržaški pokrajini. Možnost sodelovanja na natečaju pa imajo tudi Tržačani, ki živijo v Avstraliji. V poštev pridejo prozna dela in poezije v italijanščini, tržaškem dialektu in slovenščini, ki jih bo ocenila posebna komisija, nakar bodo najboljša dela nagradili. Prvi nagradi, tako za prozo, kot za poezijo, znašata 600.000 lir, drugi nagradi 450.000 lir, tretji 350.000 lir, četrti 250.000 lir, peti 200.000 lir in šesti 150.000 lir. Prav tako znašata prvi nagradi za prozno delo in poezijo v slovenščini 600.000 lir. Prva nagrada za najboljšo prozo ali poezijo tržaških emigrantov v Avstraliji pa bo letalsko potovanje Avstralija-Trst-Avstralija.
Prispevke, ki še niso bili nikjer objavljeni, je treba poslati na tajništvo predsedstva pokrajinske uprave, Ul. Geppa 21 (drugo nadstropje) najkasneje do 13. ure dne 10. novembra letos. Spisi, natipkani v dvojnem razmahu in označeni samo z geslom, ne smejo presegati treh strani. Tudi na kuverti mora biti označeno samo geslo, vsi podatki o avtorju pa morajo biti priloženi v zaprti kuverti, označeni prav tako z istim geslom.
Za morebitne dodatne informacije se zainteresirani lahko obrnejo na urad za navodila tržaške Pokrajine v Ul. Geppa 21 (prvo nadstropje) od 8. do 12. ure (tel. 618112, int. 241).
gledališča
VERDI
Operna sezona 1987/88. Jutri, 28. t. m„ ob 20. uri (red H/A): CARMEN A. Bizeta. Dirigent Hubert Soudant, režija Peter Werhahn. V soboto, 31. t. m., ob 17. uri ponovitev za red S.
ROSSETTI
Gledališka sezona 1987/88. Nocoj ob 20.30 bo na sporedu CASANOVA A SPA A. Schnitzlerja. Režija Luca De Fusco. Vlogo Casanove igra Mariano Rigillo. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
V Pasaži Protti je v teku vpisovanje novih in potrjevanje starih abonmajev za gledališko sezono 1987/88.
LA CONTRADA -
TEATRO CRISTALLO
Nocoj ob 20.30: UN BIGLIETTO DA MILLE CORONE, delo Carpinterija in Faragune. Režija F. Macedonio.
razne prireditve
SPDT prireja v četrtek, 29. t. m., ob 20. uri predavanje prof. Marinke Pertot na temo "Sprehod po narodnih parkih Poljske". Predavanje, ki bo opremljeno z diapozitivi, bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20, II. nad.). Vabljeni!
Sekcija VZPI-ANPI iz Boljunca v sodelovanju s KD F. Prešeren prireja v soboto, 31. t. m., PROSLAVO 40-LETNICE ODKRITJA SPOMENIKA NOB. Program: ob 15.30 zbirališče na sedežu sekcije, ob 16. uri razvitje prapora, ob 16.30 slovesnost pri spomeniku, ob 17. uri kulturni program v gledališču F. Prešeren, slavnostna govornika: Neva Lukeš in Ar-turo Calabria, nastopata pihalni orkester Breg in MPZ F. Venturini-Domjo.Vabljeni!
šolske vesti
Slovensko dobrodelno društvo v Trstu razpisuje letno študijsko štipendijo v počastitev pok. Mihaela Fabjana. Štipendija bo znašala 2.000.000 Ur letno in bo trajala za vso redno študijsko dobo, v kolikor bo koristnik zadostil pogojem pravilnika. Namenjena je slovenskim zamejskim visokošolcem, ki se bodo vpisali na tržaško ali videmsko univerzo v akademskem letu 1987/88. Za letošnje akademsko leto SDD predvideva možnost, da se podeli še ena štipendija tudi slovenskim visokošolcem, ki so že vpisani na deželni ali na kaki drugi univerzi. Za podrobnejša pojasnila o pravilniku in roku vlaganja prošenj naj se interesenti javijo na sedežu SDD v Trstu, Ul. Machiavelli 22, II. nadstr., tel. 65612, vsako sredo od 16. do 18. ure.
izleti
SPDT prireja v nedeljo, 8. novembra, avtobusni izlet na MARTINOVANJE V BENEČIJI. Odhod ob 8. uri izpred sodne palače. Vpisovanje (cena izleta je 12.000 lir) na sedežu SPDT - tel. 767304.
mmam/i
mmMiimmmr
DRUŠTVO
ZAMEJSKIH
LIKOVNIKOV
Razpisuje natečaj za osnutek plakata in kataloga za društveno razstavo
Vse informacije v TK Galeriji.
Rok predaje 15. novembra 1987
kino
ARISTON - 15.45, 22.15 Full Metal Jac-ket, dram., ZDA, 1987, r. Stanley Kub-rick; i. Matthew Modine, Lee Ermey, Vincent D'Onofrio, □ □
NAZIONALE IV - 16.00, 22.00 Lunga vita alla signora, dram., It. 1987, 130'; r. Ermanno Olmi; i. Marco Esposito, S. Brandalise.
EXCELSIOR I - 17.15, 22.15 Gli intocca-bili, krim., ZDA 1987; r. Bryan De Palma, i. Kevin Costner, Robert De Niro, Sean Connery.
PENICE - 17.00, 22.15 Who's that girl, kom., ZDA 1987, 94'; r. James Foley; i. Madonna, Griffin Dunne.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Accade in paradiso, kom., r. A. Rudolph, i. T. Hutton, K. McGillis, M. Stapleton.
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Ultimo minuto, dram., It., 1987, 100’; r. Pupi Avati; i. Ugo Tognazzi, Diego Abatan-tuono.
MIGNON - 15.30, 22.15 007 Zona perico-lo, akc., VB 1987, 131'; r. John Glen; i. Thimoty Dalton, Maryam D'Abo.
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 La finestra della camera da letto, srh., r. C. Han-son, i. S. Guttenberg, E. McGovern, I. Huppert; jutri ob 16.00 Oggetto sessu-ale, □ □
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 I Bostonia-ni, dram., ZDA 1984; r. James Ivory; i. Vanessa Redgrave, Christopher Reeve.
EDEN - 15.30, 22.00 Sexual Roller Babi-es, pom., □ □
EXCELSIOR II - 17.45, 21.45 Full Metal Jacket, dram., ZDA 1987, r. Stanley Kubrick; i. Matthew Modine, Lee Er-mey, Vincent D'Onofrio, □ □ VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 Spiri-tica, ZDA, 1987, r. K. Tenney, i. T. Al-len, T. Kitaen, S. Nichols, K. VVilhoite CAPITOL - 16.30, 22.00 Arma letale, krim., r. R. Donner, i. M. Gibson, D. Glover.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Honky-tonk Man, dram., ZDA 1983, 120'; r. Clint Eastwood; i. C. Eastwood, Kyle Eastwood.
RADIO - 15.30, 21.30 Night Life, pom.,
□ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
Komisija za izobraževanje in usmerjanje pri IO SKGZ in Slovenski raziskovalni inštitut
priredita v petek, 30. t. m., celodnevno srečanje na temo
UNIVERZITETNI ŠTUDIJ IN DRUGE OBLIKE NADALJNJEGA IZOBRAŽEVANJA
namenjeno slovenskim zamejskim maturantom višjih srednjih šol v šolskih letih 85/86 in 86/87.
Srečanje bo v Dijaškem domu, Ul. Ginnastica 72, s pričetkom ob 9.30. Program:
9.30 Slovenci in univerza. Izbire in možne orientacije danes.
14.00	Možne oblike spremljanja in dopolnjevanja univerzitetnega študija
16.00	zaključki
Interesenti naj potrdijo svojo udeležbo na tel. št. 744249 (SKGZ Trst) ali 84644 (SKGZ Gorica).
SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE
VUK S. KARADŽIČ
SRBSKE
NARODNE PESMI
Recital v slovenščini, srbščini in
italijanščini
Nastopajo:
Bogdana Bratuž Rale Damjanovič Raniero Brumini
Poje ansambel Rukovet pod vodstvom Dragana Mladenoviča
Scena: Klavdij Palčič Režija: Marko Sosič
V petek, 30. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu.
včeraj - danes
Danes, TOREK, 27. oktobra
SABINA
Sonce vzide ob 6.37 in zatone ob 17.01 - Dolžina dneva 10.24 - Luna vzide ob 12.18 in zatone ob 20.06.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Otvoritvena predstava sezone 1987-88
BRANISLAV NUŠIČ
Sumljiva oseba
Režija: DUŠAN JOVANOVIČ
v četrtek, 29. t. m., ob 20.30 -ABONMA RED E
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
NADALJUJE SE VPISOVANJE ABONENTOV PRI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA OD 10. DO 14. URE IN ENO URO PRED PRIČETKOM PREDSTAVE.
PROSIMO ABONENTE, DA DVIGNEJO ABONMAJSKE IZKAZNICE.
SLOVENSKO l- STALNO _ GLEDALIŠČE
Gostovanje Jugoslovanskega dramskega pozorišta iz Beograda
Jovan Sterija Popovič
RODOLJUBI
Režija: DEJAN MIJAČ
Danes, 27. t. m., ob 20.30
Danes slavita srebrno poroko
ANA in ADRIJAN KALC
Z njima se veselijo hči Alenka z Edvinom in malim Davidom ter sin Valter s Tanjo in jima želijo veliko sreče in zadovoljstva na skupni poti.
ANI in ADRIJANU
ob 25-letnici skupnega življenja od srca čestitajo in kličejo še na mnoga skupna leta Marija, Evgenija in Evgen ter Dušan, Anamarija, Tomaž in Mojca.
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstava: Tržaški umetniki in Mednarodni grafični bienale v Ljubljani: Avgust Černigoj, Edoardo Gandrus, Zora Koren, Marjan Kravos, Marcello Mascherini, Klavdij Palčič, Nino Perizzi, Bruno Pon-te, Livio Schiozzi, Lojze Spacal, Giancar-lo Stacul, Rado Štrukelj, Franko Vecchi-et in Edvard Zajec.
V	Prosvetnem domu na Opčinah je
Tabor mladih priredil razstavo grafik NABREŽINSKEGA ATELJEJA. Razstava bo odprta še danes od 18. do 20. ure.
V	galeriji Cartesius bo od 31. oktobra do 19. novembra odprta razstava likovnice Federice GALLI.
Jutri, SREDA, 28. oktobra
SIMON
PLIMOVANJE DANES: ob 0.18 najvišja 18 cm, ob 5.00 najnižja -5 cm, ob 10.58 najvišja 38 cm, ob 18.25 najnižja -45 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 17 stopinj, zračni tlak 1026,6 mb rahlo narašča, veter 14 kilometrov na uro vzhodnik severovzhodnik, vlaga 73-odstot-na, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 19,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Giulio Zeriali, Aliče Furlan, Enrico Maria Fabro, Matteo Sponza, Selene Pompili, Elena Seffino, Mauro Cocozza, Stefane Modena.
UMRLI SO: 78-letni Salvatore Amoro-so, 81-letni Rodolfo Ferluga, 78-letni Ser-gio Petrina, 60-letna Gaudenzina Fratta, 77-letni Ermanno Catalan, 75-letni Raffa-ele Skarabot, 57-letni Antonio Giordano, 93-letna Vittoria Protti, 88-letni Eolo Rossi, 68-letna Bruna Tauceri, 75-letna Giuseppina Pobega, 77-letna Ida Sulcich, 83-letni Manilo Corazza, 79-letna Elsa Mucchiutti, 85-letna Lidia Borri, 64-letni Bruno Milani.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 26., do sobote,
31. oktobra 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul Settefontane 39, Trg Unita 4, Lungomare Venezia 3 (Milje)
PROSEK (tel. 225141 in 225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Lungomare Venezia 3 (Milje)
PROSEK (tel. 225141 in 225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Lungomare Venezia 3 (Milje)
PROSEK (tel. 225141 in 225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure
razna obvestila
SKD Barkovlje - Ul. Cerreto 12 - prireja TEČAJ LATINSKOAMERIŠKIH IN STANDARDNIH PLESOV. Za informacije telefonirati na št. 69297 ali 415797. Plesni tečaj se bo začel 30. t. m. ob 19. uri.
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom. Glede na povpraševanje prirejamo tečaj italijanščine za Slovence. Prijave na tel. št. 213945 od 16. do 20. ure. V petek, 30. t. m., bo ob 17. uri informativni sestanek v knjižnici P. Tomažič in tovariši.
Tabor mladih mladim obrtnikom. Vabimo vas, da se ponovno ali na novo udeležite decembrskega sejma, ki bo v Prosvetnem domu 3., 4. in 5. decembra na Opčinah. Na sejmu lahko razstavljate vse svoje obrtniške izdelke. Prosimo vas, da se pismeno javite na naslov: Tabor mladih, Ul. Ricreatorio 1, 34016 Opčine, do 10. novembra 1987.
SLOVENSKI
KLUB
V
TRSTU
Ul. sv. Frančiška 20/11
vabi danes, 27. t. m. ob 19. uri na torkov večer v Gregorčičevo dvorano
Muzikolog Dušan Mihalek, urednik glasbenih oddaj RTV Novi Sad, bo predaval
O ITALIJANSKIH VIRIH V SRBSKI CERKVENI GLASBI
mali oglasi
PRODAM drva za kurjavo. Klicati ob večernih urah na št. 0481/884182.
PRODAM otroško stajico in voziček po ugodni ceni. Tel. 228958.
IŠČEM pošteno žensko srednjih let za stalno pomoč na domu enkrat tedensko po 4 ure. Tel. 291270 ob delavnikih od 14.30 do 15.30.
LUTMAN Dušan javlja otvoritev nove mehanične delavnice v Štandrežu, Ul. Natisone. Poceni in kvalitetni servis za vse avtomobile, tudi za dizel motorje.
POŠTEN človek išče priletno žensko nad 55 let staro za skupno življenje. Informacije Ciril Gomišček, Ul. Pasubio 18, Gorica, tel. 0481/520079.
menjalnica_______________________26.io.i987
Ameriški dolar............ 1265.—
Nemška marka ............. 719.—
Francoski frank........... 213.—
Holandski florint......... 638.—
Belgijski frank.............. 33,50
Funt šterling............. 2140.—
Irski šterling............ 1900.—
Danska krona.............. 185.—
Grška drahma ............. 8.—
Kanadski dolar ........... 970.—
Japonski jen............... 9.—
Švicarski frank ........... 870.—
Avstrijski šiling ........... 101,75
Norveška krona ............ 193.—
Švedska krona.............. 201.—
Portugalski eskudo......... 9.—
Španska peseta............. 10.—
Avstralski dolar .......... 850.—
Debeli dinar..................  1,20
Drobni dinar................... 1,20
Dfll/D banCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Telef Sedež 040/67001 DV*ll\D TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
KONČNO TUDI V TRSTU
OlKRANsR
POHIŠTVO
UL. FLAVIA 53
NOVA VELEBLAGOVNICA
SEDEŽNIH GARNITUR
Sedežne garniture z odparajočo prevleko iz tkanine 990.000 lir
PO 1.950.000 LIR
V naši trgovini je vedno na razpolago 300 sedežnih garnitur
MOLLAFLEX
EDINA POSTELJNA VZMETNICA IZDELANA V TRSTU
slike, ki niso le spomin
lida turk
V Wagno me popelje cesta...
i:
Drugi glavni vhod begunskega taborišča v Wagni
Wagna, kraj blizu Lipnice na Štajerskem, je zašel celo v slovensko ljudsko pesnjenje, sicer pa je bil med prvo svetovno vojno, ko je ta verz nastal, zelo znan.
