se
103
dni
10.
I maraton
Letali{~e Moškanjci pri Ptuju www.polimaraton.si
16. JUNIJ
Obrt, podjetništvo Ptuj • Obrtno-podjetniška zbornica bolj zavzeto za male O Stran 3
Po mestni občini Ptuj • Bo občina vnovič snedla obljubo?
O Stran 6
Ptuj, torek, 6. marca 2012
letnik LXV • št. 19 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
— (f
M
Danes priloga
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Šport Dejan Zavec •
Ostal v Nemčiji in onesposobil
Francoza
O Stran 11
Rokomet •
Ormožani ob odličnih predstavah do brona v Pokalu Slovenije
O Stran 12
Spuhlja • Humanitarni koncert za Denisa
Nov kamenček solidarnosti
V	večnamenski dvorani v Spuhlji je v soboto, 3. marca, potekal veliki koncert dobrote. Glasbeniki in pevci so ga skupaj z drugimi ljudmi odprtih src namenili za Denisa Čeha, da bi njegova zgodba imela čim srečnejši konec.
Takojšen in množičen odziv ljudi, ki so želeli mladeniču pomagali iz stiske, je pokazal, da ljudje znajo prisluhniti pomoči potrebnim.
V	skupni akciji so našli pravi odgovor za ta in podobne primere, ker kot vse kaže, tudi odzivi strokovnjakov gredo v tej smeri, da je bila nova slovenska socialna zakonodaja pripravljena bolj zato, da se zmanjšajo zlorabe, kot pa da bi v resnici zagotovila reševanje revščine, ki vse bolj trka na vrata Slovencev. Začuda se v Denisovem primeru ni oglasil še noben politik; morda tudi zato ne, ker nima kaj povedati ali pa se sramuje svojih visokih prejemkov. Kakorkoli že, Denisov dom počasi dobiva novo podobo. Dobrota in srčnost ljudi sta zmagali tudi v tem primeru ljudske solidarnosti.
MG
		
3WjwIi mfm !bm wár PC 'IMfer ¡ i	1 'WrnÉ	i®» B^ Alii/'y JSj^^^BTk■ \
Kil		wPiP ^WPBBmPi^Sb
Foto: Črtomir Goznik
Središče ob Dravi • Dobrodelni koncert vrtca Navihanček
m Nase veliko srce
V petek zvečer je Vrtec Navihanček, ki deluje pri OŠ Središče ob Dravi, v tamkajšnji Sokolani že četrtič zapovrstjo pripravil dobrodelni koncert, ki je potekal pod naslovom Naše veliko srce.
Središčani vsako leto združijo moči in prostovoljne prispevke v svoji skrbi za najmlajše in jim z izkupičkom dobrodelnega koncerta omogočijo kakšno dodatno stvar ali dejavnost, ki si je sicer ne bi mogli privoščiti. V skladu vrtca se od dobrodelnega koncerta običajno zbere okrog 1000 evrov, kar je velik denar in jim veliko pomeni, je povedala ravnateljica Jasna Munda in dodala, da jih porabijo za nakup različnih notranjih in zunanjih igral, pripomočkov, ki jih uporabljajo vzgojiteljice pri svojem delu, igrače za otroke in celoletni lut-kovno-gledališki abonma za vse otroke vrtca. S skladom upravlja upravni odbor, ki se trudi denar pridobivati na različne načine, eden od teh je tudi bolšja tržnica igrač, ter odloči o razporeditvi sredstev.
Na koncertu so nastopili otroci treh najstarejših skupin vrtca (Sovice, Nodiji in Lumpi-ji), krožek Pojemo in igramo, plesna šola Taras, angleški krožek, bobnarska sekcija in pevci skupnega pevskega zbora vrtca in šole. Da bi bila letošnja prireditev nekaj posebnega in bi se razlikovala od preteklih, pa so se organizirali tudi starši ter presenetili s folklorno skupino in predstavo Rdeča kapica, ki jo je režirala Otilija Kolarič. Za to priložnost so sestavili tudi Ata band, kjer že ime pove vse, zapele pa so tudi mamice Lucija Pocrnja, Helena Masten in Vanja Erhatič. Večer sta vodila učenca 3. razreda Jana Jelovica in Klemen Jakl.
Stavba središkega vrtca je že stara in potrebna obnove, zlasti dotrajalo je stavbno pohištvo, ki pozimi povzroča ve-
like energetske izgube, poleti pa se prostori pregrevajo, ker ni zadostnih senčil. „Oprema v igralnicah je še takšna, kot so jo nabavili ob izgradnji vrtca. Kljub omejenim sredstvom
smo lani uspeli v celoti obnoviti eno igralnico, drugo pa načrtujemo obnoviti letos. V preteklih letih smo uspeli prenoviti streho in obnoviti kuhinjo s pripadajočimi prostori,"
Otroci iz vrtca so nastopili s prisrčnimi točkami, ki so jih pripravili skupaj s svojimi vzgojiteljicami in pomočnicami vzgojiteljic.
je povedala Jasna Munda. Skrb za čim boljše pogoje za najmlajše je vedno upravičena, v Središču pa se ji posvečajo s toliko večjim veseljem, ker imajo v vrtec vpisanih kar pet skupin otrok, kar je največ doslej. Vrtec obiskuje 72 otrok, toliko jih ni bilo niti takrat, ko so otroci odhajali v osnovno šolo še pri 7. letu starosti. Bojijo se celo, ali bodo lahko jeseni v vrtec sprejeli vse otroke, ki bi si to želeli.
Podoben sklad kot v vrtcu deluje tudi pri šoli. Pri pridobivanju sredstev sodelujejo tudi učenci s prodajo voščilnic, zbiranjem odpadnega papirja, sklad pa se s prošnjami obrača tudi na različne donatorje. V preteklih letih so iz sklada šole uspeli urediti plezalno steno v šolski telovadnici, zunanja igrala za otroke, večnamenski kotiček za varstvo vozačev, letos pa bodo denar namenili za igrala za otroke prve triade. V osnovni šoli imajo 133 učencev, kar je najmanj v zgodovini šole, prihodnje leto pa se bo število še zmanjšalo, vendar le za kratko, saj podatki o številu rojstev potem napovedujejo spet povečanje števila otrok.
Viki Ivanuša
Foto: Lazar
Slovenija, Bruselj • Slovenija zaostaja pri reševanju krize
Janša: Slovenija je v »faznem zaostanku«
Voditelji 25 članic EU, med njimi slovenski premier Janez Janša, so konec minulega tedna v Bruslju podpisali fiskalni pakt, ki naj bi dolgoročno okrepil proračunsko disciplino in pomagal preprečiti krize v prihodnje. Janša je po vrhu opozoril, da je Slovenija v primerjavi z drugimi članicami unije v »faznem zaostanku« pri reševanju krize.
Temelj fiskalnega pakta z uradnim imenom pogodba o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v gospodarski in denarni uniji je zlato pravilo, ki določa, da morajo biti proračuni uravnoteženi ali v presežku. Pogodbenice bodo morale zlato pravilo prenesti v nacionalne zakonodaje najpozneje v roku enega leta od uveljavitve pogodbe, pri čemer so zaželene ustavne določbe. Pogodba bo začela veljati, ko jo bo ratificiralo 12 članic območja evra. Cilj je, da začne fiskalni pakt veljati 1. januarja 2013.
Premier Janša je poudaril, da je fiskalni pakt najpomembnejše posamično dejanje tokratnega dvodnevnega vrha in daleč najpomembnejši posamični korak k stabilizaciji situacije v območju evra, ki bo terjal močno zavzetost vseh podpisnic, tudi Slovenije. Zato je slovenska vlada po njegovih besedah v sredo sprejela osnu-
tek predloga za spremembo 148. člena ustave, s katerim bo skušala v slovenski pravni red prenesti zlato pravilo.
V ponedeljek se nadaljujejo pogovori med predsedniki parlamentarnih strank in Janša upa, da se bodo dogovorili za hitro spremembo ustavnega člena, s čimer bo Slovenija uvedla zlato pravilo, ki je temelj fiskalnega pakta, ter za čimprejšnjo ratifikacijo pogodbe o fiskalnem paktu.
Voditelji so se sicer posvetili opredeljevanju smernic za pripravo nacionalnih proračunskih in reformnih načrtov, ki jih morajo članice unije Evropski komisiji posredovati do sredine aprila.
O tem so razpravljali na podlagi gradiva o primerjavah izvajanja javnofinančne konsolidacije in strukturnih reform v članicah unije, ki ga je pripravil predsednik Evropskega sveta Herman Van Rom-puy. Te primerjave članic EU
po Janševih besedah kažejo, da je Slovenija v »faznem zaostanku« pri reševanju oziroma izhajanju iz krize. »Zamuja predvsem s finančno konsolidacijo,« je poudaril. »To je boleč ukrep, povsod in bo tudi v Sloveniji,« je opozoril premier. »Ključna prva stvar, ki bo imela najbolj boleče posledice, in o tem si ni treba delati utvar, je uskladiti porabo s prihodki,« je poudaril.
Ob tem je premier izpostavil, da bo morala Slovenija v zelo kratkem času ob javno-finančni konsolidaciji hkrati sprejemati tudi ukrepe za rast in ustvarjanje delovnih mest, za kar naj ne bi imela več kot leto dni časa. »To je naporno delo in brez žrtev ne gre,« je opozoril.
Ob tem je še izpostavil, da evropski dokumenti, o katerih so razpravljali na vrhu, »razbijajo iluzijo, ki je bila v Sloveniji precej prisotna, da je treba narediti samo pokojninsko reformo, pa bodo rešeni vsi problemi«. Realna upoko-jitvena starost v Sloveniji je celo nekoliko višja kot v Nemčiji, pa ima ta rekordno nizko brezposelnost, rast in je motor evropskega gospodarstva, medtem ko Slovenci delamo dlje, pa imamo vse te probleme, s katerimi se soočamo, je ponazoril Janša.
Boxmark želi v Radljah ob Dravi nadaljevati proizvodnjo
Podjetje Boxmark Leather, ki je takoj po stečaju Prevent Globala in njegove največje hčerinske družbe vzelo v najem prostore in opremo obeh podjetij v Radljah ob Dravi in danes tam zaposluje 360 ljudi, želi nadaljevati proizvodnjo v Radljah.
Zato direktor Boxmarka Marjan Trobiš računa, da se bo s stečajnima upraviteljema dogovoril o nakupu. Stečajni upravitelj Prevent Globala Boris Kastivnik je proizvodno halo v Radljah že dvakrat neuspešno prodajal na javni dražbi. Prvič je avgusta lani znašala 2,8 milijona evrov, na drugi dražbi decembra lani pa 2,1 milijona evrov. V nadaljnjem postopku bo Kastivnik predvidoma zbiral nezavezujoče ponudbe za nakup zemljišča s proizvodno halo, saj je takšen način prodaje po dveh neuspešnih dražbah na zadnji seji potrdil tudi upniški odbor Prevent
Tokratni dvodnevni vrh EU je po besedah predsednika slovenske vlade potrdil pričakovanje, da se ozračje v EU »obrača v pozitivno smer, ni pa to še konec težav niti znak konca težav«.
»Težko bi rekli, da je bilo to prelomno zasedanje v smislu, da bi videli luč na koncu tunela, je pa to vseeno bilo zasedanje, kjer se je čutilo, da je finančna kriza v veliki meri stabilizirana in da se lahko Evropa ponovno obrne k ustvarjanju gospodarske rasti in delovnih mest ter s tem realne osnove za večjo blaginjo,« je sklenil premier.
Pri soočanju s krizo smo dosegli napredek, a govoriti o tem, da je čas za konec alarma, je mnogo preuranjeno, je po koncu vrha dejala tudi nemška kanclerka Angela Merkel. Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je po drugi strani ocenil, da Evropa obrača stran finančne krize.
Stališče Slovenije glede Belorusije »absolutno sprejeto«
Vrh EU je zaskrbljen tudi zaradi razmer v Belorusiji in pozdravlja odločitev za razširitev kazenskega seznama oseb, odgovornih za kršitve človeko-
Globala. Oprema v hali pa je del stečajne mase družbe Prevent avtomobilski deli, katere stečaj vodi Grega Erman. Direktor Boxmarka Marjan Trobiš je potrdil, da so se s stečajnima upraviteljema deloma že pogovarjali o nakupu strojnega parka in proizvodne hale v Radljah ob Dravi. Pri tem pa Trobiš računa na »neko normalno ceno«, tudi za opremo, ki bo predvidoma prodana na dražbi. (sta)
CSD od uvedbe nove zakonodaje odločili o 110.000 pravicah
Centri za socialno delo so od uvedbe nove socialnovarstvene zakonodaje odločili o 110.000 pravicah, kar je tretjina vseh pravic, o katerih morajo odločiti, je dejal generalni direktor direktorata za socialo Davor Dominkuš. Največ dela imajo na severovzhodu države, kjer je največ prosilcev za denarno socialno pomoč.
Dominkuš je ob tem poudaril,
vih pravic. Razširitev seznama želi tudi Slovenija, ki nasprotuje temu, da je na njem samo en poslovnež. Premier Janša je poudaril, da je stališče Slovenije glede Belorusije »absolutno sprejeto«.
Ta zadeva je bila po njegovih besedah razjasnjena že prej na ravni veleposlanikov članic pri EU in zunanjih ministrov. Vrh EU je sicer danes pozdravil odločitev, ki so jo - potem ko je Slovenija nasprotovala uvrstitvi le enega poslovneža na kazenski seznam - sprejeli zunanji ministri unije, da se razširi kazenski seznam oseb, odgovornih za »resne kršitve človekovih pravic, zatiranje civilne družbe in demokratične opozicije ter podpiranje Lu-kašenkovega režima«. Gre za osebe, ki bi jih unija kaznovala z zamrznitvijo premoženja in prepovedjo potovanja na svoje ozemlje.
Članice unije so se zaradi kršenja človekovih pravic v Belorusiji januarja dogovorile o razširitvi meril za sankcioniranje beloruskega režima, kar je predvidelo razširitev seznama kaznovanih oseb in podjetij. Načrtovano je bilo, da nove sankcije minuli ponedeljek potrdijo zunanji ministri, vendar je to preprečila Slovenija, ki je nasprotovala vključitvi oligarha Jurija Čiža
da je število prošenj za izplačevanje pravic bistveno višje od
števila oddanih vlog, saj lahko en prosilec z eno vlogo zaprosi za izplačevanje več pravic hkrati. Od 110.000 pravic, o katerih so doslej odločili, se jih 26.000 nanaša na izplačevanje denarne socialne pomoči, sem pa spadajo tako nove vloge, ki so bile oddane decembra lani ter januarja in februarja letos, kot prenesene. Prošnje za te pravice se rešuje prioritetno.
Samo na območju mariborskega centra za socialno delo imajo več kot deset tisoč vlog za izplačevanje denarne socialne pomoči, na ptujskem območju pa je takih vlog okoli osem tisoč, je dodal Dominkuš. (sta)
Novi predsednik Slovenske kmečke zveze pri SLS je Stanislav Klemenčič
Na izrednem volilnem občnem zboru Slovenske kmečke zveze
na seznam kaznovanih oseb. »To ne pomeni, da Slovenija ne podpira sankcij, mi jih podpiramo, menimo, da je treba preprečevati kršenje človekovih pravic, vendar smo za to, da je pristop celovit in da morajo biti gospodarske sankcije, če jih že sprejmemo, učinkovite,« je v ponedeljek poudaril vodja slovenske diplomacije Karl Erjavec.
Slovenija se ne strinja s tem, da se na kazenski seznam oseb, ki sodelujejo z beloruskim režimom, uvrsti samo enega poslovneža, saj je prepričana, da je več poslovnežev, ki podpirajo režim, in želi celovit pristop h gospodarskim sankcijam, je Erjavec pojasnil stališče Slovenije.
Ministri prvotnega seznama kaznovanih oseb, na katerem je bil tudi Čiž, zaradi nasprotovanja Slovenije v ponedeljek niso potrdili. Dogovorili pa so se za kompromis, da je bil v torek potrjen seznam sodnikov in drugih funkcionarjev, ki sodelujejo z režimom ter da se o seznamu poslovnežev in podjetij odloči marca.
Na vprašanje, ali bo Slovenija marca pripravljena sprejeti seznam kaznovanih oseb, če bodo na njem poleg Jurija Čiža tudi drugi poslovneži, je minister v ponedeljek odgovoril pritrdilno.
STA (Pripravlja: SM)
pri SLS so za novega predsednika izvolili Stanislava Klemenči-ča, ki sicer deluje na izpostavi kmetijsko-gozdarske zbornice v Mariboru.
Zbora se je udeležil tudi minister za kmetijstvo Franc Bogovič, ki je ob tej priložnosti članstvu predstavil svoje usmeritve glede kmetijstva v tem mandatu.
Kot je povedal Bogovič, je »z veseljem prisluhnil razpravam in usmeritvam znotraj kmečke zveze«. Pojasnil je, so v veliki meri razpravljali o visokih pričakovanjih kmetstva, zlasti v kontekstu delovanja nove vlade. Sogovorniki so tako izrazili potrebo po debirokratizaciji postopkov oz. po pripravi čim manj zapletenih razpisov za pridobivanje sredstev. Poleg tega so po besedah ministra izpostavili tudi problem organiziranja kmetijske proizvodnje oz. zadružništva. Ob tem jim je minister predstavil osnovne usmeritve na področju kmetijstva. Pozval jih je k sodelovanju na področju zemljiških operacij. Tako so spregovorili o odpravljanju zaraščanja, izvedbi komasacij in o sodobnih tehnologijah, povezanih z namakanjem. (sta)
Uvodnik
Bomo pa hodili peš!
Naftni derivati so se v letošnjem letu do sedaj podražili že za 5,6 %, kar je v zadnjih šestih letih drugo največje povišanje v prvih dveh mesecih leta. Za danes je bilo neuradno napovedano ponovno zvišanje cen naftnih derivatov. Ko to pišem, ne morem vedeti, ali so se podražili ali ne, a če ne danes, se bodo naftni derivati gotovo znova podražili že zelo kmalu. To je realnost, kiji očitno ne moremo ubežati, ne mi, ne preostali svet.
Moram priznati, da sem skoraj podlegla vsej tej psihozi, ki se ustvarja okoli teh podražitev. Potem pa sem videla, da so bile takšne podražitve pred dvema letoma, pa se jih danes niti ne spomnim več. Gotovo bom še vedno pazila, da bom pred vsako napovedano podražitvijo napolnila rezervoar do konca. Verjetno bom v prihodnje tudi pomislila, a se mi je res treba peljati za vsako malenkost, in oddaljenost bo letos pri načrtovanju počitnic odigrala svojo vlogo. Državljani bodo začeli razmišljati, zakaj država ne zniža trošarin in zakaj imajo vsi črpalkarji v Sloveniji enake cene, če pa ima v tujini vsaka črpalka svoje. Začeli bomo pogrešati javni promet. Začeli se bomo voziti skupaj še s kom, kar ima tudi pozitivno plat, saj se bomo več pogovarjali in družili. Ker je nafta osnova številnim dejavnostim, bomo verjetno kmalu opazili tudi posledični dvig cen v drugih panogah.
Če ste pri tem postali depresivni in se vam zdi situacija brezizhodna, si preberite podatke, ki so jih pripravili statistiki, in takoj se boste počutili bolje: povprečna mesečna cena kurilnega olja se je od februarja 2007 povišala za 0,456 evra (86,6 %), glede na februar 1997pa za 0,828 evra (475,9 %); pri neosvinčenem 95-oktanskem bencinu je razlika v odnosu na februar 2007 višja za 0,476evra (50,6 %), glede na februar 1997pa za 1,089 evra (333 %).
Jap, zveni zastrašujoče. A to gotovo ni še nič v primerjavi s časi, ko je bil bencin takšna redkost, da ga nisi dobil niti za denar. Naši starši so se ob posameznih dneh v tednu lahko vozili le po principu parnih in neparnih številk na svojih registrskih tablicah. Nepredstavljivo. A preživeli so. Kajti v zgodovina in evolucija nas učita, da preživi le tisti, ki se prilagodi. Glede na podatke smo se v zadnjih petnajstih letih veliko prilagajali, torej smo pripravljeni tudi na prihodnost.
Viki Ivanuša
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Simona Meznarič, Martin Ozmec. Lektorica: Mirjam Danilovič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Z regijskega posveta OOZ Podravja
Obrtno-podjetniška zbornica bolj zavzeto za male
1. marca je v prostorih OOZ Ptuj potekal regijski posvet območnih obrtno-podjetniških zbornic Podravja in obrtnikov z vodstvom OZ Slovenije. Udeležili so se ga tudi predsednik OZS in predsednik skupščine OZS Štefan Pavlinjek, podpredsednik OZ Slovenije in predsednik UO OZS Štefan Grosar ter generalni sekretar OZ Slovenije Dušan Kraj-nik. Za omizjem tokratnega podravskega posveta je sedel tudi predsednik OOZ Ptuj Vladimir Janžekovič.
Foto: Črtomir Goznik
Na regijskem posvetu Območnih obrtno-podjetniških zbornic Podravja z vodstvom OZ Slovenije so sodelovali: (od leve) Štefan Grosar, podpredsednik OZ Slovenije in predsednik UO OZS, Štefan Pavlinjek, predsednik OZS in predsednik skupščine OZS, Vladimir Janžeko-vič, presednik OOZ Ptuj, in Dušan Krajnik, generalni sekretar OZ Slovenije.
Do 19. marca se bo zvrstilo vseh devet regijskih posvetov, na katerih teče beseda o zahtevah slovenske obrti in podjetništva 2012 in Forumu podjetništva, ki bo 21. marca, o aktivnejšem sodelovanju OOZ s poslanci državnega zbora ter samih zbornic na ravni OZ Slovenije in pomenu ljubljanskega obrtno-pod-jetniškega sejma, ki je letos v prvi vrsti namenjen promociji obrti in poklicne dejavnosti, vse z namenom, da bi se mladi bolj usmerili v poklicno izobraževanje in tehnične poklice. Od nove vlade pričakuje slovensko obrtništvo veliko, vrsta rešitev, za katere se zavzemajo, je zapisanih tudi v koalicijski pogodbi. Tudi na ptujskem regijskem posvetu so obrtniki opozorili na številne anomalije, ki se dogajajo in ki jih bo treba z odločnejšo držo vodstva OZ Slovenije ob enotni podpori vsega obrtništva hitreje reševati.
Vodstvo OZ Slovenije se z vodstvi OOZ posameznih regij in obrtnikov sestane najmanj dvakrat letno. Zbornico želijo bolj približati članstvu, delati več na projektih, da bi bili obrtniki čim bolj zadovoljni s svojim stanovskim sistemom, da bi imeli čim več od njega. Predvsem je cilj teh posvetov izmenjava izkušenj in kvalitetnejše medsebojno informiranje. V zadnjem letu, ko prejšnja vlada ni imela več vseh pristojnosti, so obrti zakuhali vsaj z dvema stvarema: z zakonom o insolventnosti, s katerim bi obrtnike še dodatno osiromašili za plačila že opravljenega dela, in z omejitvijo gotovinskega plačila med gospodarskimi subjekti s 420 na 50 evrov, ki je onemogočila fleksibilno poslovanje in še bolj otežila poslovanje v obrti in podjetništvu v teh že tako kriznih razmerah.
Čimprej odpraviti anomalije
Od nove vlade pričakujejo, da bo čim prej prišlo do popravkov teh dveh anomalij. V OZS predlagajo ukinitev omejitve gotovinskega poslovanja med gospodarskimi subjekti po vzoru Avstrije in Nemčije, kjer te omejitve ni, če pa je to za ministrstvo za finance trenutno nesprejemljivo, pa predlagajo omejitev na 1000 evrov. Predlog sprememb
pravilnika o izvajanju zakona o davčnem postopku, ki je trenutno v javni obravnavi, ta naj bi se končala 14. marca, predvideva spremembo omejitve gotovinskega poslovanja med gospodarskimi subjekti s 50 evrov nazaj na 420 evrov.
Uresničenih pet odstotkov obrtniških zahtev
Kot je na ptujskem regijskem posvetu spomnil predsednik OZ Slovenije Štefan Pavlinjek je bilo od lanskih zahtev obrti in podjetništva realiziranih le dobrih pet odstotkov; to je do neke mere razumljivo, saj se zaradi tega, ker je bila vlada v odstopu, niso imeli s kom pogovarjati oziroma niti ni bilo interesa, da bi se nakopičeni problemi reševali. Od nove vlade pričakujejo tudi aktivno udeležbo na Forumu, kjer želijo tako predsedniku kot odgovornim ministrom argumentirano predstaviti problematiko, ki jih pesti in ki se mora začeti nemudoma reševati, saj gospodarska kriza ne pojenjuje, znižuje se standard, predvsem v storitvenih dejavnostih, ne spodbuja se investi-
ranje, prav tako se ne izvajajo vzdrževalna dela na državnih objektih, da bi obrtniki imeli delo. Slovenija mora nekaj narediti, da iz zgodbe o uspehu ne bo nastala zgodba o velikem neuspehu in bomo dobili vlado iz Bruslja, je poudaril Pavlinjek.
V Sloveniji moramo ustvariti pozitivnejšo klimo za razvoj obrti in podjetništva. Med prvih deset zahtev od skupno stotih obrtništvo postavlja uvedbo dohodninske olajšave, vezano na račune (vsak račun šteje), ker če bodo uspeli spodbuditi občane, da bodo zbirali račune, bodo avtomatično omejili nelojalno konkurenco, s tem pa bo prišlo več denarja v državo blagajno, uvedbo pavšala za s. p. in mikro družbe, uvedbo oziroma povečanje olajšav za investicije, raziskave in razvoj, zaposlovanje in vstop v podjetništvo, spremembo zakona o delovnih razmerjih, uvedbo sklada za odpravnine, pokojninsko in zdravstveno reformo (položaj s. p. in družb), kjer vladajo hude anomalije, saj naj bi se trenutno v Sloveniji upokojevali po kar po »48 različnih sistemih«, 145 tisoč prejemnikov pokojnin pa je takih, ki nikoli niso prispevali niti centra v pokojninsko
blagajno; če teh pokojnin ne bi bilo, bi bila pokojninska blagajna vzdržna.
Od vodstva zahtevajo odločnejšo držo
Med najpomembnejših deset zahtev slovenske obrti in podjetništva sodijo še ukrepi za uvedbo plačilne discipline (prisilna poravnava, stečaj, izvršba, javna naročila), ureditev prostorske problematike (gradbena dovoljenja), odprava administrativnih ovir (deregulacija oziroma regulacija poklicev oziroma vstop v dejavnost, čezmejno opravljanje storitev) in odprava sive ekonomije. Gre za stvari, ki bistveno vplivajo na poslovanje, večjo uspešnost in konkurenčnost, povečanje zaposlovanja ter kvalitetnejše življenje. To so teme, ki zadevajo cel obrtniški in podjetniški sistem, ne glede na panogo oziroma dejavnost, ker jih pri poslovanju občutijo vsi. Od vodstva OZ Slovenije pričakujejo obrtniki in podjetniki odločnejšo držo, da bo čim več zahtev uresničenih, v tem trenutku pravih rezultatov ni tudi zato, ker vodstvo dela z vlado v rokavich.
Slovenijo vodijo neplačniki
Še največ težav je pričakovati pri reševanju plačilne nediscipline. Ta po pesimističnih napovedih ne bo rešena še najmanj deset let predvsem zato, ker pri odgovornih ni interesa, da bi jo rešili. Neplačniki so tisti, ki v tem trenutku vodijo Slovenijo. Država mora ustaviti prevarante, je prepričan Andrej Klobasa, za to pa bo moralo tudi obrtništvo strniti vrste. Do ministrov je treba zahteve postaviti odločno, predvsem pa bo treba »imeti jajca«, časi leporečenja so mimo.
Alojz Guček je v svoji razpravi posebej izpostavil problem likvidacijskih postopkov, ki so v zadnjem času pogosti in v katerih so mali upniki okradeni od lastnikov. Likvidacijski postopki so še večja svinjarija kot stečajni postopki oziroma prisilne poravnave. Nedopustno je, da lastnik sodeluje v likvidacijskem postopku oziroma si celo sam izbere likvidacijskega upravitelja. V OZ Slovenije si bodo prizadevali za sprejem takšne zakonodaje, da lastniki ne bodo več mogli ropati firm. V zakonodajo bo treba vgraditi varovalke, da
se bo pravočasno preprečilo ropanje firm, da se upnikov ne bo pustilo golih in bosih. V večji meri bo treba zaščititi upnike, da bodo ti vodili igro, ne pa dolžniki, kot se to dogaja danes. »Stečajni upravitelji danes dobesedno uničujejo še vse tisto, kar je v nekem podjetju ostalo zdravega,« so med drugim bili jasni na regijskem posvetu obrtnikov Podravja. V stečajnih postopkih pa bi tudi banke morale zavzeti drugačno držo.
Slavko Šega je vprašal, kaj se bo naredilo na izenačevanju s. p. in d. o. o. S. p. mora, če želi pridobiti kredit, predložiti vsa potrdila o plačanih prispevkih, d. o. o. tega ni treba, in četudi državi dve leti ni plačeval prispevkov, mu bo banka odobrila kredit. Če pa s. p. dolguje pet evrov, ne more dobiti potrdila o plačanih prispevkih, s tem pa tudi ne kredita, ki ga mora, če ga seveda pridobi, povrhu še trikratno zavarovati. Nihče se doslej ni vprašal, s kakšnimi problemi se na Ptujskem srečujejo obrtniki, ki en teden zamujajo s plačili prispevkov. Razlika je v primerjavi z drugimi okolji po oceni Šege katastrofalna, ker obrtnikom v tem okolju v vseh takih primerih zaprejo račun, drugje pa takšnih problemov nimajo. Tudi obrtnik ima zaposlenih 50 ljudi kot kak d. o. o. in mora zanje plačevati. Obrtno-podjetniška zbornica bi morala skrbeti za male, ker je za velike že brez zbornice dobro poskrbljeno. Malih je veliko, premalo se borimo zanje, poudarja Šega.
Nujno je doseči finančno konsolidacijo obrtništva, preko bank zagotoviti določen del sredstev, ki jih bodo namenile mikro in malim podjetjem, da bodo lahko delala. Zaradi stanja, kakršno je trenutno v Sloveniji, ko mali obrtniki in podjetniki nimajo nobene zaščite, je zgodba Alojza Vrbnjaka samo ena izmed mnogih, kakršnih ne bi smelo biti. V težave je zašel zaradi neplačil treh d. o. o. in ovadbe; po zagovorih na tožilstvu in sodišču je dobil občutek, kot da je bolj kriv on kot pa tisti, ki so ga opeharili. Še danes ni nič rešenega, vse tri firme so šle v stečaj, medtem je zbolel, za bolnišnico in zdravljenje je doslej plačal 11 tisoč evrov, vsake tri mesece ima pregled v Ljubljani, ki ga stane dodatno 300 evrov. Vodstvu OZ Slovenije je očital, da za denar, ki ga dobi od obrtnikov kot članarino, ne naredi skoraj ničesar oziroma zelo malo v korist obrtnikov. Od avgusta lani ima blokiran transakcijski račun, z računa lahko vsak mesec dvigne le 509 evrov, s katerimi mora preživeti štiričlansko družino. Tudi sin in žena delata pri njem, obrtnik pa je 30 let. V tem trenutku živi z drobtinicami kot veliko število drugih, ki so zaradi neurejene zakonodaje postali plen velikih.