Skozi veliko taborišče, zgrajeno za 20.000 ljudi, je šlo v prvem času vojnega spopada veliko beguncev z vzhodne fronte, ki so jih ob vstopu Italije v vojno, preselili v nova taborišča. Barake v Wagni so se napolnile z evakuiranci z italijanske fronte, med njimi je bilo v raznih obdobjih tudi več Slovencev, vendar nikoli več kot 3.000. Ostali so dobili začasno zatočišče v drugih krajih.
O Wagni je pisal Damir Feigel, v novejšem času Andrej Šavli, tako pa je to taborišče, ki deluje še danes in se v njem zbirajo begunci iz vzhodnoevropskih dežel, opisal Andrej Gabršček: »Tu so bili uradi, kuhinje, pekarne, raz-deljevalnice kruha, skladišča za živež, za obleko, perilo, obutev, vsakovrstne delavnice, javne pralnice, kopališča, bolnišnice, lekarne, mlekarne, gospodarsko poslopje s hlevi, klavnica in mesnica, pošta, dva gasilna doma s štirimi opazovalnimi stolpiči, zapori, kapela, nova; cerkev, 13 trgovin, kjer se je dobilo sprva vsega dovolj, od četrtinke vina do hlačnih
gumbov, od temnorožnate svinjine do pisemskega papirja. Vsak novodošli begunec je moral v kopališče, kjer so mu razkužili prtljago, tu je povedal tudi osebne podatke, izročili so mu tri odeje, en slamnik, listek za kruh in me-nažo, menažno skodelico in povedali številko barake. Tu so bile delavnice za krojače, čevljarje, mizarje, kovače, sedlarje, tapetni-
ke, kleparje, zidarje, steklarje in vsaka je izdelovala svoje izdelke. Delali so mojstri, delavci, učenci. Največja je bila šivalna delavnica, šola za 450 delavk in 150 učenk«.
O Wagni, pa tudi o Steinklam-nu, Brucku an der Leithe, Grniin-du in drugih taboriščih bo govor v četrtek, 29. oktobra, ob 18. uri v oddaji, ki jo je za Radio Trst A pripravila goriška novinarka Dorica Makuc.
Begunci čakajo na kruh	Izdelovalnica košar
Pripravlja: Iztok Jelačin
nedelja, ob 14.35
Vročih 10
Lestvica Radia Koper — Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic
Vse se zdi nekako običajno. Čisto običajen torek, običajna rubrika, običajno mesto, kot običajno deset najpopularnejših motivov Primorske in zamejstva... Še teden oktobra, še teden »uglasitve« lestvice in dobili bomo običajnih deset za lestvico meseca. Ob tej pa, kot običajno, žrebanje in podelitev nagrad.
tednov na lestvici
18
5 4 4 3
6
10
7
lestvica pretekli teden 1 2
4
5
7 3
8.
8
1.	Martin Krpan - Še je čas
2.	Zucchero - Le mani
3.	Madonna - Who’s That Girl
4.	Edoardo Bennato - OK Italia
5.	Mike Oldfield & Bonnie Tyler - Islands
6.	Avtomobili - Ljubezen ne stanuje tu
7.	Whitesnake - Here I Go Again
8.	Vasco Rossi - Ciao
9.	Brian Adams - Heat Of The Night 10. Cock Robin - Blood Of A Saint
Tokrat je bilo med tednom precej živahneje kot sicer. Le dve mesti sta zasedeni z istima izvajalcema, prav na vrhu... Martin Krpan so prvi že petnajsti teden zapored!!! Zucchero prvi za prvimi. Najuspešnejši izdelek ameriške show-bussiness industrije - Madonna - je še korak bliže vrhu, podobno Edoardo Bennato, Mike Oldfield in Bonnie Tyler pa kar dva... V tej menjavi mest so najkrajšo potegnili Avtomobili, s še vedno zavidanja vrednim šestim mestom. Prva novost tega tedna je skupina VVhitesnake, naš predlog iz prejšnjega tedna, z dobrim motivom Here I Go Again. Vasco Rossi slavi ta teden mali jubilej, deseti teden prisotnosti, vendar v padajoči krivulji. Tudi Brian Adams je mesto niže, zaključuje pa duet Cock Robin s svojim novim hitom Blood Of A Saint - Svetnikova kri. Za lestvico je vsaka sveža »kri« dobrodošla, tako celo svetnikova,..
V nedeljo nam je v oddaji ostalo časa še za predlog, tokrat je bil to A New Life, kooperacija skupine Pet Shop Boys in Dustyja Springfielda. Ostaja mi le še povabilo k pošiljanju glasovnic in seveda - vam vse naj...
Z nagradami sodelujejo:
“ir™”	r n sHl “r
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:....................................................
Naslov:............................................................
Glasujem za:.......................................................
Moj predlog:.......................................................
današnji televizijski in radijski sporedi
nt ra|j_____________	_____ i
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: Storie della prateria
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nad.: La valle dei pioppi
12.05	Variete: Pronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Tribuna za referendum
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Aktualno: Italijanska kronika
15.30	Dnevnik - sinoda
16.00	Risanki: Benji, Sax e il principe alieno, Le avventure di Petey
17.35	Inf. oddaja: Spaziolibero
17.55	Rubrika: Iz parlamenta
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Zabavna oddaja: leri, Goggi, do-mani
20.00	Dnevnik
20.30	Variete: Fantasticotto 21.50 Dnevnik
22.00	Glasbena oddaja: 29. natečaj Voci Nuove (prenos iz Castroca-ra Terme)
23.20	Dokumentarec: Kačji pastir
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.15 Šport: tenis, McEnroe-Noah (prenos iz Firenc)
RAI 2________ |
8.00	Inf. odd.: Prima edizione
8.30	Jutranja telovadba
9.00	Nanizanka: Cuore e batticuore
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju s televizijo
11.05	Dok.: Kemija v laboratoriju
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik in športne vesti
13.30	Mezzogiorno e... (2. del)
13.40	Nad.: Ouando si ama
14.30	Dnevnik in športne vesti
15.00	Nanizanka: Miss Marple
16.00	Nanizanka: Lassie
16.30	Kviz: Farfade
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Nanizanka: Orient Express
18.00	Nan.: In due si ama meglio
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Le strade di San Francisco
19.35	Vreme, dnevnik in športne vesti
20.30	Film: Bravados (vestern, ZDA 1958, r. Henry King, i. G. Pečk)
23.10	Dnevnik - nocoj
23.25	Film: Sono un disertore (dram., ZDA 1942, r. Anatole Litvak)
0.15 Dnevnik - nočne vesti
A RAI 3__________________________]
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje s človekom in okoljem
14.00	Dokumentarec: Umetnostni arhiv
14.30	Variete: Jeans 2
15.30	Izobr. odd.: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna rubrika: Fuori campo
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Nanizanka: La famiglia Brady
19.00	Vreme in dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.35	Dnevnik - dežele
20.00	Izobraževalna oddaja: Pogovori o preventivnem zdravljenju -Kako paziti na srce (4. del)
20.30	Aktualno: Telefono giallo - Nes-suna traccia di Emanuela
21.30	Film: La rapina al treno postale (dram., VB 1967, r. Peter Yates, i. Stanley Baker, Joanna Pettet)
22.25	Dnevnik
22.30	La rapina al treno... (2. del)
23.25	Aktualno: Telefono giallo (2. del)
23.55	Dnevnik - zadnje vesti
RTV Ljubljana
10.00	TV mozaik. Šolska TV: Psihologija - Naravoslovje, nato Jezikovni utrinki
11.05	Matineja. Tečaj angleščine
11.35	Tečaj francoščine
16.25	Videostrani
16.40	TV mozaik. Šolska TV (pon.)
17.45	Mladinska oddaja: Periskop -Bosna in Hercegovina (Po skupnem televizijskem izletu na otoka Cres in Lošinj se bosta Blažka in Rok tokrat podala v Bosno in Hercegovino. Pot ju bo peljala mimo Sarajeva in po dolini reke Neretve. Jos bo odkrival ostanke Troje. Na poti ga bo spremljal znani pevec in šaljivec Seid Memič Vajta. V studiu pa bo Duško Trifunovič)
18.45	Risanka
19.00	Obzornik
19.25	Zrno in Vreme
19.30	Dnevnik^
20.05	Drama: Španska kraljica (P. Božič, rež. Zvone Šedlbauer, posnetek predstave MGL)
21.50 Dnevnik
® TV Koper___________	____
14.00	TVD Novice
14.10	Nadaljevanka: Veronica
15.00	Nadaljevanka: II conte di Mon-tecristo (4. del)
16.00	Otroški spored
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: TRST — Sestal se je vsedržavni svet VZPI-ANPI
GORICA — Predstavitev knjige o Osimskih sporazumih GORICA — Podgorska predilnica tik pred zaprtjem
TRST — Prireditve ob 200-letnici rojstva Vuka Karadžiča ŠPETER — Praznik kostanja in slaščic
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Boks: svetovni pokal (prenos iz Beograda)
22.30	TVD Vsedanes
22.45	Aktualno: Fiat Thema 15'
23.00	Košarka: Cuki-Yoga
«fg CANALE5
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20	Risanke
8.10	Rubriki: News, 8.30 Pogovori
9.30	Nanizanka: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: Venere in visone (dram., ZDA 1960, r. Daniel Mann, i. Elizabeth Taylor, Laurence Harvey)
17.00	Nanizanka: Aliče
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Variete: Ciao Enrica
20.00	Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30	Nanizanka: Dallas
21.30	Nad.: L'eredita dei Guldenburg (6. del)
22.25	Rubrika: Nonsolomo-da
23.15	Variete: Maurizio Cos-tanzo show - Night
0.30 Filmska rubrika: Premiere
0.40 Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.40 Bonanza
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15 Film: Le prigioniere delLisola del diavolo (pust., It.-Fr. 1962, r. Domenico Paolella, i. Guy Madison, Miche-le Mercier)
11.00	Nan.: Strega per amo-re, 11.30 Giorno per gi-orno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vidni troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Sandy, Georgie, Miny Pony
14.30	Nadaljevanke: La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.15 Aspettando il domani, 17.15 Febbre d'amore
18.15 Kviza: Cest le vie, 18.45 Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: La battaglia di Alamo (vestern, ZDA 1960, r. John Wayne, i. John Wayne, Richard Widmark)
23.40 Film: La fortezza (fant., ZDA 1983, r. Michael Mann, i. Glenn Scott, Gabriel Byrne)
1.30 Nanizanka: La legge diMcLain .
^j> ITALIA 1__________
8.30 Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari,
9.30	Wonder Woman,
10.30	Tarzan, 11.30
Cannon,	12.30
Charlies Angels
13.25	Variete: Smile
13.35	Nanizanka: Arnold
14.20	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.30	Otroška oddaja: Bim Bum Bam, vmes risanke Memole, Pollyan-na, Holly e Benji, Mila e Shiro
18.00	Nanizanki: Star Trek,
19.00	Starsky e Hutch
20.00	Risanki
20.30	Film: Runaway (fant., ZDA 1984, r. Michael Crichton, i. Tom SeT leck, Cynthia Rhodes)
22.30	Dok.: Antropos
23.30	Rock opolnoči: Rock Collection n. 1
0.30 Nanizanke: La strana coppia, 1.00 Cosi Cosi,
1.30	Ai confini della real ta
TELEPAPOVA
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanki: Ai confini della notte, 15.00 Signore e padrone
16.30	Risanke
17.30	Nanizanka: I ragazzi del sabato sera
18.00	Risanke
19.30	Nanizanka: Baretta
20.30	Film: Sbatti il mostro in prima pagina
(dram., 1972, r. M. Bel-locchio, i. Gian Maria Volonte, Laura Betti)
22.15 Nad.: Gioco di coppie
22.45 Rubrika: Italia 7 šport, nato film Karl e Kristina (kom., 1970, r. Jan Troell, i. Max Von Sy-dow, Liv Ullmann)
^ TELEFRIULI
13.00	Zdravniška rubrika
13.30	Nad.: Amorgitano
14.30	Risanke
15.00	Nanizanka: Bigfoot e il ragazzo selvaggio
15.30	Dražba
16.00	Glas. odd.: Musič box
17.00	Nad.:Ligabue
19.00	Dnevnik
19.30	Dan za dnem
20.00	Rubrika o obrtništvu
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Nanizanka: Sherlock Holmes
22.30	Dnevnik
23.00	Dan za dnem
23.30	Dražba
0.30 Informativna oddaja: News dal mondo
f TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, pravljica; 8.10 Nediški zvon; 8.40 Glasbeni almanah;
10.00	Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Torkov zbornik: od prehrane do potrošništva (1. del);
13.20	Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Govorimo o glasbil;
14.45	Glasbene skice; 15.00 Bralni roman: Pod svobodnim soncem; 15.10 Torkov zbornik (2. del); 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Simfonični orkester RTV Ljubljana, vodi Mu-hai Tang; 18.00 Monolog v interpretaciji Mirande Caharije: Lasulja (Natalia Ginzburg)18.30 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radijska šola; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Nenavadni pogovori; 11.25 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Melodije; 14.05 V korak z mladimi; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Sotočja; 18.45 Medigra;
19.45	Ljubljanski jazz ansambel; 20.00 Slov. zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Komorna literatura; 21.05 Od premiere do premiere; 22.30 Glasba; 23.05 Lit. nokturno; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik;
7.00	Jutranja kronika; 7.30 Poročila;
8.00	Prenos Radia Lj; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 14.05 Nikoli pozabljene; 14.40 Reportaže, intervjuji, zanimivosti; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Za varnejši jutri; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Sotočje; 19.00 Zaključek sporedov.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši;
8.40	Po vaši izbiri; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Na prvi strani; 10.35 Vstop prost; 11.00 Knjižne in filmske novosti; 11.15 Oddaja o turizmu; 11.40 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 15.00 Informativna oddaja: Sola, otroštvo, vzgoja; 15.45 Sintonizi-rani; J6.00 Popevka tedna; 17.00 Bub-bling; 17.33 Bazar; 18.00 Voila, studio je naredi; 18.33 Glasba; 19.00 Glasbene novosti; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.30	Glasba po željah; 17.00 Okno na Benečijo (pon.); 19.30 Glasbeni utrinki; 19.30 Smeh in glasba, nato Glasba za lahko noč.
Ustna revija Goriški lok vabi na skupno razmišljanje
Včeraj v dvorani Trgovinske zbornice
Predstavljena dokumentarna knjiga sindikalnega posveta o Osimu
V začetku lanskega leta so sindikati Gorice in Nove Gorice priredili v tem kraju posvet ob desetletnici osimskega sporazuma. Včeraj so v Gorici predstavili knjigo z dvojezično objavljenimi posegi v takratno razpravo. Na Trgovinski zbornici se je zbralo precej sindikalistov ter gospodarstvenikov. Prisotna sta bila tudi sen. Battello in posl. Rebulla ter novogoriški župan Bašin (Scarano se je zaradi bolezni opravičil).
Govornike je predstavil goriški sindikalist Fulvio Snidero. Govorila sta predsednik Goriške trgovinske zbornice Bevilacgua in novogoriške Škara-bot, sindikalista Franc Gale (Nova Gorica) ter Vittorio Brancati (Gorica).
Iz vseh govorov je bilo videti, da se obe strani zavzemata za dejansko uresničitev osimskih sporazumov ter tudi za njih posodobitev. V ospredje seveda stopajo nerešena vprašanja: gradnja avtoceste na jugoslovanski strani od meje do Razdrtega; gradnja grezničnega sistema v Novi Gorici; gradnja jezu na Soči pri Podgori; nerešeno vprašanje statusa manjšin. O tem je bilo govor lani v Novi Gorici, to je
bilo poudarjeno včeraj v Gorici. Marsikdaj je treba skupno najti rešitev za ta ali drug problem, kot so ga pred kratkim našli za tovornjake. O vseh teh vprašanjih pa bo govor konec novembra na posvetu mešanih zbornic Ital-Jug, ki bo v Gorici. Na tem posve-
tu bodo gospodarski strokovnjaki sosednih držav govorili o sedanji izmenjavi, kot tudi o možnostih za njeno povečanje. Posvet bo najbrž prinesel kaj novega, saj bo komaj kak dan po obisku jugoslovanskega predsednika v Rimu.
Še se kdo spominja junijskega večera o "dilemah slovenskega volivca"? Kdor se, bo gotovo zainteresiran za "ustno revijo", ki jo skupina Goriški lok prireja jutri ob 21. uri v Kulturnem domu. Jutrišnji večer je namreč nova etapa takrat načetega razmišljanja o goriškem prostoru, vlogi nas Slovencev v njem, naši zgodovini, kulturni in politični prisotnosti. Če je takrat osredotočil pozornost volilni trenutek, želijo tokrat pobudniki razširiti razmišljanje na druga vprašanja.
Izhodišče za razpravo bo stimulan-tno vprašanje: ali je res, da se Slovenci na Goriškem ne brigamo niti za pločnike, niti za lastno zgodovino? »Teme si nismo izmislili kar tako,« pravi Boris Peric, član Goriškega loka. »Že poldrugo leto se redno srečujemo in diskutiramo o slovenski prisotnosti in aktivnosti na Goriškem. Tokrat želimo diskusijo prenesti v javnost. Lahko bi to naredili z izdajo pisane revije, vendar se nam je zdelo zanimivejše "izdati ustno revijo".
Dvanajst ranjenih
V nedeljo je bilo 12 oseb ranjenih v raznih prometnih nesrečah, na srečo brez hudih posledic. Ob 21.30 so se v trčenju na Majnici, pred lokalom Ag-risosta, ranile štiri osebe. 28-letni Ce-sare Bignami iz Gorice je z renaultom
4 trčil v alfo 75, katere voznik je sredi cestišča čakal, da bi lahko zavil na levo. V nesreči je Bignami dobil poškodbe, zaradi katerih se bo zdravil 15 dni. V 10 dneh bosta okrevala njegov 25-letni sopotnik Leandro Natoli in 25-letni voznik alfe Antonello Bicciato iz Palazzola dello Stella. 27-letna Franca Gerion iz Sovodenj, ki se je peljala z Bicciatom, se bo zdravila osem dni.
Sedem mladih se je ranilo v trčenju v križišču ulic Boito in San Marco v Tržiču. Ranjeni so vsi iz Trsta: Roberto DAlessio, Paolo Soleri in Paolo Fat, ki so se peljali v fiatu 128 ter Massimo Conti, Luisa Cherri, Claudio Duimo-vich in Fulvia Orni, ki so sedeli v audiju 80. Sprejeli so jih na zdravljenje s prognozami okrevanja v enem do dveh tednov.
Deset dni se bo zdravila tudi 21-let-na Annalisa Pellizzari iz Tržiča, ki je z motorjem suzuki 500 trčila v fiat uno v Ul. 1 maggio v Tržiču.
■ V centru IRFOP V Gorici, Ul. Pola 5, vpisujejo v tečaj vajencev za mesarje. Prosilci morajo imeti najmanj 16 let. Na prejšnjem tečaju so kvalificirali 13 vajencev, ki so kmalu dobili zaposlitev. Pouk se bo pričel 16. novembra. Pisarna centra je odprta ob delavnikih od 10. do 12. ure.
razstave
Na Trgovinski zbornici so ustanovili podjetje za storitve v gospodarstvu
Posvet KPI o miru v Evropi
O vprašanjih miru, varnosti in sodelovanja med deželami loka Alpe Jadran, bo govor v soboto v Kulturnem domu v Gorici na posvetu, ki ga prireja deželni dobor KPI. Govorili bodo parlamentarci Aldo DAlessio, Isaia Gasparotto, Arnal-do Baracetti, Nereo Battello, Francesco Petrelli in Franco Lanzerotti. Po razpravi bosta posvet zaključila deželni tajnik KPI Roberto Viezzi in posl. Aldo Torto-rella od vsedržavnega vodstva KPI.
Skupščina KZE
Nocoj ob 18. uri se bo v občinski sejni dvorani v Gorici sestala glavna skupščina Krajevne zdravstvene enote. Na dnevnem redu je nekaj pomembnih vprašanj, predvsem odobritev organika KZE za triletje 1985-87 in večletnega proračuna za isto triletje. Razprava bo pri tem gotovo zajela tudi vprašanje bodočnosti bolnišnic v Krminu in Gradežu, na katero seveda vplivajo odločitve glede organika in predvideniji izdatkov ustanove.
Po daljšem pripravljalnem obdobju in posvetovanju z zainteresiranimi gospodarskimi operaterji je v okviru Trgovinske zbornice v Gorici uradno nastalo novo Posebno podjetje za promocijske pobude in storitve. O ustanovitvi je soglasno sklepal odbor Trgovinske zbornice na svoji zadnji seji, potem ko je predsednik Bevilacgua podal poročilo o smislu in ciljih nove pobude.
Podjetje so ustanovili z namenom, da bi izvajali in podpirali vse pobude, ki kakorkoli lahko prispevajo h gospodarskemu razvoju Goriške, s sozvočju s splošnimi, vsedržavnimi in deželnimi usmeritvami ter navodili Vsedržavnega inštituta za zunanjo trgovi-
no. Tako so v ustanovnem dokumentu opredelili naloge nove strukture.
Kot je obrazložil predsednik Zbornice, bo novo podjetje skušalo na zunanjih tržiščih uveljavljati tukajšnjo proizvodnjo ih hkrati razvojne možnosti, ki jih novim gospodarskim pobudam nudi Goriška. Posebno pozornost posvečajo v tem okviru uveljavljanju sistema za prevoz blaga. V razdalji 25 kilometrov nudi namreč Goriška edinstvene možnosti povezave med pristaniščem v Tržiču, tovornim postajališčem pri Štandrežu, letališčem v Ron-kah in, čeprav izven pokrajine, pomembnim železniškim vozlom pri Cervignanu.
Storitve novega podjetja bodo zaobjele tudi informiranje gospodarstvenikov. V programu imajo ustanovitev in-formatskega sistema, ki bi bil povezan s pomembnejšimi "bankami podatkov" in bi nudil vsakovrstne informacije tukajšnjim operaterjem, kot tudi zunanjim, ki bi bili zainteresirani za uresničevanje novih pobud na Goriškem. Ob tem bo podjetje sklenilo pogodbe s specializiranimi inštituti, podjetji in ustanovami za nudenje pravne, finančne in gospodarske pomoči manjšim
podjetjem, ki bi bila zainteresirana za prodiranje na mednarodna tržišča. Prav tako je med storitvami, ki naj bi jih nudila ta nova pomožna gospodarska struktura, predvideno delovanje za krepitev vseh možnih oblik mednarodne izmenjave in kooperacije, v industriji, trgovini, finančnem poslovanju in storitvah. V ta namen bodo tudi spodbujali sodelovanje tukajšnjih gospodarskih operaterjev na sejemskih prireditvah in srečanjih, ki jih prireja Inštitut za zunanjo trgovino.
Vse te pomožne gospodarske dejavnosti naj bi dopolnjevalo raziskovalno in študijsko delo, usmerjeno predvsem v spoznavanje pogojev in možnosti za mednarodno gospodarsko sodelovanje. Pri Trgovinski zbornici poudarjajo, da bodo s tem znatno okrepili delovanje, ki je usmerjeno predvsem k ovrednotenju značilnosti Goriške: po eni strani gre za valorizacijo tukajšnje geografske lege in polno izkoriščanje možnosti, ki jih ponujata meja in pristanišče, po drugi za odločnejši zagon mednarodni vlogi posrednika z vzhodno in srednjo Evropo. Ob vsem tem pa želijo še ovrednotiti zakonske olajšave, od proste cone do paketa Altissimo, ki' dajejo goriškemu gospodarstvu dodatne razvojne možnosti.
Fotografski krožek CIFI v Gorici
vabi danes ob 18.30 na odprtje razstave na temo Goriški grad: podobe neke raziskave. Fotografije sugestivnih podob gradu bodo v galeriji avditorija v Ul. Roma na ogled do 6. novembra.
razna obvestila
Slovensko deželno gospodarsko združenje, sekcija za zunanjo trgovino,
vabi na občni zbor, ki bo danes, v torek, 27. oktobra, ob 20. uri na sedežu SDGZ v Gorici, Ulica Morelli 14. Po poročilih in razpravi bodo izvoljeni člani odbora sekcije ter delegati za občni zbor SDGZ.
KD Oton Župančič v Štandrežu prireja 7. novembra martinovanje v kulturnem domu Andreja Budala. Ob večerji bo srečolov in ples z ansamblom Prijatelji iz Gorice.
Martinovanje SPD Gorica bo v Ajdovščini 15. novembra. Prijave bodo sprejemali na sedežu društva od 1. do 10. novembra ob delavnikih med 18. in 19. uro. Na razpolago bo tudi avtobus. V Sovod-njah in Štandrežu sprejemata prijave Branko Kuzmin in Ivo Nanut.
Kmečka zveza obvešča, da do 31. oktobra morajo plačati davek na zdravje odvisni delavci in upokojenci, ki so poleg s plačo oz. pokojnino razpolagali v letu 1986 še s kakim drugim dohodkom.
KD Briški grič v Števerjanu prireja martinovanje v soboto, 14. novembra, v domu na Bukovju. Prijave sprejemajo Robert Juretič, Silvan Pittoli in Marjan Kristančič.
včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada v tednu od 18. do 24. oktobra 1987.
POROČILI SO SE: uradnik Alessandro Caprara in gospodinja Alida Turco, delavec Leonardo Marussi in uradnica Ales-sandra Fiorini, policist Aldino Terrenzia-ni in gospodinja Manuela Fluminai, podoficir vojske Francesco Vitale in uradnica Cristina Fornasar, delavec Massimo Bozzini in profesorica Raffaella Sel-lan.
OKLICI: špediter Roberto Vuerich in Petra Herta Hoffmann, gasilec Enzo Del-lapicca in služkinja Marie Ange L'Enfle.
|an
AVTOKLEPARSKA IN MEHANIČNA DELAVNICA
ZORGNIOTTI
RIU
UTOBIANCHI
Prodaja novih in rabljenih avtomobilov
KRMIN - Industrijska cona - Telefon: 0481/60595
LA BANCARELLA
VELIKO SKLADIŠČE RAZNE KONFEKCIJE IN JEANSERIJA
GORICA - UL GARIBALDI 6 - UL CASCINO 5 - TEL 0481/33150
VELIKA PRODAJA
VSEGA BLAGA
za JESEN - ZIMO 87-88
ŽENSKA, MOŠKA IN OTROŠKA KONFEKCIJA, JEANS VSEH ZNAMK (carrera, yuma, levi’s, clark, wild, lee master, casucci, rifle, pop 84)
SRAJCE, NOGAVICE, OBLAČILA ZA PROSTI ČAS OSEBNO PERILO, BLAGO ZA STANOVANJE MAJICE, TRENIRKE RAZNIH MODELOV IN CEN
Obenem imamo še
100.000 artiklov iz različnih stečajev po neverjetno nizkih cenah!
Pri nas je vas denar več vreden
OBIŠČITE NAS
in se boste prepričali!
Kaj je to še nogomet?
Kaj je to še nogomet? Pa ne, da bi oporekali temu, kar se je dogajalo v nedeljo na tržaškem stadionu, kjer so Causio in tovariši popolnoma nadigrali zbegane Videmčane. Govorimo o tistem, kar se je dogajalo okoli igrišča. Bilo je namreč tipično »predpučovsko« južnoameriško vzdušje s tisoči policajev in vojakov v popolni bojni opremi, s celo vrsto vojaških oklopnih vozil in z gledalci, ki so si zbegano in boječe ogledovali to sceno ter se spraševali, ce so res v Trstu in ne morda v La Pazu, Limi ali Santiagu De Chile. Tam so ljudje navajeni na vojake z mitraljezi, pendreki in ščiti v rokah ter čeladami na glavah, tu pa je bilo vse skupaj kar zastrašujoče. Tudi črni grozeči oblaki in lahko pršenje so le poudarjali ta turoben videz brezizhodnosti. In bila je navsezadnje le nogometna tekma...
Gledalec je, če je prišel z osebnim prevoznim sredstvom iz mesta, trčil na cestno blokado ter se je pač moral obrniti, nato pa doživeti dva osebna pregleda. Zakaj vse to? Na zadnjem deželnem derbiju med Tri-estino in Udinesejem je prišlo do incidentov, med katerimi je umrl mlad, komaj 20-letni Stefano Furlan, ki ima že tri leta svoj transparent na severni tribuni stadiona, kjer se zbirajo tržaški »ultrasi«. Stefano: prisoten. Takrat so Tržačani obljubili maščevanje, »rezultati« pa so sedaj na dlani.
In vendar je bila tako množična prisotnost organov javne varnosti povsem nujna. Videmski »hooli-gansi« so se namreč organizirali, saj so celo priklicali nekaj »profesionalcev« v... huliganskih veščinah iz Bologne, ki pa so jih takoj identificirali ter zadržali na tržaški kvesturi. Komaj so se namreč videmski prena-peteži na železniški postaji »izkrcali« na tržaška tla, jih je čakala svojevrstna »Via crucis«. Morali so namreč prehoditi celo pot, seveda ob premočnem špalirju do zob oboroženih vojakov, od postaje in preko Elizejskih poljan in Čarbole tja do stadiona, kar znaša celih sedem kilometrov. Na svoji poti pa so jih Tržačani žalili na vse mogoče načine, kot da bi bili jetniki na sramotnem pohodu proti kaznilnici.
Čeprav je bilo okolje nerealno, saj je bilo v nedeljo mesto pod pravo vojaško kapo, kot da se bliža bombardiranje ali pa policijska ura, pa je oblast vseeno dosegla tisto, kar je želela: preprečila je incidente. Toda za kakšno ceno? Tisoč vojakov in policajev za tisoč videmskih in drugih prenape.težev? Eden za vsakega! Eno celo mesto v bojnem oklepu itrvojnem objemu. Kaj je to še nogomet? In vendar gre tu le za eno samo samcato nogometno tekmo...
DUŠAN JELINČIČ
	nedeljsl	ki izidi	
V finalu SP mladih so premagali Zahodno Scmttijo
Jugoslovani svetovni prvaki
SANTIAGO — Jugoslovanska nogometna reprezentanca je osvojila naslov svetovnega prvaka za mlade do 20. leta starosti. V finalu so modri pred 70.000 gledalci s 6:5 po streljanju enajstmetrovk premagali Zahodno Nemčijo. Po prvih 90' je bil izid 1:1, a rezultat se po podaljških ni spremenil.