Cirkulane • Slovesno ob dnevu Civilne zaščite
Zagotoviti varnost v največjem obsegu
Na osrednji regijski slovesnosti ob mednarodnem dnevu civilne zaščite, ki jo je v petek, 2. marca, gostila občina Cirkulane, je bil slavnostni govornik Stanislav Lotrič z republiške uprave za zaščito in reševanje, ki je opozoril na nujnost ureditve statusa prostovoljnega reševalca na vseh področjih.
Slovesnosti v večnamenski dvorani v Cirkulanah so se udeležili tudi župan mestne občine Ptuj Štefan Čelan, župani sosednjih občin Stanko Glažar (Hajdina), Milan Ga-brovec (Markovci), Anton Bu-tolen (Žetale), podžupan občine Kidričevo Milan Strmšek, pripadniki civilne zaščite, gasilskih organizacij, policije in Slovenske vojske iz podravske regije ter gostje iz varaždin-sko-krapinske in medjimurske županije v sosednji Hrvaški. V imenu gostiteljev jim je izrazil dobrodošlico Janez Jurgec, župan občine Cirkulane, vodja sektorja za operativo pri republiški upravi za zaščito in reševanje Stanislav Lotrič pa je v slavnostnem nagovoru pripadnikom vseh struktur na področju zašite in reševanja ob prazniku čestital in se jim zahvalil za humano delo, nato pa nadaljeval:
»Že nekaj časa poudarjamo, da je celoten sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami vse bolj odvisen od podnebnih sprememb, in ob tem opozarjamo na neučinkovito preventivo, ki je v pristojnosti več resorjev. Ponosni smo na široko razvejanost poklicnih, dolžno-stnih, zlasti pa prostovoljnih struktur reševalnih služb in
Foto: M. Ozmec
Stanislav Lotrič je poudaril, da bo treba čimprej urediti status prostovoljnega reševalca v odnosu do delodajalcev, javnega zdravstva, pokojninskega sistema in delovne zakonodaje.
operativnih sestavov, ki jih po potrebi okrepijo naši policisti in vojaki. Vse te zmogljivosti so povezane v sistem, ki se je ob večjih nesrečah že večkrat pokazal kot učinkovit.«
Ob tem je Stanislav Lotrič nakazal tudi, kaj lahko pričakujemo na področju zaščite in reševanje v obdobju težkih gospodarskih in kriznih razmer: »Dejstvo je, da smo zadnja leta doživljali radikalno zniževanje sredstev za zaščito in reševanje. Medtem ko smo leta 2010 in lani še nekako ohranjali aktivnosti pri najpomembnejših programih, se bomo letos in prihodnje leto morali sprijazniti z dejstvom, da so številni
ključni projekti iz resolucije nacionalnega programa varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami v zaostanku. Zamuja predvsem sistem javnega alarmiranja, zelo okrnjena pa je tudi oprema reševalnih enot, ki so v državni pristojnosti. Že drugo leto zapored ne uspemo povečati državnih rezerv s sredstvi za vremenske ujme. Kljub temu pa kot največjo prioriteto ohranjamo cilj, da ne smemo znižati sredstev za sofinanciranje delovanja reševalnih služb, ki so širšega pomena: v gasilskih enotah, enotah gorske in jamarske reševalne službe, Rdečega križa Slovenije, Gasilske zveze Slo-
Foto: M. Ozmec
Med dobitniki bronastih in srebrnih znakov civilne zaščite Slovenije v Cirkulanah je bilo šest prostovoljnih gasilskih društev in devet posameznikov.
venije in drugih. Zato si bomo prizadevali za selektiven pristop pri rebalansu državnega proračuna, da bosta zaščita in reševanje pri zagotavljanju sredstev med prioritetnimi področji.
Prepričani smo, da nam bo uspelo realizirati cilje, ki smo si jih zastavili na decembrski seji štaba civilne zaščite Slovenije in jih bomo prilagodili v prvi polovici letošnjega leta. V takih težkih razmerah je
Mala Nedelja • Humanitarna akcija pri Dolamičevih
Obrtniki uredili bivalne prostore
Ko je izvedela za hudo socialno stisko osemčlanske družine Dolamič iz Drakovcev pri Mali Nedelji v občini Ljutomer, se je ljutomerska obrtno-podjetniška zbornica (OOZ) nemudoma odzvala in se skupaj s škofijsko Karitas iz Murske Sobote lotila humanitarne akcije.
Člani zbornice, obrtniki in podjetniki so se z vso vnemo lotili potrebnih del in v dobrem letu dni povsem preuredili bivalne prostore v mansardi stanovanjske hiše. Strokovna dela so opravljali krovci, kleparji,
tesarji, zidarji, inštalaterji in sli-kopleskarji, montaža pa je zajemala vgraditev stavbnega pohištva in tudi izdelavo stropov z izolacijo. Po besedah vodje izvedbenih del, samostojnega podjetnika Ludvika Vogrinca,
je bilo podstrešje stanovanjske hiše v skupni izmeri 103 kvadratne metre v celoti preurejeno v mansardno stanovanje. V akcijo se je vključilo 25 obrtnikov: 23 iz OOZ Ljutomer in po eden iz OOZ Gornja Radgona
Družina Dolamič (sicer ne vsi člani) si ogleduje enega od obnovljenih prostorov.
in Ormož z okoli 50 delavci, ki so v vsem opravljenem delu porabili 1052 ur. Skupna vrednost obnove znaša 21.802,35 evra; prispevek Karitasa je 10.233,84 evra, prispevek obrtnikov v obliki materiala, denarja in prostovoljnih ur pa 11.568,51 evra.
Obsežna akcija naj bi se končala že bistveno prej, saj je zmanjkalo finančnih sredstev, vendar pa so posamezniki na OOZ Ljutomer vztrajali, da je predvidena dela potrebno zaključiti. Zbrali so dovolj denarja tudi za poslikavo prostorov.
Mladoletni otroci družine Dolamič - štirje obiskujejo osnovno, dva pa srednjo šolo - so svoje bivalne, preurejen prostore dobili, a jih bo treba še opremiti. Zagotovo se bodo našli dobri ljudje, ki bodo še enkrat priskočili na pomoč in prispevali po svojih zmožnostih ter omogočili družini Do-lamič prebivati v funkcionalnih stanovanjskih prostorih.
NŠ
ključnega pomena predvsem usposabljanje, veliko pa je treba storiti tudi pri prilagajanju in posodabljanju programov. Na državnem in regijskem nivoju smo lani izvedli rekordno število vaj, na dnevih zaščite in reševanja konec septembra pa smo lahko ocenili, kakšna je naša pripravljenost za delovanje ob onesnaženosti morja. Letošnje osrednje aktivnosti bodo povezane predvsem s temo potresa, čemur bo posvečena tudi osrednja državna vaja, še vedno pa ostaja najpomembnejše področje preventiva. V širšem smislu izobraževanja prebivalstva pa je pomembno uvajanje izbirnega predmeta vzgoje pred naravnimi in drugimi nesrečami v osnovnih šolah, ki ga letos izvajajo že v 42 osnovnih šolah, vanj pa je vključenih okoli 500 učencev.«
Lotrič tudi ni pozabil na dosežene uspehe prostovoljcev: »Vsekakor smo na delo in dosežene uspehe na področju civilne zaščite lahko ponosni, še posebej na vložek, ki temelji na prostovoljnosti, na tisočih in tisočih prostovoljnih ur, ki jih opravljate zato, da bi bila vaša in naša skupna varnost čim višja. Ob tem moram opozoriti na status prostovoljnega reševalca, ki ga bo treba čimprej urediti, še posebej v odnosu do delodajalcev, v okviru reforme javnega zdravstva, zdravstvenega varstva, prenove pokojninskega sistema in tudi sprememb na področju delovnopravne zakonodaje.«
Priznanja najprizadevnejšim
Za izstopajoče dosežke na področju zaščite in reševanja v letu 2011 so na slovesnosti v Cirkulanah podelili priznanja devetim posameznikom in šestim prostovoljnim gasilskim
društvom. Bronasti znak civilne zaščite Slovenije so prejeli Zdenko Belšak, poveljnik PGD Talum Kidričevo, Primož Her-tiš iz Majšperka, Marija Prelog iz Markovcev, Zoran Poš iz Ormoža, Franc Ratek iz PGD Ga-brnik ter višji vodnik Črtomir Munda, zaposlen v Slovenski vojski. Na državni slovesnosti na Brdu pri Kranju sta bronasti priznanji prejela Miran Horvat iz PP Ptuj in Robert Marin, ki je skupaj s Petrom Murkom 16. maja lani starejšo gospo rešil iz reke Drave. Bronasti znak civilne zaščite so prejeli tudi člani prostovoljnih gasilskih društev Miklavž pri Ormožu, Mezgovci ob Pesnici, Cirkulane, ki letos praznuje 70 let humanega delovanja, in Starošince, ki se je izkazalo kot odličen gostitelj lanske državne vaje. Srebrni znak civilne zaščite Slovenije sta prejeli PGD Hajdina in Vitan-Kog, ki letos praznujeta 100-letnico, ter Franc Stopajnik, poveljnik CZ občine Videm.
Slovesnost so popestrili harmonikar Jure Bezjak iz OŠ Cirkulane-Zavrč ter Hanzek in Micika iz Vareža (Ana Čer-nivec in Miro Lesjak iz KD Cirkulane), ki sta v haloškem narečju povedala nekaj aktualnih in pikrih razmišljanj.
Naj dodamo, da so dan poprej na osrednji državni slovesnosti ob svetovnem dnevu civilne zaščite v kongresnem centru na Brdu pri Kranju za požrtvovalno delo na področju zaščite in reševanja izročili priznanja, bronaste, srebrne in zlate znake Civilne zaščite Slovenije kar 43 posameznikom in društvom, najvišje priznanje, kipec Civilne zaščite, pa je za življenjsko delo in posebne dosežke na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami prejel gorski reševalec Janez Brojan.
M. Ozmec
Foto: NS
Ormož • Zdravstveni dom bodo širili
Širijo dejavnosti in prostore
V Zdravstvenem domu Ormož so bili prisiljeni spremeniti načrte glede širitve svojih prostorov. Sprva so želeli nadomestno gradnjo na prostoru starega rentgena, kjer pa so naleteli na ovire glede zemljišča, soočiti pa so se morali tudi z dejstvom, da je ministrstvo v kriznih časih svoja vlaganja v primarni nivo zdravstva omejilo in investicijska sredstva preusmerilo v dokončanje že začetih investicij v zdravstvu.
Nova varianta širitve zdravstvenega doma tako sedaj predvideva nadzidavo srednjega trakta doma nad otroškim in šolskim dispanzerjem. Ker so sredstva za investicije omejena, so se odločili k projektu pristopiti dvofazno. V prvi fazi bodo nadzidali mansardni del, kje bosta po novem otroški in šolski dispanzer, v pritličju pa načrtujejo ureditev splošnih ambulant z referenčnimi ambulantami. „Spremenile so se prioritete za investicijska vlaganja. Lani smo preko ministrstva prvi stopili v projekt referenčnih ambulant, za kar smo morali zagotoviti prostore. Referenčni ambulanti sta v prostorih starega rentgena, kar je absolutno neprimerno, ker bi morala biti skupaj s splošnimi ambulantami zdravnikov družinske medicine. Zato bomo vse skupaj uredili v pritličju osrednjega dela," je pojasnila direktorica Vlasta Zupanič Domajnko.
Dejavnost Zdravstvenega doma Ormož sedaj opravljajo na 2.209 m2, skladno z normativi pa bi potrebovali 3.000 m2. Potreba po širitvi prostorov je
Direktorica Zdravstvenega doma Ormož Vlasta Zupanič Domajnko
na nek način povezana tudi s kadrovskimi okrepitvami na področju družinske medicine. Z dodatnimi zaposlitvami in ambulantami pa bodo potrebovali še več. V ZD so že zaposlili zdravnika, da bo nadomestil kolega, ki se namerava upokojiti, s 1. februarjem je iz zdravstvenega doma odšla zdravnica splošne medicine, a že v marcu zaključuje pripravništvo kandidat za specializacijo iz družinske medicine. V ZD računajo, da se bo potem vključil v delo. Dodatne pro-
Foto: Viki Ivanuša
Po prenovljeni varianti dograditve naj bi zdravstveni dom nadzidali v srednjem traktu nad otroškim in šolskim dispanzerjem.
store je treba zagotoviti tudi zato, ker bi želeli preko projekta ministrstva za zdravje kandidirati za učno ambulanto. Te ambulante namreč omogočajo študentom vključitev v delo na primarnem nivoju že v času tretjega in četrtega leta specializacije, seveda pod nadzorom mentorja.
V novi mansardi bodo morali zagotoviti prostor za tri time. Lani je ena zdravnica že pričela specializacijo s področja pedi-atrije, po opravljenem pripravništvu pa se predvidoma jeseni
zdravstvenemu domu obeta še ena specializacija s področja pediatrije. Sedaj imajo priznanega 2,5 tima pediatra in šolskega zdravnika, zato bi te specializacije pomenile zapolnitev prostih kapacitet, ki obremenjujejo sedanja nosilca, saj delata svojo dejavnost v povečanem obsegu dela. „Sča-soma pričakujemo, da se bodo nosilci dejavnosti razbremenili glede na število zavarovanih oseb na posameznega nosilca, kar bo omogočalo več poudarka kvaliteti in ne le kvantiteti
dela. Ko bomo dosegli normalne obremenitve, bodo imeli pacienti na razpolago več časa pri svojem zdravniku," je povedala direktorica.
Prva faza okoli 900.000 evrov
V sklopu novih prostorov bi želeli v zdravstvenem domu zagotoviti tudi prostore za dodatne specialistične ambulante. Leta 2007 je bilo v domu zaposlenih 64, danes pa jih je skupaj s pripravniki 82. V tem času so zelo izpopolnili dodatni program, v katerem je zaposlitev našlo 15 ljudi. Širili pa naj bi se tudi v prihodnje.
Na področju interne medicine že sedaj delujeta diabe-tološka in kardiološka ambulanta, zdravniki pa pogrešajo prisotnost splošnega internista, okulista, dermatologa in morda še kakšnega drugega specialista. V zadnjih letih so uspeli pridobiti širitev mreže nenujnih prevozov, prestrukturiranje dela pulmologije v redni program, rentgen skeleta, dodatno zobozdravstvo za odrasle, dodatno zdravstveno varstvo odraslih, antikoagu-lantno ambulanto, dejavnost s področja ortodontije, mladinskega zobozdravstva in drugih dejavnosti.
Ko se bodo sprostili prostori sedanje otroške preventive, načrtujejo tja preseliti del zobozdravstvene dejavnosti, predvsem zobotehnični laboratorij. V drugi fazi pa načrtujejo obnoviti prostore nekdanjega
rentgena, kjer bi morda lahko zagotovili del prostorov za zobozdravstvo. Obstaja pa tudi ideja, da dozidajo objekt od srednjega trakta proti prostorom urgentne dejavnosti. V kleti bi zagotovili garaže za reševalna vozila, v pritličju prostore za osnovno dejavnost, v mansardi pa bi uredili skupen prostor za delavnice ali izobraževanja. „V naših načrtih so zajete dejavnosti, ki že sedaj potrebujejo prostor, v prihodnosti pa je mogoče, da se bodo pojavile tudi nove potrebe. Prebivalstvo se stara, več je kroničnih bolnikov, vedno več bo delovanja na področju preventive, širil se bo projekt referenčnih ambulant, ki bo morda v prihodnosti dobil svoje mesto tudi na področju pediatrije in zobozdravstva," razmišlja Vlasta Zupanič Domajnko.
Prvi del načrtovanih projektov je vreden okrog 900.000 evrov, uresničevati pa naj bi ga začeli prihodnje leto. Letos se bodo posvetili predvsem širiti parkirišča pri novem delu ZD, nekaj pa so na področju prometne ureditve naredili že lani z novo krožno ureditvijo prometa pred splošnimi ambulantami ter zagotovili prostor za parkiranje invalidov. Nekoliko načrtujejo posodobiti tudi medicinsko opremo z nakupom dveh zobozdravstvenih stolov in novega ginekološkega ultrazvoka. Ali se bo našel denar tudi za nadomestno vozilo za nenujne in sanitetne prevoze, pa bodo še videli.
Viki Ivanuša
3701/12 - Ponudba velja od 02.03. do 08.03.2012.
Za vsako gospodinjstvo. Velja do razprodaje akcijskih zalog v tem terminu.
Ne pozabite na rože za Dan žena!
www.obi.si
7))	
499 kos	
Miks bromelij
hvaležna sobna rastli za sončne do polsenčne prostore, višina rasti tre !5 cm, št.art.: 999769 3
/ ii«-»
hvaležna sobna rastlina, enostavna za vzdrževanje, v keramičnem lončku, primerna
Hortenzija (Hydrangea)
v različnih barvah, primerna za vrtne greste in lončke, tvori lepa velika socvetja, sončno rastišče, cveti od IV do Vili meseca, št.arl 147264 8
Orhideja (Phalaenopsisk
1 poganjek, v različnih barvah, št.art.: 928400 1
Orhideja (Phalaenopsis)
velika izbira aranžmajev Phalaenopsis v okrasnih lončkih, različnih velikosti in barv, št.art.: 542299 3
Flamingovec
(Anthurium scherzerianum)
posebno privlačna sobna rastlina z izjemnimi cvetovi, v pocinkanem lončku, sončno do polsenčno rastišče, cveti od II do Vil meseca, višina rasti cca. 50 cm, št.art.: 962727 4
Ptuj • Mestni svetniki o OŠ Breg
Bo občina vnovič snedla obljubo?
Na februarski seji mestnega sveta je beseda tekla tudi o aktivnostih OŠ Breg v zvezi z zbiranjem sredstev za gradnjo dvigala, oziroma o dopisu šole, ki ga ta pošilja na različne naslove, ob podpori kolektiva in sveta staršev pa so ga razpršili tudi preko socialnega omrežja. Ker je v tem dopisu MO Ptuj skupaj z mestnim svetom omenjena »kot nepripravljena za posluh in razpravo za reševanje te problematike«, je odbor za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo MO Ptuj, ki ga vodi Miran Meško, predlagal, da se na februarski seji mestnega sveta predstavijo dosedanje aktivnosti OŠ Breg in MO Ptuj, povezane s to problematiko.
Foto: Črtomir Goznik
Mestni svetniki so na 15. seji odprli tudi razpravo o gradnji dvigala na OŠ Breg. Gre za investicijo, ki jo je v preteklosti večkrat podprla tudi MO Ptuj.
V Štajerskem tedniku smo o zahtevah za investicijska dela na OŠ Breg pisali 17. decembra 2010. Predstavili smo jih v sestavku pod naslovom Bodo (nekatere) obljube tokrat držale. Na sestanku med predstavniki šole, sveta staršev, MO Ptuj in ČS Breg-Turnišče, ki je bil 10. decembra 2010, je bila predmet razprave tudi izgradnja dvigala. Dogovor je bil, da se bo ta gradnja, za katero že imajo tehnično rešitev, stala pa bo 50 tisoč evrov, predvidoma izvedla v počitnicah 2011. (Pa se ni ...)
Po mnenju odbora je prav, da se mestni svet opredeli do investicije v dvigalo na OŠ Breg. Če zaradi pomanjkanja investicijskih sredstev v letošnjem rebalansu proračuna ne bo mogoče zagotoviti potrebnih sredstev, odbor predlaga, da se v akcijo vključijo mestni svetniki s prispevkom iz svojih sejnin. Miran Meško je ob tem spomnil na odločitev, da bo v MO Ptuj ena šola, ki bo omogočala šolanje gibalno oviranim otrokom, glede na akcijo zbiranja sredstev pa se na breški šoli s tem ne strinjajo, zato želijo izpeljati aktivnosti za zbiranje sredstev in zgraditi dvigalo. Zanimalo ga je tudi, ali je mogoče projekt izvesti mimo soglasja ustanoviteljice šole, to je MO Ptuj.
Ptujski župan Štefan Čelan je svetnike seznanil, da sta ga v zvezi z gradnjo dvigala obiskala ravnatelj Milan Fakin in predsednica sveta staršev Branka Kosenburger. Tudi na tem sestanku so jim skušali po-
vedati, da bo gradnja dvigala rešila le 10 odstotkov problema. OŠ Breg ima izvennivojske etaže, za ureditev problema oziroma standardov glede na zakonodajo je treba zamenjati stavbno pohištvo, ker so pra-
gi takšni, da jih z invalidskim vozičkom ni mogoče premostiti, treba bi bilo rešiti tudi komunikacije do jedilnice, telovadnice in drugih prostorov. Glede na zakonodajo bi morali rešiti še marsikaj, da bi izpolni-
li pogoje. Predstavnike šole so povabili k premisleku o tem, da v MO Ptuj obstaja šola, ki pa te vse standarde izpolnjuje. Odločitev politike pa je, da odloči o pristopu k reševanju te problematike. Županovo
osebno stališče je jasno: podpira rešitev v okviru ene šole, ki izpolnjuje vse standarde za potrebe gibalno oviranih. Ne gre samo za postavitev dvigala, šola mora biti v celoti prilagojena potrebam gibalno oviranih, pravi. V mestni blagajni v tem trenutku sredstev za investicijo na šoli Breg ni, v primeru podpore tej investiciji v mestnem svetu bo treba ta sredstva v rebalansu proračuna za letos zagotoviti.
Metka Jurešič je v zvezi z gradnjo dvigala v OŠ Breg povedala, da je bila ta gradnja tudi predmet razprave v Svetu za invalide MO Ptuj, v akcijski načrt za leto 2012 pa ni vključena.
Kot izhaja iz dopisa OŠ Breg za sponzorska in donatorska sredstva, so odločeni, da bodo to investicijo izpeljali še v tem šolskem letu, da bi lahko učencu s težjo obliko gibalne ovi-ranosti, ki obiskuje 2. razred, omogočili normalno gibanje v šoli. Učilnice prvega triletja so nameščene v prvem nadstropju mansardnega dela šole, do tja pa vodi zgolj krožno stopni-
šče. Zaradi oblike in izvedbe stopnišča ni mogoče vgraditi naprav za prevoz invalidskega vozička med nadstropji. Edina možnost je gradnja osebnega dvigala ob objektu, ki bi omogočilo prevoz oziroma premik učenca z vozičkom med različnimi nivoji šole. Sedaj to rešujejo s premikom učilnice v pritličje šole, s tem pa so učenci ločeni od svojih sovrstnikov v prvem triletju. Tudi prenašanje otroka z vozičkom po stopnicah iz nadstropja v nadstropje je naporno in predvsem nevarno. Razmere terjajo, da se k investiciji, ki jo je večkrat javno obljubila tudi MO Ptuj, pristopi čim prej. V ta namen se je šola lotila tudi različnih aktivnosti, da bi prišla do potrebnih sredstev.
Mestni svetniki bodo odločitev o podpori ali nepodpori tej investiciji morali sporočiti kmalu. Glede na večkrat dane obljube o izvedbi investicije ji podpore ne bi smeli odreči, ne glede na vse ovire, ki so se pojavile v vmesnem času od zadnje obljube.
MG
S kolesom v poletje po ptujsko
Jubilejni 10. Poli maraton letos že 16. junija
Na junijsko soboto bomo ljubitelji kolesarstva že desetič poganjali pedala na najbolj priljubljenem in najmnožičnejšem re-kreativno-kolesarskem dogodku v Sloveniji
10. Poli maraton za vso družino in vse generacije. Na užitku polnem kolesarjenju se letos dobimo tik pred začetkom poletja. Komaj vas že čakamo.
Zdaj je že devetkrat potrjeno, da je Poli maraton najbolj priljubljen med slovenskimi rekreativnimi kolesarji in tako bo tudi desetič. Tudi na 10. Poli maratonu, ki bo v soboto, 16. junija, organizatorji zagotavljajo čudovito „all inclusive" kolesarsko izkušnjo za vse generacije in vse ljubitelje kolesarjenja. Od tistih, ki so jim ljubše krajše proge, do tistih, ki radi premagajo več kilometrov, pa vse do otrok, ki so šele prav začeli kolesariti. Jubilejni 10. Poli maraton bo zagotovo Poli maraton presežkov. Najvažnejše sporočilo Poli maratona ¡e seveda zdrav način življenja, ki vključu-
je gibanje, druženje in zdravo prehrano. Pri vseh teh sporočilih in namenih ostajamo tudi letos. Vse najboljše na desetem rojstnem dnevu kolesarskega praznika zajema letališče v Moškanjcih skupaj z vsemi kraji, ki jih obiščejo kolesarji. Na vrhunskem dogodku se bomo, kot je zdaj že uveljavljeno in preizkušeno, kolesarji podali na tri trase. Najkrajša, dolga tri kilometre, srednja, dolga dobrih trideset, in najdaljša, dolga dobrih šestdeset kilometrov. Prav na vsaki in za vsakega udeleženca je pripravljeno „all Inclusive" doživetje. Bogato in uporabno darilo organizatorjev, mamljiva ponudba partnerjev in prijateljev Poli maratona,
tehnična podpora z mehaniki in kolesarskimi specialisti, vrhunsko pripravljene kolesarske trase, okrepčila na progi, atraktiven animacijski program za otroke in bogata pojedina na način „kolikor lahko poješ" po kolesarjenju. Vse to in še več bo skupaj z navdušenimi kolesarji potrdilo izročilo preteklih in ustvarilo nepozabno doživetje jubilejnega Poli maratona.
Pri izvedbi 10. Poli maratona, ki prihaja, so Perutnina Ptuj, Kolesarski klub Perutnina Ptuj, Radio Tednik in agencija Dialog zajeli vse pretekle najbolj pozitivne izkušnje, jih okrepili in tako pripravljajo po olimpijsko najboljšo izvedbo mara-
tona do zdaj. Obiskali nas bodo staro-dobni kolesarji, policisti, vojska in gasilci ter prikazali svoje znanje in opremo. Za otroke bo tako poleg atraktivnih poklicev in aktivnosti, obilice osvežil, animacijskih delavnic in izvrstne predstave, v kateri sodelujejo tudi sami, poskrbljeno v popolnosti. Za povrh pa še kolesarjenje na otroški progi Poli snack. Odštevanje do kolesarskega praznika zdaj že poteka tudi na spletni strani www. polimaraton.si, kjer so na voljo dodatne informacije o Poli maratonu, kmalu pa bomo že začeli tudi s prijavami. Komaj vas že čakamo, verjamemo pa, da tudi kolesarji že komaj čakate na 16. junij.
(PR)
Ormož • Kmetijska zadruga Ormož
V kmetijstvu še veliko neizkoriščenih možnosti
Kmetijska zadruga Ormož je splošna zadruga, ki se ukvarja s široko paleto dejavnosti. Odkupujejo praktično vse kmetijske pridelke, imajo 11 trgovin in zaposlujejo 35 delavcev. Načrtov imajo veliko, vendar jih pomanjkanje denarja sili v postopne in manjše korake.
Direktor Franc Kociper je povedal, da si želijo še razširiti dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo, saj imajo sedaj fiksne stroške, dejavnost pa jih ne pokriva v taki meri, da bi lahko bolj odločno delovali. Tudi zato so se prijavili na tri razpise. Radi bi namreč nadgradili sušilnico v Ivanj-kovcili, ki so jo lani uredili s pomočjo Ukrepa 123. V njej so lani uspešno sušili tagetes za farmacevtsko industrijo, poskusno pa tudi krhlje, bučna semena, zelišča. Letos se ponovno potegujejo za pridobitev sredstev, saj je sušilnica energijsko precej potratna in bi jo radi naredili bolj varčno, da bi jo v prihodnosti lahko nadgradili z linijo za pakiranje. Razmišljajo tudi o obratu zeljarne, ker se na območju njihovega delovanja pridela veliko zelja, ki ga je težko prodati svežega. Letos se že dva kooperanta uspešno ukvarjata s to dejavnostjo. Še več bi radi letos naredili tudi na promociji in povezovanju večjih zelenjadarskih pridelovalcev, tudi z namenom preprečevanja dampinške cene, ki dolgoročno škodijo vsem. V vseh svojih trgovinah bodo urediti kotiček, v katerem se bo prodajala domača zelenjava direktno s kmetij. Na Marofu pa bi radi uredili trgovino, v kateri bi prodajali ne le zelenjavo, ampak tudi vse, kar se pridela na okoliških kmetijah v okviru dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. „Želimo si, da kmetje ugotovijo, da je zadruga tu zato, da jim pomaga in da včasih tudi zadruga od kmetov potrebuje podporo. Prepričan sem, da lahko prek kmetijstva in predelave nadomestimo marsikakšno delovno mesto, ki se je izgubilo v tej krizi," je povedal Franc Kociper in nadaljeval: „Pri nas ljudje na zadrugo še vedno gledajo kot
Enaka sodba je bila izrečena že marca lani, vendar se je družba Petty pritožila na Višje sodišče v Mariboru, ki je zaradi procesne napake vrnilo v odločanje na prvi stopnji. Po ponovnem zaslišanju župana občine Križevci Branka Belca in direktorja družbe Petty Petra Cvetka, ker občina Križevci ni pristala na podaljšanje pogodbenega roka za pozidavo spornega zemljišča, je sodišče nedavno strankam v postopku posredovalo
Foto: Viki Ivanuša
Franc Kociper, direktor Kmetijske zadruge Ormož, ima veliko idej, vendar za večje investicije primanjkuje denarja.
na ostanek socializma. V sosednjih deželah, kot sta Avstrija in Italija, imajo zadružništvo zelo dobro razvito. Zadruge so lokalne in imajo organizirane trgovine, banke, vrtce. Pri nas pa se kmetje ukvarjajo z vsem - od pridelave do trženja. Ko je cena določenega pridelka eno leto višja, se drugo leto vsaj ena tretjina pridelovalcev več odloči za pridelavo te poljščino. Ker je pridelanega potem preveč, se cena zniža in so vsi na slabšem. Avstrijci to dobro vedo. Imajo trdno določen obseg pridelave in količine, ker drugače sami sebi znižajo ceno."
Namakalni sistem je premalo, postaviti treba rastlinjake
Vsekakor so v zadrugi prepričani, da je treba na ormoškem območju dati večji poudarek pridelavi zelenjave. Na trgu je nekaj večjih pridelovalcev zelenjave, ki so se osamosvojili, pred nekaj leti pa je tudi zadruga ponovno obudila odkup zelenjave. Zadruga je ustanovni član GIZ-a slovenske zelenjave in je navezala dobre stike z največjimi odkupovalci zelenjave. Franc
pisno sodbo, v kateri je naložilo družbi Petty, da nepremičnino, ki je sicer obremenjena s krediti, vrne občini Križevci ter ji plača tudi 6745,44 evra pravdnih stroškov. Občina Križevci je dolžna ob prenosu lastninske pravice pri nepremičninah družbi Petty, ki ima sicer znova možnost vložiti pritožbo na izrečeno sodbo, vrniti 212.928 evrov.