Modri so imeli v regularnem delu tekme več priložnosti od svojih nasprotnikov, a so povedli šele v 83', ko je Boban po lepem dvojnem pasu Mi-jučiča in Brnoviča zlahka poslal žogo v mrežo. Veselje Jugoslovanov je bilo kratkotrajno. Samo tri minute kasneje je Petrič v svojem kazenskem prostoru zrušil enega od Nemcev in argentinski sodnik Loustan je brez obotavljanja pokazal na belo točko, napadalec Viteczek pa je izenačil. Isti igralec, najboljši strelec na tem SP, je bil nato po podaljških nesrečni protagonist za svoje barve, saj je pri izvajanju enajstmetrovk streljal kot prvi, a vratar Lekovič je njegov strel odbil. Pavličič,
Šuker, Brnovič, Žirojevič in Boban so svoje kazenske strele uspešno izvedli in zmaga modrih je bila tu. Uspeh jugoslovanske vrste je vsekakor povsem zaslužen, saj so proti telesno močnejšim Zahodnim Nemcem pokazali več nogometnega znanja.
Jugoslavija je v finalu proti .ZRN nastopila v naslednji postavi: Lekovič, Brnovič, Jankovič, Skorič, Pavličič, Petrič, Jarni, Mijučič, Pavlovič (Žirojevič), Boban, Šuker.
Spet se je tako Izkazalo, da v Jugoslaviji ne manjka mi^dib,'talentoyl zatakne pa se pri pestopu med člane, ko zaradi neurejenih razmer upadejo ambicije in možnosti za nadaljnji razvoj.
Na poti do osvojifve”naslova SP so Jugoslovani v kvalifikacijah premagali Čile s 4:2, Avstralijo.s 4:0 in Togo s 4:1, v četrtfinalu dvakratne, prvake Brazilije z 2:1, v polfinalu pa z~Istrm rezultatom še NDR.
Dosedanji prvaki
1977 - Sovjetska zveza 1979 - Argentina 1981 - Zahodna Nemčija 1983 - Brazilija 1985 - Brazilija 1987 - Jugoslavija
Pokal je novopečenmv-pffvakom izročil predsednik mecmarodne nogometne zveze Joao Havalange.
V finalu za bronasto kolajno je Vzhodna Nemčija prav tako po streljanju enajstmetrovk s 3:1 premagala Čile. Po regularnem delu je bilo 1:1 (1:1), NDR je povedla v 71' s Krachtom, Čile pa je izenačil v 80' z Gonzalesom. Moštvo gostiteljev SP ni realiziralo niti ene od enajstmetrovk za določitev zmagovalca!
Kljub temu da je v Rimu bil prvič ob točko
Napoli utrdil položaj
Napoli je na gostovanju pri Romi izgubil prvo točko po šestih kolih, a položaj prvakov je zdaj še bolj trden, saj so prestali res težko preizkušnjo, saj so s samimi devetimi možmi (zaradi izključitve Carece in Renice) s Francinijem izenačili gol Pruzza. Napoli je igral izredno požrtvovalno in res kaže, da je tudi letos nesporen favorit za končno zmago.
To je še toliko bolj res, če upoštevamo nihanja nasprotnikov. Tokrat se je izkazal le Milan, ki je z golom Virdisa zmagal kar sredi Verone, se pravi proti edinemu moštvu, ki v sredo ni doživelo pokalne katastrofe. Milančani so igrali izvrstno, sploh presenečajo zaradi svoje nekostantnosti. Zmagal je tudi Inter, a derbi z Juventusom je bil zvesto zrcalo trenutnih težav obeh moštev. V povprečni tekmi je bil za gostitelje dvakrat uspešen Serena, bivši Juventusov adut, vmes pa je za goste izenačil De Agostini.
Prvi poraz je doživela tudi doslej sila regularna Fioren-tina. Toda pri Torinu se je razigral Avstrijec Polster. Z dvema goloma se je, s skupno šestimi zadetki, povzpel na čelo začasne lestvice izbranih strelcev. Baggio je po enajstmetrovki le omilil poraz. Njegovo moštvo je sicer dobro, a uvrstitev v pokal UEFA je največji možni cilj. Sampdoria je v Pescari dosegla točko, obe moštvi sta igrali solidno, gostje so vsekakor imeli več od igre, zadostno oceno si je zaslužil Sliskovič.
Cesena je dosegla svoj prvi gol z Bianchijem, a to za zmago ni bilo dovolj, saj je Avellino izenačil z Di Maurom. Na boj za obstanek pa vsekakor bolj vpliva zmaga Piše v Empoliju. Za gostitelje je dober drugi polčas po dolgotrajnem sedenju na klopi za rezerve odigral Čop, a ni imel sreče.
V italijanski košarkarski A-2 ligi
Deželnim ligašem ni šlo
Snaidero iz Caserte je še naprej edino nepremagano moštvo v italijanski košarkarski A-l ligi, a vodilni je doslej odigral štiri tekme pred domačimi gledalci.
V A-2 ligi je razlika med boljšimi in ostalimi precejšnja, kaže pa, da deželna Ugaša Segafredo in Fantoni ne moreta iz povprečja. Oba sta zgubila, Videmčani kar na domačih tleh. Goričani so naleteli na razpoloženega nasprotnika, Vitez je imel slab dan, Pešičev nastop pa so kmalu pogojevale osebne napake.
Bucks prizanesel SZ
NEW YORK — V zadnji tekmi troboja NBA-FIBA so ameriški profesionalci moštva 'Milwakee Bucks dali reprezentanci SZ pravo lekcijo. Zmagali so sicer le s 129:100, a 17' pred koncem so imeli kar 48 točk prednosti, nato pa so se usmilili nasprotnikov in popustili. Uspela turneja, ki se je je, kot znano udeležil tudi milanski Tracer, je pokazala, da zeva med ameriškimi profesionaci in Evropejci pravi prepad v kakovosti.
Giomo neugoden za Panini
FONTANAFREDDA — V prvem kolu odbojkarske A-l lige je deželni ligaš Giomo na domačih tleh le za las »zgrešil« senzacijo in pred prvakom Paninijem klonil s 3:2 (15:10, 12:15, 15:6, 10:15, 11:15). Slabše so se odrezale igralke porde-nonskega Infinasa (A-2 liga), ki so v Leccu zgubile s 3:2.
OSTALI IZIDI 1. KOLA V MOŠKI A-l LIGI: Giomo Fon-tanafredda - Panini Modena 2:3, Ciesse Padova - Pozillo Catania 3:2, Camst Bologna - Eurostyle Brescia 3:1, Virgilio Mantova - Maxicono Parma 0:3, Opel Agrigento - Gonzaga Milan 3:2, Kutiba Falconara - Bistefani Torino 3:1.
V1. jugoslovanski nogometni ligi
Vrhunska predstava v Zagrebu
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
Apatijo jugoslovanskih nogometnih dogajanj je po nedeljskem kolu razbila senzacija iz Čila, kjer so jugoslovanski mladinci osvojili naslov svetovnih prvakov. To je bil zares nepričakovan uspeh in prvi odmeven rezultat Miljaničeve preobrazbe dela z nacionalnimi selekcijami. Naslednja koraka bi lahko bila uvrstitev olimpijcev na OI v Seulu in reprezentance A na finalni turnir za evropsko prvenstvo v ZRN. Toda to bi bilo najbrž že preveč. Seveda glede na to, kar vsako nedeljo gledamo na jugoslovanskih igriščih. Le tu in tam je namreč mogoče videti kako zares privlačno predstavo, nasploh pa se jugo nogomet utaplja v povprečnosti. Ena izmed redkih vrhunskih predstav in edino v 12. kolu je 45 tisoč gledalcev tokrat videlo v Zagrebu, kjer je Parti-
zan v derbiju z 2:1 premagal vodilno moštvo Dinama. Ščepovič in Vo-krri sta bila strelca za Beograjčane, Bogdanovič pa za Zagrebčane. Dinamo je igral brez mladega Bobana, ki je bij v Čilu glavni adut mladincev, kljub temu pa je bil po igri in priložnostih boljši, toda Beograjčani so imeli tudi precej sreče. Dinamo je kljub temu obdržal prvo mesto zaradi boljše razlike, toda boj za jesenski naslov bo zdaj postal zares zanimiv, saj je v igri zanj kar osem prvoligašev, ki so se razvrstili v razmahu ene točke.
Crvena zvezda je z golom Miloje-viča premagala Čelik in dohitela Dinamo. Hajduk je doma s Sarajevom po polčasu izgubljal z 0:1, po odmoru pa je z goli Bursača (2) ter Vuliča, Adamoviča in Čeliča zmagal kar s 5:1, tekmo pa si je ogledalo le 4 tisoč gledalcev, ki so po prvem polčasu izžvižgali domače moštvo, na koncu pa so mu priredili
ovacije. Kolo je bilo izjemno uspešno za goste, saj so pobrali polovico možnih točk. Priština je doma s Slo-bodo izgubila kar z 0:3, nepričakovan poraz pa gre bržkone pripisati kriznemu položaju na Kosovu. Podoben podvig kot Slobodi je uspel tudi Vardarju v gosteh pri Železničarju.
V	drugi ligi je ljubljanska Olimpija doma igrala le 2:2 z Mladostjo. Povedla je z golom Matkoviča, na 2:2 pa so Ljubljančani izenačili prav v zadnji minuti z golom Židana. Štrajka, ki je trajal v Ljubljani, je sicer konec, igralce so potolažili z novimi obljubami, toda posledice se še poznajo v igri. To je bila namreč ena najslabših iger Olimpije v tej sezoni.
V	slovenski nogometni ligi je Koper izbojeval pomembno zmago z 2:1 v gosteh pri Muri, v primorskem derbiju pa je Izola premagala Vozila z 1:0.

Italijanska A liga
IZIDI 6. KOLA
Avellino - Cesena 1:1, Como - Asco-li 3:1, Empoli - Piša 0:1, Inter - Juven-tus 2:1, Pescara - Sampdoria 0:0, Roma
-	Napoli 1:1, Torino - Fiorentina 2:1, Verona - Milan 0:1.
LESTVICA
Napoli 11, Roma, Milan, Inter in Sampdoria 8, Fiorentina in Pescara 7, Juventus, Torino in Verona 6, Ascoli 5, Como 4, Cesena, Avellino in Piša 3, Empoli -2.
PRIHODNJE KOLO
Ascoli - Verona, Fiorentina - Pescara, Juventus - Avellino, Milan - Torino, Napoli - Empoli, Piša - Inter, Roma
-	Como, Sampdoria - Cesena.
Italijanska B liga
Triestina - Udinese 1:0
STRELEC: Bivi v 53. min.
TRIESTINA: Gandini, Polonia, Orlando, Dal Prš, Costantini, Biagini, Bivi (Scaglia od 73'), Strappa, Cinel-lo (Di Giovanni od 85'), Čausio, Pa-pais.
UDINESE: Abate, Galparoli, Bruno, Galbagini, Storgato, Pusceddu (Chierico od 57’), Caffarelli, Crisci-manni, Graziani, Dossena, Vagheggi.
SODNIK: Sguizzato (Verona).
GLEDALCEV: 14 tisoč.
IZIDI 7. KOLA
Arezzo - Atalanta 1:1, Barletta - Modena 0:0, Bologna - Parma 3:1, Brescia
-	Sambenedettese 0:0, Genoa - Bari 2:3, Messina - Cremonese 0:1, Padova -Lecce 1:1, Piacenza - Lazio 0:0, Taran-to - Catanzaro 0:1, Triestina - Udinese 1:0.
LESTVICA
Catanzaro 11, Padova in Bologna 10, Lecce in Piacenza 9, Cremonese, Lazio in Bari 8, Atalanta, Modena, Bresciavin Sambenedettese 7, Udinese 6, Genoa in Messina 5, Arezzo, Barletta, Taranto in Parma 4, Triestina 2.
PRIHODNJE KOLO
Arezzo - Padova, Atalanta - Modena, Bari - Brescia, Bologna - Taranto, Catanzaro - Sambenedettese, Cremonese - Genoa, Lecce - Lazio, Messina -Triestina, Parma - Piacenza, Udinese -Barletta.
Meddeželna liga
Opitergina - Gorizia 0:0
PRO GORIZIA: Fabro, Facchin, Gon, Cotterle, Marassi, Candoni, Lazzara, Giacomin, Maule (Romano), Lotti (De Piero), Trevisan.
IZIDI 6. KOLA
Clodia - V. Veneto 3:0, Miranese -Contarina 3:2, Opitergina - Gorizia 0:0, Pasianese - Rovigo 2:0, Russi - Castel 1:1, San Dona - Baracca 2:0, San Marino - Cesenatico 5:0, Santarcangelo -San Polo 1:1.
LESTVICA
San Marino 11, San Dona, Rovigo in Miranese 8, Baracca, Pasianese, San Polo in Opitergina 7, Clodia in Castel 6, Gorizia 5, Santarcangelo, Contarina in V. Veneto 4, Russi 3, Cesenatico 1.
PRIHODNJE KOLO
Gorizia - Russi
1. jugoslovanska ZNL
IZIDI 12. KOLA
Rad - Velež 2:2 (0:0); Željezničar -Vardar 0:2 (0:2), Radnički - Rijeka 2:1 (0:0); Osijek - Vojvodina 1:1 (0:1); Sutjeska - Budučnost 1:1 (0:0); Priština -Sloboda 0:3 (0:2); Dinamo - Partizan 1:2 (1:2); Hajduk - Sarajevo 5:1 (0:1); Crvena zvezda - Čelik 1:0 (1:0).
LESTVICA
Dinamo, Crvena zvezda, Velež, Vardar 15; Partizan, Sloboda, Radnički, Rijeka 14; Rat 12; Sutjeska, Budučnost, Dsijek 11; Željezničar, Vojvodina, Priš-dna 10; Hajduk 9; Sarajevo 8; Čelik 6.
PRIHODNJE KOLO
Partizan - Željezničar, Rijeka - Dina-no Z, Sloboda - Radnički, Sarajevo -Priština, Budučnost - Hajduk, Vojvodi-la - Sutjeska, Velež - Osijek, Čelik -Rat, Vardar - Crvena zvezda.
2. jugoslovanska ZNL Zahod
IZIDI 11. KOLA
Spartak - Šparta 2:0 (1:0), Novi Sad -Proleter 0:0, Olimpija - Mladost 2:2 (1:1), Dinamo - Borac BL 2:1 (2:0); Šibenik - Leotar 2:1 (0:0), Iskra - Kikinda 3:2 (2:1), Rudar - Famos 0:0, Gošk Jug -Kabel 2:0 (1:0), Borac T - Jedinstvo 3:1 (2:0).
LESTVICA
Spartak 17; Šibenik, Iskra 14; Leotar, Dinamo, Rudar, Kikinda 13; Novi Sad, Šparta, Proleter 12; Gošk Jug, Mladost 11; Borac BL 10; Olimpija 9; Kabel 8; Jedinstvo 7; Borac T 5; Famos 4.
PRIHODNJE KOLO
Šparta - Jedinstvo, Kabel - Borac T, Famos - Gošk Jug, Kikinda - Rudar, Leotar - Iskra, Borac BL - Šibenik, Mladost - Dinamo V, Proleter - Olimpija, Spartak - Novi Sad.
košarka
80:68, Arexons - Wuber 91:86, Dietor -Allibert 79:78, Scavolini - Irge 91:80, Enichem - S. Benedetto 98:97, Banco-roma - Hitachi 99:84.
LESTVICA
Snaidero 12, Bancoroma, Scavolini, Dietor in Divarese 10, Arexons 8, Tracer in Allibert 6, S. Benedetto, Roberts, Benetton, Hitachi in Enichem 4, Irge in Wuber 2, Brescia 0.
PRIHODNJE KOLO
Tracer - Dietor, Allibert - Snaidero, Roberts - Irge, Hitachi - Scavolini, Benetton - Enichem, S. Benedetto - Bancoroma, Brescia - Arexons, Wuber -Divarese.
Italijanska A-2 liga
Standa - Segafredo	84:76 (48:40)
STANDA: Bianchi 5, Campanaro 7, Spataro 2, Hughes 18, Lagana 2, Ave-nia 6, Ansaloni 2, Caldvvell 23, To-lotti 6, Simeoli 13.
SEGAFREDO: Marušič 4, Bobic-chio 14, Esposito, Pesič 16, Vitez 7, Aleksinas 22, Bullara 13.
PM: Standa 20:29, Segafredo 16:23. PON: Marušič (32), Pesič (34), Vitez (39). TRI TOČKE: Standa 4:13 (Bianchi 1:3, Lagana 0:4, Caldwell 2:3, Si-meolo 1:1); Segafredo 4:10 (Bobicchio 2:4, Vitez 0:1, Bullara 2:5).
IZIDI 6. KOLA
Fantoni - Riunite 78:82, Annabella -Rimini 81:78, Čuki - Yoga 69:72, Standa - Segafredo 84:76, Jolly - Sebastiani 93:88, Facar - Alno 99:86, Sharp - Sa-belli 96:87, Maltinti - Spondilatte 89:84.
LESTVICA
Yoga, Riunite in Jolly 12, Annabella 10, Maltinti 8, Fantoni, Standa in Facar 6, Alno, Segafredo, Spondilatte, Čuki in Sharp 4, Sebastiani in Sabelli 2, Rimini 0.
PRIHODNJE KOLO
Yoga - Riunite, Rimini - Čuki, Alno - Fantoni, Spondilatte - Annabella, Jolly - Maltinti, Sabelli - Standa, Sebastiani - Sharp, Segafredo - Facar.
Italijanska B-1 liga
IZIDI 5. KOLA
Arese - Valentino 83:74, Stamura -Popolare 67:66, Sarvin - Stefanel 90:100, Fanti - Inalca 64:61, Conad -Citrosil 77:81, Castor - Mister Day 86:97, Caruso - Docksteps odložena, Rangers - Ragusa 109:79.
LESTVICA
Citrosil Verona 10, Teorema Arese 8, Virtus Ragusa, Stamura Ancoma, Fanti Imola, Mister Day Siena, Stefanel Trst 6, Valentino Rim, Popolare Sassari, Inalca Modena, Docksteps Montegranaro in Rangers Varese 4, Caruso Trapani, Castor Pordenon, Conad Perugia in Sarvin Cagliari 2.
PRIHODNJE KOLO
Stamura - Caruso, Docksteps - Teorema, Ragusa - Castor, Valentino -Inalca, Popolare - Sarvin, Mister Day -Fanti, Ranger - Conad, Citrosil - Stefanel.

:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

Avellino - Cesena	X
Como - Ascoli	1
Empoli - Piša	2
Inter - Juventus	1
Pescara - Sampdoria	X
Roma - Napoli	X
Torino - Fiorentina	1
Verona - Milan	2
Genoa - Bari	2
Messina - Cremonese	2
Triestina - Udinese	1
Pavia - Vicenza	X
Carrarese - Lodigiani	X
KVOTE
13 (6 dobitnikov) 1.730.031.000 lir 12 (353 dobitnikov) 29.405.000 lir
3. —
4. —
5. —
7. —
1. Eliano	2
2. Esotico Prad	1
1. Aghiresu	X
2. Dibattito	X
1. Enavem	2
2. Evasio	1
1. Emmerich	X
2. Burbo Pra	X
1. Toroldego	1
2. Pietro Blasi	1
1. Šali Match	2
2. Country Sunset	2
1. Dimomo	X
2. Brunel Ric	2
1. Ergos	X
2. Corollario	2
KVOTE
15 (1 dobitnik)	100.000.000	lir
12 (19 dobitnikov)	31.891.000	lir
11 (309 dobitnikov)	1.960.000	lir
10 (4.187 dobitnikov)	140.500	lir
Italijanska A-1 liga
IZIDI 6. KOLA
Tracer - Brescia 110:99, Snaidero -Roberts 106:97, Divarese - Benetton
Nova originalna dišeča darila - parfumi za moške!
Saint Laurent
Gianni Versace
Sergio Tacchini Cacsharel
Shtseido
Parfumerija KOZMETIKA 90
Opčine - Narodna ulica 118
Košarka: v 5. kolu prvenstva B-2 lige proti močni ekipi iz Pesara
Odlična predstava in zmaga jadranovcev
JADRAN - PESARO BP BIESSE 86:78 (42:32)
JADRAN: Starc 18 (7:8), Persi, Čuk 19, Corsi, Sosič, Štoka, Paulina, Rau-ber 24 (1:2), Ban 15 (8:8), Daneu 10 (2:4).
PESARO: Sassanelli, Cecconi, Bocconcelli 3, Terenzi 27 (11:13), Giusti 20 (4:5), Lay, Palucci, Del Monte 20 (1:2), Masetti, Principi 8 (0:2).
SODNIKA: Seccareilo (Benetke) in De Tarčo (Mestre). PM: Jadran 18:22, Pesaro 16:22. ON: Jadran 24, Pesaro 21. PON: Čuk (37), Palucci (37) in Terenzi (40). TRI TOČKE: Rauber 5, Ban 1, Starc 1; Del Monte 5, Giusti 2, Bocconcelli 1. GLEDALCEV: 1.800.
»Gotovo najlepša tekma doslej v tem prvenstvu.« »Naši so vedno motivirani, ko igrajo z boljšimi nasprotniki.« »Sedaj smo videli, da se naši fantje lahko uvrstijo v končnico prvenstva.«
To so nam povedali nekateri gledalci po nedeljskem srečanju z vodilnim moštvom Pesara. Bili so, kajpak, zadovoljni s predstavo naših fantov in s tekmo sploh. Bilo je to namreč kakovostno, izenačeno in fer srečanje, v katerem so jadranovci povsem zasluženo premagali vodilnega z lestvice po 4. kolu. Moštvo iz Pesara se je predstavilo našim gledalcem kot homogena ekipa z dobro obrambo, učinkovitimi strelci v napadu, med katerimi se je
zlasti izkazal Terenzi, ki je bil s 27 točkami tudi najboljši strelec srečanja.
Naši fantje so začeli to tekmo izredno motivirano, zbrano in takoj povedli s 6:0, da bi njihova prednost v 7. min. znašala že 11 točk (15:4). Za goste je bil v teh uvodnih minutah Jadranov koš kot začaran. Nato pa so z delnim izidom 9:0 stanje izenačili (24:24 v 13. min.) in v 15. min. celo povedli za dve točki (28:26). Jadranovci pa niso popustili in so ob odlični igri Klavdija Starca uspeli skleniti polčas s petimi točkami razlike (42:37).
Tudi po odmoru so Brumnovi varovanci nadaljevali z uspešno igro in si
Jadranovci (v belih dresih) pod košem Pesara na nedeljskem srečanju
v 25. min. priigrali že 9 točk prednosti (50:41), nakar se je v vrstah naše ekipe porajala rahla kriza in vsa prednost je tako splahnela v 32. min., ko je bilo stanje izenačeno (57:57), gostje pa so v isti minuti celo povedli za točko (60:59).
Tedaj pa je stopil v ospredje Sandi Rauber, ki je z vrsto uspešnih metov od daleč.(na tej tekmi je dosegel kar pet trojk) spet vzpostavil razliko med moštvoma in tako so lahko jadranovci v zadnjih minutah držali priborjeno ter zasluženo zmagali. (B. Lakovič)
JADRAN V ŠTEVILKAH
METI. 2 TOČKI: Starc 4:6; Čuk 8:12; Sosič 0:3; Štoka 0:1; Rauber 4:6; Ban 2:3; Daneu 4:6. TRI TOČKE: Starc 1:3; Čuk 1:1; Rauber 5:7; Ban 1:3. SKOKI: Čuk 2 v obrambi, 0 v napadu; Štoka 2, 2; Rauber 5, 7; Ban 2, 1; Daneu 2, 3. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: Starc 3, 2; Čuk 1, 4; Sosič 2, 2; Štoka 1, 0; Rauber 1, 5; Ban 5, 2. BLOKADE: Čuk 2. ASISTENCE: Starc 3; Sosič 1; Ban 1.
Jurij Krečič: Dobra psihološka priprava
V Jadranovem taboru je bilo veselje po pomembnem uspehu nad Pesarom veliko.
Jadranov tehnični vodja in pomožni trener Jurij Krečič je takole ocenil srečanje: »Bila ]e to dobra tekma, na katero smo se dobro psihološko pripravili. V dosedanjih srečanjih smo namreč po prvem polčasu skoraj vedno zaostajali pri rezultatu, tokrat pa se to ni ponovilo. Res je, napravili smo še nekaj napak v obrambi, v napadu pa je slo vse v najboljšem redu in predvsem Sandi Rauber se je izkazal z meti z velike razdalje. Čeprav je Pesaro vodil na lestvici, ni pokazal nič posebnega in menim, da se bo najmanj šest ekip
borilo za uvrstitev v končnico prvenstva.«
Trener Pesara Marchionetti se je oddaljil takoj po tekmi, kratko oceno srečanja pa nam je dal njegov pomočnik Vagnini: »Bilo je to izenačeno in borbeno srečanje, v katerem nam ni uspelo vsiliti jadranovcem svojega ritma. Od naših je bil najboljši Terenzi. Jadran je pokazal svojo tipično igro, presenetil pa me je predvsem Rauber. Več sem pričakoval od Čuka in posebno od Bana.«
In še »pripomba« jadranovca Banella: »Mislim, da bom povsem nared čez dva tedna. Še kako si želim igre! Sicer pa kaj bi moja pomoč, če fantje igrajo kot na tem srečanju...« (bi)
Košarka: v nedeljo v 3. kolu prvenstva D lige
Borovci izgubili, toda pokazali napredek
Deželno prvenstvo v mnogoboju
Solidna uvrstitev Borovih atletov
Deželnega prvenstva v mnogobojih za kadete (četveroboj) in dečke (troboj), ki je bilo v nedeljo v Pordenonu, sta se od AD Bor Infordata. udeležila Igor Stopar pri kadetih in Roberto Pavlica pri dečkih. Njuno uvrstitev, 7: mesto Stoparja pri 22, in 9. mesto Pavlice pri 40 nastopajočih, torej sta oba uvrščena v prvo tretjino nastopajočih, lahko ocenimo za uspešno. Žal sta oba odpovedala v svoji najmočnejši disciplini - prvi v kopju (34:68) in drugi v žogici (43:38), oba pa sta za okroglih šest metrov pod osebnima rekordoma. Zaželeno uvrstitev, blizu medalj, sta si tako zapravila, pa vendar postavila nova društvena rekorda: Stopar je stari rekord za kadete s 1.709 točkami presegel za več kot 200 točk, Pavlica pa je obstoječi rekord v troboju za dečke z 954 točkami izenačil. Treba je reči, da sta se iz naše pokrajine naša dva atleta, poleg ekipe S. Giacomo, edina udeležila tega prvenstva. (I. P.)
Jesenski izlet odlično uspel
Kljub muhavemu vremenu je nedeljski jesenski izlet, ki sta ga priredili lonjersko kulturno društvo ter kolesarski klub Adria Rešim, odlično uspel, saj se je vabilu prirediteljev odzvalo več kot zadovoljivo število ljubiteljev hoje, ki so si v dobrih dveh urah • in pol ogledali zanimivosti lonjerske okolice. Pohodniki so si pod vodstvom Fabia Ruzzierja, ki se je tokrat omejil na počasno hojo, ogledali področje, ki bo v bližnji bodočnosti izginilo zaradi gradnje hitre ceste ter del lonjerskih jusarskih zemljišč. Manifestacija, kjer niso bila pomembna,leta, toda le volja do hoje, je tako dosegla svoj namen, kajti poleg domačinov se je je udeležilo tudi lepo število izletnikov iz drugih krajev tržaške pokrajine. (R. Pečar)
Inter 1904 - Bor Radenska 80:67 (46:32)
BOR RADENSKA: Pieri 16 (1:2), Pregare 11 (4:6), Korošec 14 (7:9), Klobas 2, S. Semen 13 (1:2), Žerjal 2, Peretti 7 (3:4), Kojanec 2, Terčon, Kneipp.
INTER 1904: Canziani 12 (4:4), Furlan, Sossi 3 (1:3), Lombardi 0:1, Chiant 8 (4:4), Moschioni 22 (2:3), Sciolis 5 (1:2), Esoppi, Radovani 30 (3:3), Pozzecco.
SODNIKA: Lazzari iz Gorice in Bi-sanzi iz Tržiča.
PM: Bor 16:23, Inter 1904 15:20. PON: Žerjal (38). 3 TOČKE: Moschioni 2; Radovani 1, Pieri 1, Pregare 1, Korošec 1.
V 3. kolu prvenstva so borovci v gosteh pred številno publiko doživeli tretji poraz, ki pa tokrat ni bil tako pekoč kot v prejšnjih dveh tekmah. Naši so tekmo začeli res dobro in so po štirih minutah vodili z 9:3, nato pa so košarkarji Interja 1904 stisnili zobe in izenačili, vse do 15. min. pa sta si ekipi bili enakovredni (26:28 v korist gostiteljev). V zadnjih minutah se je
Na sliki: Andrej Pieri je bil v nedeljo najboljši Borov strelec
pri domačinih razigral Moschioni, ki je v prvem delu zadel kar 20 točk. Našim met iz razdalje ni šel in težko so prodirali na nasprotnikov koš, tako da so ob koncu polčasa zaostajali za 14 točk.
V	drugem polčasu pa so borovci prešli iz »2-3« conske obrambe na mož-moža obrambo in tako v 8. minuti skoraj nadoknadili zaostanek (49:51 v korist Interja 1904). Takrat pa se je pri nasprotnikih poškodoval Moschioni. Naši niso znali tega izkoristiti in dovolili, da je Radovani polnil koš.
V	končnici našim ni uspelo s consko obrambo »1-3-1« nadoknaditi zaostanka. Kljub vsemu smo lahko z Borovim nastopom zadovoljni, saj so naši pokazali napredek, predvsem glede skupinske igre. Škoda le, da so nerodno izgubili nekaj žog v protinapadu in da so imeli izredno slab odstotek pri metih iz razdalje.
Na koncu pa je treba še omeniti soliden nastop Pierija, ki je dobro skakal pod košema in požrtvovalnost Štefana Semena, ki se je po enomesečnem okrevanju zaradi poškodbe na roki spet vrnil na igrišče in pokazal, da je izredno koristen pod košema.
LUKA FURLAN
V košarkarskem promocijskem prvenstvu
Pomemben uspeh Brežanov
Breg Adriatherm - Alabarda 94:87 (45:45)
BREG ADRIATHERM: Bandi, Maver 20 (7:11), Corbatti 19 (1:2), Žerjal 9 (3:5), Pertot, Cecco, Barut 25 (5:6), Barini II (7:8), Salvi 10 (0:1), Di Donato. PON: Barini (38) in Salvi (38). SODNIKA: Fornasari in Valle.
V izredno napeti tekmi so Brežani pred domačim občinstvom osvojili pomembno zmago. Obe ekipi sta že od samega začetka pokazali veliko borbenost in po začetnem rahlem vodstvu domačinov, so gostje sprva izenačili in nato povedli. Obdržali so nato rahlo prednost do zadnje minute p.p, ko so Brežani z dvema zaporednima trojkama Igorja Corbattija izenačili. V drugem polčasu so naši začeli odlično. V 5. min. so že vodili s sedmimi točkami prednosti in to vodstvo so tudi nekaj minut obdržali. Škoda, da sodnikovi posegi so stalno oškodovali Brežane in jih tudi obremenili z osebnimi napakami. To je botrovalo, da so naši nekoliko popustili v obrambi in omogočili nasprotniku, da je ponovno izenačil. Izenačen rezultat je ostal do zadnje minute, ko so prisebnejši Brežani odločili tekmo v svojo korist. Od posameznikov bi omenili Baruta, po mnenju trenerja pa je bil Barini najzaslužnejši za pomemben uspeh. (Leo Koren)
Rokomet: prijateljska tekma
Krašovci zmagali
Sežana - Kras Trimac 30:31 (18:11)
KRAS TRIMAC: Klinc, A. Milič 2, Vremec, Predonzani 1, Sosič 4, Kozlovič 5, Fonda, M. Milič, M. Grilanc 6, Raseni 5, Pegan, Sardoč 8, S. Grilanc.