Naj spomnimo, da se je občina Križevci leta 2007 odločila na jav-
Kociper pravi, da je treba spodbujati pridelavo vse zelenjave, ki jo trg potrebuje in ki jo je tukaj možno pridelati. Namakalni sistem je velik korak v pravi smeri, vendar ga bo za kvalitetnejši premik naprej treba nadgraditi z rastlinjaki, v katerih bi kmetje lahko proizvodnjo precej podaljšali. Tako bodo tudi trgovcem bolj zanesljiv partner. Pri prodaji je treba poudariti, da je naša zelenjava še pridelana na tradicionalen način v zemlji, kar drugod ni več običajno. Vsi poznamo razliko med uvoženo zelenjavo in tisto z domačega vrta. Preprost poskus pokaže, kako mora biti zelenjava iz Španije in drugih oddaljenih dežel natopljena s kemikalijami, da zdrži takšno pot in je sveža še več tednov. Postavite v hladilnik paradižnik z domačega vrta in kupljen paradižnik ter opazujte, kaj se dogaja. Kupljen paradižnik bo v hladilniku lep še tedne, kar ni normalno, saj domači paradižnik propade.
Vedno večji poudarek je tudi na lokalni oskrbi. Global-
ni dražbi prodati zemljišče v obrtni coni Bučečovci, ki leži neposredno ob vstopu na pomurski krak avtoceste. Družba Petty, ki se sicer ukvarja s transportom, je kupila parcelo kot najugodnejši dražitelj, spor pa je nastal, ko novi lastnik zemljišča ni pozidal in s tem ni omogočil nove zaposlitve, kot je bilo zapisano v kupoprodajni pogodbi. S sklenitvijo pogodbe se je direktor družbe Petty Peter Cvetko zavezal, da bo v treh letih na ku-
ni trg deluje, dokler ni krize. Ko je v Rusiji gorela žitnica, je seveda skočila cena pšenice. Če bi imeli lastno samooskrbo, nas to pretirano ne bi prizadelo. Vsaka dežela bo v prihodnosti morala gledati na sebe in si urediti samooskrbo. Naša samooskrba z zelenjavo je pod 20 %, saj Slovenija poje v mesecu vso zelenjavo, ki jo pridelamo," pravi Franc Kociper.
Z državo in trgovci je težko
Pri tem je treba upoštevati tudi specifike. Slovenske površine za pridelavo zelenjave so manjše od španskih, zato je tudi proizvodnja dražja, draži pa jo menda tudi država s svojimi predpisi. Kmetje se pritožujejo, ker je veliko fitofarma-cevtskih sredstev, ki so recimo v Avstriji dovoljena, naš kmet pa jih ne sme uporabljati. Zanimivo pa je, da z istim nedovoljenim sredstvom tretirano zelenjavo lahko uvozimo in pride na naš trg brez težav, ne da bi jo kdo kontroliral. „Dru-
pljenem zemljišču postavil poslovni objekt. Konec junija 2010 se je rok za izpolnitev pogodbene zahteve iztekel, zato so člani občinskega sveta Križevci sprejeli zahtevo, da odpovedujejo sklenjeno pogodbeno razmerje, vrnejo družbi Petty kupnino in postanejo znova lastnik zemljišča v Bučečovcih. S tem Cvetko ni soglašal in občina je zadevo predala v presojo in odločanje pravosodnim organom.
NŠ
ge države ščitijo svoje regije. Pri nas pa se pogosto izgovarjajo, da nam vse določa Evropa. Ni res. Lani, ko so bili veliki viški grozdja, so avstrijski policijski organi pregledovali tovornjake ali vozijo v državo slovensko grozdje. To se pri nas ne bi nikoli zgodilo."
Težave pa so tudi s trgovci, ki presneto dobro vedo, da so kmetje in zadruge odvisni od njih. V preteklosti je zadruga namreč kar 70 % proizvodnje zelenjave prodala Mercatorju. Zato ne čudi, da trgovec ponuja 75-dnevni plačilni rok za svežo zelenjavo, ki mora biti prodana najkasneje v tednu dni. To seveda ni korekten partnerski odnos in bivši kmetijski minister si je prvi o tej pereči temi upal javno spregovoriti. Takrat so menda trgovci tudi obljubljali spremembe pogojev, sedaj pa so pogodbe povsem enake. Zadruge so se povezale in poskušale doseči spremembo pogojev, vendar so naletele na popolno nerazumevanje. Ker so zadruge vztrajale, je trgovec poskušal nagovoriti kmete direktno in jim ponuditi boljše pogoje. „Namen tega je drugje. Ne more biti takšna razlika v plačilnih pogojih. Šele čez čas bo postalo jasno, kakšen je dejanski namen te poteze, ki verjetno dolgoročno ne prinaša izboljšanja," je stanje komentiral Kociper.
Mleko se opušča, živina se prodaja
Lansko leto je imela zadruga več odkupa pri vseh pridelkih, tudi pri živini. To je na nek način slabo, saj se hlevi praznijo. Franc Kociper je povedal, da opažajo, da manjši pridelovalci mleka opuščajo to dejavnost, zato se tudi količina mleka, ki ga letno odku-
pijo, tj. okoli 500.000 litrov, zmanjšuje. „V preteklih letih so večji kmetje nekako pokrili tiste izgube, ki so nastale z opuščanjem proizvodnje pri manjših kmetih. Ker pa je gospodarska situacija bolj napeta, pa je veliko manj investicij in se kmetje zlahka več ne odločajo za širjenje proizvodnje. Poleg tega proizvodnja mleka od kmeta zahteva neprestano prisotnost, cena pa tudi ni najvišja. Za dobro kvaliteto mleka je treba dodajati dodatke, ki pa se s ceno prodanega mleka le težko pokrijejo," ocenjuje situacijo Kociper. Proizvodnja se zmanjšuje tudi na račun starejših kmetov, ki se odločajo za opuščanje proizvodnje, ker več fizično ne zmorejo. Sicer pa ormoška zadruga celoten odkup mleka proda Pomurski mlekarni, kjer je tudi delničar. Mlekarna je trenutno v manjših težavah, vendar ji bo ormoška zadruga s svojimi količinami stala ob strani. Prav stalnost se je izkazala kot ena od težav pri sodelovanju s kmeti, ki so za hiter enkraten zaslužek pripravljeni zadrugo pustiti na cedilu in ne pomislijo, kaj se bo zaradi tega zgodilo dolgoročno, kajti zadruge imajo kot dobavitelj podpisane pogodbe in morajo zagotavljati svoje količine. V preteklosti je bilo kar nekaj zahtev, da bi vozili mleko v Italijo, vendar je izračun pokazal, da to ne bi bilo donosno. Pa tudi cena v Italiji zelo niha, jeseni je bila visoka, sedaj je nižja kot pri nas.
Kar 95 % živine prodajo Košakom, kjer so solastniki, nekaj pa tudi lokalnim mesarjem. Cena je bila po Koci-provem mnenju dobra, plačilo za krave pa se je znižalo na 15 dni. Pri odkupu pride do izraza gospodarska kriza, ker kupec pogosto nima denarja in se nakupi med seboj kompenzirajo. Zadruga pa za poplačilo kmetu potrebuje denar, kajti s kmeti ne more kompenzirati. Kljub temu bo zadruga že drugo leto zapored poslovala pozitivno. Čeprav cilj zadruge ni ustvarjanje velikih dobičkov, pa bi si vseeno želeli, da bi bil plus malo večji, da bi lahko realizirali nujna vlaganja na področju nepremičnin, na katerem je precej slabo stanje. Zadruga ima namreč 11 kmetijskih trgovin in trgovin z živili, večinoma v lastnih zgradbah, ki so se v zadnjih letih zanemarile. Na Kerenčičevem trgu nad Deželo banko pa zadruga ureja tudi stanovanja, ki jih bo oddala v najem.
Viki Ivanuša
Križevci pri Ljutomeru • Sodišče ponovno v prid občine
Občini pripada zemljišče v obrtni coni
Okrožno sodišče v Murski Soboti je tudi v drugo odločilo, da mora družba Petty iz Gornje Bistrice vrniti občini Križevci zemljišče, ki spada v obrtno cono Bučečovci, pri tem pa je občina dolžna družbi vrniti kupnino v višini 212.928 evrov.
Ptujsko • Projekti za LAS so znani
11 projektov za 250.000 evrov
Na sedež Lokalne akcijske skupine (LAS), ki je organizirana kot društvo z imenom Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah in deluje na območju devetih občin, je za letošnje sofinanciranje iz programa Leader prispelo enajst projektov.
„Skupna vrednost vseh projektov po zadnjem petem javnem pozivu za leto 2012, je dobrih 246.000 evrov, iz naslova Leader pa bo na voljo okoli 150.000 evrov za sofinanciranje. Ocenjevanje prispelih projektnih idej bo konec tedna in naslednji teden bo jasno, ali so vse vloge primerne za sofinanciranje ali pa morda kakšna ni. Sicer razpisni pogoji niso bistveno drugačni od lanskih," je najprej povedala strokovna sodelavka LAS-a Mojca MetliNa lanski poziv je prispelo 16 vlog, odobrenih pa jih je bilo enajst, od tega je pet projektov že zaključenih: „Za-ključeni projekti so otroška olimpijada, Vinkov folklorni vikend, vaški studenci v občini Markovci, lokalni vodniki in postavitev klopi v občini Destrnik ter table mestnih četrti Grajena in Rogoznica. Prvi štirje od naštetih izvedenih projektov so tudi že prejeli sofinancerska sredstva iz kmetijskega ministrstva. Sicer je za vse projekte iz lanskega leta bilo odobrenih 132.000 evrov iz ministrstva, skupna vrednost vseh pa je znašala dobrih 180.000 evrov."
V naboru letošnjih projektov pa so naslednji: označitev jahalnih poti v občini Markov-ci, nosilec je občina, skupna ocenjena vrednost pa znaša 9680 evrov, Lovska družina Vitomarci je prijavila projekt izdelave obore in brošure za razvoj lovnega turizma na malo divjad v skupni vredno-
V naboru letos prispelih projektov je tudi projekt občine Markovci za označitev jahalnih poti. Markovci sicer redno (in uspešno) črpajo denar iz naslova programa Leader.
sti 8780 evrov, občina Trnovska vas je pripravila projekt ureditve dvorišča Simoničeve kmetije v ocenjeni vrednosti 31.500 evrov, občina Destrnik pa se je prijavila s projektom umestitve uličnih tabel v skupni vrednosti 26.600 evrov. Društvo za ohranitev dediščine iz Juršinc se je na letošnji poziv prijavilo s projektom Krona; gre za nakup opreme za tamkajšnji muzej kraljic, ki je skupno ocenjen na 8700 evrov. Občina Kidričevo je nosilka dveh projektov, in sicer ureditve učilnice v naravi (Boldirjeva jama) v ocenjeni skupni vrednosti 33.500 evrov ter projekta priprave tržnice in tržnih dnevov v sku-
pni vrednosti 17.200 evrov. Iz Kidričevega je tudi vlagatelj Viljem Podgoršek, ki je na poziv prijavil projekt muzej mineralov in kamnov Pangea, ki ga želi nekoliko povečati in dodatno opremiti; skupna vrednost znaša 33.800 evrov. Občina Hajdina se je prijavila s projektom povečanja prepoznavnosti občinske kulturne dediščine v skupni vrednosti dobrih 11.000 evrov. Zanimiv je tudi projekt Biotehniške šole; ta se namreč namerava lotiti zbiranja in ohranjanja semen avtohtonih sort rastlin zelenjave in sadja. Vrednost tega projekta je ocenjena na 23.300 evrov.
LAS pa je prijavil na poziv
dvofazni projekt pod imenom S tradicionalno kulina-riko v prihodnost: „Projekt je zamišljen na osnovi sodelovanja med društvi podeželskih žena več občin, ki bi zbrale stare recepte, te pa bomo nato povezali in izdali knjigo receptov. V drugi fazi pa bomo v projekt povabili gostince, ki bodo v zameno za promocijo pripravili dneve oziroma teden tradicionalne kulinarike v svojih gostiščih, ko se bodo stregle jedi iz omenjene knjige receptov," je pojasnila Metličarjeva in dodala, da je skupna vrednost tega projekta ocenjena na 42.500 evrov.
SM
Ptuj • Finančni dan
Ne veste kam z denarjem?
Denar je očitno tisto, kar ljudi zanima. Finančni dan, ki so ga organizirali v četrtek na Ptuju, je namreč privabil precejšnje število finančnikov iz vseh koncev države. Razpravljali so o zanimivih temah, med drugim o tem, katere so tiste naložbe, ki so v teh kriznih časih sploh smiselne.
Prvi finančni dan letos, ki ga organizira podjetje Elemen-tum in Concorde PS, je potekal v Velenju, takoj za tem pa se je preselil na Ptuj in privabil množico strokovnjakov s področja financ. Tako imenovani finančni svetovalci so v hotelu Mitra predavali o različnih temah, srečanje pa zaključili z okroglo mizo. Te se udeležijo uspešni podjetniki, ki potrjujejo, da je uspeh možen v različnih dejavnostih, različnih krajih in situacijah. Ti predstavljajo primere iz prakse in predstavljajo podjetništvo v pravi luči. Na Ptuju Predavatelji: Gabriela Preac, Matjaž Štamulak in Marko Klemen-sta na to temo spregovorila čič (desno)
Albin Brencl in Bojan Pravica. O upravljanju premoženja v kriznih časih pa je govorila premoženjska svetovalka Gabriela Preac, ki ima pisarno v Prešernovi ulici na Ptuju. Kot je dejala, se trendi na trgu spreminjajo, zato je prav, da jih spremljamo in poznamo. O tem, ali obstaja skrivni recept donosnosti, pa Preacova pravi: „Glede na trenutno situacijo je pomembno, da ljudje zaščitijo svoje premoženje pred vplivi inflacije. V bodočnosti pričakujemo, da bo inflacija pridobivala na svoji moči. Kako to storiti, pa je individualna stvar. Pomembno je, kakšne naložbe človek ima. Mi svetujemo, kako te naložbe zaščititi."
Čeprav je finančna kriza neizpodbitno dejstvo, Preacova dodaja, da na določenih trgih obstajajo ogromne rezerve. Velik del teh naj bi imela Kitajska, zato je pomembno, po čem bo tamkajšnji trg povpraševal.
Dženana Kmetec
Od tod in tam
Drbetinci • Zlata poroka Čučkovih
Foto: arhiv občine
Po 50 letih skupnega življenja sta si v soboto, 11. februarja, ponovno pred pričami in svati prisegla večno zvestobo Ana in Ivan Čuček iz Drbetincev 65.
Njuno zvezo je potrdil župan občine Sv. Andraž Franci Krepša, istega dne pa še domači duhovnik Franc Mlakar. Ana, z dekliškim priimkom Hrga, je bila rojena leta 1939 v Hvaletincih, Ivan pa leta 1935 v Ptuju. Poznala sta se že od malih nog, da je med njima nekaj več kot prijateljstvo, pa sta spoznala med prekrivanjem neke strehe v Hvaletincih. Dve leti pozneje, januarja 1962, sta se poročila v Juršincih, februarja pa še v domači cerkvi sv. Andraža. Ivan seje zaposlil v podjetju Gradnje Ptuj, kjer je preživel vsa leta do upokojitve. Medtem pa je gospodinja Ana skrbela za njune tri otroke Albina, Ivico in Olgo, danes pa njuno največje veselje predstavlja pet vnukinj, vnuk inpravnukinja Tia.
Dženana Kmetec
Markovci • Zlatoporočenca Strelec
V soboto, 11. februarja, sta po 50 letih zakona poročno obljubo obnovila zakonca Marjeta in Jakob Strelec iz Bukovcev. Civilno zakonsko zvezo sta sklenila 25. novembra 1961, cerkveno pa 11. februarja 1962. Zlata nevesta se je rodila 9. februarja 1937 v družini Kristovič, pri Palunčekovih, v Bukovcih. Zlati ženin se je rodil 28. aprila 1938 v Novi vasi pri Markovcih pri Katrjančovih. Po poroki sta si dom in družino ustvarila v Bukovcih. Marjeta je delala doma na manjši kmetiji. Skrbela je za družino in skupaj s svojo mamo delala na kmetiji. Jakob pa je služboval v TGA v Kidričevem. V zakonu so se jima rodili hčerka Zinka in sinovi Marjan, Janez in Dani. Sedaj jima dneve velikokrat popestrijo vnukinje in vnuka. Imata namreč pet vnukinj in dva vnuka, v letu 2010pa sta postala prababica in pradedek trojčkom, ki so zelo razveselili celotno družino in sta na njih zelo ponosna.
MZ
Markovci • Zlatoporočenca Rihtarič
25. februarja sta si zlati da obljubila Ivana in Franc Rihtarič iz Stojncev. Zakonsko zvezo sta sklenila 3-februarja 1962 v Gorišnici, Franc je bil rojen 2. februarja 1934 v Stojncih, zlata nevesta Ivana, z dekliškim priimkom l ajda. pa 10. januarja 1937 v Muretincih. Dom in družino sta si ustvarila v Stojncih. V zakon u so se jima rodili trije otroci: sin Franc ter hčerki Marija in Albina, Prav tako sta danes ponosna stara starša šestim vnukom (Mojci, Mitju, Gregorju, Maji, Davidu in Kaji) ter prav-nuku Žigi, Zlato poroko sta Rihtaričeva na lep zimski sobotni dan proslavila v družbi svojih najbližjih - sorodnikov in prijateljev. Slovesno noto obema markovski-nia zlatima porokama so dodali tudi pevci Komornega zbora KUD KulTura Markovci, ki so v markovskiporočni dvorani zapeli pred pričetkom civilnih obredov.
MZ
Foto: Laura
Foto: M Z
Kidričevo • Spet glasno zaradi Borisa Kidriča
Vrtcev ne bodo priključili šolam (za sedaj)
Svetniki občine Kidričevo so kljub prepričevanju župana Antona Leskovarja zavrnili predloga odloka o ustanovitvi javnih zavodov OŠ Cirkovce in OŠ Kidričevo, saj nasprotujejo, da bi vrtca v Kidričevem in Cirkovcah priključili k šolama v obeh krajih; glasno pa je bilo tudi zaradi izbrisa Borisa Kidriča iz imena OŠ Kidričevo.
V četrtek, 1. marca, so se svetniki najprej lotili poslovnih načrtov za odvajanje in za čiščenje komunalne in padavinske vode, ki jih je predstavil Damir Kmetec iz Komunalnega podjetja Ptuj. Ker cene za odvajanje odplak ne pokrivajo amortizacije, sedaj razliko pokrivajo iz občinskega proračuna, a dolgo ne bo šlo več tako. A so cene za to dejavnost še vedno zamrznjene. O vsem tem so se podrobneje seznanili že na odboru za gospodarsko infrastrukturo, je zatrdil predsednik odbora Andrej Napast in ugotovil, da varovanje podtalnice ni zastonj. V občini Kidričevo so lani samo za delovanje nove čistilne naprave plačali okoli 95.000 evrov, zato tega stroška ne more nositi le občina, ampak ga bo treba prevaliti tudi na ramena uporabnikov.
Nekoliko previdnejši je bil Zoran Žunko, ki je menil, da bo letos kriza še večja, zato občanov ne bi bilo dobro še dalje obremenjevati; predlagal je, da bi polovico stroškov pokrili uporabniki, polovico pa še naprej občina. Kljub temu je župan Anton Leskovar predlagal, da sprejmejo ceno, ki jo je predlagalo Komunalno podjetje Ptuj, saj bodo po njegovem mnenju v občini le tako tudi v bodoče investirali v gradnjo kanalizacije. Ob tem je poudaril, da je priključnina na kanalizacijo med nižjimi, saj znaša od 350 do 450 evrov, medtem ko je v drugih občinah tudi po 1200 evrov. Ob tem je Marko Perger ugotovil, da ni logično, da je cena kanalščine za gospodarske subjekte nižja kot za gospodinjstva, Jože Medved pa je bil zaskrbljen, da zaradi krize mnogi ne bi bili sposobni plačati višjih cen, zato je tudi on predlagal, da bi razliko v ceni še naprej krila občina. Eden najmlajših svetnikov Goran Bezjak je ob tem dodal, da je posebej težko krajanom naselja Kidričevo, saj so jim nedavno potrdili višje cene ogrevanja, sedaj pa povišujejo še cene kanalščine; mnogi se zaradi nizkih prejemkov komaj preživljajo, zato se boji, da bi se pojavili novi neplačniki.
Kljub temu pa so poslovna načrta za opravljanje, odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske dejavnosti z večino glasov potrdili. Nova cena izvajanja te dejavnosti je 0,03808 evrov za kubični meter odpadnih voda, k tej ceni pa mora uporabnik prišteti omrežnino, ki je letos 6,64
Foto: M. Ozmec
Marko Perger (desno): „Kdo in zakaj si je drznil v vseh dokumentih šole izbrisati ime Borisa Kidriča, po katerem nosi šola ime že polnih 60 let!"
evrov mesečno. Tako naj bi uporabniki za 15 m3 odpadne vode mesečno plačevali okoli 20 evrov.
Vrtcev (za sedaj) ne bodo priključili šolam
V drugi obravnavi so soglasno potrdili letni načrt ravnanja s stvarnim premoženjem, v katerem so opredeljeni predvideni nakupi, prodaja in menjava posameznih zemljišč, zapletati pa se je pričelo, ko so se v prvi obravnavi lotili predlogov odlokov o ustanovitvi javnih vzgojno- izobraževalnih zavodov OŠ Cirkovce in OŠ Kidričevo.
Kot je pojasnil Marjan Bezjak, ki vodi odbor za družbene dejavnosti, so na občinskem svetu že maja lani sprejeli sklep o združitvi obeh vrtcev vsakega k svoji šoli, zato so po navodilih šolskega ministrstva pripravili ustrezne spremembe odlokov o ustanovitvi obeh zavodov. Zoran Žunko je v imenu svetniške skupine LDS povedal, da so odločno proti temu, da vrtec združijo s šolo, saj ni za to nobenih opravičljivih argumentov. Podobno je razmišljal tudi Franc Planinšek (SLS), ki je župana in svetnike vprašal, kaj bodo storili, če bi se po združitvi vrtcev s šolami stroški le še povečali. Po njegovem poslovanje šol že sedaj meji na rdeče številke, če pa bi jim pridružili še 15 oddelkov vrtca, bi stroški zagotovo prerasli prihodke.
A je župan pojasnil, da vrtcem ne gre tako hudo, kot se govori, saj so lani kar dvakrat predlagali povišanje cen varstva otrok, pa občina na srečo njihovi zahtevi ni ugodila, saj se je ob zaključnem računu pokazalo, da so vrteški prihodki za 10.000 evrov višji
od odhodkov. Da združevanje vrtcev s šolami ni najbolj pametna in racionalna poteza, je menil tudi Jože Medved (NSi) ter dodal, da so tudi ob ustanovitvi občinskega javnega podjetja govorili o racionalnosti, pa imajo ti že tri vodilne ljudi. A svoje razprave ni dokončal, saj ga je župan prekinil, češ da to ni razprava o vsebini odlokov. Kljub temu pa je očitno, da so mnenja o tej zadevi še vedno preveč deljena, saj predlog odloka o ustanovitvi OŠ Cirkovce ni bil sprejet.
Ime Borisa Kidriča ni (več) primerno?
Podobno je bilo tudi, ko so se lotili predloga podobnega odloka o ustanovitvi OŠ Kidričevo, ko je prvi vzkipel Marko Perger (SD), ki je županu in občinski upravi pričel očitati: „Ne razumem, kdo in zakaj si je drznil v vseh dokumentih šole in tudi v osnutku odloka samovoljno izbrisati ime Borisa Kidriča, po katerem nosi šola ime že polnih 60 let. Tega si ne bi smeli dovoliti. To me nehote spominja na povezavo z izginotjem Kidričevega doprsnega kipa." Pergerja je takoj podprl Zoran Žunko (LDS) ki je dodal, da so tudi v njegovi svetniški skupini proti ukinitvi imena brez pravega razloga.
Župan je razpravo spet poskušal pomiriti: „To smo storili zato, ker mi je že več občanov predlagalo, da naj se ime kidričevske šole spremeni. V Ptuju so že takoj po letu 1991 spremenili imena šol, ki so nosila imena po narodnih herojih; tudi nekdanja TGA je umaknila ime Borisa Kidriča, pa ni bil nihče proti. Tudi ustavno sodišče je prepovedalo imenovanje ulice po
Titu. Kar pa se tiče tega, da ste odstranitev imena povezali z izginotjem spomenika Borisu Kidriču, pa je podlo od vas." Kljub temu je razprava, ki jo je načel Perger, povzročila, da so z 8 glasovi proti zavrnili tudi ta predlog odloka.
Potem ko so po skrajšanem postopku sprejeli spremembe odloka o občinskih cestah, so potrdili tudi investicijsko dokumentacijo za rekonstrukcijo lokalne ceste Cirkovce-Lovrenc, odsek Mi-hovce-Pleterje. Gre za 1600 m dolg osek ceste, katerega modernizacija je ocenjena na skoraj 398.000 evrov, s sprejetjem dokumentacije pa so ustvarili pogoje za prijavo na razpis za pridobitev državnih in evropskih sredstev. Na predlog komisije za volitve in imenovanja ter na lastno željo Bogdana Škafarja so soglašali z njegovo razrešitvijo z mesta člana sveta zavoda OŠ Kidričevo, pa tudi kot člana krajevnega odbora Strnišče in člana odbora za gospodarsko infrastrukturo. Za nadomestnega člana odbora za gospodarsko infrastrukturo so imenovali Francija Murka, za nadomestnega člana sveta zavoda OŠ Borisa Kidriča Kidričevo pa Gorana Bezjaka. Soglasno so potrdili predlog društva Invalid Kidričevo in 16. junij proglasili za dan invalidov in bolnikov občine Kidričevo, ob tem pa so pritrdili tudi Andreju Napastu, ki je predlagal, da do tega datuma v občinskem poslopju uredijo primeren dostop za invalide.
Zanimivo je bilo tudi med vprašanji in predlogi, saj smo med drugim slišali, da bodo predstavniki občine Kidričevo v petek, 2. marca, v Mariboru simbolno prevzeli dva cepiča najstarejše trte na svetu in ju posadili v dveh sosednjih vaseh. Svetnike so seznanili tudi s potekom pomembnejših občinskih investicij, pomembna novost pa je, da so v petek, 2. marca, v pritličju občinske stavbe odprli prostore krajevnega urada Kidričevo, ta teden pa bodo prav tako v pritličju odprli še občinsko blagajno, ki bo odprta vsako sredo, v njej pa bodo lahko občani v bodoče plačevali posamezne položnice brez provizije. Nov način ločenega zbiranja in odvoza odpadkov od vrat do vrat bodo v kidri-čevski občini pričeli v aprilu, vse občane pa vabijo, da se 24. marca množično udeležijo akcije Očistimo Slovenijo.
M. Ozmec
Pa brez zamere
Prave in neprave
Poslanica ob osmem marcu
Letošnji dan žena, ki je za prvim vogalom, s seboj nosi še dodatno težo. Le sedemnajst dni za njim, na materinski dan, se bo namreč zgodil referendum o družinskem zakoniku, kjer bo Slovenija pokazala svoj pravi obraz. Morda je dejstvo, da so ti trije dogodki (dan žena, materinski dan, referendum) zgoščeni v marcu, naključje, matematična enačba ali karkoli tretjega, a vsekakor je ta podatek pomenljiv, različne plasti smislov vseh treh danosti pa med seboj prepletajoče se, pri čemer pomeni omenjenih treh niti najmanj niso popolnoma jasni. Ko tako v hkratnem zrenju pred seboj gledamo vse tri, (se) moramo (pre)vprašati najmanj eno stvar.
Namreč, ugotoviti moramo, da praznik, ki nam je časovno najbližje, dan žena, na pomenski ravni v sebi nosi pomembno več-smiselnost. Zakaj se praznik, ki naj bi bil dan (vseh) žensk, pri nas imenuje dan žena? Seveda, poimenovanje je pravilno in v skladu s sintaktično-semantičnimi pravili slovenskega jezika, a ga je kljub temu mogoče razumeti vsaj na dva načina; stvari, kipa jih je mogoče razumeti večpomensko, pa lahko hitro postanejo plen in orodje demagogov ter ostalih, ki izkoriščajo preprostost narodovega duha. Kako torej? "Dan žena" naj bi pomenil praznik žensk. Žensk, torej oseb ženskega spola, ne glede na status, leta in tako dalje. A hkrati lahko naziv praznik (torej dan žena) z nepravilno uporabo pravil slovenskega jezika (predvsem pravilne sklanjatve) tolmačimo tudi tako, da je to praznik (zgolj) tistih žensk, ki so poročene - ki so torej žene. V kolikor naredimo to distinkcijo (od katere se absolutno ograjujemo, kak prej omenjen demagog pa bi jo najbrž z veseljem pograbil, še posebej v luči prihajajočega referenduma), se nemudoma znajdemo na zelo nevarnem polju.
V kolikor s slovnično telovadbo praznik žensk de-magoško prekrstimo v praznik (poročenih) žen(a), pravico do svetovnega praznika pripišemo samo tistim osebam ženskega spola, ki so poročene (in po možnosti matere, čeprav za to skrbi drug praznik), oziroma to pravico odrečemo vsem drugim osebam ženskega spola. S tem implicitno (marsikdo bi to sicer storil tudi eksplicitno, pa se mu v poden etičnem stanju države, v katerem je Slovenija, ne bi zgodilo nič) postavimo kakovostno in kvantitativno razlikovanje med "pravimi" in "nepravimi", "popolnimi" in "nepopolnimi" ženskami. Med tistimi, ki si zaslužijo biti imenovane ob prazniku žensk, in tistimi, ki si tega ne zaslužijo. V končni izpeljavi in brez dlake na jeziku se temu reče, da uvedemo - diskriminacijo. Vrednotenje oseb na podlagi iracionalnih, neenakih in demagoških načel, ki temeljijo na izključevanju, zavajanju, nee-tičnosti in bebavih predsodkih. Dan žena tako odrečemo vsem tistim, ki ne izpolnjujejo kriterijev, ki so potrebni za "čaščenje" ob materinskem dnevu, ko se bomo, kakšno naključje, odločali tudi o tem, kdo izpolnjuje kriterije edine prave družine.
Sedaj morda porečete, da je vse do sedaj zapisano popolnoma odveč, saj vendar vsi vemo, da je dan žena praznik vseh žensk. Morda. A vseeno vse skupaj ni brez sence dvoma. Tako se lahko tudi vprašamo, ali je materinski dan praznik vseh mater ali samo tistih, ki živijo v družini, za katero nekateri zatrjujejo, da je edina "prava"? Na primer, v kolikor sem (posvojeni) otrok dveh lezbijk, ki sta me vzgojili v inteligentnega odraslega človeka, odgovornega člana družbe, jima smem čestitati za materinski dan ali ne? In če ne in je torej biološko rojstvo pogoj, da se ženska imenuje mati, kako je potem s tistimi ženskami, ki ne morejo roditi, a vseeno posvojijo dojenčka? Čeprav so poročene in torej živijo v "pravi" družini?