Krasovi rokometaši so odigrali že šesto predprvenstveno prijateljsko tekmo. V Sežani so naši fantje pokazali veliko borbenost, ki je bila še posebno izrazita v drugem polčasu in ki jim je končno jjrinesla spodbudno zmago. Poleg volje do zmage je bil med krasovci opazen tudi določen napredek iz tehničnega vidika, kar dokazuje, da fantje ne trenirajo zaman.
(jotr)
SK DEVIN - ŠD SOKOL priredita 14., 15. in 16. novembra v dvorani L Gruden - Nabrežina št. 89 (v neposredni bližini Trga sv. Roka), sejem nove in rabljene smučarske opreme. Stojan in Any iz trgovine 4 A ŠPORT (Tržič - C.so del Popolo 45) vam bosta na razpolago z novostmi. Urnik sejma: v soboto, 14. 11., in ponedeljek, 16. 11., od 15. do 21. ure, v nedeljo, 15. 11., od 11. do 21. ure.
PLAVALNI KLUB BOR obvešča, da ima na razpolago prosta mesta za rekreativno plavanje v bazenu pri Alturi. Informacije dobite telefonsko na štev. 911119.
KK BOR
obvešča, da so treningi ženske košarke (starejša ekipa) vsak ponedeljek ob 19. uri na liceju France Prešeren.
AGOREST
- združeno žensko odbojkarsko društvo obvešča, da so se pričeli treningi miniodbojke (letniki 1977, 78 in 79) in superminiodbojke (letnika 1975, 76).
Dom Agorest: dekleta za miniod-bojko bodo vadile dvakrat tedensko v telovadnici Kulturnega doma in si-
cer ob ponedeljkih od 15.00 do 16.00 in četrtkih od 16.00 do 17.30. Treningi superminiodbojke pa bodo ob ponedeljkih od 16.00 do 17.30 in sredah od 16.00 do 17.30.
Mladost Agorest: dekleta bodo vadila v doberdobski občinski telovadnici: miniodbojka - ponedeljek in četrtek od 16.00 do 17.30; supermini-odbojka - ponedeljek in četrtek od 17.30 do 19.00.
Sovodnje Agorest: dekleta bodo vadila v sovodenjski občinski telovadnici: miniodbojka in supermini-odbojka - torek od 15.00 do 16.30 in petek od 16.00 do 17.30.
SPDT
vabi svoje člane in prijatelje na martinovanje v Benečiji, ki bo v nedeljo, 8. novembra. Izlet bo avtobusni, odhod pa ob 8. uri izpred tržaške sodne palače. Vpisovanje (12 tisoč lir) v uradih ZSŠDI (UL sv. Frančiška 20/2. nad., tel. 767304). Vabljeni!
ATLETSKA ŠOLA
AD BORINFORDATA obvešča, da je še možen vpis v letošnjo atletsko šolo, ki ima treninge vsak torek in četrtek ob 17. uri na stadionu »Prvi maj«.
.... =
ŠPORT
PRT/L
NOVE POŠILJKE ŠPORTNIH OBLAČIL IN CASUAL
%ypgRT
250 m od mejnega prehoda Fernetiči
Tel.: 213780
VELEBLAGOVNICA ZA ŠPORT
PRK—JJ
B-2 LIGA
IZIDI 5. KOLA
JADRAN - Pesaro				86:78
Berton - San Dona				75:77
Ferrara - Petrarca				88:84
Novellara - Stefanel				66:69
Ravenna - Spinea				83:81
Faenza - Montebelluna				86:85
Murano - Castelfranco				61:79
Virtus Padova -	Imola			103:72
LESTVICA				
Stefanel	5	4	1	369:346 8
Faenza	5	4	1	425:419 8
Ferrara	4	3	1	419:395 6
Castelfranco	5	3	2	347:327 6
JADRAN	5	3	2	422:403 6
Montebelluna	5	3	2	453:438 6
San Dona	4	3	1	319:313 6
Ravenna	5	3	2	426:426 6
Pesaro	5	3	2	404:382 6
Virtus Padova	5	2	3	420:406 4
Petrarca	5	2	3	409:408 4
Murano	5	2	3	395:412 4
Spinea	5	1	4	370:398 2
Novellara	5	1	4	405:439 2
Imola	5	1	4	402:469 2
PRIHODNJE KOLO (1. 11.)
JADRAN - Ravenna; Castelfranco -Virtus Padova; Spinea - Novellara; Imola - Ferrara; Pesaro - Montebel-luna; Petrarca - Berton; San Donš -Faenza; Stefanel Treviso - Murano.
JADRANOVI STRELCI
Ban 105; Čuk 92; Rauber in Starc 72; Daneu 54; Štoka 12; Persi 6; Sosič 5; Paulina 4.
D LIGA
IZIDI 3. KOLA
POM - Ponte di Piave	79:64
Cividale - Cristallerie	73:84
Crich - Ardita	101:97
Tecnoluce - Miane	81:95
Pordenon - Alibama	79:77
Inter 1904 - Bor Radenska	80:67
Soteco - Carita	61:63
LESTVICA
Cristallerie	3
Soteco	3
Inter 1904	3
Crich Mestre	3
POM Tržič	3
Cariti TV	3
Miane TV	3
Ardita GO	3
Cividale	3
Tecnoluce TS	3
Ponte di Piave	3
Alibama	3
Pordenon	3
Bor Radenska	3
3	0	257:218	6
2	1	280:245	4
2	1	258:229	4
2	1	245:233	4
2	1	264:250	4
2	1	219:212	4
2	1	247:244	4
1	2	158:255	2
1	2	241:254	2
1	2	264:250	2
1	2	255:250	2
1	2	231:245	2
1	2	237:258	2
0	3	219:296	0
PRIHODNJE KOLO (30. 10 in 1. 11.)
Crich - Tecnoluce, Ardita - POM, Cristallerie - Inter 1904, Miane -Pordenon, Ponte di Piave - Cariti, BOR RADENSKA - Alibama (1. 11. ob 11.00), Soteco - Cividale.
BOROVI STRELCI
Pieri 46, Korošec 39, Peretti 29, Pregare 28, Žerjal 20, Semen 20, Klobas 18, Kneipp 9, Kojanec 9.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
IZIDI 2. KOLA
Santos - Libertas	55:63
Kontovel ES - Scoglietto	69:71
Inter Milje - St. Azzurra	60:62
Ferroviario - II Carso	67:77
Barcolana - CGI	86:68
Breg - Alabarda	94:87
počiva: Polet
LESTVICA
Barcolana	2
Libertas	2
Inter Milje	2
KONTOVEL ES 2 Santos	2
Scoglietto	2
Ferroviario	2
BREG ADR.	2
Stella Azz.	2
II Carso	1
POLET	1
CGI	2
Alabarda	2
2	0	169:126	4
2	0	124:113	4
1	1	143:131	2
1	1	128:116	2
1	1	135:132	2
1	1	147:139	2
1	1	125:138	2
1	1	164:163	2
1	1	132:140	2
1	0	77:67	2
0	1	58:83	0
0	2	113:145	0
0	2	156:171	0
PRIHODNJE KOLO (31. 10. in 1. 11.)
CGI - Santos, POLET - BREG ADRIATHERM, Alabarda - KONTOVEL ELECTRONIC SHOP, Barcolana - In-termuggia, Stella Azzurra - Ferroviario, II Carso - Scoglietto. Počiva: Libertas.
Nogomet: v nedeljskem 6. kolu 2. amaterske lige
Le Vesna in Zarja upravičili pričakovanja
Šah: Kasparov - Karpov
Včeraj
remi
SEVILLA — Šesta partija dvoboja za naslov svetovnega prvaka med Karpovom in Kasparovom se je zaključila z remijen na predlog prvaka. Slednji je namreč imel minimalno prednost, ki pa mu mu ni zadostovala za igro na zmago. Sedma partija bo jutri. Bele figure bo imel izzivalec Karpov.
KASPAROV - KARPOV (Angleška partija): 1. c4 e5; 2. Sc3 Sc6; 3. g3 g6; 4. Lg2 d6; 5. Tbl Lf5; 6. d3 Dd7; 7. b4 Lg7; 8. b5 Sd8: 9. Sd5 c6; 10. bc6 bc6; 11. Sc3 Se7; 12. La3 0-0; 13. Sf3 h6; 14. 0-0 Le6; 15. Da4 f5; 16. Sd2 S17; 17. Tb3 Tab8; 18. Tfbl Tb3: 19. Tb3: Tc8; 20. Da6 Sd8; 21. Lb4 Tb8; 22. Sa4 Kf7; 23. Lc3 Tb3: 24. ab3 Dc7; 25. e3 Lc8; 26. Da5 Da5: 27. La5: Se6 28. Lb4 remi.
Boks: svetovni pokal
BEOGRAD — V Beogradu se je včeraj pričel 5. svetovni pokal v boksu, na katerem nastopa 77 tekmovalcev iz Azije, Afrike, Oceanije, Avstralije, Severne in Južne Amerike ter Evrope. Jugoslavijo zastopa 11 atletov.
Brajkovičevi zlato
BUDIMPEŠTA — Jugoslovanka Jasna Brajkovič je nova svetovna rekorderka in prvakinja z zračno pištolo. V finalu SP je dosegla 389 krogov, kar je za 0,7 kroga bolje od prejšnje znamke. Ekipno je zmagala Sovjetska zveza, Jugoslavija pa je bila peta. Z zračno puško je ekipno prvo mesto zasedla Bolgarija, Jugoslavija je bila 10.
Še vedno De Petri in Vatanen
KAIRO — Tudi po 9. etapi rallyja faraonov je med motociklisti še vedno v vodstvu Italijan De Petri (cagiva) v 23.00'28". Sledita: 2’. Hansel (yamaha) po 3’37"; 3. Picard (cagiva) po 18'01".
Med avtomobilisti vodi Vatanen (peugeot) pred Seppijem (mercedes) in Sorrazinom (toyota).
GIARIZZOLE - VESNA 0:1 (0:0)
STRELEC: F. Candotti v 75. min. (11-metrovka)
VESNA: Savarin, Coccoluto, Ridol-fo, Pejtagna, Rados, F. Candotti, Pichi-erri, Švab, Kostnapfel, Naldi, R. Candotti.
Križani, ki so bili v tem srečanju favoriti, so svojo premoč začeli uveljavljati že v uvodnih minutah, ko so se z nekaterimi lepo izpeljanimi akcijami nevarno približali nasprotnim vratom. Tudi gostitelji so v prvem polčasu imeli nekaj lepih priložnosti, ki so si jih nerazumljivo zapravili. Vendar so bile te priložnosti posledica napak kriške obrambe. Prvi polčas se je tako zaključil z lažjo premočjo Križanov, a pri neodločenem izidu. Toda v drugem delu tekme so Križani začeli s hitrimi a žal netočnimi protinapadi, s katerimi bi lahko dosegli vsaj tri zadetke. Na drugi strani so si priložnosti zapravili tudi Tržačani.V 75. min. pa je prišlo do pozitivnega razpleta: R. Candotti je po podaji soigralca z žogo prodrl v kazenski prostor, kjer ga je nasprotni branilec neusmiljeno zrušil na tla. Sodnik je takoj pokazal na belo piko, F. Candotti, ki je pravi mojster pri izvrševanju najstrožjih kazni, vratarju ni prizanesel in Vesno popeljal do zmage. Gostitelji so se nato masovno in neorganizirano podali v napad, tako da so lahko Križani izpeljali še nekaj lepih protinapadov, toda rezultat je ostal do konca srečanja nespremenjen, predvsem po zaslugi kriške obrambe, ki se je s F. Candottijem na čelu učinkovito borila proti zagrizenim napadalcem. Povejmo še, so bili predvsem Tržačani zelo grobi, tako da je moral sodnik zaradi stalnih nevarnih prekrškov enega izključiti, pokazal pa je tudi nekaj rumenih kartbnov. (A. Kostnapfel)
STOCK - ZARJA 0:2 (0:0)
STRELEC: Tognetti v 83.min. in v 85.min.
ZARJA: Hočevar, Gotti, Grgič, Samec, Samese, Fonda, Antonič, Bon, Tognetti, Russignan (M. Kalc v 75'), Franza (Mosetti v 86’)
Zarja je v nedeljo izbojevala pomembno zmago na račun poprečnega Stocka. Na srečo zarjani tokrat niso podcenjevali nasprotnika kot v prejšnjem kolu in_ so stopili na igrišče koncentrirani. Čeprav niso blestel, pa so igrali izredno zrelo in motivirano. Najprej so prepustili pobudo nasprotniku, nato pa so si v hitrih protinapadih ustvarili nekaj lepih priložnosti. V prvem polčasu so imeli domačini v uvodnih minutah dve edinstveni priložnosti za gol, toda Hočevar je z izrednima posegoma rešil lastno mrežo. Le proti srdini polčasa so se prebudili tudi Bazovci in nekajkrt nevarno ogrozili domača vrata. Toda polčas se je končal brez nevarnejših akcij.
V drugem delu so domačini ponovno potisnili zarjane v obrambo, slednji pa so brez večjih težav odbijali vse napade. Tako se je tekma odvijala brez večjih priložnosti, ko je Tognetti v 83. min. izkoristil edino napako domačinov ter preigral še vratarja in potisnil žogo v mrežo. Le dve minuti zatem je Antonič izvedel lepo akcijo na levi strani igrišča ter podal do Marjana Kalca, ta pa je z vrhunsko potezo našel samega Tognettija, ki je zdiago-nalnim strelom postavil rezultat na varno. (Big)
KRAS - S. NAZARIO 1:1 (1:0)
STRELCA: Mosetti v 25. min. (11-metrovka), Mihich v 67. min.
KRAS: Mezzavilla, Gnezda, Purič, Martini, Škabar, Fanigliuolo, Sambuc-hi, Vidah (Žagar v 70'), Mosetti, Granata, Pisani (Alan Škabar v 75').
SODNIK: Brecevaz iz Vidma.
Proti zelo poprečnemu S. Nazariu so krasovci precej razočarali. Tekma bi za Ellinijeve varovance morala biti le nekoliko zahtevnejši trening, če po-
mislimo, da so gostje doslej izbojevali eno samo točko in dosegli ravno toliko zadetkov, prejeli pa so jih kar 13. Pa se je srečanje sprevrglo v pravo kalvarijo, čeprav je Kras povedel že v 25. min. Te prednosti pa niso znali primerno izkoristiti, tako da se jih je polagoma lotila živčnost, kar je seveda zgolj negativno vplivalo na njihovo itak dokaj raztrgano igro. Nekoliko so se prebudili in zbrali le potem, ko so gostje izenačili, prikazali pa so premalo, da bi si zaslužili kaj več kot točko.
V uvodnih potezah je sicer zgledalo, da Kras ne bo imel težkega dela. Najprej je imel priložnost Pisani, ki pa zaradi spolzkega igrišča v gneči pred nasprotnikovi vrati ni dobro ustavil žoge, ki se mu je izmuznila do vratarjevih rok. Z lepima streloma je iz daljine dvakrat poskušal tudi Granata, ki je bil žal za las netočen. Okoli polovice prvega dela tekme so branilci v neposredni bližini 16-metrskega prostora podrli Mosettija, kije bil nato uspešen tudi z bele točke. Sest minut kasneje, v 31. minuti, je Martini opravil pravi »slalom« v nasprotnikovi obrambi, v odločilnem trenutku pa si je žogo preveč podal naprej in edinstvena priložnost je splavala po vodi. Zaradi nesporazuma med Fanigliuolom in Mezza-villo je bilo v 3. min. nadaljevanja dokaj vroče pred Kraševimi vrati. Dve minuti kasneje so Mosettija spet grobo podrli pred vrati (ta prekršek je bil veliko bolj očiten kot prvi), sodnik pa je verjetno menil, da dveh 11-metrovk v isti tekmi ni mogoče dosoditi eni in isti ekipi. Kras je nadaljeval z ofenzivo in nekaj minut kasneje je tudi Pisani-jev strel z glavo končal nedaleč od prečke. Kmalu zatem je S. Nazario nepričakovano izenačil. Po silovitem strelu z roba kazenskega prostora je žoga kljub odličnemu posegu Kraševega vratarja končala do povsem prostega Mihicha, ki jo je brez težav spravil v nezavarovano mrežo. (Z. S.)
1. AL drugi dragoceni uspeh Primorja
Nogomet: v
PRIMORJE - COSTALUNGA 2:1 (1:0)
STRELCI: Prašnikar v 5. min., Baga-tin v 71. min., Olivo v 76. min.
PRIMORJE: Negrini, Rojaz, Favretto (v 63. min. Pipan), Sciarrone, Prašnikar, Livan, Husu, Antoni, Coslovich (Spazzapan v 68'), Olivo, Pase.
SODNIK: Somma iz Vidma
Rdeče-rumeni so nepričakovano premagali prvouvrščene Tržačane, ki so prišli na Prosek z namenom, da odnesejo obe točki. Okrnjeni domačini so nastopili z enim 'samim napadalcem, Pasejem, vendar treba povedati, da je bil nedvomno najboljši na igrišču. Do prvega zadetka je prišlo že v peti minuti, ko je Prašnikar zelo lepo posegel z glavo po strelu Oliva s kota. Vratar je sicer žogo ujel, a je bila že čez gol-črto. Gostje so. takoj reagirali in dve minuti kasneje je moral Negrini v dveh zaporednih akcijah ubraniti vrata pred hitrimi prodori, predvsem kapetana gostov Doria, ki je bil naj-
bolj nevaren med Tržačani. Do konca polčasa je bila igra mirna, odvijala se je na sredini, brez nevarnih napadov.
V 9. min. drugega polčasa so imeli gostje na razpolago prosti strel z ugodnega položaja. Potem ko se je žoga odbila od živega zidu, jo je nekdo od Tržačanov skušal spraviti v mrežo, a Negrini je bil na mestu. Do zadetka pa je Costalunga le prišla v 71. min., ko je Bagatin (po mnenju igralcev Primorja v prepovedanem položaju) dobil žogo v kazenskem prostoru in z ugodnega položaja ni zgrešil. Četrt ure pred koncem je Olivo z izredno lepim prostim strelom z zelo težkega položaja spet povedel domače v vodstvo. Minuto kasneje je Pase z lepo osebno akcijo prišel sam do vratarja, bil pa je očitno preutrujen in vratar je urno posegel. Že v naslednji akciji pa je branilec Tržačanov z udarcem v glavo poslal žogo nevarno čez prečko. V teh zadnjih minutah je bila vsaka
akcija na obeh straneh nevarna. Omenimo Spazzapana, ki je preigral kar tri nasprotnike, njegov prešibek strel pa
1. AMATERSKA LIGA
Skupina B
IZIDI 6. KOLA
Fortitudo - Ponziana	1:2
Gradese - Pieris	3:1
Llgnano - Pro Fiumicello	3:1
Percoto - Palmanova	1:1
Primorje - Costalunga	2:1
Ronchi - Latisana	1:1
San Canzian - Sangiorgina	1:2
Sevegliano - S. Giovanni	1:0
PRIHODNJE KOLO (1.11.) Costalunga - Llgnano, Latisana -Fortitudo, Palmanova - San Canzian, Pieris - Sevegliano, Ponziana - Gradese, Pro Fiumicello -Ronchi, S. Giovanni - Percoto, Sangiorgina - Primorje.
je vratar ubranil. Zadnjo priložnost je imel Bagatin, a žoge ni uspel uspel usmeriti v vrata. (M. Ž.)
Gradese	6	4	0	2	11:6	8
Palmanova	6	3	2	1	6:3	8
Lignano	6	4	0	2	11:9	8
Sevegliano	6	3	2	1	5:4	8
Costalunga	6	3	1	2	13:7	7
S. Giovanni	6	3	1	2	9:5	7
San Canzian	6	3	1	2	11:7	7
Ponziana	6	2	3	1	8:7	7
Latisana	6	2	2	2	6:6	6
Sangiorgina	6	2	2	2	4:5	6
Ronchi	6	1	3	2	3:5	5
Pro Fium.	6	1	3	2	7:10	5
Pieris	6	1	2	3	7:10	4
Primorje	6	2	0	4	6:9	4
Fortitudo	6	1	1	4	4:11	3
Percoto	6	1	1	4	7:14	3
LESTVICA
Nogomet: v 3. AL edina zmaga pripadla Bregu
SKUPINA I
JUVENTINA - ISONZO 1:1 (0:1)
STRELEC za Juventino: Tabaj
JUVENTINA: Molinari, Chizzolini, Travagin, Tegas (Nanut), Krpan, Pazi-ente, Sermino, Kaus, Tabaj, Marvin, Del Negro.
Štandrežci so z dokajšnjo težavo iztržili remi, a igra, ki so jo tokrat prikazali, je bila gotovo najslabša v letošnjem prvenstvu in nič ni pomagala nova okrepitev z veznim igralcem Ka-usgm, ki je lani nastopal za Pro Gorizio.
Štandrežci so igrali precej zmedeno in brez prave zagrizenosti, še najslabše pa se je tokrat odrezala obramba in če niso potegnili krajšega konca, se je treba zahvaliti predvsem nekaterim posegom vratarja Molinarija ter netočnosti gostujočih napadalcev.
V prvih minutah sta si bili ekipi enakovredni in le ob izteku srečanja so se Isonzu, predvsem zaradi nepazljivosti domače obrambe, ponudile tri izredno lepe priložnosti za gol, od katerih je eno dobro izkoristil in povedel. V nadaljevanju srečanja so belo-rdeči igrali nekoliko bolje in s Tabujem, po lepem predložku Pazienteja, izenačili.
PRO FARRA - SOVODNJE 2:0 (0:0)
SOVODNJE: Uršič, Hmeljak, Devetak, Tomažič, Marson^ Bicciato, Pahor (Gulin), Košič, M. Fajt, Čevdek, A. Fajt.
Vodeča Pro Farra se mora zahvaliti sodniku, da je zmagala proti Sovod-njam. Povsem neumestna sodnikova odločitev (domačini so namreč prvi zadetek dosegli iz nedovoljenega položaja) je odprla Pro Farri pot do zmage. Po zadetku je bil zaradi protestov izključen še vratar Uršič, tako da je njegovo mesto prevzel branilec Mar-son. S tem pa je bilo srečanja konec, saj so gostje nadaljevali dokaj živčno in brez potrebne zbranosti.
V prvem polčasu je Pro Farra igrala napadalno, a brez večje učinkovitosti. To so zelo dobro izkoriščali Sovodenj-ci, ki so v protinapadu večkrat ogrozi-
li domačega vratarja. Najugodnejša priložnost se je ponudila Čevdeku, katerega strel je vratar odlično ubranil. Zaradi omenjenega dogodka, je bil drugi polčas dokaj slabši in igre je bilo zelo malo, saj je sodnikova odločitev povsem izkrivila potek srečanja. (A. F.)
SKUPINA L
ROMANA - BREG 0:1 (0:0)
STRELECH: Kelemenich v 70. min.
BREG: Hrvatin, Germani, Prašelj, Pavletič, Paoli, Miloš Tul, Celin, Cor-batti, Zonta, Kelemenich, Dl Sotto.
Gostovanje v Tržiču je postalo po porazu v prejšnjem kolu bistvene važnosti, saj je bil dosedanji izkupiček Brežanov dokaj skromen. Takoj povejmo, da je bila tekma tehnično dokaj revna, vendar menimo, da so vsi Bregovi nogometaši izvršili trenerjeve taktične zamisli. Plavi so tokrat igrali bolj čvrsto in konkretno. Držali so se svojih pozicij, tako da je bilo v napadu dovolj prostora za učinkovite prodore Zonte in Celina.
V prvem polčasu sta bili ekipi praktično enakovredni. Brežani z izjemo dveh zrelih priložnosti niso ustvarili večjih nevarnosti za domačo obrambo, domačini pa so se posluževali prostih strelov in kotov, da so vnesli nekaj preplaha v Bregovo vrsto. V drugem polčasu pa so plavi nekoliko strnili vrste na sredini in neposredno dosegli tisto rahlo terensko premoč, ki jim je dovoljevala zadovoljivo zalaganje napadalcev. Do gola je prišlo po lepi skupni akciji, ki jo je zaključil Keme-lenich nekaj metrov pred gol črto. Kljub siloviti reakciji domačinov je bila zmaga gostov zaslužena, - kot je menil tudi eden izmed Bregovih zvestih navijačev in obenem odbornik društva Leo Koren, ki je menil: »Tekma je bila dopadljiva. Fantje so vložili veliko truda in borbenosti, kar se je očitno obneslo. Predvsem v drugem polčasu sem opazil rahlo terensko premoč plavih, in to se jim je tudi obres-
tovalo z zadetkom. Presenetil me je mladi Prašelj, ki iz tekme v tekmo postaja vse bolj zanesljiv člen Bregove obrambne vrste.« (Miloš Tul) MLADOST - FOSSALON 0:0
MLADOST: Gergolet, Zdravko Černič (Lakovič), Marjan Černič, Frando-lič, Devetak, Černigoj, Marušič, Lavrenčič, Massimiliano Argentin, Kobal, David Argentin (Ferfolja).
Kraševci so proti solidnemu moštvu, ki se bo verjetno potegovalo za vrh lestvice, igrali povsem zadovoljivo. Potrdile pa so se tudi napovedi, da bo srečanje precej napeto, a treba tudi povedati, da grobosti ni bilo.
Peršoljevi varovanci so že od uvodnih minut imeli terensko premoč in to izkoriščali v napadu, vendar so jih gostje dobro zaustavljali. V njihovih vrstah je bil brez dvoma najboljši vratar, ki se je izkazal z nekaterimi aplavzov vrednimi potezami. Mladost pa vsekakor ni imela dosti sreče, čeprav so gostje igrali dobro uro v desetih, ker je sodnik enega njihovega igralca predčasno poslal v slačilnice zaradi dvojnega opomina. Od domačinov je bil najučinkovitejši Lavrenčič, ki je trikrat natančno streljal na vrata. Vratar pa, kot rečeno, je bil vedno na mestu.
V drugem delu igre so se gostje še bolj zaprli na svojo polovico igrišča in povsem prepustili pobudo Peršoljevim varovancem, ki so še naprej naskakovali vrata, toda rezultat se ni spremenil. Kraševci so s prikazano igro precej zadovoljili številno občinstvo, svojo nalogo pa je po našem mnenju dobro opravil tudi sodnik. (Zvonko Fran-dolič)
FINCANTIERI - GAJA 1:0 (0:0)
GAJA: Altin, Šuc, Valter Kalc, Vengust, Terčon, Stranščak, Alfieri, Aleksander Kalc (Gojča v 6'), Aversa, Cal-legaris, Vescovo (Salvi v 80’), Kante, Marko Rismondo, Boris Rismondo.
Na gostovanju v Tržiču Gaji tokrat ni uspelo osvojiti vsaj točke proti sicer
solidnemu Fincantieriju. Tekma se je odvijala predvsem na sredini terena. V prvem polčasu nista obe ekipi imeli posebnih priložnosti. Tokrat pa je bila prav sredina šibka točka Gaje, tako da je sodnik zaradi medsebojne grobe igre predčasno poslal v slačilnico veznega igralca Alfierija in njegovega nasprotnika Acguavito.
Kljub silovitim napadom domačinov se je Gajina obramba dobro držala in se je že zdelo, da bo padriško-gropaj-sko moštvo neporaženo zapustilo igrišče. Prav v poslednji minuti pa je napadalec Fincantierija Musich sam in nemoteno spravil žogo v desni kot vratarja Altina. Že v nedeljo pa čaka gajevce tekma proti tržaškemu San Vitu.
SKUPINA M
OLIMPIA - PRIMOREC 2:1
STRELEC ZA PRIMORCA: Mauro Kralj v 88. min.
PRIMOREC: Leone, Chimenti, Castro, Massimo Leone, Černe, lannarelli, Bacchia, Florean, Igor Milkovič (Mauro Kralj v 46'), Andrej Kralj (Valter Milkovič v 77'), Fachin, Canziani.
Na igrišču v Ul. Flavia so Trebenci doživeli prvi letošnji poraz. V njihovih vrstah so manjkali nekateri ključni igralci in zato ni bilo videti tiste lepe igre, ki jo je Primorec pokazal prejšnjo nedeljo. V prvih minutah, ko se je tekma odvijala predvsem na sredini, je Olimpia nekoliko pritisnila in tudi povedla. V drugem delu prvega polčasa je imela še nekaj priložnosti, ki pa jih ni izkoristila.
V drugem polčasu so Trebenci napadali, vendar brez večjega učinka. Dve minuti pred koncem pa je sodnik po prekršku nad Fachinom dosodil v njihovo korist 11-metrovko, ki jo je izkušeni veteran Mauro Kralj natančno izvedel. Prav na koncu pa je po veliki napaki trebenske obrambe srednji napadalec Olimpie brez težav poslal žogo v mrežo in tako je Primorec podaril nasprotniku obe točki. (Andrej)
rezultati
2. AMATERSKA LIGA Skupina F
IZIDI 6. KOLA
Čampi Elisi	- Opicina				0:1	
Edile Adr. -	Buttrio				1:2	
Giarizzole -	Vesna				0:1	
Kras - San Nazario					1:1	
Opicina - CGS					1:1	
S. Luigi VB	- Muggesana				0:0	
San Sergio	Zaule Rab.				2:2	
Stock - Zarja					0:2	
LESTVICA						
Buttrio	6	4	2	0	9:3 10	
Vesna	6	3	2	1	7:3	8
Zarja	6	2	4	0	9:6	8
Opicina	6	2	4	0	4:2	8
CGS	6	2	3	1	7:5	7
Čampi Elisi	6	2	3	1	5:3	7
Muggesana	6	2	3	1	4:5	7
San Sergio	6	1	4	1	9:4	6
Kras	6	1	4	1	8:6	6
Zaule Rab.	6	2	2	2	7:7	6
Edile	6	2	2	2	6:6	6
Opicina S.	6	1	3	2	6:7	5
Giarizzole	6	2	1	3	3:5	5
S. Luigi VB	6	0	4	2	1:3	4
San Nazario	6	0	2	4	2:14	2
Stock	6	0	1	5	1:9	1
PRIHODNJE KOLO (1.11.) Buttrio - San Sergio, CGS - Stock, Muggesana - Giarizzole, Opicina - S. Luigi VB, San Nazario - Opicina S., Vesna - Edile, Zarja - Čampi Elisi, Zaule Rab. - Kras.