In seveda, v luči teh razmislekov se potem moramo vprašati tudi, ali referendum o družinskem zakoniku, ki se bo zgodil na dan (pravih in/ali nepravih) mater, ni bolj ideološko-demagoškaprevara, kot pa resna tematska zastavitev.
Gregor Alič
Slovenija • Naglavne uši
Ce ima samo en otrok usi, jih lahko dobijo vsi
Naglavne uSi so nadloga, ki se v Šolah in vrtcih pojavi tudi večkrat letno. Ušivost se hitro Siri in se ponavlja predvsem zaradi neustreznega higienskega režima v določenih družinah. Najpomembnejše je istočasno in dosledno izvajanje navodil pri vseh otrocih, ravno pri tem pa se v posameznih ptujskih šolah te dni soočajo z zelo težko nalogo.
Da se uši v šolah in vrtcih pojavljajo, je neizpodbitno dejstvo, kljub temu pa uši še vedno ostajajo tabu tema. Če je nekoč veljalo prepričanje, da jih imajo tisti, ki ne skrbijo za higieno, je danes povsem jasno, da si uši veliko raje izbirajo čisto okolje.
Ta majhen, le nekaj milimetrov velik sivo-bel parazit, lahko povzroči veliko preglavic. Prvi znak je neprijetno srbenje, ki je z razmnoževanjem uši vse bolj nadležno. Zelo hitro pa se naglavne uši širijo v šolah in vrtcih, kjer je veliko otrok na kupu. Dobi jih lahko prav vsak: če ima uši en član družine, najpogosteje to nadlogo dobijo tudi preostali družinski člani. Podobno je tudi v šolah. Ravno v zadnjih mesecih so se na določenih šolah ponovno pojavili problemi pri odpravljanju naglavnih uši. Izpostavljeno je bilo vprašanje, kakšne so pristojnosti šole in kako lahko ta sploh ukrepa v primeru, če starši otroku lasišča ne očistijo ustrezno. Dejstvo je namreč, da le istočasno in dosledno izvajanje navodil lahko odpravi uši v celoti.
Kot pojasnjuje Tatjana Vaupotič Zemljič, ravnateljica OŠ Ljudski vrt, v šolah v primeru, da dobijo obvestilo, da so se pojavile naglavne uši, ukrepajo na več načinov. Najprej z dopisom nagovorijo vse starše, jih zaprosijo, da otrokom pregledajo lasišča in jih v primeru, da ugotovijo njihovo prisotnost, tudi odstranijo. Razdelijo jim pisno gradivo, kako ravnati in pravilno odstraniti uši, ob vsem tem pa so pripravili tudi predavanje za starše. „Skrbimo tudi za to, da učenci ne uporabljajo enakih glavnikov, kar včasih radi delajo. Skratka, šola se trudi na področju izobraževanja, obveščanja in informiranja staršev o tej nadlogi," pojasnjuje Vaupo-
Naglavne uši lahko dobi prav vsak. Najraje se naselijo na čisto lasišče. Med otroki se ponavadi širijo zelo hitro, zato je istočasno in dosledno izvajanje ukrepov za odpravo zelo pomembno.
Z leve: ravnatelj OŠ Mladika Bogomir Širovnik, ravnateljica OŠ Ljudski vrt Tatjana Vaupotič Zemljič, pomočnica ravnateljice OŠ dr. Ljudevita Pivka Borislava Munda, ravnateljica OŠ Olge Meglič Diana Bohak Sabath inpomočnica ravnatelja OŠ Breg Simona Kornik
tičeva in dodaja, da se pri tem pristojnosti šole tudi zaključijo.
Lahko učitelji
pregledujejo
lasišče?
Ne pregledovanje lasišč ne odpravljanje naglavnih uši ni naloga, ki bi jo učitelji smeli opravljati, ker je to poseganje v otrokovo zasebnost.
„Mi jih obvestimo, da so se uši pojavile. Na starših pa je, ali bodo poskrbeli za to, da bodo uši odpravili ali ne. V veliki večini primerov starši poskrbijo za to, žal pa se vedno najde kdo, ki te naloge ne opravi. Razumem nejevoljo vseh tistih staršev, ki so skrbni in se potrudijo, da otrokom lasišče pregledajo in uši odpravijo, potem pa se čez nekaj časa te ponovno pojavijo, samo zato, ker nekdo ni spoštoval dogovora," pojasnjuje Vaupo-tičeva. Dovolj je namreč že, da eden od staršev zataji in svoje obveznosti ne opravi in uši se lahko širijo naprej.
S podobnimi težavami pa se srečujejo tudi na vseh ostalih šolah. Kot pravi Diana Bohak Sabath, ravnateljica OŠ Olge Meglič, se tudi na njihovi šoli ubadajo s podobnimi težavami, in sicer enkrat do dvakrat letno. Vaupotičeva ugotavlja, da se največkrat uši pojavijo po daljši odsotnosti učencev, ponavadi po počitnicah.
Ponavadi se s tem problemom sočasno spopadajo na več šolah in vrtcih hkrati. S tem, ko posamezni starši ne ukrepajo, pa se srečujejo domala vsi ravnatelji. „Problem je pokazati s prstom na nekoga in reči: vi ste tisti, ki niste odpravili uši. Mi te pravice nimamo. Lahko bi se zgodilo tudi, da bi se pri tem zmotili in nekomu po krivici pripisali kaj. To so zelo občutljive stvari. Lahko sicer predvidevamo in tudi imamo izkušnje, da se pri določenih družinah to ponavlja. Smo tudi že pomagali, jim dali šampone in podobno," pojasnjuje Vau-potičeva. K temu pa Bohak Sabathova dodaja, da šole otrok ne želijo izpostavljati in da so zato pri takih rečeh zelo previdni.
Starši poklicali inšpekcijo
Reakcije staršev ob tem, ko so obveščeni, da so se na šoli pojavile uši, pa so različne. Ravnatelji pravijo, da so določeni opozorila veseli, drugi krivijo šolo, da uši ne odpravi, tretji pa so užaljeni. Strinjajo se tudi, da pri tem ni enoznačnega odgovora in da so reakcije odvisne od posameznika.
Da je temu res tako, dokazuje primer iz OŠ Mladika. Konec lanskega leta so na šoli ravno zaradi naglavnih uši imeli celo zdravstveno inšpektorico. Nek starš je namreč šolo prijavil na
inšpekcijsko službo zdravstvenega ministrstva, češ da ne odpravlja uši, pa čeprav je povsem jasno, da to ni pristojnost šole. „Takrat smo dali plakate, da so uši na šoli, tudi vse starše smo obvestili. Inšpektorica potem seveda ni nič mogla, saj se je prijava nanašala na to, da se pojavljajo na šoli uši in da šola ne ukrepa," pojasnjuje Širovnik in dodaja, da je kasneje bila ovadena celo inšpektorica, češ da ni ustrezno ukrepala.
Ravnatelji ugotavljajo tudi, da gre za vseslovenski problem, saj redno dobivajo letake o tej temi tudi s strani ministrstva.
Vaupotičeva eno izmed rešitev vidi v vseslovenskih akcijah, ki bi se redno ponavljale in pri katerih bi si vsi otroci lasišče čistili sočasno. „To bi morda rešilo problem za nekaj časa," še dodaja.
Sicer pa v končni fazi sploh ni problem to, da otrok uši dobi, saj to ni nobena sramota, težava je v tem, da določeni starši ne poskrbijo za odpravo uši in se te zato ponavljajo. Zato je povsem razumljivo, da so tisti, ki se navodil držijo, jezni in nezadovoljni. In čeprav je res, da so šamponi za odpravljanje uši precej dragi, je dejstvo, da bi morala biti skrb za otroka na prvem mestu. Nenazadnje, najcenejši šampon stane okrog devet evrov, kar ni primerljivo z nelagodnim počutjem otroka.
Dženana Kmetec
Anemari Kekec, Radio Ptuj
Komentar tedna
X-faktor
Pa smo ga dobili. Nov izbor talentiranih glasbenih zvezd. Zbodel me je že naslov: zakaj X, če bi lahko bil tudi A kot prva črka abecede, kot A-razred ... Ne, Slovenci potrebujemo X, da nazorno pokažemo, kam sodimo, če slučajno komu še ni jasno. Sodimo v svetovno elito držav, v kateri po tej poti izbirajo svoje estradnike. Biti Slovenec je očitno vedno bolj stigma, greh, zato uporabi X, kar zveni „fancy, cool ..." A, oh bog ne daj, tega si ne smemo dovoliti, kaj bodo rekli sosedi, Hrvati, Avstrijci ...
Po Talentih, Misiji evroviziji in izboru slovenske predstavnice za Eurosong torej še en izbor med tistimi, ki znajo peti in igrati, si to želijo ali jih preprosto tja pošljejo njihovi ambiciozni starši. Nič zato, vsak ima pravico, da si najde svoj prostor pod soncem, čeprav le s petjem ali igranjem. Petje nenazadnje niti ni tako slabo, lahko bi rekli, da je celo pozitivneje, kot če se greš v Sloveniji politike. Kdor poje, slabo ne misli! Super. Če sklepamo po odzivih na izborih, smo torej narod dobro mislečih. No, če smo naivni, da temu verjamemo? Vemo namreč, da se za vsem skriva le denar. Poptevejevci, še bolj pa njihovi ameriški lastniki, se tega še kako zavedajo. Z najvišjimi ratingi v „prime time" kot televizijci pravijo večernemu času našega posedanja pred TV-ekranom, bodo znova pritegnili najbolje stoječe oglaševalce v državi in z glasovanjem pobrali od nas še tistih nekaj evrov, ki nam jih je ostalo za zabavo. Nič zato, „show must go on", si meljejo roke na največji slovenski (ups, ameriški) komercialni televiziji pri nas. Da bo volk sit in koza cela, kot radi rečemo, so za sodelujoče in predvsem zmagovalce predvidene še nagrade. Mikavne kot loto. In če smo vsaj malo prvinski, s kančkom pohlepa v nas, koga v državi na vse bolj senčni strani Alp pa X-faktor ne bi pritegnil?
Nekoč so glasbene talente odkrivali učitelji glasbe. Nekoč, še ne tako daleč nazaj. Danes so nepomembni, verjetno so izgubili voljo in smisel za kvalitetno glasbo in petje ali pa so se preprosto izgubili v družbi, ki stavi na formulo glas + stas. Ne vem, kako na vse to gledajo priznani in uveljavljeni kvalitetni glasbeniki. Ali sploh spremljajo vso novodobno televizijsko navlako? Če želijo biti v koraku s časom, jo preprosto morajo, sicer prej kot slej izginejo s površja aktualne glasbene scene. Konec koncev ni pomembno, kakšna glasba je komu všeč in kje jo kdo izvaja, pomembneje je, da mu je všeč, ga razvedri in mu daje novo energijo. Zato ne zamujajte, privoščite si je velik odmerek, vsak dan in povsod, takšno, da vas zasrbijo pete in vam zvabi nasmeh na obraz.
Ljutomer • Društvo Janeza Puha
V znamenju 20-letnice
Prleško društvo za ohranjanje tehnične kulture in dediščine Janez Puh iz Ljutomera je z volilnim zborom vseh članov 4. februarja pričelo letošnje aktivnosti ob 20-letnici delovanja.
Med večje prireditve društva v letošnjem letu gre šteti rez trte in čistilno akcijo (21. marec), sejem vozil in rabljene opreme (1. april), blagoslov vozil na Jeruzalemu (28. april), tekmovanje SVS (1. maj), spominsko srečanje Ludvika Bratuša (7. julij) in sodelovanje na Prleškem sejmu v Ljutomeru (11. avgust).
Nadaljevanje volilnega zbora je sledilo v družabno-zabavnem tonu s tradicionalnim vsakoletnim kartanjem »šnopsa«, ki se ga je v društvenih prostorih udeležilo 28 članov. Tekmovanje je postreglo z nekaj presenečenji, saj je že v prvem krogu izpadel lanskoletni zmagovalec, zelo zgodaj pa so mu sledili še nekateri drugi favoriti za visoko uvrstitev. Tudi zaključni razplet je bil presenetljiv, saj sta se v boju za 1. mesto pomerila igralca, ki na prejšnjih turnirjih posebnih uspehov nista zabeležila. Slavil je Janko Viher, pred Jožetom Gorjakom in Antonom Šnajderjem. Zmagovalcu je pripadel prehodni pokal, trem najboljšim pa še pokal v trajno last.
NŠ
Foto: DK
Rokomet
Ormožani ob odličnih predstavah bronasti
Stran 12
Rokomet
Številne težave zdesetkale vrste ŽRK MT Ptuj
Stran 12
Strejstvo
Jan Šumak zmagal s 593 krogi
Stran 13
Kegljanje
Preko Šoštanja do obstanka
Stran 13
Nogomet
Podvinčani ugnali tretje ligaša
Stran 14
Atletika
Domjanovi dvojna krona
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na ívitovnm ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
Boks • Dejan Zavec
E-mail: sport@radio-tednik.si
Ostal v Nemčiji in onesposobil Francoza
Naš najboljši boksar Dejan Zavec se še naprej pospešeno pripravlja na naslednji profesionalni dvoboj, ki bo 24. marca v dvorani tabor v Mariboru. Tam se bo meril z 29-letnim afriškim prvakom, Namibij-cem Bethuelom Uushonom (25 zmag, 8 s K.O., 1 poraz, 1 neodločen).
Po prvotnem načrtu bi moral biti Dejan v tem tednu v Ukrajini, kjer je imel njegov klubski kolega Lukas Konec-ny napovedan dvoboj za naslov svetovnega prvaka. Ker se je ukrajinski boksar nekaj dni pred dvobojem poškodoval, je bil dvoboj odpovedan. »Po pravici povedano me je odpoved odhoda v Ukrajino na nek način razveselila, saj bi bilo treba veliko prilagajanja na novo okolje, kjer ob tem prevladujejo nizke temperature. Za Lukasa je to bila sicer slaba
novica, a na to pač nimam vpliva,« je povedal Dejan, ki se tako v Nemčiji prebija skozi najtežji del priprav - sparinge.
V prejšnjem tednu je bil njegov tekmec Francoz Mishel Soro (18 dvobojev, 18 zmag, 11. s K.O. - tekmuje v težji kategoriji, t. i. superveltrski), za katerega pa se bližnje srečanje z Dejanovo desnico ni najbolje končalo - iz ringa je namreč odšel s poškodovanimi rebri ... »Za mano je že teden in pol napornih sparingov, danes bom dobil novega tekmeca. Res se izkušnja z zelo močnim Francozom zanj ni končala najbolje, a to je zgolj nesrečno naključje. Trener Dzemski je zahteval nekoliko več udarcev v telo in očitno je bilo to za Sora preveč. Žal ...,« je o tem povedal Dejan, ki še ne ve, s kom bo nadaljeval sparinge. »Možnih tekmecev je več, v samem klubu imamo
nekaj primernih borcev, tudi Lukas je eden izmed njih.«
Do nove pesmi s pomočjo Facebook prijateljev
Dejan se je odločil še za eno novost, saj bo pred prihajajočim dvobojem zamenjal dosedanjo vstopno pesem Black Eyed Peas - I Gotta Feeling. K izboru nove pesmi je vključil več kot 70.000 Facebook prijateljev, ki bodo s predlogi pomagali izbrati najprimernejšo pesem. »Navijači so zame nekaj posebnega, dajejo mi posebno energijo in zagon! In izvrstno se mi zdi, da jih lahko aktivno vključim pri izboru pesmi, ki me bo proti Uushonu pospremila v ring. Glede na to, da nas je na moji Facebook strani zelo
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec se trenutno na dvoboj z afriškim prvakom Bethuelom Uushonom pripravlja v Nemčiji napovedana pot v Ukrajino je namreč odpadla ...
veliko, se mi zdi ta način nadvse primeren za takšno akcijo. Veselim se dobrih predlogov in končnega izbora,« je o tem povedal Dejan.
Izbor bo potekal izključno na uradni Zavčevi Facebooku stra-
ni, Dejan pa bo po uvodnem glasovanju izbral ožji seznam petih pesmi, med katerimi bo potekalo nadaljnje glasovanje. Dejan bo nato dokončno izbral pesem, ki ga bo v soboto, 24. marca, v mariborski dvorani Ta-
bor pospremila v ring. Svojega dokončnega izbora ne bo izdal pred samim dogodkom, ampak bo to popolno presenečenje, saj bo pesem dejansko razkrita šele ob prihodu v ring.
JM
Nogomet • 2. slovenska liga
Prvi gol Lonzariča, a toliko dragocenejši
Foto: Črtomir Goznik
Kidričani so na domačem igrišču dosegli osmo zaporedno zmago: na fotografiji Alen Ploj.
Aluminij - Kalcer Radomlje 1:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Lonzarič (64.). ALUMINIJ: Murko, Topolovec, Sambolec, Medved, Lonzarič, Režo-nja, Pečovnik (od 78. Spahič), Ploj (od 89. Rešek), Bingo, Kurež (od 57. Petek), Kmetec. Trener: Bojan Flis.
KALCER RADOMLJE: Juračič, Kerič, Varga (od 68. Kosec), Kova-čevič, Mohar, Snoj, Bengez (od 74. Selak), Lunder, Zadnikar, Cerar (od 53. Nukič). Trener: Asad Alilovič.
V prvem srečanju spomladanskega dela prvenstva so nogometaši Aluminija doma
2. SNL
REZULTATI 15. KROGA: Aluminij - Kalcer Radomlje1:0 (0:0), Roltek Dob - Šmartno 1928 3:1 (0:0), Bravo 1 Interblock - Dravinja Kostroj 0:1 (0:0), Simer Šampion - Krško 1:1, Bela krajina - Šenčur 3:2 (1:1)
1.	ALUMINIJ 15 11 3 13 32:6 36
2.	ROLTEK DOB 15 7 6 2 20:15 27
3.	GAR. ŠENČUR 15 6 4 5 23:19 22
4.	BRAVO 1 INTER. 15 5 6 4 15:13 21
5.	KRŠKO 15 5 6 4 14:12 21
6.	ŠAMPION CELJE 15 5 4 6 26:23 19
7.	BELA KRAJINA 15 4 6 5 21:22 18
8.	ŠMARTNO 1928 15 4 4 7 18:31 16
9.	K. RADOMLJE 15 4 2 9 13:20 14
10.	DRAVINJA K. 15 2 3 10 5:26 9
gostili ekipo predzadnjega Kalcerja Radomlje. Kidričevski nogometaši so v jesenskem delu svoje privržence »razva-dili« s sedmimi zaporednimi zmagami na domačem igrišču, zato so bila njihova pričakovanja tudi tokrat podobna. Kljub temu so gostje iz Radomlja v Kidričevo pripotovali optimi-
stično razpoloženi in maksimalno motivirani.
Nogometaši iz Radomelj niso začeli brezglavo, ampak so bili zelo vztrajni, borbeni (na trenutke tudi preostri), organizirani, predvsem pa zelo razpoloženi za tek. Domačini so želeli čim prej zatresti mrežo tekmecev, vendar so bili v
tem skorajda preveč napadalni in neučakani. Prvih deset minut je minilo v miroljubnem vzdušju, brez priložnosti. V 13. minuti je s strelom z roba kazenskega prostora poizkušal Režonja, vendar je njegov strel blokiral zadnji mož obrambe gostov Kovačevic. Tri minute kasneje je v 16-metrski pro-
stor znova prodrl Režonja in se znašel »v sendviču« med Moharjem in Kovačevičem. Dišalo je po prekršku, vendar se piščalka lendavskega sodnika Bukovca ni oglasila. V nadaljevanju sta sledila strela zelo aktivnega Režonje in Binga: prvi je streljal preko gola, drugi pa je zadel živi zid. V 32. minuti so gostje izvedli klasičen hitri nasprotni napad in le malo je manjkalo, da bi žoga končala za hrbtom vratarja Murka. Na njihovo srečo pa je strel Sefe-roviča zadel desni vratnik, od koder se je žoga odbila v polje. Domači so bili po tej priložnosti previdnejši, znova pa so postali nevarni ob zaključku prvega polčasa: strel Kmetca z glavo je končal tik nad preč-nikom, Ploj pa je v 45. minuti po podaji Kureža z glavo zadel levi vratnik. Razpoloženje po prvem delu igre je bilo različno: domači so bili nezadovoljni z neučinkovitostjo, gostje pa so bili zadovoljni z rezultatom.
V 51. minuti je kapetan To-polovec poslal z leve strani v kazenski prostor gostov močan in natančen predložek do Kmetca, vendar je po njegovem strelu z glavo žoga zletela tik mimo vratnika. Končno pa
so se pristaši domačega kluba razveselili v 64. minuti, saj je žoga vendarle končala v mreži Kalcerja. Po predložku iz kota - izvajal ga je Režonja - je žoga prišla do Lonzariča in ta jo je iz bližine mimo vratarja poslal v mrežo - 1:0. V nadaljevanju je bilo še nekaj poizkusov nogometašev Aluminija, med tistimi najbolj vročimi sta bila strela Režonje: v 68. minuti je po njegovem strelu pot žogi v mrežo preprečil Kovačevič (vratar je bil že premagan), v 74. minuti pa je po predložku Kmetca s strani streljal visoko preko gola. Gostje so v zadnjih minutah poskušali na vse načine rezultat izenačiti, a so domačini ostali zbrani in so rutinirano ohranili minimalno vodstvo.
Zmaga nogometašev Aluminija je povsem zaslužena, saj so bili večino tekme aktivnejši. Glavnemu sodniku Miranu Bukovcu iz Lendave bi lahko zamerili to, da je dopustil nekaznovanih nekaj grobih prekrškov (in veliko vpitja) gostov, ki so vse skupaj začinili še s številnimi teatralnimi vložki, ki bi jim jih zavidali tudi gledališki igralci.
Danilo Klajnšek
David Lonzarič, strelec zmagovitega zadetka: »Mislim, da je naša zmaga povsem zaslužena, čeprav smo se morali zanjo kar precej potruditi. Pozna se nam, da smo praktično prvo tekmo odigrali na naravni travi. Veseli smo uspeha, jaz pa še toliko bolj, saj je ravno moj zadetek odločil o zmagovalcu. To je moj prvi zadetek v dresu Aluminija.«
Rokomet • Zaključni turnir Pokala Slovenije v Podčetrtku
Ormožani ob odličnih predstavah bronasti
!■ V ■
Rokometaši Jeruzalema so na zaključnem turnirju Pokala Slovenije v Podčetrtku osvojili bron. Po prikazanem več kot zasluženo, saj je ekipa v obeh dneh prikazala odlične igre. Po letu 2010 je to drugi bron v zgodovini kluba v pokalnem tekmovanju.
Glede na kvaliteto nasprotnikov so želje pred turnirjem segale le po dobrih predstavah in nabiranju novih izkušenj. Na koncu so si fantje in trenerji nabrali veliko novih potrebnih izkušenj, ki jih lahko ponudi le takšen turnir. Razveseljivo je, da so se prebudili ormoški vratarji, in na koncu je organizator naredil napako, ko je za naj-vra-tarja razglasil Gorazda Škofa (24 obramb) in ne Ormožana Boštjana Belca (27 obramb). Še posebej je treba pohvaliti igro v obrambi: obramba 6 - 0 je bila čvrsta in tudi najboljše slovenske ekipe so imele težave z doseganjem zadetkov.
Za konec je treba pohvaliti organizatorje, ki so turnir pripravili na najvišjem možnem nivoju. Tudi kvaliteta vseh tekem je bila izjemna in res bi bilo škoda, če bi se nekatere slovenske ekipe odločile za nastope v ligi SEHA. Boljša bi bila možnost z Zagrebom in Vesz-premom v slovenski ligi.
Bron za Ormož so osvojili: Gašper Jelen, Boštjan Belec, Sandi Žuran, Iztok Korpar, Primož Krabonja, Nejc Žmavc, Jaša Rajšp, David Bogadi, Si-niša Radujkovic, Bojan Čudič, Jaka Špiljak, Tadej Sok, Matej Hebar, Anže Kljajič, Darko Cin-gesar, Aleš Šišmanovič, Gašper Hrastnik, Saša Prapotnik, Uroš Krstič, Mladen Grabovac, Izidor Cukovic.
Polfinale: odločile izkušnje Koprčanov: Jeruzalem - Cimos 19:24 (10:10)
JERUZALEM ORMOŽ: Jelen (7 obramb), Belec (11 obramb), Korpar 1, Krabonja, Žmavc, Bogadi 4, Radujkovic 1, Čudič 7 (4), Špiljak 1, Sok 3 (1), Hebar, Kljajič, Cingesar 2, Šišmanovič, Hrastnik.
CIMOS KOPER: Škof (14 obramb), Vran (3 obrambe), Skok 2, Dobelšek 2, Brumen 3 (1), Čemas, Bombač 5, Poklar 1, Džono 1, Kri-vokapic 6, Skube 3 (1), Mlakar, Konečnik, Rapotec 1, Bogunovic, Bundalo.
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 9 (5), Cimos Koper 4 (2).
IZKLJUČITVE: Jeruzalem 12 minut, Cimos Koper 8 minut.
RDEČI KARTON: Žmavc (32).
IGRALEC TEKME: Dean Bombač (Cimos Koper).
Najbolj čvrsta tekma zaključ-
Rokometaši Jeruzalema Ormoža Pokala Slovenije v Podčetrtku.
Foto: Sportal
so se prešerno veselili končnega 3. mesta na zaključnem turnirju
nega turnirja je ponudila borbo do zadnjega atoma moči. Po začetnem vodstvu Cimosa s 4:2 so Ormožani pričeli prevzemati vajeti igre in rezultat v svoje roke. Obramba 6 - 0 je bila čvrsta, v golu je blestel Boštjan Belec, ampak Ormo-žanom nikakor ni uspelo uiti na prednost, večjo od enega zadetka. Priložnosti za povišanje na +2 so se kar vrstile, ampak sta bila tudi Gorazd Škof in Jure Vran na visokem nivoju. Ob tem so rokometaši Jeruzalema do odmora zapravili kar tri sedemmetrovke. Kljub vsemu je bilo več kot 50 ormoških navijačev z izidom polčasa (10:10) zelo zadovoljnih.
Začetek 2. polčasa je odgovoril o zmagovalcu: izključitvi Nejca Žmavca (rdeči karton -3 x 2 minuti) in Anžeta Klja-jiča v 32. minuti so izkušeni Primorci izkoristili za delni izid 3:0 in vodstvo 13:10. V nadaljevanju so Ormožani nekoliko popustili in Cimos je držal prednost dveh do treh točk. Igralci iz Ormoža bi lahko ujeli nasprotnika, vendar so tehtnico na stran Cimosa prevesile tehnične napake in zgrešeni streli. Ob tem je Dean Bombač dosegel kar štiri zadetke, na desnem zunanjem mestu pa je blestel Milorad Krivo-kapic, ki ima ob višku kilogramov tudi višek tehničnega rokometnega znanja ... Prevladale so izkušnje in tudi kvaliteta Ci-mosa, ki je v 55. minuti preko Bojana Skoka prvič povedel +4 (20:16).
Kljub porazu so bili v taboru Jeruzalema zadovoljni s predstavo, ki je navdušila več kot 500 gledalcev v športni dvorani v Podčetrtku.
Tekma za 3. mesto: fantastičnih 50 minut dovolj za bron: Jeruzalem - Maribor 28:27 (16:11)
JERUZALEM: Jelen, Belec (16 obramb), Korpar 2, Krabonja 1, Žmavc 1, Bogadi 6, Radujkovic 2, Čudič 1 (1), Špiljak 2, Belec, Sok 3 (1), Hebar 1, Žuran, Kljajič 1, Cingesar 8 (3), Šišmanovič, Hrastnik.
MARIBOR: Lončar (7 obramb), Čudič (2 obrambi), Mirkovic 6, Ta-rabochia 4, Svalina, Oštir, Špelic 1, Kramar, Razgor 6 (1), Pučnik 4, Fister, Lesjak, Bukic, Šoštarič 2, Kleč 4, Špende.
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 6 (4), Maribor Branik 2 (2).
IZKLJUČITVE: Jeruzalem 4 minute, Maribor 2 minuti.
IGRALEC TEKME: Boštjan Belec (Jeruzalem Ormož).
Začetek tekme za Ormoža-ne ni obetal nič dobrega, saj je Maribor povedel s 6:3 (v golu je čudeže ustvarjal Mislav Lončar). Nato je sledil neverjeten preobrat, ki se je končal
z delnim izidom 9:1 in vodstvom Jeruzalema 12:7. Četa trenerja Saše Prapotnika je vijoličastim prikazala pravo rokometno lekcijo. Kar 9 minut Mariborčanom ni uspelo zatresti mreže izjemnega Boštjana Belca, ki je do odmora zbral kar 11 obramb. S čvrsto obrambo in lahkimi zadetki iz protinapadov so Ormožani na odmor odšli s prednostjo 5 točk (16:11).
V 2. polčasu je najvišja prednost večkrat znašala 6 zadetkov, nazadnje pri rezultatu 22:16. V zaključku je prišla na površje utrujenost Ormoža-nov, ki v napadu niso imeli pravih idej, ob tem pa so zapravili dva protinapada. To so spretno izkoristili Mariborčani in Marko Tarabochia je v zadnji minuti izenačil na 27:27. Dobrih 20 sekund pred koncem je za ormoško zmago zadel Darko Cingesar, poskus Milana Mirkovica za izenačenje pa se je končal nad ormoškim golom. Veselje ob osvojitvi brona se je lahko začelo!
KU
Rokomet • 1. A SRL (ž)
Številne težave zdesetkale vrste Mercatorja Tenzorja
Gen-I. Zagorje -Mercator Tenzor 39:18 (18:10)
ŽRK MERCATOR TENZOR: Križa nčeva, Mateša, Majcnova, Koro-tajeva 4, Močnikova 3, Bolcarjeva 1, Tumpejeva, Borovčakova 6, Ži-herjeva, Ivančičeva, Petrovičeva, Kolednikova 1, Selinškova 3. Trener: Nikola Bistrovič.
Bolj kot s tekmo 20. kroga z Zagorjankami so se v ptujskem taboru ukvarjali s številnimi težavami, ki jih pestijo v zadnjem času. V ospredju so predvsem poškodbe, ki so dodobra razredčile vrste varovank Nikole Bistroviča. Tako se je prejšnji teden znova poškodovala vratarka Križančeva, ki je v Zagorju sicer nastopila in svojo nalogo kljub poškodbi korektno opravila. Prav tako je poškodovana najboljša igralka ptujske ekipe Mateševa, ki ponovno toži nad bolečinami v kolenu; kako dolgo bo morala počivati, še ni znano. Ob tem se je v Avstrijo preselila Strmškova, zaradi delovnih obveznosti pa zadnjih 14 dni ni trenirala (in proti Zagorju tudi ne nastopila) Praprotni-kova. Edini sončni žarek med temnimi oblaki nad Mercator-jem Tenzorjem je dejstvo, da na ta račun še več priložnosti dobivajo mlade rokometašice in s tem nabirajo prepotrebne izkušnje. Trenutno je ptujska ekipa daleč najmlajša v ligi. V nedeljo je tako za ptujsko ekipo prvič nastopila 15-letna Barbara Selinšek, perspektivna kadetinja, ki je pretekli teden prestopila iz Rač in bo na Ptuju ostala do konca sezone.
Začetek srečanja v Zagorju je pripadel domačinkam, ki so hitro povedle s 4:0. Po minuti odmora na zahtevo ptujske ekipe se razmerje sil na parketu ni bistveno spremenilo, kajti v 9. minuti je bilo že 9:2. Ptujčanke so se kvalitetnim domačinkam
Foto: Sportal
Ormoški navijači so bili pomemben člen na poti do uspeha.
Rokomet • 2. SRL (m)
Po preobratu slavili v Radečah
Radeče Mik Celje -Drava Ptuj 21:22 (11:11)
DRAVA PTUJ: Bedenik, Košto-maj, Grm, Čeh 3, Toš 1, Maroh 8, Bezjak 1, Verdenik, Kenda, Horvat, Pukšič 4, Ferk 1, Sabo, Janžekovič 4. Trener: Tomi Matjašič.
Kljub temu da so Ptujčani v Posavju nastopili oslabljeni, saj so na pot odpotovali brez obeh krožnih napadalcev Po-žarja in Zolarja, poleg tega pa je poškodovan izkušeni Bezjak (igral je le zadnje tri minute), so se na Štajersko vrnili prešerne volje, saj so na kolena spravili močno domačo ekipo, ki je Dravo v tej sezoni že ugnala na Ptuju.
Sila izenačen prvi polčas, v katerem nobena ekipa ni vodila z več kot dvema zadetkoma prednosti, so bolje pričeli gostje. Dvakrat so povedli za dva zadetka (2:4 in 3:5), toda Radeče so jih vedno ujele. Vse do izteka polčasa se je igralo
Foto: Črtomir Goznik
Jan Maroh (Drava) je bil v Radečah najučinkovitejši igralec svoje ekipe.
»gol za gol«, gostujoča ekipa pa je imela največ težav z domačo obrambo 6-0, še posebej zaradi tega, ker je moral vlogo krožnega napadalca po sili razmer opravljati zunanji igralec Sabo. Stik z domačini so v tem delu igre držali predvsem Maroh,
Janžekovič in Pukšič.
Drugi del je bolje pričela ekipa Radeč, ki je izkoristila dvakrat po dve izključitvi pri modrih. V 43. minuti je bilo že 17:13, dve minuti kasneje pa so si domačini priigrali celo pet zadetkov prednosti, kar je bila obenem najvišja prednost na tekmi (19:14). Gostom v tem obdobju nikakor ni šlo, svoje sta dodala še nerazpoložena sodnika Cigale in Simončič, ki pri podeljevanju dvominutnih kazni nista imela enakih kriterijev za obe ekipi. Toda tudi to igralcev Drave ni zmedlo in ob koncu srečanja so uprizorili preobrat, ki se ga ne bi sramovale niti bistveno boljše ekipe. Vratar Grm (skupaj 15 obramb) je »zaklenil« svoja vrata, steklo je v napadu in v 57. minuti je bilo spet vse na začetku (20:20). Po minuti odmora na zahtevo ptujskega stratega Tomija Matjašiča so modri le še potrdili dejstvo, da se nikoli ne predajo, zmago pa jim je v zadnji minuti prinesel
1. A SRL ŽENSKE
REZULTATI 20. KROGA: Zagorje GEN I. - Mercator Tenzor Ptuj 39:18 (18:10), Naklo Tržič - Burja Škofije 38:26 ( 20:13), Celjske mesnine - Mlinotest Ajdovščina 32:29 (15:12), Veplas Velenje - Piran 35:30 (19:14), Krka - Antrum Sežana 37:15 (22:5), Krim Mercator - Olimpija 41:15 (17:8)
1.	KRIM MERCATOR 19 19 0 0 38
2.	ZAGORJE GEN I. 20 18 0 2 36
3.	KRKA	20 15 0 5 30
4.	MER. TENZOR PTUJ20 14 0 6 28
5.	VEPLAS VELENJE 20 13 0 7 26
6.	PIRAN	20 10 0 10 20
7.	CELJSKE MESNINE 20 10 0 10 20
8.	MLIN. AJDOVŠČINA 20 8 0 12 16
9.	ANTRUM SEŽANA 20 5 0 15 10
10.	NAKLO-TRŽIČ 19 4 0 15 8
11.	OLIMPIJA 20 2 0 18 4
12.	BURJA ŠKOFIJE 20 1 0 19 2
najbolj približale v 20. minuti, ko je bilo 12:7, poleg tega pa so imele še napad za znižanje, a ga niso izkoristile. Svoje sta pri številnih napakah naredila mladost in trema, poleg tega pa je bilo v dvorani izredno hrupno, saj se je premierno predstavila domača navijaška skupina in pripravila odlično vzdušje.
V drugi del igre so gostje krenile pogumno in v 35. minuti zaostajale za 7 zadetkov (20:13). Sledil je nekajminutni »mrk«, domačinke so naredile delni izid 8:0 in razblinile vse dvome o končnem zmagovalcu. Mlada gostujoče ekipa se je do konca srečanja borila po svojih najboljših močeh, končni izid pa je bil 39:18 za Za-savčanke, pri katerih je kar 10 zadetkov dosegla prva strelka lige Neli Irman.
Ptujčanke že v torek čaka novo zahtevno gostovanje: ob 17. uri se bodo namreč v Stožicah pomerile z ekipo Krima Mercatorja, ki je v nedeljo izgubila tudi teoretične možnosti za preboj med najboljše štiri ekipe v Evropi.
tp
izjemen zadetek odličnega Ma-roha, ki je vratarja Radeč prelisičil z »lobom«.
Pred rokometaši Drave, ki so - kot vse kaže - ujeli veter v jadra, so sedaj tri domače preizkušnje, v katerih se nadejajo nadaljevanja uspešne serije. Upati je le, da se bo smola s poškodbami končala in da se bodo poškodovani igralci (Bezjak, Zolar in Požar) kmalu vrnili na parket.
tp
2. SRL MOŠKI			
REZULTATI 17. KROGA: Radeče			
MIK Celje - Drava Ptuj 21:22, Mitol			
Sežana - Rudar 26:30, Pomurje -			
Mokerc Ig 27:27, Brežice -			Slovenj
Gradec 2011 17:23, Arcont Radgo-			
na - Črnomelj 28:29,		Col	- Nova
Gorica 33:26			
1. SLOV. GRADEC 16	14	1	1 29
2. MOŠKANJCI-GOR. 15	12	0	3 24
3. MOKERC IG 16	11	1	4 23
4. ČRNOMELJ 16	10	1	5 21
5. RADEČE MIK CELJE 15	10	0	3 20
6. DRAVA PTUJ 16	9	1	6 19
7. BREŽICE 15	8	0	7 16
8. ARCONT RADGONA 16	7	1	8 15
9. COL 15	5	0	10 10
10. POMURJE 15	2	3	10 7
11. NOVA GORICA -1 16	4	0	12 7
12. MITOL SEŽANA 16	3	0	13 6
13. RUDAR 15	2	0	13 4
Odbojka m 3. DOL - vzh. (ž) u
Kljub zapletu se je razpletlo z zmago
Črna - ZOK AC Prstec Ptuj 1:3
(-19, 19, -23, -9)
ŽOK AC PRSTEC PTUJ: T. Miliče-vič, M. Miličevič, Vidovičeva, Kram-bergerjeva, Kokolova, Intiharjeva, Islamovičeva, Vindiševa, Kosijeva, Stanetovaje, Leskovarjeva. Trenerka: Jasna Zajšek.
Ženski odbojkarski klub AC Prstec Ptuj je na srečanju proti Črni že pred tekmo doživel »majhen« zaplet. Tekma je bila namreč delegirana za 17. uro, a so jo domačini prestavili na 16. uro (tudi sodnika sta bila delegirana za 17. uro). Kljub prestavitvi in pritiskom so Ptujčanke na koncu zasluženo slavile in ostajajo v vodstvu 3. lige vzhod.
Po kratkem ogrevanju so rutinsko opravile s prvim nizom, v katerem smo videli veliko menjav v vodstvu. Serija do-
3. DOL - vzhod (ž)			
REZULTATI 14. KROGA: Črna -			
AC Prstec Ptuj 1:3, Maribor		-	For-
mis II. 1:3, Turbina	- Prevalje	II.	3:0,
Mežica - ZM Ljutomer 2:3			
1. AC PRSTEC PTUJ	12 10	2	31
2. TURBINA	13 10	3	29
3. VUZENICA	12 8	4	2T
4. ZM LJUTOMER	12 8	4	23
5. MEŽICA	13 T	6	19
6. FORMIS II.	12 6	6	18
7. PREVALJE II.	13 4	9	10
8. ČRNA	12 2	10	1
9. MARIBOR	13 1	4	4
Foto: Črtomir Goznik
Maruša Miličevič (ŽOK AC Prstec Ptuj)
Kegljanje
brih servisov Maruše Miličevič je gostjam prinesla odločilno prednost za zmago 25:19. V drugem nizu so Ptujčanke kot po navadi popustile in po slabem servisu, igri v polju in sprejemu prepustile niz vedno bolj razigranim Korošicam. Te so bile v zaletu tudi v nadaljevanju in so si v 3. nizu z izredno borbeno igro priigrale pet točk prednosti. V napeti končnici je sledila izredna borba za vsako točko, izkušnje pa so tokrat obrnile tehtnico na ptujsko stran, ki je slavila 25:23. Domačinke so po izgubi tega niza motivacijsko povsem popustile, zato je bil četrti za gostje le še formalnost. Kljub temu so izkazale ves potencial ekipe, ki je igrala kot homogen kolektiv.
Ptujčanke so tako prišle na Koroškem do pričakovane zmage, pravi derbi pa se jim obeta v prihodnjem krogu, saj se bodo v soboto ob 17. uri v športni dvorani Gimnazije Ptuj pomerile s tretjeuvrščeno ekipo iz Ljutomera.
David Breznik
Preko Šoštanja do obstanka
Do konca tekmovanja v keglja-ških ligah so samo še trije krogi, ptujska ženska ekipa pa si je z zmago v Šoštanju že zagotovila obstanek. Točki iz Šoštanja sta zato toliko slajši. Ptujčanke so tokrat podirale keglje kot za šalo in bile od svojih gostiteljic boljše za 101 kegelj.
Prav nasprotno je v moški konkurenci, kjer so Ptujčani tokrat izgubili in bodo vse do konca trepetali za obstanek. Tokrat niso igrali slabo, vendar jih je sreča tokrat zapustila, saj so izgubili samo za 21 kegljev. Tako je v prvem dvoboju Ivo Čuš izgubil samo za tri točke, Dušan Čeh pa je podrl visokih 548 kegljev, a osvojil samo pol točke (enako število jih je namreč podrl njegov tekmec).
ŠOŠTANJ - DRAVA DETA CENTER 1:7 (3061 -3162)
DRAVA DETA CENTER: Fridlova 494, Krušičeva 550, Plajnškova 521, Kolarjeva 532, Bombekova 536, Krambergerjeva 529.
3. SKL - vzhod (m)
REZULTATI 15. KROGA: Rile Servis - Drava Deta Center 5,5:2,5, Konjice - Lokomotiva 6:2, Radenska - Petrol 5:3, Prepolje - Ceršak 1:7, Nafta - Gašper 6:2.
1. B SKL (ž)
REZULTATI 15. KROGA: Šoštanj - Drava Deta Center 1:7, Novo mesto - Impol 2:6, Trebnje - Lanteks II. 5:3, Miklavž - Radenska 6:2, Gorica - Slovenj Gradec 8:0.
1.	LANTEKS II. 15 13 0 2 26
2.	TREBNJE 15 12 0 3 24
3.	IMPOL	15 9 1 5 19
4.	MILAVŽ	15 9 0 6 18
5.	ŠOŠTANJ 15 7 0 8 14
6.	RADENSKA 15 5 2 8 12
7.	DRAVA DETA CEN. 15 6 0 9 12
8.	SLOVENJ GRADEC 15 4 2 9 10
9.	GORICA	15 4 1 10 9
10.	NOVO MESTO 15 3 0 12 6
1. NAFTA	15	12	1	2	25
2. RADENSKA	15	9	0	6	18
3. PREPOLJE	15	9	0	6	18
4. CERŠAK	15	T	3	5	n
5. KONJICE	15	T	1	T	15
6. DRAVA DETA CENTER15		6	0	9	12
T. PETROL	15	5	2	8	12
8. RILE SERVIS	15	6	0	9	12
9. GAŠPER KOROTAN 15		4	3	8	11
10. LOKOMOTIVA	15	5	0	10	10
RILE SERVIS - DRAVA DETA CENTER 5,5:2,5 (3112 - 3091)
DRAVA DETA CENTER: Čuš 521, Premzl 512, Žnidarič 254 - Vogrin 243, Murko 498, Kozoderc 515, Čeh 548.
DK
Strelstvo m SS. dvoboj Slovenija - Hrvaška
Jan Šumak zmagal s 593 krogi
V soboto je na centralnem strelišču v Ljubljani potekalo tradicionalno, 38. srečanje med reprezentancama Slovenije in Hrvaške v streljanju z zračnim orožjem. Končni rezultat je bil 3:5 za hrvaške strelce, Slovenci pa so si točke priborili med člani in mladinkami s puško ter med mladinci s pištolo. Za slovensko reprezentanco je uspešno nastopalo tudi šest strelcev iz Spodnjega Podravja: mladinca Jan Šumak in Sašo Stojak ter člani Majda Raušl, Boštjan in Simon Simonič ter Kevin Venta.
Med naštetimi strelci je najboljši rezultat dneva dosegel ormoški strelec Kovinarja Jan Šumak, ki je zmagal z osebnim rekordom v sezoni s 593 krogi in postavil odlične temelje za ekipni uspeh mladincev s puško. Žal preostala člana reprezentance nista sledila dosežku Šumaka, saj sta Gregor Gotovina in Tadej Žalik s 583 in 575 krogi osvojila 4. in 7. mesto, v ekipnem seštevku pa so slovenski mladinci zaostali za 2 kroga (1751:1753)!
Pri članih s puško so slavili Slovenci (Željko Moičevic, Mitja Černi, Robert Mar-koja) z rezultatom 1777:1767. Najboljši rezultat je sicer dosegel bodoči hrvaški olimpijec Petar Gorša, dvakratni mladinski evropski prvak.
Drugo točko Sloveniji so
Foto: Simeon Gönc
V slovenski reprezentanci so se na dvoboju s Hrvaško predstavili tudi Jan Šumak, Kevin Venta, Sašo Stojak in Majda Raušl, točka za ekipni uspeh pa je pripadla samo najmlajšemu med njimi, Ptuj-čanu Stojaku.
priborile mladinke s puško s končnim ekipnim rezultatom 1162:1158 krogov. Med posameznicami je zmagala slovenska strelka Špela Mihalič z lepim rezultatom 395 krogov. S 384 in 383 krogi sta končali preostali Slovenki Živa Mu-hič in Natalija Otoničar. Med članicami s puško, kjer so zmagale Hrvatice z rezultatom 1177:1165, je slavila Splitčanka Sandra Vitez s 395 krogi pred Varaždinko Tanjo Perec s 394 krogi, na tretjem mestu pa je z letošnjim najslabšim osebnim rezultatom 391 krogov prista-
la najboljša slovenska strelka Živa Dvoršak, ki je na EP na Finskem izpolnila kvoto za OI v Londonu. Klavdija Pufič in Renata Oražem Vršič sta s 388 in 386 krogi osvojili 4. in 6. mesto.
V drugi disciplini, streljanju s pištolo, so tretjo točko Sloveniji priborili mladinci, ki so zmagali z rezultatom 1679:1652. Posamično zmago je dosegel slovenski strelec Klemen Juvan s 573 krogi, dobro pa sta nastopila tudi Kamničan Rožle Repič in Ptujčan Sašo Stojak, ki sta s
560 in 546 krogi osvojila 3. in 4. mesto. Za mladega Ptujča-na, ki sodi še v kategorijo kadetov, je to po mednarodnem turnirju v Rušah v januarju že tretji reprezentančni nastop. Med člani s pištolo, kjer je bil rezultat 1703:1695 za hrvaško reprezentanco, je zmagal hrvaški strelec Vlado Cindrič s 577 krogi, za slovensko ekipo pa je najbolje nastopal Boštjan Si-monič in s 569 krogi osvojil 2. mesto; tretji je bil Peter Tkalec s 567 krogi. Kot rezervista sta nastopala še Simon Simo-nič in Rok Ivanc ter s 563 in 560 krogi osvojila 5. in 7. mesto, slabše od pričakovanj pa se je odrezal Kovinarjev strelec Kevin Venta, ki je s 559 krogi osvojil 8. mesto. Dober ekipni nastop so pokazale članice s pištolo, ki pa so bile z rezultatom 1129:1138 kljub vsemu prekratke za točko. Med posameznicami je slavila hrvaška strelka Marija Marovic s 383 krogi, zelo dobro pa se je odrezala tudi Petra Dobravec, ki je s svojim rekordnim nastopom v slovenski reprezentanci s 382 krogi osvojila 2. mesto. Ptujska strelka Majda Raušl je s 376 krogi osvojila 5. mesto in pokazala streljanje v svojem povprečju letošnje sezone. Med mladinkami s pištolo, kjer so slavile hrvaške strelke z rezultatom 1083:1093 in postavile končni izid 5:3 za hrvaško izbrano vrsto, je slavila Hrvatica Arisa Šerifovic s 377 krogi, najboljši slovenski nastop pa je na 2. mestu pokazala Katja Vodeb s 367 krogi.
Simeon Gonc
Košarka m 4. SKL (m)
Solidna predstava ob koncu prvenstva
Ptuj - Posavje Podbočje 48:58
(13:16, 14:11, 13:12, 8:19)
KK PTUJ: Dobrin 12, Ajhmajer 8, Franjkovič 3, Kramberger 11, Drevenšek 2, Vodušek 6, Krajnc 2, Jakomini, Holc 2, Čoh 2. Trener: Matjaž Damiš.
Favorizirana ekipa Posavja je po zaslugi izkušenj, ki jih je dodobra izkoristila v zadnjih minutah tekme, prišla na Ptuju do navidezno visoke zmaga. Razlika med moštvoma je bila dejansko minimalna kljub dejstvu, da bodo košarkarji iz Pod-bočja igrali v končnici za vstop v 3. ligo, Ptujčani pa so pri dnu lestvice.
Že uvodna četrtina je nakazala trd boj: domači košarkarji so začeli zelo čvrsto v obrambi, vendar so si hitro nabrali veliko število osebnih napak, ki so jih igralci Posavja kaznovali s prostimi meti. Po nekaj dobro izpeljanih nasprotnih napadih
Foto: Črtomir Goznik
Rok Vodušek (KK Ptuj, št. ii)
so v 7. minuti tekme vodili že 6:15. Ptujčani so s consko obrambo in serijo 7:1 znižali zaostanek. Razigranost doma-
Tenis • 1. zimska liga
REZULTATI 9. KROGA: TK SU-MARI - TC GOJA 0:3 (Kosi - Goj-čič 1:9, Horvat - Gregorec 6:9, Horvat/Kosi - Plajnšek/Gregorec 3:9); HIŠA KAGER - TRGOVINE JAGER 1:2 (Urbič - Majcenovič 6:9, Škrinjar - Jagarinec 9:6, Škrinjar/ Kreševič - Križe/Pisar 2:9); prosta ekipa Straf Skorba.
Ekipa Trgovine Jager je sicer zmagala proti ekipi Hiša Kager z rezultatom 2:1, a obenem izgubila pomembno točko v borbi za 1. mesto z ekipo TC Goya. Ta je visoko, 3:0, premagala zadnjeuvrščeno ekipo TK Šumari. Odgovor na vprašanje, kdo bo najboljši v 1. rekreacijski ligi
zima 11-12, bomo dobili	v zadnjem krogu.
Igre	Nizi
1.	TC GOJA 15	169
2.	TRGOVINE JAGER 14	164
3.	HIŠA KAGER 11	142
4.	STRAF SKORBA 9	124
5.	TK ŠUMARI 5	115
2. liga
PARI NASLEDNJEGA KROGA (SOBOTA, 10. 3.) OB 8.30: TK Skorba - TK Štraf, Duras projekt - TK Skorba Gad; ob 11.45: PSS Ptuj -Veterani.
JM
čih igralcev se je nadaljevala in po nekaj zadetkih Dobrina in odličnih skokih v napadu in obrambi Voduška so pove-dli 23:20. Do konca drugega dela smo spremljali še naprej »garanje« obeh ekip v obrambi, tako da so se napadalne akcije le redko končale z meti iz čiste situacije. Na odmor sta ekipi odšli poravnani in obetalo se nam je zanimivo nadaljevanje.
V njem smo videli manj organizirano igro ptujske ekipe v napadu, kar je na nek način odločilo tekmo. Tretja četrtina je namreč še bila pod kontrolo domačih, ki so po trojkah Dobrina in Krambergerja povedli 40:36. Trener ekipe iz Podbo-čja je s stalnimi menjavami držal hiter ritem igre in je vidno izčrpaval domačo vrsto. Ta je šla v zadnjih deset minut s točko prednosti, a je še naprej
4. SKL (m)
REZULTATI 14. KROGA: Ptuj -Posavje Podbočje 48:58, Primafoto Slovenj Gradec - Koroška Prevalje 67:64, Posavje Sevnica - Ruše 82:93, Celjski vitez - ŠRK Koši Šentjur 20:0
1.	CELJSKI VITEZ	14 14 0 28
2.	POSAVJE PODBOČJE 14 11 3 25
3.	RUŠE	14 7 7 21
4.	SLOVENJ GRADEC 14 7 7 21
5.	KOROŠKA PREVALJE 14 6 8 20
6.	PTUJ	14 4 10 18
7.	POSAVJE SEVNICA 14 3 11 17
8.	ŠRK KOŠI ŠENTJUR 14 4 10 12
drvela iz napada v napad. Posledica je bila, da skoraj pet minut zadnje četrtine ni dosegla koša iz igre. Na to je imela velik vpliva izjemno gibljiva conska postavitev košarkarjev Posavja, ki pa si kljub temu ni uspela priigrati občutnejše prednosti. Po hitrem nasprotnem napadu je Holc dobri dve minuti pred koncem izenačil na 48:48, nato pa so izkušeni gostje prevzeli vajeti igre v svoje roke. Ptujča-ni so nerazumljivo »divjali« po igrišču in zapravljali napade, medtem ko so igralci iz Podbo-čja po prekrških mirno zadevali proste mete in se na koncu veselili visoke zmage 58:48.
V zadnji letošnji prvenstveni tekmi je ekipa Ptuja odigrala zelo solidno. Pod vodstvom trenerja Matjaža Damiša je v tej sezoni napredovala v igri, čeprav je statistični vidik - 4 zmage in 10 porazov - bolj skromen. Ptujska moška košarka se počasi obrača v pravo smer, a bo za dokončen preboj potreben piramidni sistem dolgoročnega načrtnega dela z mladimi generacijami.
David Breznik
Nogomet • Prijateljske tekme
Zavrč - Rudar Trbovlje 1:1 (0:0)
STRELEC ZA ZAVRČ: S Čeh
(58.).
ZAVRČ: Golob, Lunder, Lenart, Filipovič, Avguštin. Kuserbanj, Le-tonja, Kokol, Šnajder, Kokot, Ma-tjašič. Igrali so še: Sagadin, Rumež, Murko, Gabrovec, S. Čeh, Murat, Marinič, Dugolin, Fridl. Trener: Miran Emeršič.
Kot naslednjo v nizu prijateljskih srečanj so nogometaši Zavrča v Dornavi gostili ekipo Rudarja iz Trbovelj, ki se počasi vrača na nogometni zemljevid Slovenije. V prvem polčasu smo gledali enosmerni promet proti vratom Trboveljčanov, toda to je bilo srečanje, v katerem se napadalci Zavrča niso proslavili, saj so zgrešili tudi nemogoče. V drugem polčasu je bila igra po številnih menjavah bolj izenačena. Najprej so zadeli varovanci Mirana Emerši-ča, nekdanji prvoligaš pa je izenačil nekaj minut pred koncem srečanja.
Naslednje srečanje, ki bo obenem generalka pred prvenstvom, bo vodilna ekipa na tretjeligaški lestvici odigrala v nedeljo v Beltincih proti tamkajšnji domači zasedbi.
Ptujčani tokrat učinkovito: NŠ Drava Ptuj -Železničar 5:0 (2:0)
STRELCI: 1:0 Gril, 2:0 Nežmah, 3:0 Antolič, 4:0 Levanič, 5:0 Anto-lič.
NŠ DRAVA PTUJ: Simonič, Horvat, Druzovič, Topolnik, Pukšič, Ljubec, Krajnc, Nežmah, Mumlek, Antolič, Gril. Igrali so še: Vrečko, Goričan, Levanič, Zdovc, Trep, Le-skovar. Trener: Tomi Grbavac.
Članska ekipa Nogometne šole Drava Ptuj je na srečanju proti Železničarju v trdi in odprti tekmi pokazala učinkovitost v napadu: dosegli so pet zadetkov in imeli ob tem še nekaj priložnosti. Trener Drave Tomi Grbavac je preizkusil nekatere taktične zamisli in postavitve, ki so jih nogometaši zadovoljivo izpolnili. Gostje iz Maribora so imeli v svojih vrstah na ptujskem igrišču z umetno travo dva mojstra nogometa, nekdanja slovenska reprezentanta Suada Filekoviča in Amirja Kariča. Slednji se ponovno ni mogel izogniti »žolčnim monologom«, naperjenim proti sodniku Silvestru Korniku, za kar ga je ta »obdaril« z rdečim
Foto: Črtomir Goznik
Podvinčani so na domačem igrišču ugnali tretje ligaša iz Rakičana.
kartonom. Mariborčani so sicer bili pri rezultatu 3:0 oškodovani za najstrožjo kazen, a med tekmo so imeli še nekaj obetavnih priložnosti za zadetek, pa jih niso znali realizirati. Na drugi strani ekipa NŠ Drava pod taktirko izkušenega Mu-mleka počasi kaže svoj pravi obraz. Ekipa Železničarja je bila tokrat »nasprotnik po meri« za uigravanje nekaterih kombinacij. Končna zmaga 5:0 kaže na premik k ofenzivni igri in dobro realizacijo napadalcev, ki bodo morali ta element izboljšati tudi na prvenstvenih tekmah.
Podvinci Betonarna Kuhar - Rakičan 2:0 (1:0)
STRELCI: 1:0 Požegar (20.), 2:0 Juršek (61.).
PODVINCI: Vesenjak, Brumen, Toplak, Marinič, Lah, Belšak, Topo-lovec, Požegar, Vindiš, Hauptman, Zagoršek. Igrali so še: Osterc, Ko-kol, Juršek, D. Petrovič, R. Petrovič. Trener: Miran Ljubec.
V soboto so Podvinčani gostili nogometaše Rakičana, ki sicer nastopajo v 3. SNL - vzhod, in slavili z dvema goloma razlike. Na prijateljskem srečanju so boljšo igro prikazali domačini, ki so imeli veliko priložnosti za zadetek, vendar jim je le dve uspelo realizirati. Prvič so to
David Petrovič, kapetan,
Podvinci Betonarna Kuhar: »Današnja zmaga me ne preseneča, saj smo dobro pripravljeni pred začetkom drugega dela sezone. Enostavno nadaljujemo tam, kjer smo lani končali. Vzdušje, ki ga imamo v ekipi, je odlično, posledica tega pa so dobri rezultati na pripravljalnih srečanjih.«
storili že v 20. minuti, ko je odličen protinapad zaključil Požegar. Med strelce se je na začetku drugega polčasa vpisal tudi Juršek, ki mu je uspelo zadeti iz prostega strela. Glede na to, da so gostje prvo akcijo, ki se je zaključila s strelom na gol, izpeljali šele v 86. minuti, lahko rečemo, da dvoma o zmagovalcu ni bilo ...
1A Avto Gerečja Vas - Paloma 2:1 (0:1)
STRELCI: 0:1 Marc (35.), 1:1 Leben (60.), 2:1 Leben (78.)
1A AVTO GEREČJA VAS: Po-
tpara, Gerečnik, Debevec, Lešnik, Šešo, Kokot, Vrabl, Ivančic, Rozman, Novak, Hertiš. Igrali so še: Ka-isersberger, Horvat, Leben, Letonja, Mlakar, Sagadin, Šmigoc. Trener: Ivan Ornik.
Atletika • Atletski klub Cestno podjetje Ptuj
Domjanovi dvojna krona
Zadnji del slovenske zimske atletske sezone so z vidika ptujskih atletov zaznamovali tekmovalci v metalnih disciplinah, posebej mlajša mladinka Veronika Domjan, ki je minuli konec tedna zmagala najprej v metu diska, nato pa še v suvanju krogle. Lanska pionirska državna prvakinja in rekorderka je v Domžalah opravila tudi s konkurenco v starejši kategoriji in zmagala z rezultatom 39,06 metra. Dan kasneje je na vrh zmagovalnega odra stopila še v Slovenski Bistrici, kjer je z rezultatom 13,36 metra za več kot en meter ugnala konkurenco.
»Zmagi sta seveda odličen začetek sezone, vendar sem še bolj zadovoljna s tem, da sem izboljšala oseben rekord v suvanju krogle, za disk pa se bom morala še potruditi. Na tekmah je bilo odlično, saj nam je bilo tudi vreme naklonjeno,« je z nasmeškom na obrazu po tekmovanju povedala Domjanova
Nadarjena ptujska metalka Veronika Domjan je minuli konec tedna slavila na zimskem državnem prvenstvu za mlajše mladinke v suvanju krogle in metu diska.
in dodala, da si želi, da v poletni sezoni krogla in disk poletita še dlje.
S strokovnega vidika je mete svoje varovanke pospremil tre-
ner Gorazd Rajher: »Dolžina meta diska sicer ni odsev dobrega dela v prehodnem času, je pa dober obet za poletni del, kjer želimo doseči cilj okoli 45
PALOMA: Vigec, Dugonjič, Sluga, Knuplež, Burian, Stojanov, Furek, Kramberger, Mumilovič, Vreča, Marc. Igrali so še: Ferk, Osvald, Trajkovski, Fanedl, Rihtarič, Žabo-ta, Hutinski, Gorjup. Trener: Marin Bloudek.