3. AMATERSKA LIGA Skupina I
IZIDI 4. KOLA
Audax - Azzurra					5:3	
Brazzanese - Arrigosport					1:2	
Juventina	- Isonzo				1:1	
Mariano -	Medea				1:2	
Moraro - Manzano					4:0	
Pro Farra	- Sovodnje				2:0	
Sagrado -	San Lorenzo				2:0	
	LESTVICA					
Audax	4	3	1	0	13:6	7
Pro Farra	4	3	1	0	6:1	7
Arrigosport	4	3	1	0	6:2	7
Moraro	4	2	2	0	8:1	6
Mariano	4	2	1	1	6:4	5
Medea	4	2	0	2	7:6	4
Sagrado	4	2	0	2	4:3	4
Juventina	4	1	2	1	3:3	4
Isonzo	4	0	3	1	4:6	3
San Lorenzo	4	0	2	2	2:5	2
Sovodnje	4	0	2	2	2:6	2
Azzurra	4	1	0	3	6:10	2
Brazzanese	4	1	0	3	3:8	2
Manzano	4	0	1	3	1:10	1
PRIHODNJE KOLO (1.11.) Arrigosport - Juventina, Azzurra -Sagrado, Isonzo - Brazzanese, Man-zano - Pro Farra, Medea - Moraro, San Lorenzo - Audax, Sovodnje -Mariano.
Skupina L
IZIDI 4. KOLA
Chiarbola	: - Euforia				1:1	
Fincantieri - Gaja					1:0	
Hermada	- Sit Imm.				0:0	
Mladost -	Fossalon				0:0	
Romana -	Breg				0:1	
S. Marco ■	■ S. Vito				3:1	
	LESTVICA					
S. Marco	4	2	2	0	5:1	6
Fossalon	4	1	3	0	6:1	5
Gaja	4	2	1	1	4:1	5
Mladost	4	2	1	1	6:3	5
Hermada	4	1	3	0	4:3	5
S. Vito	4	2	1	1	7:7	5.
Sit Imm.	4	1	2	1	5:4	4
Fincantieri	4	1	1	2	1:2	3
Romana	4	1	1	2	4:6	3
Breg	4	1	1	2	2:4	3
Chiarbola	4	0	2	2	3:6	2
Euforia	4	0	2	2	3:12	2
PRIHODNJE KOLO (1.11.)
Breg - Chiarbola, Euforia - Herma-da, Fossalon - Romana, Gaja - S. Vito, Mladost - S. Marco, Sit Imm. -Fincantieri.
Skupina M						
IZIDI 4. KOLA						
Architrave	- Union				4:2	
Don Bosco	- La Lanterna				4:1	
Exner - Fincantieri					1:2	
Montebello - Domio					0:1	
Olimpia - Primorec					2:1	
Roianese -	Campanelle				2:1	
S. Anna - CUS					3:4	
	LESTVICA					
Olimpia	4	3	1	0	11:2	7
Roianese	4	3	0	1	12:2	6
Architrave	3	3	0	0	10:4	6
CUS	4	3	0	1	10:7	6
Domio	3	2	1	0	3:1	5
Campanelle	4	2	0	2	10:5	4
Don Bosco	4	1	2	1	6:4	4
Primorec	3	2	0	1	4:3	4
Montebello	4	2	0	2	3:3	4
Fincantieri	4	1	1	2	4:8	3
Union	4	1	0	3	3:13	2
La Lanterna	4	0	1	3	3:14	1
S. Anna	3	0	0	3	4:10	0
Exner	4	0	0	4	1:8	0
PRIHODNJE KOLO (1.11.) Campanelle - Olimpia, Domio - CUS, Fincantieri - Montebello, La Lanter-na - Architrave, Primorec - Don Bos-co, Roianese - S. Anna, Union - Ex-ner.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 250.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000,- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000,- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 55.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.650 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
A	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumi! Samsa
Izdaja k. JL ZTT
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
27. oktobra 1987
Reakcije sredstev množičnega obveščanja v Italiji in Zahodni Nemčiji na zadnji kosovski razplet
Z včerajšnjim sklepom je konec zelo široke avtonomije Kosova
V Bonnu zaskrbljeno gledajo na Kosovo
RIM — Italijanski vsedržavni dnevniki so včeraj z velikim poudarkom objavili sklep predsedstva Jugoslavije, da pošlje na Kosovo elitne enote zvezne policije. V glavnem so dnevniki povzeli dopis tiskovne agencije Associated Press.
Glasilo KPI rUnita je predvsem poudarilo mednacionalno napetost, ki od leta 1981 vlada v avtonomni pokrajini, kjer je 85 odstotkov prebivalcev albanske narodnosti. L U-nita piše, da je beograjska vlada z včerajšnjim sklepom dejansko zamrznila zakon, ki je Kosovu jamčil široko avtonomijo. Posebnim zveznim policijskim enotam bodo namreč poveljevali iz notranjega ministrstva v Beogradu. Jugoslovanska vlada je notranjemu ministrstvu, piše še l'Uni-ta, podelila potrebna pooblastila za učinkovit boj proti vsem tistim, ki ogrožajo varnost na Kosovu.
Tudi Corriere della sera je ocenjeval odhod posebnih policijskih enot na Kosovo kot omejevanje samostojnosti, ki jo avtonomni pokrajini zagotavlja ustava iz leta 1974. »Srbske oblasti so vselej nasprotovale široki avtonomiji vseh federalnih enot, ki jo jamči ustava, k včerajšnjemu sklepu pa so botrovali tudi odločno skrhani mednacionalni odnosi na Kosovu,« piše milanski dnevnik.
Stampa sera piše, da nezadovoljstvo albanske narodnosti na Kosovu narašča iz leta v leto. Eden izmed razlogov za
to pa je dejstvo, da pokrajina, v kateri je 85 odstotkov prebivalcev albanske narodnosti, upravno spada pod srbsko republiko. »Zaradi tega,« piše Stampa sera, »prebivalci Ko-
sova zahtevajo povečanje krajevne avtonomije, ali celo priključitev k matični domovini.«
II Piccolo je članek na Kosovu z velikim poudarkom objavil celo na prvi strani, naslovil pa ga je »Kosovo, železna roka«. V tržaškem dnevniku piše, da so bile v zadnjih tednih na Kosovu demonstracije, ki so jih Srbi in Črnogorci organizirali proti represiji, ki jo izvaja večinska etnična skupnost. II Piccolo kritizira dejstvo, da ni jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug sporočila, kdaj so policijske enote na Kosovo sploh poslali, niti koliko jih je, še manj pa koliko časa bodo tam ostale.
Montanellijev il Giornale napoveduje, da bo sklep predsedstva zelo verjetno še bolj razdražil albansko etnijo, kar bo nujno povzročilo nove demonstracije in incidente. Tudi il Giornale je podčrtal dejstvo, da je Kosovo po neredih iz leta 1981 zapustilo že 22 tisoč Srbov in Črnogorcev. To naj bi storili v skrbeh pred hudo diskriminacijo s strani zastopnikov večinske albanske narodnosti.
O položaju na Kosovu v včerajšnji številki piše tudi II Gazzettino. Iz naslova članka je razvidno, da se na Kosovu dogaja nekaj zelo hudega, saj lahko samo to oupravičuje poseg posebnih policijskih protiuporniških oddelkov. Il Gazzettino objavlja Tanjugov komentar, da v pokrajini obstaja resna nevarnost poslabšanja položaja, »kar bi lahko zelo resno ogrožalo varnost in celovitost Jugoslavije«. Zaradi tega je sklep sprejel jugoslovanski najvišji organ, piše II Gazzettino.
BONN — Zahodnonemški tisk je vest o odhodu - kot jih sam označuje -elitnih policijskih oddelkov na Kosovo uvrstil med najpomembnejše vesti dneva, komentarji k temu dogodku pa ne prikrivajo zaskrbljenosti. Bonski General-Anzeiger vest, ki jo je objavil na prvi strani pod naslovom »Beograd pošilja elitne čete v nemirno pokrajino«, komentira na drugi strani pod naslovom »Olje v ogenj«. Komentar časnika, ki je znan po svojih zvezah z zunanjim ministrstvom, ugotavlja, da je Beograd z včerajšnjim odhodom elitnih policijskih oddelkov na Kosovo dal vedeti', da stanje ni več predvidljivo. Potem ko seznanja bralce z rezultatom političnega obračuna s Fadilom Hoxho in drugimi člani ožjega pokrajinskega vodstva, ugotavlja časnik, da lokalni varnostni organi očitno niso bili več v stanju razgnati strah zveznega vodstva pred morebitno reakcijo večinskega albanskega prebivalstva.
General-Anzeiger, katerega komentar se ujema tudi z drugimi najnovejšimi razmišljanji o razvoju dogodkov v Srbiji in na Kosovu, v nadaljevanju
ugotavlja, da se je z zadnjo potezo v Srbiji uveljavila »čvrsta linija«, ki da skuša reševati od leta 1981 tlečo kosovsko krizo z vojaškimi ukrepi. Namen beograjskih oblasti naj bi bil sicer le v tem, da policijske čete s svojo navzočnostjo ublažijo nemirne duhove, vendar pa komentar dodaja, da se mnogi boje, da bodo posledice prav nasprotne, češ da vidijo Albanci v njih novo gorjačo za zatiranje, saj naj bi jih poslali na Kosovo v zaščito srbske manjšine in zatorej zoper albansko večino.
Ko komentira širše politično ozadje, pa časnik meni, da gre za potezo, s katero se je večnacionalna Jugoslavija znašla na novi preizkušnji: nejasno naj bi bilo, kdo naj bi na Kosovu po odstavitvi Fadila Hoxhe prevzel vajeti, za katere so zdaj potegnili v Beogradu, pri čemer pa ni videti niti slutnje politične rešitve. Časnik zato meni, da deluje odhod posebej sodobno opremljenih čet tako, kot da bi Beograd prilil olja na ogenj.
MARJAN SEDMAK
Za pravice temnopoltih
V soboto je bila sredi Londona demonstracija proti apartheidu v Južni Afriki, ki se je je udeležilo več kot 50.000 demokratov	(Telefoto AP)
MASSA — Občani Masse, Carrare in Montignosa so se na nedeljskem posvetovalnem referendumu izrazili za ukinitev kemičnega obrata Farmoplant v Massi. Za ukinitev se je izjasnilo 69,53 odstotka volivcev, medtem ko je predlog o restrukturizaciji podjetja prejel le 30,15 odstotka glasov.
Tovarni Farmoplant (Montedison), ki proizvaja pesticide in druge kemikalije za kmetijstvo, bo v kratkem zapadlo dovoljenje za obratovanje. Zveza za zaščito okolja, WWF, ACLI, Italia nostra in razne naravnovarstvene in turistične organizacije so se skupaj s PSI, DP, Neodvisno levico in Zelenimi zavzeli za likvidacijo tega obrata, ki s svojim upe-pelnjevalnikom še dodatno onesnažuje ozračje.
Občinske uprave (KPI, KD, PRI in PSDI) so skupaj z Montedisonom predlagale restrukturizacijo podjetja in proizvodnje. Tega kompromisnega predloga pa prebivalstvo ni podprlo, ker se je balo, da bi s tem vse ostalo pri starem.
Tak izid ne bi smel seveda presenečati nikogar. Trditev, da so se volivci izneverili strankarskim smernicam, je vsekakor preuranjena. Vsakdo si namreč želi, da bi z njegove bližnje okolice zginili obrati, ki tako ali drugače onesnažujejo in kazijo okolje. Prav zato je skoraj avtomatično predvidljiva zmaga naravovarstvenih organizacij in vseh tistih političnih strank, ki se zavzemajo za likvidacijo takih obratov. Izid je matematično gotov, ko nista gospodarska škoda in bremena prehuda.
Farmoplant zaposluje 400 delavcev, kar ni pretirano visoka številka, da bi lahko delavce prekvalificirali. Že sama ukinitev in kasnejša bonifikacija zemljišča bosta navsezadnje zahtevali precej dela. Kakšna pa bo finančna škoda za Montedison, še ni znano. Bržkone bo precejšnja. Prav zato nasprotujejo gospodarski krogi takim posvetovalnim referendumom, saj obstaja upravičena bojazen, da bi se ljudje dosledno izjasnili proti vsaki onesnažujoči industriji.
Italija mora poskrbeti za reciklažo embalaže
RIM — Italija se bo v bližni bodočnosti dobesedno zadušila v smeteh, če ne bodo oblasti v najkrajšem času sprejele protiukrepe. Generalni tajnik Vsedržavne zveze potrošnikov Vincenzo Dona je ob tej ugotovitvi obenem obsodil nesprejemljive zamude pri sprejetju ustrezne naravovarstvene zakonodaje.
Že 3. julija bi se morala Italija prilagoditi normam EGS o reciklaži embalaže, obveznosti pa še vedno niso izpolnili. Ta zamuda je toliko bolj obsodbe vredna, ker so vse dosedanje pobude zasebnikov, raznih naravovarstvenih organizacij in občinskih uprav dokazale, da je lahko taka reciklaža koristna, ne samo za zaščito okolja, temveč tudi finančno opravičjiva. Zgovorni so podatki o zbiranju odpadnega stekla. Leta 1984 je bilo zbiralnikov 16 tisoč, lani pa kar 45 tisoč. Industrija je tako leta 1986 predelala kar 523 ton odpadnega stekla. Koliko so pri tem prihranili na energiji in na surovinah, ni podatkov, vsakomur pa je lahko jasno, da je prihranek precejšen.
Podobne rezultate so zabeležili tudi pri zbiranju odpadnega papirja, ki so spodbudni, a še vedno nezadostni. Prav zato bi se morala Italija čimprej prilagoditi evropskim normativom. S tem bi dali zagona vsem pobudam za ponovno predelavo vsaj embalažnega materiala. Čimprej pa bo treba pomisliti na ves odpadni material, ker je nedopustno, da dragocene surovine romajo na smetišča. V Italiji je vse preveč onesnažujočih deponij in skrajno vprašljivih upepeljevalnikov.
V Massi, Carrari in Montignosa za ukinitev obrata Farmoplant
JO J RAZPRODAJA PRIJATELJEV	Avtor: Matjaž Učakar
HoA£,. (js.r&i£ct'/	-J/ž re: /L -J/	/
M M h	bo&Rj.) ,	..
/ K.OZ4iLCS)	PA/
l	SO 0£>p/Z 7>j PAiOD/?-
/	/K> r/ V'P MPBPV/H.
T€Z>4J Wey/9 PCACfŽpJO*
&GP4Z AJ£Lf/*AJ/ J
3 V O JO PAA t/p	l/O- ■ ■
L/rpKo &/4- re.&/
? P G j
KS.€.prcjA^ A09MSC/0 S/ /A/

s/cj£.& p* sg	vgpp vp
POKPJL/ /V/	/čf^/co
“S T^O-J GrCjA) PL^AJSr/9 PP/-Tfcj/<3p	,
Indijci zasedli Džafno
Indijska vojska je po dveh tednih srditih bojev s tamilskimi separatisti zasedla Džafno, to je središče istoimenskega polotoka na skrajnem severu Šri Lanke, ki je bilo v rokah gverilskega gibanja »tamilskih tigrov«. Indijski vojaki, ki jih je poklicala na pomoč šrilanška vlada, so zavzeli tudi poslednje tamilsko oporišče v severozahodnem delu Džafne; tu so ustrelili tigrčka vrhovnega voditelja gverilcev Prabhakarana, temu pa je uspelo pobegniti z
večjo skupino borcev.