V dobri in na trenutke zelo ostri nogometni predstavi - kot bi šlo za prvenstveno srečanje - so nogometaši Gerečje vasi zasluženo premagali goste iz Sladkega Vrha, sicer člane 3. SNL - vzhod. V prvem polčasu so vijoličasti iz Gerečje vasi imeli dve imenitni priložnosti, ko sta se Novak in Hertiš znašla sama pred vratarjem Vigecem, vendar ga nista uspela premagati. Igralci Palome so nepričakovano povedli v 35. minuti, ko je s približno 18 metrov Marc močno streljal, žoga je oplazila Gerečnika ter spremenila smer in končala v mreži nemočnega Potpare.
Na začetku drugega polčasa je imela Paloma priložnost za povečanje vodstva, vendar je Potpara dobro posredoval po strelu z glavo Trajkovskega. Nogometaši Gerečje vasi, ki so bili tokrat »gostitelji« v Staršah, so do izenačenja prišli po lepi akciji, ko je Letonja s predlož-kom našel samega Lebna, ta pa je uspel premagati gostujočega vratarja. V 78. minuti je Leben po samostojni akciji še drugič premagal vratarja Palome in postavil končni izid tekme.
metrov. Veronika se je teden dni pred zimskim prvenstvom udeležila priprav v hrvaškem Medulinu, zato ni imela potrebne svežine za daljše mete.« Rajher ocenjuje, da je pred Do-mjanovo še bleščeča kariera, a bo morala pred tem na treningih opraviti še nekaj deset tisoč metov, da bo osvojila pravilno biomehanično tehniko meta diska. Ob tem uspehu ptujskih atletov pa je Rajher dodal, da ga skrbi prihodnost nadarjene generacije mladih ptujskih metalcev: »Z grenkim priokusom gledamo v prihodnost vseh metalcev v AK Cestno podjetje Ptuj, saj s postavitvijo nove dvorane za košarko izgubljamo potrebne površine za varno in uspešno vadbo.«
Na zimskih metalnih prvenstvih se je izkazala tudi mlajša mladinka Melani Hentak, ki je v metu kopja s solidnim rezultatom 41,49 metra zasedla nehvaležno 4. mesto. Prav tako četrti je bil veteran Dejan Dokl, ki je v suvanju krogle pri članih tokrat zmogel 14,68 metra. Med mladinci sta v isti disciplini Miha Žuran in Aljaž Ramot zasedla peto in šesto mesto.
Uroš Esih
1. SNL: Triglav še verjame
Rezultati 22. kroga: Triglav - Maribor 2:1 (1:0); strelci: Jelar (29.), Burakovič (60.), Vo-laš (94.);
Rudar Velenje - Mura 05 1:2 (0:1); strelci: Klinar (85.), Fajič (2.) Horvat (65.);
HIT Gorica - Celje 1:1 (1:1); strelca: Arčon (7.), Bezjak (41. iz 11-m);
Domžale - Luka Koper 1:0 (0:0); strelec: Vuk (80.)
Nafta - Olimpija 0:6 (0:3); strelci: Vršič (9. iz 11-m. in 70.), Djerma-novič (30., 34. in 58.), Nikezič (68.) R. K.: Levačič (9./Nafta).
1.	MARIBOR 22 15 4 3 49:24 49
2.	OLIMPIJA 22 10 7 5 38:26 37
3.	HIT GORICA 22 10 5 7 35:25 35
4.	MURA 05 22 10 5 7 27:27 35
5.	RUDAR VELENJE22 8 6 8 37:31 30
6.	DOMŽALE 22 8 4 10 26:34 28
7.	LUKA KOPER 22 7 6 9 28:27 27
8.	CELJE 22 7 5 10 28:33 26 . NAFTA 22 5 6 11 25:39 21 10. TRIGLAV 22 4 4 14 10:37 16
Tržec - Apače 2:3 (1:1)
STRELCI: 1:0 R. Pečnik (20.), 1:1 Fruk (33.), 2:1 J. Emeršič (57.), 2:2
A.	Predikaka (80.), 2:3 Šenkiš (83.). TRŽEC: Gnilšek, Serdinšek, A.
Pečnik, Zupanič, Petrič, Skrbinšek,
B.	Emeršič, R. Pečnik, J. Emeršič, M. Fideršek, T. Fideršek, D. Fider-šek. Igrali so še: Svenšek, Pernek, Kovačič, Šprah. Trener: Igor Levstik.
APAČE: Lendero, B. Bauman, Princl, M. Bauman, Širovnik, Fruk, Rumež, Murko, A. Predikaka, Šenkiš, Ivančič. Igrali so še: Travnikar, P. Predikaka, Pišek, Zajc, Korman. Trener: Bogdan Bauman.
Nogometaši obeh ekip so prikazali dinamičen, borben in všečen nogomet. Domačini so bili do zadnje tretjine srečanja boljši in so minimalno vodili, v zaključku pa so gostje iz Apač izpeljali nekaj dobrih akcij ter dvakrat zadeli in preobrnili izid v svojo korist.
ŽNK Dornava -SV Windischgarsten 2:4 (0:3)
STRELKE: 0:1 Pichlerjeva (25.), 0:2 Geisbergerjeva (30.), 0:3 J. Pril-ler (45.), 1:3 Nežmahova (65.), 1:4 J. Priller (67.), 2:4 Podhostnikova (90.).
DORNAVA: Pernatova, Milčeva, Potrčeva, Baklanova, Ljubečeva,
Pa se je pričel - spomladanski del prvenstva v 1. SNL namreč. Po reprezentančni uverturi so se oči ljubiteljev nogometa usmerile v domače prvenstvo, ki je že na začetku postreglo z velikim presenečenem. Prav vsi s(m)o v Kranju pričakovali nadaljevanje zmagovite mariborske serije, a se je obubožani gorenjski palček pogumno zoperstavil Golja-tu in slavil. Tako je pokazal, da niso iz trte izvite obljube, da se bodo do konca borili za obstanek.
V Lendavi je domača Nafta klonila proti Olimpiji, odločilni trenutek tekme - izključitev Levačiča in najstrožja kazen za Ljubljančane - pa se je zgodil že v 9. minuti. Drugi prekmurski prvoligaš, Mura 05, je bil veliko uspešnejši, saj je slavil na vročem gostovanju v Velenju. Domačini so si ustvarili veliko priložnosti, izkoristili pa le eno. Goričani so na domačem igrišču le remizirali s Celjem, ki je bil celo bližje zmagi.
Derbi kroga je bil odigran v Domžalah, kjer sta se srečala nekdanja državna prvaka. Celoten izkupiček so na svoj račun vpisali domačini, ki jih je do zmage popeljal Vuk.
JM
Podhostnikova, Nežmahova, Šala-munova, Veličkovičeva, M. Mako-vec, Miličičeva. Igrale so še: S. Ma-kovec, Maksimovičeva, Štorekova. Trener: Mitja Serdinšek.
Ker so priprave na drugi del sezone že v teku, so se nogometašice Dornave v prijateljski tekmi pomerile z nogometašicami iz sosednje Avstrije. Srečanje je potekalo na igrišču z umetno travo na Ptuju, ki ga Dornavčanke niso vajene. Av-strijke so v prvem polčasu igrale bolje in jim je uspelo zatresti mrežo domačink kar trikrat. Vsi trije goli so bili posledica slabe organiziranosti obrambe domačink. V drugem delu srečanja so se domačinke le prebudile: v 65. minuti so po uspešno izvedeni akciji le zatresle mrežo gostij. Kmalu za tem so Avstrijke ponovno dosegle gol - domači vratarki je žoga ušla iz rok v gol. Dornavčanke so tik pred koncem srečanja z golom Podhostnikove ublažile poraz.
TP, DB, AK, DK
Saša Ljubec, kapetanka ŽNK Dornava: »Današnjo tekmo smo odigrale solidno, predvsem v drugem polčasu, kjer smo imele nekaj zelo lepih priložnosti. Fizično še nismo najbolje pripravljene, smo pa dobile novo igralko Urško Pavlec, ki nam bo pomagala v prihajajočih tekmah.«
Foto: Črtomir Goznik
Igralke Dornave so se dokaj enakovredno kosale z Avstrijkami.
Športna novička
Namizni tenis •
Ekipno pokalno prvenstvo Ljutomera
Na občinskem pokalnem tekmovanju v namiznem tenisu se je pomerilo sedem ekip, največ uspeha pa so imeli igralci Spina, ki so v tekmi za 1. mesto premagali prvo ekipo Partizana. Mali finale je pripadel vrsti Dentala B.
Rezultati:
polfinale: Partizan I. - Cven I. 5:3, Spin I. - Dental B. 5:4; za 3. mesto: Dental B. - Cven I. 5:1, za 1. mesto: Spin I. - Partizan I. 5:0.
Vrstni red:
1. Spin I. (Štefanec, Murkovič, Kreft), 2. Partizan I. (Kozar, Grego-rinčič, Kuster), 3. Dental B. (Jago-dič, Fijavž, Senčar), 4. Cven I. (Var-gazon, Žibrat, Cvetko).
NŠ
Ptuj • Z Natalijo Karo Korošak o tradicionalnem indijskem sistemu zdravljenja
Z ajurvedo do več zdravja in simbioze z naravo
Natalija Karo Korošak se že vrsto let ukvarja z zdravilnim zvokom ter drugimi različnimi tehnikami sproščanja, izpopolnjuje se v ajurvedi, tradicionalnem sistemu zdravljenja v Indiji.
»Petkova srečanja z Natalijo Karo Korošak in njeno meditativno glasbo so nekaj posebnega. Po dveh urah zvočne kopeli smo običajno kar malo zaspane, saj nas zvok gongov in vseh drugih instrumentov, iz katerih Natalija izvablja zvoke, skoraj uspava, obenem pa nas napolni z močno energijo. Svet je enostavno lepši, težave, ki so se zdele nepremagljive, pa spet obvladljive,« so po enem od meditativnih večerov z glasbo povedale udeleženke, ki se vsak prvi petek v mesecu srečujejo v prostorih ptujske četrtne skupnosti Center.
»Ajurveda je znanost o življenju in dolgoživosti, kot to definira ta najstarejši do sedaj znani medicinski sistem, star več kot pet tisoč let, s starimi zapisi s strani gurujev. Vede pravijo, da je smisel človeškega življenja spoznati našo pravo identiteto in (za)živeti zdravo, pri čemer je še posebej pomembna priprava zdrave hrane in pravilen način prehranjevanja. Po ajurvedi so namreč vse ali vsaj večina bolezni doma v debelem črevesju. Ce se torej naučimo pravilno prehranjevati, obenem pa svoje življenje uredimo tako, da čim bolj zmanjšamo negativne učinke stresa v vsakdanjem življenju, smo pravzaprav zase naredili največ, kar je mogoče,« pove Natalija, ki v svet novih spoznanj stopa počasi, z veliko študija in z lastnimi izkušnjami. Da bi to dragoceno znanje razširila med ljudi, je pred nedavnim organizirala tudi ajurvedski vikend, ki je potekal ob Bohinjskem jezeru v samem osrčju Julijskih Alp, kot eden redkih tovrstnih poskusov praktičnega podajanja tega starodavnega znanja pri nas v Sloveniji. Življenje nas uči, zakaj se ne bi še sami? Za dobro počutje je včasih dobro stopiti iz domačega kroga spoznanj in začeti odkrivati novo. Morda je prav ajurveda tisto, kar prinese mir vam in ljudem okoli vas. Gre za širitev zavesti ljudi o pomenu zdravega načina življenja in usmeritvi k naravi, ker bo ne glede na vse treba preživeti. Druženje so udeleženci ajurvedskega vikenda, ki ga želi Natalija ponoviti še v drugih okoljih, začeli z učenjem teh-
Foto: zasebni arhiv
Natalija Karo Korošak se že vrsto let ukvarja z zdravilnim zvokom ter različnimi tehnikami sproščanja, izpopolnjuje se v ajurvedi, ki je tradicionalni sistem zdravljenja v Indiji.
nik meditacije in dihanja po principih krija joge ter dobro znanimi jogijskimi vajami, kot je »pozdrav soncu«.
Večina začimb ima zdravilne lastnosti
Največ časa so posvetili pripravi avtentičnih indijskih jedi. Spoznali so izredne učinke pravilne kombinacije različnih zelišč in začimb ter preverili, kako te delujejo na telo. Srce indijske kuhinje je začinjanje oziroma vešča uporaba začimb, zelišč in arom. »Domiselna uporaba izbranih aromatičnih začimb in zelišč, s katerimi izvabimo iz jedi skrite okuse, daje indijski kuhinji njeno izjemnost. Zaradi njih obrok ni le okusen, pač pa tudi lažje prebavljiv. Večina začimb ima zdravilne lastnosti. Znanost o pravilni uporabi začimb pri oblikovanju okusa jedi in ohranjanju zdravja je predstavljena v Ajurvedi, svetih spisih, starih več tisoč let. Ajurved-
Ananasov čatni
Ananas je v Indiji zelo priljubljen. Najboljši je, če dozori naravno. Zrel ananas je sladko dišeč in mu zlahka izpulimo notranje liste. Za pripravo ananasovega čatnija potrebujemo: en srednje velik ananas, eno žlico ghija, eno žičko kumine, dva drobno sesekljana sveža čilija brez semen, pol žličke kurkume, štiri žlice vode in 175 g rjavega sladkorja.
Ananas z ostrim nožem olupimo in mu odstranimo očesa. Po dolgem ga razrežemo na štiri dele in iz vsake četrtine odstranimo stržen. Vsak kos po dolgem razrežemo na tri trakove in vsak trak narežemo na manjše koščke. Stresemo jih v skledo in damo na stran.
V kozici razgrejemo ghi ter pražimo kumino in čilije, dokler ne potemnijo. Dodamo kurkumo, takoj zatem pa še ananas. Med mešanjem pražimo od štiri do pet minut. Dodamo vodo in na šibkem ognju pokrito kuhamo 15 minut. Od časa do časa premešamo. Dvignemo pokrov in kuhamo naprej, da večina tekočine izpari. Na koncu primešamo sladkor in kuhamo na enako šibkem ognju, dokler se čatni ne zgosti (približno 10 minut).
Ananasov čatni lahko serviramo s puriji proti koncu obroka ali pa z drugim posladkom, na primer s šrikhandom ali kulfijem.
ska kuhinja pozna veliko vrst začimb, med najbolj znanimi tudi pri nas pa so žafran, ki je znan kot kralj začimb, sveži ingver, ki je krepilen, kardamom, ki je iz iste družine kot ingver in ga uporabljamo za začinjanje slaščic, lahko pa ga tudi žvečimo po obroku ter tako osvežimo dih in izboljšamo prebavo. Kurkuma na primer pospešuje izločanje seča, kajenski poper stimulira prebavo. Pri umetnosti začinjanja je najpomembneje, kako naredimo masalo (mešanico začimb). Kuhar, ki zna narediti dobro mešanico začimb in zelišč, lahko vsakdanjo hrano spremeni v brezmejno paleto raznovrstnih jedi in da vsaki od njih svojstven okus.
Vedska kuhinja je praktična, saj omogoča, da najboljše jedi pripravimo v zelo kratkem času. Klasično vedsko kosilo obsega riž, dal (leča), čapatije in zelenjavno jed. Tudi naš tipično vedski jedilnik na ajurvedskem vikendu je sestavljala zelenjavna juha, ki smo ji dodali zanimivo masalo (kombinacijo
zmletih začimb), zaradi česar je bil njen okus naravnost enkraten in neprimerljiv z vsem tistim, kar sicer poznamo v naši običajni kuhinji. Tudi riž smo pripravili na prav poseben način, tako da zrna niso izgubila svoje hranilne vrednosti in strukture in ga pražili tako, da je bil lažje prebavljiv. Dodali smo različne rahlo pikantne priloge, da sta čičerika in leča kot nadomestka živalskih beljakovin še posebej teknili,« je del skrivnosti iz ajurvedske kuhinje, ki so jih odkrivali na ajuvedskem vikendu predstavila Natalija Karo Korošak.
Posvetili so se tudi pripravi zelenjavnih karijev, ki so neke vrste enolončnice, zelo nasitne in z različnimi vrstami zelenjave. Še posebno zanimanje pa je vzbudila priprava čapatijev, saj so različnih oblik in okusov in so še najbolj podobni našim palačinkam, vendar drugačne strukture ter bolj hrustljavi. V Indiji jih uporabljajo namesto kruha. Moka za čapatije je iz celih pšeničnih zrn, zmletih v droben rumenkasto rjav
Foto: zasebni arhiv
Ananasov čatni
prašek. Catniji osvajajo zaradi svojega pekočega sladkega okusa, jabolčni in ananasov čatni poudarita okuse glavnih jedi, nasploh pa čatniji pospešujejo prebavo in vzbujajo tek. V Indiji pravijo, da je dober čatni tako pekoč, da ga komaj ješ, hkrati pa tako sladek, da se mu ni mogoče upreti. Zadostuje pa že čajna žlička ali dve, pred obiljem svari Natalija Karo Korošak.
Ajuverdske jedi polnijo z energijo
Ajuverdske jedi so morda za zahodnjake malce nenavadne, a so, preverjeno, izredno okusne, nasitljive, obenem pa ohranjajo telo in duha budnega ter nas napolnijo z energijo. S tako hrano se res ne moremo prenajedati, saj so že manjše količine povsem zadostne. Sama pestrost jedi pa pripomore k temu, da organizem dobi vse potrebne snovi. Po ajurvedi je treba hrano pripravljati tako, da je vsaj v enem od glavnih obrokov (jedi) zadoščeno vsem šestim okusom: sladkemu, slanemu, kislemu, ostremu, grenkemu in trpkemu. „V Indiji ne uporabljajo masti ali olja za cvrtje oziroma pečenje, saj je znano, da je tako pripravljena hrana zelo nezdrava. Namesto tega izdelujejo t. i. ghi, ki je po posebnem postopku prečiščeno neslano surovo maslo. S postopkom kuhanja odstranimo iz njega višek vode, vodo-topne kemikalije in mlečne proteine. Tega nato uporabljajo za vse vrste hrane. Njegova prednost je, da ne povečuje holesterola tako kot surovo maslo in druge živalske maščobe, saj v njem ni več živalskih proteinov. Pospešuje tudi zdravljenje poškodb, čirov, podmaže črevesje in s tem odstranjuje zaprtost.
»Ajurvedska kuhinja ne pozna alkohola, niti kave. Cisla pa napitke, še posebej zdravilni so čaj iz ingverja in dodatkom drugih začimb, limetin napitek ter vroče žafranovo mleko s pistacijo. Prav tako pa tudi lasi, slasten tradicionalni ajurvedski napitek, ki lajša prebavo. Izdelamo ga iz jogurta, ki mu dodamo veliko različnih začimb in razredčimo z vodo, da je napitek lažje prebavljiv. Primeren je za vse tipe telesa in duha ter idealen napitek ob zaključku glavnega obroka v času kosila,« pove Natalija. Po ajurvedi je zdravilen tudi zvok; če je pravilno uporabljen, zvok zdravi in izboljšuje naše počutje. Zvočne seanse umirjajo duha, odpravljajo učinke stresa in nas globoko sprostijo.
»Zdravje je stanje zavesti, zato prestopimo iz materialnega in živimo z zakoni narave,« še svetuje Natalija. Pet tisoč let staro ajurvedsko izročilo je prava alternativa za današnje življenje v neprijaznem in kaotičnem razčlove-čenem svetu, v katerem zmeraj redkeje najdemo rešitve za svoja temeljna eksistenčna vprašanja.
MG
Piše: Vladimir Kajzovar, bibliotekarski specialist • Matija Murko (10. 2. 1861-11. 2. 1952)
Ob 150. obletnici rojstva
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Študijska leta na Dunaju
Namesto bližnjega Gradca si je za študij izbral Dunaj, deloma zaradi Miklošiča, deloma pa zato, ker je bil Dunaj glavno mesto in bo lažje našel zaslužek. Prvi meseci so bili težki, prejel pa je posojilo odvetnika dr. Dominkuša, kasneje letno štipendijo grofa Windhaga, pomagal pa si je tudi z inštrukcijami. Hotel je študirati slavistiko in germanistiko, čeprav iz teh predmetov takrat še ni bilo mogoče opraviti državnih izpitov in doktorata. Najbolj ga je privlačil Miklošič, ki ga je Kopitar iz pravnika prevzgojil v filologa in ustanovitelja slovanskega primerjalnega jezikoslovja. Spominja se, da je predaval Miklošič precej do-gmatično, bil je pristaš starejših nazorov in čisti učenjak, ki ni priznaval znanstvenih resnic za sodobno življenje. Miklošič je vzbudil v njem zanimanje za različne kulturne pojave slovanskih narodov. Zaposlil ga je z različnim prepisovanjem raznih gradiv za svoja dela. Hitel je s svojim etimološkim slovarjem, saj se je bal, da ga ne bo dokončal. Trajna vrednost Miklošičevih del je bilo bogato gradivo. Deležen je bil največjega spoštovanja v profesorskem zboru filozofske fakultete; na vseučilišču je predaval 35 let. Miklošič je bil častni doktor vseh ruskih univerz. Ob njegovi sedemdesetletnici so mu pripravili veličastno proslavo pod vodstvom Akademskega društva Slovenija, ki mu je predsedoval Matija Murko. V pravdi o hrvaškem jeziku se je v podlistkih v Slovenskem narodu Murko z veliko mero iznajdljivosti in erudicije potegnil za svojega učitelja. Že kar ta prvi njegov spis, ki ga je pripeljal v publicistiko, kaže na zavedanje, da se je treba ob pomembnih vprašanjih možato in neustrašno oglasiti, pa naj gre za usodo svojega naroda ali posameznika. Miklošiču je kasneje (1898) posvetil lepo študijo o njegovih mladih in vzgojnih letih in napisal ob žalostnem dogodku marca 1891 dva nekrologa.
Foto: VK
Kipa Matije Murka pred Univerzo v Mariboru
Njegov drugi odličen učitelj je bil germanist Richard Heinzel. Na prvem kolokviju ga je izpraševal kar tri četrt ure in ga ocenil z oceno dobro. To je Murka zabolelo, saj je bil vselej odličen dijak, zato se je še bolj poglobil v študij in v vaje iz germanskih jezikov, tudi iz stare nordij-ščine. Zavedni in marljivi slovenski študenti so se tudi iz nacionalnih razlogov trudili, da so končali svoje študije kot odličnjaki v tekmovanju s pogosto sovražnimi nemškimi študenti. Velik vtis je nanj napravil tudi zgodovinar novejše literature Erich Schmidt, imeniten strokovnjak in govornik. Murko je s svojim prispevkom o Lessingu prvič prišel v znanstveno nemško knjigo in Schmidt je pričakoval, da se bo posvetil znanstveni karieri.
Udeleževal se je večerov »Kneipe« v gostilnah, na katerih so bili prisotni tudi univerzitetni in srednješolski profesorji in kjer se je govorilo in pelo po določenih pravilih, spodbujala se je družabnost, discipliniranost v govoru in pitju. Ko je odšel Miklošič v pokoj, so želeli slavisti ustanoviti svoje društvo slavistov po vzoru »Verein der Germanisten«. Deželno namestništvo ni dovolilo ustanovitve, Miklošiču pa je bilo pod častjo, da bi posredoval pri kakem referentu. Murko je lahko obiskoval dvorno gledališče, ker je kot učitelj v družini višjega
Družina M. Murka ob sedemdesetletnici 1931
Vir: M. Murko. Spomini
funkcionarja dobival brezplačne vstopnice. Predstave je gledal na stojišču pritličja in ker je bil visoke postave, so ga pustili stati ob steni, na katero se je oprl. Zanj in za druge dunajske študente je bilo velikega pomena študentsko društveno življenje. Razen Bolgarov je imela vsaka slovanska skupnost svoje društvo. Najdejavnejše je bilo češko, v katerega se je tudi včlanil, v »Sloveniji« pa je bil dejaven vso dunajsko obdobje kot tajnik, velikokrat pa tudi kot predsednik društva. Sklenil je tudi, da bo obnovil svoje plesno znanje in se malo več zmenil za ženski svet. Na proslavi ob Stritarjevi 50-letnici se je zaljubil v sedemnajstletno hči češkega poslanca in višjega ministrskega uradnika, vendar je kot kandidat za ženina propadel. Njegova strastna in nesrečna ljubezen je trajala kar sedem let. Njegova neizpolnjena ljubezen se je omožila pri svojih dvaintridesetih letih z nekim odvetnikom in ga presenetila ob sedemdesetletnici s čestitko, v kateri se je spominjala njunih skupnih let na Dunaju.
Za doktorat si je izbral germani-
stiko. V Pragi je našel nek staroviso-konemški glosar; po prvi besedi je disertacijo poimenoval Das Adam Glossar. Heinzel je o disertaciji napisal krasno oceno, s tiskom pa je bilo treba počakati. Za življenjsko nalogo si je izbral slavistiko, glavni rigoroz je opravljal sredi julija 1885 pri Erichu Schmidtu. Pri tem je imel srečo, saj je zbolel za vnetjem slepiča, ki ga v tistem času še niso operirali. Promocija se je zavlekla, ker je imel kot dijak, ki je opravil vse izpite na gimnaziji in na vseučilišču z odliko, pravico zahtevati promocijo sub auspiciis imperatoris (pod pokroviteljstvom vladarja), na kateri je prejel od cesarja velik prstan s krono in inicijalkami F. J. I. iz diamantnih drobcev in s štirinajstimi velikimi briljanti v zlatem okviru. Kdor je promoviral kot odličnjak, je imel v pripisu diplome posebno oznako, da je bil promoviran pod pokroviteljstvom samega vladarja. Prvo odlikovanje si je izposloval pred njim Wodtke, Murko ga je kot drugi prejel na promociji 8. februarja 1886. leta. Najprej so proslavili njegovo promocijo germanistični
■v., .. M. MURKO "V	«IATYÁS MUItKO PAMETI
PAMETI l , " FB ^ ■ ? ) ■ . j Wamm^ ■ "¡i/ g Ú	FR. BGROVÍ - PBAHA — 19+9
Univerza na Dunaju
Matija Murko: Paméti. Praga 1949
kolegi. Iz Weimarja mu je čestital Erich Schmidt, Vatroslav Jagic mu je iz Petrograda poslal brzojavko s čestitkami. Pri svečani promociji je predaval o pomenu tujk v jezikih, kar kaže na veselje do etimološkega in pomenoslovnega dela. Akademsko društvo Slovenija na Dunaju je njegov doktorat proslavilo s parodijo na pravo promocijo. Njegov znanstveni uspeh je sprožil v tedanjih skromnih slovenskih razmerah vsenarodno priznanje. Prejel je čestitke tako slovenskih pisateljev kot politikov in drugih ljudi: od Janka Kersnika, Frana Levca, Josipa Vo-šnjaka, Ivana Nabergoja do Davorina Trstenjaka in Janeza Majcigerja, nekdanjega Murkovega profesorja slovenščine. Po doktoratu je opravil državne izpite. Kot nemška naloga je bila vzeta njegova diploma, za slovensko mu je dal Miklošič morfološko in sintetično nalogo Enklitike v slovenščini. Za pedagoško delo je prejel oceno »Več kot treba, odlično (ausgezeichnet)« (Murko 1951: 52). Po promociji se je popolnoma preusmeril v slavistiko in ji je kot znanstvenik in publicist ostal zvest do smrti. Leto dni je ostal še na Dunaju kot izredni slušatelj na dunajski univerzi, da bi poslušal Miklošičevega naslednika Vatroslava Jagica.
V počitnicah 1886 je bil gost pri Davorinu Trstenjaku, župniku v Starem trgu pri Slovenj Gradcu, ki je bil pomemben v slovenskem kulturnem življenju kot izdajatelj in podpornik mariborske Zore z Ve-stnikom in izdajatelj prvega znanstvenega časopisa Kres v Celovcu. Veleposestnik je postal pri svojih poznih 63. letih. Murka je osupnilo, da je bil Trstenjak proti izobrazbi služabništva, češ da dekle, ki se nauči brati in pisati, ne bo hotela biti več gospodinjska pomočnica. Tr-stenjak ga je zaradi vnetja sklepov poslal na zdravljenje v Krapinske Toplice.
Nadaljevanje prihodnjič
Vir: arhiv
Vir: KIP
Na valovih časa
Piše: Dani Zorko • Po poteh Evrope (7.)
Kjer se je pisala zgodovina Evrope
Iz Spaja smo odšli zgodaj zjutraj, ker je seveda spet deževalo. Čeprav smo bili namenjeni proti zahodu, smo se najprej ustavili še v enem „evropskem mestu", Maastrichtu, ki pa se nahaja že na Nizozemskem. Pogodba o Evropski uniji, ki je bila leta 1992 podpisana v Maastrichtu, je uvedla državljanstvo EU, potrdila sodelovanje držav v treh „stebrih" ter kot skupno valuto uvedla evro. Drugače pa v zgodnjih urah mesto ni kazalo življenja, saj pred deveto ni bilo mogoče dobiti kave, tudi če bi bil sam holandski kralj. Se je pa že nakazovala arhitekturna podoba Nizozemske, saj so mestoma asfalt in beton že zamenjale rdeče opeke, močno podobne klinkerju, ki se uporablja pri nas, le da izgledajo bolj obrabljeno.
Po tej krajši epizodi smo po krasni avtocesti že šibali proti kraju, kjer se je dokončno zlomila še ena izmed imperialističnih teženj. Waterloo je vasica, kjer so zavezniške sile z generalom Wellingtonom na čelu leta 1815 dokončno porazile Napoleona. Naj omenim še to, da tako v Luksemburgu, Belgiji in na Nizozemskem ne zaračunavajo niti cestnin niti vinjete, ceste so pa bile skoraj perfektne.
V Waterloo smo prišli spet v dežju in se zatekli najprej v njihov muzej o tej zgodovinski bitki, nato pa še v lično kavar-nico. Leta 1826 so na mestu bitke postavili ogromnega leva, ki simbolizira vrnitev miru v Evropo. Z vrha sem šel potem pogledat to slavno polje, na katerem je umrlo na
II
tisoče vojakov, a se vidijo le travniki, koruza in kakšna njiva z repo. Drugače pa vsako leto v spomin priredijo simulacijo bitke, kjer se potem streljajo s starimi topovi in puškami, kot se je to zgodilo 200 let nazaj, le udeležencev je znatno manj. Ja, človeka malce zmrazi ob misli, če se za trenutek postavi v tiste čase in si poskuša vso stvar predstavljati. Drugače pa je, kot je to v navadi, mogoče kupiti vse mogoče spominke, knjige in predmete o Napoleonu, kot da bi bil tam doma.
No ja, tukajšnji Belgijci so se izkazali za malce zadržane, ker je bilo kar težko vzpostaviti običajen pogovor, iz katerega bi izvedeli še kakšno zgodbico. Nekaj deset kilometrov vstran se nahaja prestolnica Evrope, kot nekateri radi imenujejo Bruselj. Več kot 6000 uradnikov tu krade Bogu čas, nam pa denar, da lahko ta nenasitni stroj nemoteno teče naprej. V mestu imata sedež dva od treh najpomembnejših orga-
nov EU, in sicer Evropski svet in Svet Evropske unije, tu pa se nahaja tudi politični sedež zveze NATO. A če bi človek mislil, da bo zdaj tu kraljevalo neskončno število policistov in varnostnikov, se krepko moti. Po ogledu kraljeve palače, ministrstva za pravosodje ter še nekaterih sicer čudovitih palač, smo lepo udobno parkirali neposredno pred Evropskim parlamentom in šli po kmečko na pivo. Pred zgradbo se namreč nahaja ogromen rondo, h kateremu so pripeli kar lepo število gostiln in restavracij, kamor verjetno hodijo tudi vsi birokrati, ki se jim ljubi prima-jati riti na sonce.
Zgradba Evropskega parlamenta je pa res megaloman-ska. Ima okroglo obliko, vsa je iz stekla, le centralni del je višji od ostalega. Na vrhu se nahaja restavracija, ki ima - ja, uganili ste - podobne cene kot slovenski parlament: sindikalne, nizke in subvencionirane. Groza.
Luštno mestece, ta Bruselj, veliko stvari za videti. Odločili smo se, da se kar ustalimo tu za eno noč in da poiščemo kamp. Verjeli ali ne, v bližnji ali daljni okolici se je nahajal le en kamp. Ja, nič, gremo pogledat. Ko končno najdemo lo-
kacijo, lahko rečem le, daje bil to eden najbolj zanemarjenih kampov, kar sem jih kdaj videl. Stare razmajane prikolice, razbiti toaletni prostori, namesto recepcije pa neka razcapana gostilna. Tip, izgleda lastnik gostilne, nam pokaže prostor, zraven katerega se je nahajal nek zanemarjen kup, pokrit z gumami in neštetimi ponjavami, kot da bi pokril silos. Z vseh koncev smo si navlekli stvari, da smo potem imeli klopco, stole, mizo in pa prostor za peko. Okoli štirih se prigun-ca mimo nek tip v kravati in s kovčkom kot nek poslovnež. In se napoti naravnost pod tiste ponjave. Ja, nimaš kaj, možakar je dejansko tu stanoval in hodil delat dol v mesto, verjetno v kakšno pisarno. Šele zdaj sem opazil, da je od sosedove omarice bil potegnjen tudi električni kabel. Neverjetno.
S šefom je bilo dogovorjeno, da mu plačamo okoli sedmih zjutraj, tarifo pa smo mu zbili na smešnih 12 evrov za vse tri. Ko smo okoli polnoči prispeli nazaj v kamp, je naš „sosed" v spodnjicah pravkar prihajal od soseda, češ da so zganjali kra-val. Fajn možakar, zares smo potem imeli mir.
Nadaljevanje prihodnjič
JSL
« !■ ■ CD I „. -r H i! JI it H
Foto: Dani Zorko
Foto: Dani Zorko
Kraljeva palača v Bruslju
Foto: Dani Zorko
Spomin na bitko pri Watelooju 1815
Atomium, ena glavnih znamenitosti Bruslja
Foto: Dani Zorko
V ozadju palača sedeža Evropske komisije
Torek, 6. marec Danes goduje Nika.
Svetovni dan varčevanja z energijo.
1475 se je rodil italijanski veliki umetnik visoke renesanse kipar, slikar, arhitekt in pesnik Michelangelo Buonarroti.
1619 se je rodil v Parizu francoski satirik in dramatik Savinien Cyrano de Bergerac, ki je bil vzor za junake mnogih romantičnih, a nezgodovinskih legend. 1714 se je z mirom v Rastattu končala nasledstvena vojna med Avstrijo in Francijo za dediščino po zadnjem španskem Habsburžanu Karlu II. 1836 je med obleganjem teksaške trdnjave Alamo padel legendarni Davy Crockett.
1853 so prvič izvedli opero Giuseppeja Verdija Traviata. 1882 se je Milan Obrenovic imenoval za srbskega kralja.
1909	se je rodil poljski pesnik, aforist in satirik judovskega rodu Stainslaw Jerzy Lec.
Sreda, 7. marec Danes goduje Tomaž.
Danes je dan pomorstva.
1274 je umrl v Papeški državi italijanski dominikanski teolog Tomaž Akvin-ski.
1573 so sklenile Benetke s Turki zanje neugoden mir, s katerim so izgubile Ciper ter zelo pomembno gospodarsko in strateško oporišče v Levantu. 1785 se je rodil najznačilnejši predstavnik italijanske romantike, pesnik, dramatik in pisatelj Alessandro Manzoni. 1792 se je rodil britanski astronom John Frederick Herschel.
1830	so ustanovili v Zagrebu Matico ilirsko, najstarejše hrvaško književno društvo.
1850 se je rodil moravski filozof in politik, utemeljitelj češkoslovaške republike in njen prvi predsednik Tomaš Masaryk.
1856 se je rodila italijanska pripovednica Matilde Serao, avtorica pretežno realistično-naturalističnih novel in romanov s primesmi psihoanalize. Četrtek, 8. marec Danes goduje Janez. Danes je dan žena.
1856 se je rodil italijanski skladatelj Ruggerio Leoncavallo. 1815 so v Ljubljani sklenili, da imenujejo nov drevored po avstrijskem guvernerju Krištofu Lattermanu.
1894	je avstrijski minister Madeyski obljubil, da bo vlada podprla ustanovitev slovenske gimnazije v Celju.
1895	je bilo v Trnovskem gozdu eno prvih smučarskih tekmovanj v srednji Evropi.
1916 se je utrgal z Mojstrovke snežni plaz in pod seboj pokopal nekaj sto ruskih vojnih ujetnikov, ki so gradili cesto čez 1611 metrov visoki Vršič v Trento.
1928 je izšel v Italiji zakon, ki je prepovedal dajati novorojencem »smešna«
imena. Slovenski otroci na Primorskem so odtlej morali imeti italijansko
osebno ime.
Na valovih časa
Petek, 9. marec
Danes goduje Frančiška.
1749 se je rodil Honore Gabriel Riqueti grof de Mirabeau, francoski državnik, revolucionar in soustvarjalec deklaracije o človekovih pravicah. 1814 se je rodil ukrajinski pesnik Taras Ševčenko.
1831	so ustanovili v Franciji tujsko legijo.
1842 so premierno izvedli V Milanu Verdijevo opero Nabucco. Zbor sužnjev iz tega dela je kmalu postal neuradna italijanska himna. 1862 je bila med državljansko vojno v ZDA prva bitka med oklepnima ladjama v pomorski zgodovini. Bitka je bila pri Hapton Roadsu. 1918 je stopil na ruska tla pri Murmansku, na skrajnem evropskem severu, prvi angleški vojaški oddelek za intervencijo po revoluciji boljševikov. 1934 se je rodil ruski letalski častnik in vesoljec Jurij Aleksejevič Gagarin. 27. 3. 1968 je blizu Moskve strmoglavil z letalom. Sobota, 10. marec Danes goduje 40 mučencev.
1762 je začel filozof Voltair kampanjo za versko strpnost in reformo francoskega kazenskega zakonika.
1772 se je rodil nemški pisatelj, filozof Friedrich Schlegel.
1876 je rekel po telefonu Alexander Graham Bell svojemu asistentu: »Mister
Watson, pridite sem, rad bi vas videl.« To so bile prve besede prenesene po
telefonu.
1892 se je rodil francoski skladatelj Arthur Honegger.
1899 so začeli izdajati v Franciji državna vozniška dovoljenja. Do tedaj je
lahko avtomobil vozil vsak, ki si je to upal.
1910	so na Kitajskem odpravili suženjstvo.
1912 je Sun Jatsen obnovil kitajsko nacionalno ljudsko stranko Kuomintang kot socialno revolucionarno ljudsko stranko. Nedelja, 11. marec Danes goduje Krištof.
638 je umrl jeruzalemski patriarh Sofornij.
1544 se je rodil Torquato Tasso, eden največjih italijanskih pesnikov vseh časov (ep Osvobojeni Jeruzalem, pastirska igra Aminta). 1775 je umrl francoski komediograf opat Claude-Henri de Fusee Voisenon, pisec galantnih komedij, zelo priljubljen pri gledalcih. 1806 se je rodil francoski romantični slikar in grafik Louis Baulanger. 1812 je dobilo špansko kraljestvo med vojno za neodvisnost, ki se je začela proti cesarju Francozov Napoleonu I., prvič liberalno ustavo. 1938 so nemške čete v noči na 12. marec prekoračile avstrijsko mejo. Nacistična Nemčija je čez dva dni razglasila priključitev republike Avstrije. 1941 je ameriški kongres sprejel zakon o posojilu in namenu, ki je dal predsedniku države pravico, da vojaški material proda, prenese, zamenja, posodi ali da v zakup vladi tiste države, katere obramba je po predsednikovem mnenju pomembna za varnost ZDA. Ponedeljek, 12. marec Danes goduje Gregor.
1365 je vojvoda Rudolf IV. podpisal ustanovno listino dunajske univerze. 1912 je ameriški kapitan Albert Berry opravil prvi skok s padalom iz letala. 1930 je odšel indijski bojevnik za neodvisnost Mahatma Gandhi s skupino najzvestejših privržencev na solni pohod. 1938 je nemška vojska zasedla Avstrijo.
1945 je v koncentracijskem taborišču Bergen-Belsen umrla Ana Frank, deklica, ki se je med okupacijo Nizozemske z družino skrivala na podstrešju in med tem pisala dnevnik.
2001 so princ Aleksander Karadordevic in člani njegove družine dobili listine o vrnitvi jugoslovanskega državljanstva.
2003 sta ostrostrelca iz vladne palače na Nemanjevi ulici ubila 51-letnega srbskega premiera Zorana Bindica.
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Zdaj pa gre zares
Čeprav ni nujno, da je zime povsem konec, je pa čas za rezanje in obrezovanje na vrtu že prišel. Pred obrezovanjem se vedno vprašajte, zakaj to počnete. Mnogi namreč menijo, da delajo zato, ker se to pač dela. Potem pa rastline bolj pohabijo, kakor pa jim koristijo.
V tem času obrezujemo predvsem listavce, za iglavce je še dovolj časa. Med okrasnimi listavci obrezujemo SAMO tiste, ki cvetijo poleti, se pravi od junija naprej. Lahko pa obrežemo in oblikujemo okrasne jablane. Tudi vrtnic še ne obrezujemo, čas za njihovo obrezovanje je v času začetka cvetenja forzicije. Zakaj takšno navodilo? Vsi okrasni grmički, ki cvetijo spomladi, cvetijo na enoletnih vejicah, ki so pognale v preteklem letu, te pa so prvi cilj vaših škarij. S tem boste porezali cvetove. Pri vrtnicah pa je prezgodnje obrezovanje lahko vzrok, da potem poganjki pomrznejo v času aprilskih zmrzali, ki pa pri nas niso zelo redke.
Zakaj obrezujemo
Obrezujemo samo zato, da zagotovimo zdravo in uravnoteženo rast rastlin. Obrezovanje ni rešitev za manjšanje rastlin, ki smo jih sadili tja, kjer nimajo dovolj prostora. Nekaj je treba vedeti: močnejša kot je rez, hitrejšo in bujnejšo rast poganjkov spodbudimo. Torej reduciranje prevelikih rastlin z rezjo sploh ni mogoče, samo hitreje bodo rasle. Obenem pa bomo imeli manj cvetja. Lahko pa z usmerjeno rezjo oblikujemo zaželeno obliko rastlin.
Drugi vzrok obrezovanja je, da zagotovimo zračnost krošnje, s tem zmanjšamo možnost razmnoževanja bolezni, običajno pa tudi povečamo cvetni nastavek.
Pri nekaterih rastlinah pa seveda spodbujamo rast enoletnih poganjkov, ki so pozimi lepo obarvani ali jih potrebujemo za pletenje košar (sibirski, beli, japonski dren, naše lepe vrbe in pintovci ...).
Z rezjo rešujemo tudi zanemarjene rastline in jih skušamo spet obuditi k življenju, narediti lepe in primerne za naš vrt. V tem primeru moramo biti potrpežljivi in ne
smemo si želeti, da vse naredimo v enem letu, saj smo potem pogosto razočarani.
Na kaj je treba biti pozoren
Izrednega pomena je to, da vedno uporabljamo ostre škarje in žago. Le tako bodo rezi čisti in gladki in bodo kar najmanj prizadeli rastlino. Vsako rano premera nad 5 cm obvezno premažemo s cepilno smolo; to je pri okrasnem grmičevju, ki je veliko občutljivejše, še pomembnejše. Orodje za obrezovanje naj bo čisto. Po vsaki uporabi je treba orodje očistiti. Odrezane dele lahko damo v vazo in s tem pričaramo zgodnejšo pomlad, ostale pa vedno čim prej odstraniti, saj je v njih lahko veliko zimskih trosov bolezni ali jajčec škodljivcev. Paziti pa je treba tudi na lastno varnost. Kar verjeti ne morem, kaj vse ljudje delajo: od tega, da hodijo po drevju v coklah (moja mama!!!), do tega, da za oporo uporabljajo stole, zaboje in podobne negotove opore.
Kako obrezujemo
Dva načina rezi sta, morda trije. Prvi je rezanje živih mej, kjer preprosto vzamemo ustrezne škarje ali električne škarje in režemo, režemo ravne površine. To orodje je namenjeno samo rezanju živih mej. Z njim lahko poreže-mo samo še pokrovne vrtnice. Tudi v tem primeru naj bo orodje ostro, da bo rez čim bolj gladka. Pri rezanju živih meja je zelo pomembno, da jih režemo tako, da so spodaj nekoliko širše kakor zgoraj; na preseku je torej trapez. Tako bodo rastline enakomerno osvetljene. Če je rez povsem ravna (pravokotna na podlago), potem je rastlina spo-
daj slabo osvetljena in tam kmalu tudi redkejša, ima manj listja, predvsem pa se tam najprej razmnožijo škodljivci. Bolje je, da rastlinam najprej pustimo zrasti v višino in vrhove režemo šele takrat, ko dosežejo zaželeno višino. Taka živa meja bo bolj zdrava, odpornejša in tudi trajnejša.
Živa meja ne sme biti preozka. Če ji ne morete zagotoviti dovolj prostora , se raje odločite za mrežasto ograjo in nanjo napeljite vzpenjavke, kot sta bršljan ali divja trta. Preozke in visoke rastline bodo imela veliko zdravstvenih težav, zelo hitro bo naredil škodo tudi veter ali sneg. Še vedno pa velja, da so najlepše in najbolj zdrave prosto rastoče žive meje. Če se le da, si raje privoščite take.
Drugi rez je redčenje pregostih grmov. Tukaj izrežemo pri osnovi vse starejše, nerodne ali slabo cvetoče veje in grm ali krošnjo oblikujemo zračno. V tem primeru vedno pustimo mlajše veje, izrežemo pa starejše, predebele, običajno tudi že obolele veje. Veje, ki jih pustimo naj rastejo enakomerno v vse smeri, tako da bo ogrodje rastline simetrično. Ko izrežemo odvečne veje, oblikujemo še tiste, ki smo jih pustili. Kako, bom razložila kasneje.
Pri starejših drevesih pogosto izrezujemo velike veje. Tukaj je treba biti zelo pozoren, da ne naredimo veliko škode. Večje in velike veje vedno režemo postopoma, od vrha proti deblu. Porežemo nekje do pol metra dolge kose. Tako zmanjšamo težo veje. Ko pridemo v bližino debla, najprej zarežemo v vejo od spodaj in po možnosti naredimo manjšo trikotno rez do polovice veje. Tako preprečimo, da bi se zaradi svoje teže veja pri rezanju kasneje odlomila in predvsem zatrgala. Nato režemo z gladkimi dolgimi rezi od zgoraj proti spodnji zarezi do konca. Na koncu poskušamo zgladiti rez še z ostrim nožem. Nato rano na debelo namažemo s cepilno smolo. Mogoče še
opozorilo. Nekatere drevesa se zelo solzijo, med njimi so tudi javor, pa breza, divji kostanj. Solzenje seveda lahko škodi rastlinam. Zato te okrasne vrste obrezujemo pozno poleti (konec avgusta) ali zgodaj pozimi. V tem trenutku so te rastline že v soku in je za rez brez škode že prepozno.
Lepe oblike grma ne dobimo kar z rezanjem. Najprej iz-režemo odvečne veje ali tiste, ki ne gledajo v pravo smer, to so predvsem tiste, ki rastejo v notranjost krošnje, ki se križajo med seboj in s tem ustvarjajo gnečo. Pri oblikovanju lepega, zračnega grma si prizadevamo za to, da je sredina krošnje zračna, da vse veje gledajo ven iz grma. Ko odstranimo vse odvečne veje, tudi premočne in nepotrebne enoletne poganjke, potem si grm ali krošnjo dobro ogledamo. Vedno naj bodo spodnje veje daljše od zgornjih, če je to drevo. Če želite nekoliko nižja drevesa, poiščete eno izmed šibkih enoletnih vej na deblu, ki po možnosti raste vodoravno, in deblo odrežete največ pol centimetra za tisto vejo. Tako bo ta veja prevzela vlogo debla, ker pa je šibka in po možnosti tudi vodoravne rasti, bo rast upočasnjena. Če pa deblo preprosto na nekem mestu odreže-te, bodo tam pognale najmanj štiri nove, močne enoletne veje, ki bodo senčile vse pod seboj. Enak princip velja tudi pri oblikovanju krošnje ali oblike grma. Na glavni veji poiščete ustrezen šibkejši poganjek, ki mora obvezno rasti iz grma oz. krošnje. Pol centimetra nad tem poganjkom odrežemo. Vendar naj bo ta rez poševna, gledati pa mora stran od debla. Tako bo vsa voda odtekala stran od rane in ne bo pomagala pri okužbah debla in vej.
Nekaj osnovnih principov sem zapisala tukaj. Opisi veljajo samo za okrasne rastline, ne za sadno drevje. Pomembno je, da se zdaj, ko vas že vleče ven, ne lotite spomladi cvetočih lepotic, vrtnic in ne režete še iglavcev. Pazite tudi na vrtne, grmičaste hortenzije. Jaz jih še ne bi rezala, saj so že zelo nagnane in s tem v nevarnosti, da popki pomrznejo. Ti popki pa v sebi skrivajo tudi cvetove. Če jih zdaj porežete ali okrajšate, odrežete tudi ves cvet. Lahko jih samo preredčimo, kasneje, ko mine nevarnost slane, pa odstranimo posušene, pomrznjene konice. Velikocvetne, grozdaste hortenzije pa pokrajšamo do polovice ali celo nekaj več, s tem bomo dobili veliko večje cvetove.
Miša Pušenjak
Zdravstveni nasveti - homeopatija
Bolečine v želodcu (2. del)
Kalium bichromicum: bolnik ima krčevite bolečine, ki jih lahko pokaže s prstom. Izločki bruhanja so kisli in rumeni. Če je oseba v stresni situaciji, ima pogosto desno-stranski glavobol. Stanje se poslabša ob pitju piva, izboljša pa ob topli pijači. Potrebujejo ga debeli in zmrzljivi bolniki.
Robinia je homeopatsko zdravilo, ki ga izberemo pri bolnikih, ki imajo težave zaradi prevelike količine želodčne kisline. Zanje je značilno kislo spahovanje, zgaga, pekoče bolečine v želodcu, kislo bruhanje, kislo blato, pogosti glavoboli. Robinia je primerna tudi za nosečnice, ki imajo omenjene težave.
Homeopatsko zdravilo aci-dum sulfuricum je primerno za osebe z motnjo alkoholizma, kadar jih muči zgaga.
Kadar se pojavi napihnje-nost zgornjega dela želodca zaradi preobilne mastne hrane in slabe prebave, lahko svetujemo homeopatsko zdravilo carbo vegetabilis. Za bolnika je značilen občutek polnosti, spahuje se mu, peče ga zgaga. Bolečina se širi v prsni koš ali v hrbet. Značilni so tudi močni vetrovi. Bolnik občuti željo po kavi, slanem in sladkem, do maščob, mesa in mleka pa čuti odpor. Težave se izboljšajo, ko gredo plini iz telesa in na svežem zraku.
Lycopodium clavatum - LI-SIČJAK: bolnik občuti pekoče bolečine v želodcu, ki jih spre-
mljata spahovanje in napenjanje. Razvijejo se kmalu po jedi. Trebuh je močno napet, oseba pa ima občutek pretesnega pasu. Bolnik ne prenaša hrane, ki napenja, želi pa si sladkarij. Hrana in pijača morata biti topli. Po jedi je zaspan. Vsaka sprememba okolja povzroči zaprtje. Gre za avtoritativne osebe, ki ne prenesejo ugovora in se hitro razburijo.
Homeopatsko zdravilo Nux vomica - BLJUVALNI ORE-ŠČEK, STRIHNINOVEC svetujemo bolnikom, pri katerih so bolečine v želodcu posledica jeze, slabe volje, pretiranega dela, uživanja poživil (alkohol, tobak, kava) ali velikih količin hrane. Je odlično zdravilo proti »mačku« po nočnem popivanju. Bolniku je slabo, sili ga na bruhanje, spahuje se mu po kislem zlasti zjutraj ali eno do dve uri po jedi. Ima ostre bolečine ali krče. Nagnjen je k zaprtju. Trebuh je zelo občutljiv na pritisk ali na tesna oblačila. Občuti težo v trebuhu. Nux vomica je učinkovito zdravilo tudi pri napenjanju, zaprtju
Foto: Črtomir Goznik
Stanislava Novak, mag. farm.
ter pri ulkusni bolezni deloho-likov. Stanje izboljšajo toplota, topli napitki in topli obkladki, poslabšajo pa jeza, tesna oblačila, umski napor, pekoče začimbe, poživila. Nux vomica je primerno homeopatsko zdravilo za kolerične poslovneže, ki so preobremenjeni z delom in imajo omenjene težave.
Arsenicum album - ARZE-NIK je preizkušeno homeo-patsko zdravilo za zdravljenje poletnih trebušnih viroz ter pri težavah po lažjih zastrupitvah z mesom ali ribami. Bolnik je prestrašen, izčrpan, mrazi ga in obliva ga hladen pot. Ima močne pekoče bolečine v želodcu. Slabo mu je in neprestano bruha. Bolečina se pojavi takoj po vsaki hrani. Stanje poslabšajo: strah, hladne pijače, hrana, izboljšajo pa ga toplota in topli napitki. Stanislava Novak, mag. farm. Lekarne Ptuj - Lekarna Breg
Midva • Zakonski in družinski center
Ne prenesem svakinje!
Imava tri leta staro hčerko in z možem živimo v isti hiši kot njegova sestra. Imamo ločene vhode. Hiša je velika in prostorna. Zapustila sta jo starša, ki sta umrla v prometni nesreči, ko sta bila otroka stara devet in deset let. Vse nadaljnje otroštvo sta živela pri babici, dokler ni umrla. Od tega je sedaj tri leta. Problem, ki ga jaz vidim, je svakinja, saj je preprosto ne prenesem. Ne morem je videti v bližini svojega otroka, ker se mi zdi vsiljiva. Nosi ji čokolade, jaz pa sladkarij ne odobravam, kadi v prostoru, v katerem je moj otrok in podobno. Nekako me zmorem postaviti mej med svojo družino in njihovo. Ko je moja punčka bila dojenček, so ves čas rinili vanjo, jo dvigali, jaz pa sem se počutila brez moči. Bila sem že pri psihiatru, ker me ti odnosi uničujejo. Kaj sploh lahko naredim? Kako naj prekinem stike, ko pa mož ves čas prevedri pri njej?
Lepo pozdravljeni!
Zgodba, ki jo opisujete, vas zaseda in vam jemlje preveč energije, ki pa jo trenutno potrebujete za otroka in svojo družino. Pogovorite se z možem, on je tisti, ki lahko z njo govori o cigaretah in podobnih nevšečnostih. Ni pa smiselno, da popolnoma prekine stike s sestro, če sam tega ne želi. Ona je vse, kar še ima od svoje prvinske družine, starša sta umrla zelo tragično in boleče. Morda je stik z njo zanj ostal neprecenljive vrednosti. Kar lahko vi naredite je, da jo prenehate sovražiti, ker to sovraštvo nima meja in se bo razplamtelo vse globlje. Poskušajte se pogovoriti z možem o stvareh, ki so resnično moteče, na miren in prijeten način, malo pa sami popustite. Nikakor ne govorite možu o njegovi sestri na jezen in zamerljiv način. Izogibajte se opravljanju in potrebi, da bi z vami držal v tej igri. To je njegova sestra.
Težko je, gospa, in lahko vas razumem v tej stiski, ki jo doživljate že vsa ta leta in ji ni videti konca, vendar je nesmiselno so-
vražiti žensko, ki si morda samo želi več stika z bratovim otrokom, ker ji njegov otrok veliko pomeni. Vas pa to duši in vam je neprijetno. Najdite neko srednjo pot in se poskušajte čim manj ukvarjati z njo, ker ta jeza škodi bolj vam kot njej. Na koncu ste vi tisti, ki obiskujete psihiatra in si iščete pomoč. Ni vredno in ni smiselno, je veliko lepših in bogatejših stvari v življenju. Poskrbite zase in za svoje dobro počutje in polovica teh stisk bo odpadla. Sestri vašega moža pa pošljite kakšno pozitivno misel; je takšna, kot je, morda se bo po pogovoru z vašim možem kaj spremenila, vendar bo v osnovi ostala ista. Torej, kaj boste naredili, da boste vi lažje živeli z njo v svoji bližini in da bo vaš otrok lahko imel stike s svojo teto?
Vaša vprašanja s področja partnerstva in starševstva so dobrodošla na midva.zdc@ siol.net. Če se ne strinjate, da kljub varstvu vaših osebnih podatkov odgovor objavimo v časopisu, nam to sporočite.
Morda bo njun odnos super in jo bo vaša hčerka imela zelo rada, morda ji bo teta v njenem življenju pomenila zelo veliko.
Zame osebno je moja teta neprecenljiv človek. Veliko sreče je prinesla v moje življenje, meni in mojim otrokom. Spremlja me že od otroštva in to so odnosi, ki nosijo v sebi največ globine. Otroci imajo svoje tete in strice radi, radi pa imajo tudi bratrance in sestrične. To so lahko neprecenljivi odnosi, če jih odrasli znamo skozi življenje peljati na zdrav način. Zato je smiselno razmisliti, kje se končajo odnosi odraslih in kakšne posledice ima to za vse vpletene. Morda je potrebno samo, da jo uzrete na drugačen način, z drugačnimi očmi. In na koncu koncev boste vi s tem lažje živeli. Lahko pa obiščete naš terapevtski center na Ptuju, kjer vam bomo pomagali.
Vse dobro vam želim in sreč-
no.
Sabina Stanovnik
Spec. zakonske in družinske terapije
S svetovne
glasbene
scene
Po desetih letih se na svetovno glasbeno prizorišče vrača legendarna irska zasedba The Cranberries. Pevka zasedbe je odlična vokalistka Dolores O'Riordan, ki je skupaj z ostalimi člani skupine v 90. letih prejšnjega stoletja zaslovela predvsem s pomočjo velike svetovne uspešnice Zombie. Leta 2003 je zasedba prenehala s skupnim delom, pevka O'Riordan pa je v tem obdobju objavila tudi solo album, ki pa ni doživel svetovne slave. Skupina Cranberries je pred kratkim objavila nov studijski album z naslovom Roses, 15. marca pa bodo pričeli tudi z veliko svetovno koncertno turnejo.
®@®
V 69. letu je za posledicami srčnega infarkta umrl slavni italijanski pevec Lucio Dalla. Pokojni glasbenik je umrl v Švici, kjer je pričel veliko koncertno turnejo, februarja pa je nastopil tudi na znamenitem festivalu San Remo. Lucio Dalla ni bil samo pevec, saj je obvladal tudi več instrumen-
Foto: wordpress.com
Florence Welch
tov, od klarineta, saksofona do klavirja. Njegova najbolj znana skladba je zagotovo Caruso, ki jo je posvetil znanemu italijanskemu tenorju Enricu Carusu. Omenjeno skladbo so zapeli številni glasbeniki, med njimi tudi Celine Dion in Andrea Bocceli, za njeno svetovno prepoznavnost pa je poskrbel legendarni italijanski operni pevec Luciano Pavarotti.
®®®
Mlada britanska glasbenica Florence Welch je osvojila dve glavni nagradi na podelitvi letošnjih NME Awards v Londonu, s tem pa je premagala tudi favorizirano Adele, ki je letos dominirala na Grammyjih in Britih. 25 letna pevka je osvojila nagrado za
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	PART OF ME - Katy Perry
2.	SET FIRE TO THE RAIN - Adele
3.	I WILL ALWAYS LOVE YOU - Whitney Houston
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	SOMEBODY THAT I USED TO KNOW - Gotye ft. Kimbra
2.	NEXT TO ME - Emeli Sande
3.	HOT RIGHT NOW - DJ Fresh ft. Rita Ora
NEMČIJA
1.	AI SE EU TE PEGO - Michel Telo
2.	DO YOU LIKE WHAT YOU SEE - Ivy Quainoo
3.	SOMEBODY THAT I USED TO KNOW - Gotye ft. Kimbra
najboljšo solo izvajalko, skladba Shake It Out"z albuma Ceremonials njene zasedbe Florence + the Machine pa je bila proglašena za najboljšo skladbo. Za najboljšo tujo zasedbo so izbrali skupino Foo Fighters, najboljša debi-tantska zasedba pa je postala The Vaccines. Za naj glasbeni dogodek prejšnjega leta so izbrali vrnitev zasedbe The Stone Roses. Nagrade glasbenega časopisa New Musical Express (NME) podeljujejo že vse od ustanovitve tega časopisa leta 1953.
®®®
Po daljšem glasbenem premoru se na svetovno glasbeno sceno vrača znana ameriška pevka Cher (rojena kot Che-rilyn Sarkisian). Cher, ki se je rodila 20. maja 1946, je med letoma 2002-2005 že napovedala svojo glasbeno upokojitev in se je takrat podala na veliko svetovno poslovilno koncertno turnejo. Očitno pa brez glasbe ne gre, zato Cher za letošnjo jesen napoveduje vrnitev na svetovne glasbene odre. Ob turneji pa obljublja tudi nov album, ki bo nasledil njen zadnji studijski izdelek
Living proof iz leta 2001.
®@®
Kitarist ameriške rock skupine Aerosmith Joe Perry
je pred dnevi na družabnem omrežju Twitter sporočil, da piše avtobiografijo. Nekaj podobnega je že storil njegov kolega iz zasedbe Aerosmith pevec Steven Tyler, ki je v maju 2011 izdal svojo knjigo z naslovom Does the Noise in My
Head Bother You? Prav tako je Perry izdal, da je zasedba posnela naslovno skladbo dolgo pričakovanega nadaljevanja albuma Honkin on Bobo iz leta 2004. Tyler je trenutno skupaj z Jennifer Lopez in Randyjem Jacksonom član žirije Ameriškega idola.
® ® ®
Dvajsedetna kanadska pevka Melania Fiona, ki je letos skupaj s Cee Lo Greenom prejela grammyja za skladbo z naslovom Fool For You je očitno pripravljena na še eno uspešno leto. Melania je zaslovela z uspešnico Monday Morning v kratkem pa bo ta mlada izvajalka izdala svoj drugi studijski album z imenom The MF Life, pri katerem so sodelovala nekatera znana glasbena imena, kot so B.o.B., J. Cole in John Legend.
Znana britanska zasedba Keane, ki je zaslovela s pomočjo skladbe Everybody's Changing bo 7. maja na trgovske police poslala svoj nov že četrti studijski album z imenom Strangeland. Album so posneli pri založbi Island Records in bo nasledil njihov zadnji studijski album Perfect
symmetry iz leta 2008.
®®®
Ameriški glasbenik Adam Young bolj znan pod svojim umetniškim imenom Owl City je izdal, da pospešeno pripravlja material za svoj novi studijski album, ki bi naj luč sveta ugledal v začetku poletja, prvi singel pa bo na voljo že v maju. Projekt Owl City je poznan predvsem po hitu Fireflies iz leta 2009, ki je izšel na albumu Ocean Eyes.
Album 21 popularne britanske pevke Adele se še naprej odlično prodaja, saj se je samo v Veliki Britaniji prodal v več kot štirih milijonih izvodov. Album 21 je njen drugi studijski izdelek, ki ga je zvezdnica izdala meseca januarja 2011. Po njenem nastopu na podelitvi letošnjih britanskih glasbenih nagrad, kjer je pevka prejela nagrado za album leta in najboljšo britansko izvajalko, pa se je prodaja albuma povečala kar za dobrih 14 odstotkov. Po Grammyjih pa je v ZDA samo v enem tednu prodala neverjetnih 730.000 izvodov omenjenega albuma.
Janko Bezjak
To je to
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj i.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Preteklost
Nisem ravno tip človeka, ki bi živel v preteklosti, se pa večkrat rad ozrem po njej. Predvsem po tem, kako je bilo takrat in kako je danes. Kako so ljudje pred mano živeli. V čem smo si podobni, v čem se razlikujemo. Kaj, če sploh kaj, seje spremenilo. Zadnje čase me predvsem privlači aspekt umetnosti, še posebej tiste v vsakdanjem življenju.
Zdi se mi, da se je veliko spremenilo z ideologijo instanta. Potrebo je treba zadovoljiti še v istem trenutku, ko se pojavi, morda pa že nekoliko prej. Vse se mora odvijati s svetlobno hitrostjo. En dan je nekaj in, naslednji dan pa že pozabljenja prazgodovina. Nenehno se sledi nekim trendom. Vse se producira masovno, kar tako po tekočem traku in kalupu. Knjige se tiskajo dnevno, filmi se izdajajo tedensko, albumi mesečno, nove zgradbe pa zrastejo vsakih nekaj mesecev.
Na nek način se kar zgrozim, ko hodim po sodobnih mestih in si ogledujem arhitekturo. Saj ni praktično ničesar videti ... Le en navaden siv dolgčas. Kocke iz jekla, betona in stekla, to je to. Če samo pomislim, kakšne umetnine, kakšne mojstrovine so nastajale pred nekaj stoletji. Koliko dela je bilo vloženega in kakšnim presunljivim detajlom so se arhitekti posvečali. Detajlom, ki sicer v tem računskem svetu nimajo nobene vrednosti in prav tako niso posebej uporabni, pa vendar so. Moskovska podzemna železnica in Kremelj recimo ali pa naša opera in Tro-mostovje. Naravnost dih jemajoče stvaritve, vredne vsakršnega občudovanja. Vendar dandanes tako ali tako nima nihče časa, da bi se kje ustavil in kaj kratkomalo „občudoval". Kar tako ...
Podobno je tudi na področju literature, filma, glasbe, celo ku-linarike. Človek se danes najraje zadovolji s hipnim, cenenim šuntom, pa naj bo to nova hollywoodska produkcija, kak novodoben „best-seller" ali romantičen roman, nekaj kar se pač cele dneve vrti po radiu, ali konec koncev tudi hitra hrana.
Najbolj zaželeno je lahkotno čtivo, ob katerem se ne izgublja preveč časa, filmi so tukaj izključno za to, da nas nasmejijo, glasba pa za ples. Koga pa briga kakšno sporočilo, to samo utruja ... Tudi od hrane so ostale le še gole številke raznih vrednosti, saj je to po izračunu tudi edino pomembno. Ravno tako, kot je pomembno, da je kakšna stavba preprosto funkcionalna, saj je vse ostalo le nepotreben strošek. Pa dobro; škoda je le, da smo se tako enostavno odpovedali kakršnemukoli globljemu užitku in da se zadovoljimo s takšno preprostostjo in povprečnostjo. Pač na tem svetu več ni časa za nič, razen morda za kakšne številke.
Matic Hriberšek
www.radio-ptu¡.si
l_e s t v j ca I NAJ I
1.	AI SE
2.	SOME
EU TE PEGO - Michel Telo
1EBODY THAT I USED TO KNOW -feat. Kimbra
3.	I WILL ALWAYS LOVE YOU - Whitney Houston
4.	BRIDGE OF LIGHT - Pink
5.	JUST THE WAY YOU ARE - Dick Brave & The Backbeat
6.	VIDEO GAMES - Lana Del Rey
7.	DANCE WITH ME TONIGHT - Olly Ml
8.	THESE DAYS - Foo Fighters
9.	KISS THE STARS - Pixie Lott
10.	DOMINO - Jessie J
11.	GOOD FELLING - Flo Rida
vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8* 98,2" l(H3 bo Janko Bezjak
Kaj bomo danes jedli
Foto: ASV
TOREK
testenine po bolonjsko, solata SREDA
gobova juha z zelenjavo*, čokoladne palačinke ČETRTEK
kisla repa, fižol z zaseko PETEK
piščačnji ražnjiči, pomfri, solata SOBOTA
mesni burek, jogurt NEDELJA
goveja juha z rezanci, vratovina z zelenjavo**, solata PONEDELJEK
špinača, pire krompir, kuhana govedina
*Gobova juha z zelenjavo
1 čebula, 1 česen, 400 g gob, 1 korenček, peteršilj, 1/4 glave cvetače, 1 žlica olja, 1 por, 1 krompir, 1/2 šopka brokolija, ščepec vegete, ščepec soli, poper, muškatni orešček, 1 lonček kisle smetane, ena zelenjavna kocka za juho.
Čebulo in česen narežite čimbolj drobno ter ju dajte v ponev, kjer ju pražite, dokler čebula ne postekleni, nato dodajte gobe, ki ste jih prej oprali ter narezali na poljubne koščke (najboljše na trakce). Vse skupaj pražite, dokler se gobe čisto ne osušijo in lepo popečejo. Dodajte kislo smetano ter mešajte vse skupaj približno 10 minut, nato odstavite s štedilnika. Pristavite cca. 1 l do 1,5 l vode ter počakajte, da zavre. Nato dodajte vso zelenjavo, ki ste jo pripravili za v juho (oprano in narezano na koščke), ter gobe, ki ste jih popekli. Pustite kuhati na zmernem ognju okrog 30 minut. Solite, poprajte, muškatni orešček malo naribajte, dodajte vegeto, narezan peteršilj (po želji) ter kocko. Kuhajte okorg 20 minut.
**Vratovina v pečici
5 kosov svinjske vratovine, 5 velikih krompirjev, 2 paradižnika, 2 papriki, 3 čebule, 1 por, 1 bučka.
Zelenjavo operite, olupite in narežite na poljubne koščke. Meso posolite, popoprajte in namažite z gorčico. V naoljen pekač najprej nadevajte zelenjavo, jo solite, na vrh pa položite meso. Pecite dobro uro pri 180 stopinjah. Med pečenjem meso enkrat obrnite in malo polijte s sokom. Lahko pa najprej pečete v pokriti posodi, kakšnih 20 minut pred koncem pa odkrijte in zapecite.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
NAŠ GLEDALIŠKI IGRALEC
POSEBNA OBLIKA FINANCIRANJA
AMERISKI PISATELJ (RALPH)
NEMORALNEZ
STOTINKA ESKUDA
.......................
Smeh ni greh
BANKA
Vlomilca sta kar tri leta načrtovala vlom v bančni trezor. Kopala sta podzemni rov in neke noči končno prišla do trezorja. Ko sta odpirala sefe, sta se čudila. Povsod le plastični lončki, denarja pa nikjer. Naslednji dan je bila v časopisu objavljena vest: »Ponoči so neznanci vlomili v semensko banko!«
kako ste lahko prepričani, da je moja stranka ukradla vaš avto?« vpraša zagovornik obdolženca.
»Ko poslušam vašo obrambo, mi pride na misel celo to, da sploh nisem imel avtomobila,« odvrne oškodovanec.
KONKUNBINAT
»Obtoženec, prijavili so vas, da živite v konkunbinatu. Kaj pravite na to?« je vprašal sodnik. »Saj sploh ne vem, kaj ta beseda pomeni!«
»To pomeni, da s tujo žensko živite enako kot s svojo ženo.« »To pa že ne bo držalo. S tujo žensko živim precej lepše kot s svojo ženo.«
TRIKRAT
»Zakaj ste trikrat zaporedoma vlomili v isto trgovino?« je vprašal sodnik obtoženca. »To je bilo pa takole, gospod sodnik: Prvič sem vlomil in ukradel obleko za mojo ženo, žal pa sem jo potem moral dvakrat zamenjati, ker ji ni bila všeč.«
PAMETEN Sodnik obtožencu: »Ali ste poročeni?« »Nisem in tudi nikoli ne bom!« »Kdo bi si mislil?! Tako pameten možakar, pa krade!« je skomignil sodnik.
mi,
HITRO ŠTETJE
Sodnik vpraša priletno damo: »Koliko ste stari?« »Enaindvajset pomladi štejem.«
»Le hitro štejte dalje, nimam veliko časa!«
DOBRA OBRAMBA »Oškodovanec, povejte
ROJSTVO
Sodnik ne najbolj bistremu obdolžencu:
»Kdaj ste bili rojeni?« »Moralo je biti tam nekje leta trideset. Moja mati je na vsak način še živela.«
> ^
■^iST
ikST-- 'Pl.: -šsfe -
LEVI PRITOK AMAZONKE
OBLIKOVALKA OBLAČIL KLANČIČ
NAŠA ALPSKA SMUČARKA DABIČ
IVAN NAPOTNIK
NEMSKI SKLADATELJ (ROBERT)
ITALIJANSKI NOGOMETAŠ BURGNICH
REGULATOR
ČASTNI NASLOV KARDINALOV
JAP. PLES
KRAJ PRI POSTOJNI
ELEKTRIČNI PREVODNIK
HINKO REBOLJ
VERA ALBREHT
IGO GRUDEN
VSA VOLNA ENE OVCE
ŠIVALNICA (REDKO)
PEVKA DEŽMAN
.......................
TRGOVEC Z LASMI
UM .ZGOD. MENAŠE
ZELISCAR (SIMON)
ŠTEFAN ADAMIČ
VLAGA MOKROTA
VELIKA NERODNA ŽENSKA
JED, KI SE JE HITRO NAJEŠ
MAMICA
ŠUBIC
KUBANSKI SLIKAR (WILFREDO)
NASA KARATEISTKA (ANITA)
ITALIJANSKA FILMSKA IGRALKA MIRANDA
PRIPADNIK ANGLOSASOV
ALEŠ JAN
STARO BABILONSKO MESTO
MODEL CHEVROLETA
PERZIJCI
OTOCIC
GNOJILO
SLOVAŠKO MESTO
Foto: ASV
UGANKARSKI SLOVARČEK: ANDA = ime slovenske oblikovalke oblačil Klančič, ANUŠIČ = slovenska karateistka (Anita, 1987-), ELLISON = ameriški pisatelj in literarni kritik (Ralph, 1914-1994, Nevidni človek), GRAAL = posoda s Kristusovo krvjo, tudi gral, KOMARNO = slovaško mesto v katerem se je rodil skladatelj Franz Lehar, LANDOL = kraj pri Postojni, OHA = mesto na Sahalinu, TARCISIO = ime italijanskega nogometaša Burgnicha.	'omeuio^ Tou§ '^agojo 'rnegoii 'baou
'SAjUjN 'seso|§ue 'es| 'gisnuv '¡uieui 'agsmseu 'aiof 'on"| 'eu\/ 'eu|ea|s '91 '^h 'spojka '|opue"| 'eouaiuiue 'oeieAefain '}S!|oiowe 'ne~| e^ep 'sjdeupod 'ueiuez 'ajjso '0}s|y '|eoi§ :ouabjopoa '3>iNVZId>i 31 A31IS3d
Govori se ...
... da se po senzacionalnem odkritju celjske ekološke afere zaradi skrivanja in izkrivljanja podatkov ekoloških raziskav sedaj tresejo hlače tudi nekaterim na širšem območju Poetovione ter bližnje po-lanske in šumarske okolice.
... da se tudi zato vseloven-ske akcije Očistimo Slovenijo po malem veselijo tudi pri Sv. Marku niže Ptuja, kjer pričakujejo, da se bodo bogatega nahajališča strupenih odpadkov in težkih kovin lotili tudi njihovi povzročitelji iz gorvo-dnih občin.
... da je sicer skrajni čas, da so se tudi Holermuožani odločili za širitev zdravstvenega doma. Glede na vse hujše krizne razmere pa baje ne bi bilo nič narobe če bi se lotili tudi širitve tamkajšnje psihiatrije, kajti kandidatov za bivanje bo iz vse države dovolj, ko se bo nekaterim utrgalo.
... da se je znova pokazalo, da so v nekaterih zadevah pred bogom vsi enaki. Dobro leto dni po tem, ko je v Štern-talu čudežno izginil bronasti kip narodnega heroja, so prav tako čudežno izginili bakreni žlebovi s tamkajšnjega božjega hrama in mrliške vežice.
... da baje Afričan Uushona resno razmišlja o odpovedi dvoboja z našim Zavcem, saj naj bi izvedel, da je Dejan že
na treningu sotekmovalcu polomil rebra.
Vidi se ...
. da bi bil skrajni čas, da medobčinsko redarstvo malo pomete tudi pred svojim pragom, kajti čeprav že dolgo ne delajo reda le v najstarejšem mestu, še zmeraj nosijo le po-etovionski grb. Res pa je, da medobčinskega še nimamo.
MEDOBČINSKO KED&RSTVO
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 12.marca, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Nagrado prejme Sašo Petek, Drstelja 16, 2253 Destrnik.
Foto: Matevž Križaj
Nič nenavadnega, da se je letošnja zima takoj po pustu poslovila, če pa jo je preganjala tudi tako simpatična družina kurentov, kot je na današnji fotografiji. Na njej so Sandra Križaj, njen fant in njuna hči Hana. Fotografiral je Matevž Križaj iz Ptuja.
RADIOPTUJ
89,8*98,2*104,3 www.radio-ptuj.si
Iskrice
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
9	8			4				
			1		2	5		
2					9			
3		1	5					
4				2				7
					6	3		2
			6					9
		6	2		8			
				7			2	4
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	V	©©	€€€	000
Bit	¥»¥	©	€€	0
Dvojčka	VV	©©©	€	000
Rak	V	©©	€€€	0
Lev	VV	©©©	€	00
Devica	VVV	©©	€€€	000
Tehtnica	VV	©©©	€€	0
Škorpijon	VVV	©	€€€	00
Strelec	VV	©©	€€€	0
Kozorog	VVV	©©©	€	00
Vodnar	V	©©	€	000
Ribi	VVV	©	€€	00
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 6. marca do 12. marca 2012. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
(Vir: www.pregovor.com)
»Tisti, ki jemljejo, ponavadi niso srečni, srečni so tisti, ki dajejo.« Dr. C. H. Burr
-k-k-k
»Veselo srce podarja zdravje, potrt duh pa suši kosti.«
Sveto Pismo, Pregovori 17,22
•k-k-k
»Ne umreš od tega, od česar si bolehal; umreš od tistega, od česar si živel.« Michel Eyquem de Montaigne -k-k-k
»Povej mi, kaj ješ, in povedal ti bom, kaj si.« Anthelme b.
Savarin
-k-k-k
»S svojim telesom bomo usklajeni le, če ga bomo imeli resnično radi in ga spoštovali. S sovražnikom se namreč ne moremo dobro sporazumevati.« dr. Horriet Lerner
-k-k-k
»Zdravje je največje bogastvo.« Nemški pregovor -k-k-k
»Zdravje ne odtehtajo vsi zakladi sveta.« Poljski pregovor -k-k-k
»Obstaja samo eno zdravilo zoper velike skrbi: drobne radosti.« Karl Heinrich Waggerl
-k-k-k
»Kdor se redno smeji in dosti giblje, si zdravje zagotovi.« Božidar Eržen
-k-k-k
»Telesna, umska in duhovna raven delujejo v medsebojni povezavi. Spodbujajte telo, kolikor hočete. Toda dokler ne boste prenovili tudi stanje uma in duha, ne boste spoznali zdravega življenja in vitalnosti.« Greg Anderson
Jeruzalem • Ormož in Ljutomer bosta tesneje sodelovala
S kolesom ali peš čez Jeruzalem
Pismo o nameri, ki sta ga v petek na Jeruzalemu podpisala župan občine Ormož Alojz Sok in županja občine Ljutomer Olga Karba, je osnova za sodelovanje pri projektu povezave mest Ormož in Ljutomer, med katerima naj bi v prihodnjih letih po vinski cesti preko Jeruzalema vodila tudi okoli 17 kilometrov dolga kolesarska in pohodniška pot.
Predvideni projekt bo potekal v dveh fazah. V prvi bodo prijavili projekt pri Prleški razvojni agenciji, kjer sta občini partnerici pri projektu. Skupaj s strokovnimi sodelavci agencije, občin partneric ter krajanov ob trasi se bo v okviru delavnic izvedlo trasiranje kolesarskih in pohodniških poti, ki bo povezovale obe mesti. V drugi fazi pa se bo gradila potrebna infrastruktura. Prva faza naj bi bila vredna 25.680 evrov, ki jih v višini 85 % nameravajo pridobiti iz programa LEADER, ostanek sredstev pa bodo zagotovili občini Ljutomer in Ormož ter Prleška razvojna agencija. Na vprašanje, kaj se bo zgodilo, če sredstev ne bo, je župan Alojz Sok povedal, da bo občina Ormož svoj del gotovo zagotovila, saj gre za realizacijo idej, ki so prisotne že dalj časa. Koliko bo vredna gradnja, pa na tiskovni konferenci še niso znali povedati.
Alojz Sok je omenil tudi možnost, da se trasa priključi Ogrski poti, eni izmed številnih poti, ki iz vseh strani Evrope vodijo v romarsko središče Santiago de Compostela v Španiji, in si tako poskušajo zagotoviti lažji pristop do financiranja.
Cilji projekta so zlasti povečanje aktivnosti zavarovanega območja krajinskega parka Jeruzalem ob hkratnem upoštevanju omejitev zaradi varovalnega režima območja in tudi izboljšanje pogojev za razvoj turizma ter aktivnega preživljanja prostega časa z
Foto: Viki Ivanuša
Zupan občine Ormož Alojz Sok in županja občine Ljutomer Olga Karba sta podpisala pismo o nameri, ki je osnova za povezovanje obeh mest po vinski cesti preko Jeruzalema, kjer se načrtuje izgradnja kolesarske in pohodniške poti.
optimalno umestitvijo nove infrastrukture.
Projekt je natančneje predstavil Goran Šoster iz Prleške razvojne agencije. V tem okviru bodo potekale delavnice s ciljnimi skupinami v Ljutomeru, Ormožu, na Jeruzalemu, v Radomerju, na Svetinjah in v Železnih Dverih. Poseben poudarek bo na delavnicah namenjen prebivalcem, turističnim ponudnikom in društvom. Načrtuje se tudi petdnevni raziskovalni tabor, v katerem bodo študenti pod mentorstvom ene od fakultet raziskovali območje ter izdelali konceptualne rešitve, upoštevajoč vidike krajine, arhitekture, sociologije,
gradbeništva in turizma. Nato bodo natisnili publikacijo z opisanimi predlogi za izgradnjo turistične infrastrukture, namenjene kolesarjem in po-hodnikom. Razdelili jo bodo med občane in s tem poskrbeli za lokalno promocijo in lažje umeščanje turistične infrastrukture v socialno okolje.
„Od projekta bodo imele korist tri ciljne skupine: turisti, prebivalci Ormoža in Ljutomera, ki vedno več časa namenjajo rekreaciji in bo ta infrastruktura pomenila dvig kvalitete njihovega življenja, ter prebivalci ob sami vinski cesti. Velikokrat ob posegih v prostor ni bilo primerne ko-
munikacije s prebivalci. Tokrat bo drugače. V delavnicah se bodo srečali prebivalci, upava in stroka. Nekaj poti bo potekalo ob asfaltnih cestah, nekaj pa jih bo treba začrtati na novo po odročnejših poteh," je povedal Goran Šoster.
Tudi časovni okvir projekta še ni povem določen, ampak do 2013 načrtujejo pripraviti vse za predvideno realizacijo. To pa ni prvi primer uspešnega sodelovanja med obema občinama. Projekt vodohrana v Jeruzalemu je že v zaključni fazi, v njem pa bosta imeli shranjeno vodo obe občini in s tem bosta ena drugi zagotavljali vodo.
Viki Ivanuša
Ptuj • Humanistična ofenziva
Znanje »napada« mlade
Humanistična ofenziva, ki jo organizira Klub ptujskih študentov, se nadaljuje tudi v tem letu. Pripravljajo deset zanimivih predavanj, na katerih bodo gostili priznane predavatelje iz Slovenije in tujine.
Odbor za kulturo Kluba ptujskih študentov je pred nekaj dnevi izpeljal prvo predavanje v sklopu Humanistične ofenzive. Gre za izobraževalne vsebine, tema letošnjih dogodkov pa je vpliv in odgovornost družbe do posameznika - vpliv in odgovornost posameznika do družbe. V sklopu projekta bodo na Ptuju gostili predavatelje vseh družboslovnih smeri, ki pokrivajo raznolike teme s tega področja.
Dogajanje se je pričelo s predavanjem dr. Johanna Gotschla, rednega profesorja na Univerzi v Gradcu, častnega profesorja na tamkajšnji Tehnični univerzi in gostujočega profesorja na Univerzi v Kremsu, ki deluje na področju filozofije znanosti. Spregovoril je na temo: ''Človek
v času dramatične spremembe družbe". Dotaknil se je človeškega bitja, ki je po njegovem mnenju razpeto med principi etike in tehnološkim napredkom.
»Poglavitni cilj projekta je spodbujanje kritičnosti med ptujsko mladino. Opažena je namreč vse večja apatičnost in nezanimanje za dogajanje v okolici. Prav tako je cilj študentom ponuditi možnost pridobitve znanj, ki jih morda na svoji študijski smeri sicer ne bi pridobili. Pomembno pa je tudi poudariti, da je predavanje odprto za vse, ne le za dijake in študente, zato vljudno vabljeni v čim večjem številu,« je pojasnila vodja projekta Dora Lenart. Kot pravi, so bili s prvim predavanjem zadovoljni, udele-
žilo se ga je približno 15 mladih radovednežev. Bo pa odziv na naslednjem srečanju najbrž še veliko večji. Druga, ki jo bodo gostili, je namreč antropolo-
Foto: Jana Dobrijevič
Predavatelj dr. Johann Götschl, profesor na Univerzi v Gradcu
ginja dr. Vesna Godina. Njena predavanja veljajo za zelo zanimiva, teme, ki se jih loteva, pa so raznolike. Česa se bo lotila na Ptuju, še ni znano, Lenarto-va pa pravi, da bo predavanje, ki bo odvijalo 30. marca v Pri-musu, vsekakor vredno obiska.
Aprila bodo KPŠ-jevci gostili psihologinjo dr. Mirjano Ule, maja pa bo svoje videnje predstavljal etnolog in pedagog dr. Rajko Muršič. Skupaj se bo tako do avgusta odvilo deset predavanj, mesečno eno, v poletnih mesecih pa bosta na sporedu po dve predavanji.
Lenartova je prepričana, da bo projekt zaživel in dosegel velik uspeh, saj je, kot pravi, letošnja rdeča nit izbrana tako, da pritegne vse generacije: »Takšna predavanja so za ptujske študente in za vso lokalno skupnost. Prvo predavanje je dalo projektu neko teoretično osnovo - napredek družbe. Menim, da lokalne skupnosti potrebujejo še več tovrstnih dogodkov in naša Humanistična ofenziva jih bo Ptuju dajala vse do avgusta.«
Dženana Kmetec
Od tod in tam
Ptuj • V pomlad s klasično glasbo
Šesti glasbeni večer v tem šolskem letu so v Zasebni glasbeni šoli v samostanu sv. Petra in Pavla popestrili z dvema mladima glasbenikoma: pianistko Matejo Škafar in violinistom Matjažem Antončičem. Škafarjem poučuje klavir in korepetira na ZGŠ v samostanu sv. Petra in Pavla ter na Konservatoriju za glasbo in balet v Mariboru. Tudi violinist, ki se ji je pridružil tokrat, je zelo uspešen mlad glasbenik. Je večkratni nagrajenec na državnih in mednarodnih tekmovanjih, njegov program pa je stilno raznolik. Na Ptuju sta prvič nastopila skupaj, pripravila pa sta pravo klasično poslastico.
Dženana Kmetec
Ptuj • Elektro šola Rdečim noskom
Med šolami, ki so pristopile k akciji zbiranja prostovoljnih prispevkov za Rdeče noske, sta tudi Elektro in računalniška šola Ptuj ter Višja strokovna šola ŠC Ptuj. Tako dijaki in študentje kot tudi zaposleni na obeh šolah so pokazali veliko mero dobrodelnosti. Konec januarja so društvu Rdeči noski že predali prva zbrana sredstva. Kot pojasnjuje profesorica Andreja Če-lan, je samo Elektro in računalniška šola do obiska klovnov zdravnikov prodala 200 rdečih noskov in s tem zbrala 200 evrov za dobrodelne namene. Da je njihovo sodelovanje v omenjenem projektu vsekakor smiselno, so dijaki spoznali tudi na predstavitvi dela Rdečih noskov. Zato z akcijo brez pomisleka nadaljujejo tudi v prihodnje. Sočasno s prodajo noskov pa v prostorih Šolskega centra Ptuj na Vičavi zbirajo tudi kartuše in tonerje, ki jih bodo prav tako donirali Rdečim noskom. Pridno pa se že polnijo tudi škatle, namenjene za zbiranje plastičnih zamaškov.
Dženana Kmetec
Ljutomer • Do konca leta še 20 novih zaposlitev
Ljutomerska družba Farmtech, ki spada v avstrijsko skupino Komptech, je odprla nove proizvodne in upravne prostore na območju industrijske cone v Ljutomeru. Proizvodna hala za proizvodni program družbe Komptech - okoljska tehnika je večja za 1500 kvadratnih metrov, gradnja nove hale z vključno 440 m2 poslovnih prostorov pa je bila zaključena v štirih mesecih. Vrednost naložbe znaša 2,5 milijona evrov. Po besedah direktorice Farmtecha Sonje Rajh je bila razširitev prostorov nujna, saj je njihov osnovni cilj sledenje vse zahtevnejšim trgom. V lanskem letu so imeli 20-odstotno rast v primerjavi z letom poprej, za letos pa smelo načrtujejo okoli 15-od-stotno plansko povečanje. »Z novimi proizvodnimi prostori smo dobili priložnost izdelovati večje stroje, hkrati pa jih tudi montirati, kar so doslej počeli v Avstriji,» je povedala Rajhova. Sicer pa je trenutno zaposlenih 262 delavcev, lani so jih dodatno zaposlili 33, letos januarja še 11, po predvidevanjih pa naj bi jih bo konca leta še dvajset.
NŠ
Foto: DK
Foto: DK
Foto: NS
Prireditvenik
Torek, 6. marca
08:00 Ormož, Dom kulture: Območno srečanje otroških folklornih skupin igrajmo se
gledališče 2012, JSKD 17:00 Ormož, Bela dvorana grajske pristave: Na muzejski sceni, Filmsko potovanje
Kunšnih Prlekov med Muro in Dravo 17:00 Ptuj, OŠ MLadika: 53. območna revija otroških pevskih zborov Pustite nam ta svet 2012
18:00 Ormož, viteška dvorana gradu: predavanje o prehrani po načelih tradicionalne kitajske medicine - Živa Pogačnik 19:00 Videm, občina: predstavitev delovanja Vidove kleti
Sreda, 7. marca
11:00
16:00 17:00
17:00
Ptuj, Mestno gledališče: novinarska konferenca pred premiero predstave Vdovin zmenek
Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška: pravljična ura z Zdenko Kosi Ptuj, OŠ MLadika: 53. območna revija otroških pevskih zborov Pustite nam ta svet 2012
Slovenska Bistrica, Dom svobode: gledališka predstava Tašča.com 2
Četrtek, 8. marca
17:00 18:00
Ptuj, Šolski center: predstavitev učnega projekta Misija turistična kmetija Ormož, Bela dvorana Glasbene šole: nastop učencev
Petek, 9. marca
13:00
18:00 19:00
Ptuj, CID: delavnica grafičnega oblikovanja, ustvarimo ovitek cedeja z Mojco in Matjažem Tomažičem
Ptuj, CID: 16. zbor članov Kluba tajnic in poslovnih sekretark Ptuja in okolice Ormož, telovadnica OŠ Stanka Vraza: začetek tečaja družabnih plesov s Sašom Županekom
Mestni Kino Ptuj
Četrtek, 8. marca: 19:00 Gospodinja
Petek, 9., sobota, 10., in nedelja, 11. marca: 16:00 Obuti maček, 18:00 Somrak -saga: Jutranja zarja, 1. del, 20:00 Art: Gospodinja
OBJAVA
Javni razpis za vpis predšolskih otrok v Vrtec Ptuj za šolsko leto 2012/2013
Obveščamo starše, da je vpis predšolskih otrok v vrtec za šolsko leto 2012/2013 možen od 6. 3. 2012 do 6. 4. 2012 na upravi Vrtca Ptuj, Prešernova 29, in sicer:
•	v ponedeljek, torek in četrtek od 7.00 do 15.00;
•	v sredo od 7.00 do 17.00 in
•	v petek od 7.00 do 13.00.
Vloge za vpis, ki so bile že oddane med šolskim letom, se upoštevajo pri tem razpisu! Otroci lahko obiskujejo oddelke:
•	za otroke od enega leta do treh let starosti (jasli);
•	za otroke v starosti od treh let do vstopa v šolo (vrtec);
•	kombinirane oddelke za otroke v starosti od 2. leta do 4. leta v naslednjih programih:
1.	dnevni program v vseh enotah vrtca, ki imajo različen poslo-valni čas - od 5.30 do 17. ure;
2.	program izmenskega vrtca (dopoldan in popoldan od 5.30 do 22.30) v enoti MAČiCE, Potrčeva 9/a, in NARCISA, Rai-čeva 12;
3.	prilagojen program za otroke s posebnimi potrebami;
4.	program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo.
Prijazno vabljeni!
ipeoD
PTUJSKA TELEVIZIJA
Torek 6.3. 8:3D Prodajno okno 9:DDOrtefflikTVMaribor-pori. 9 25 Hrana ir vino 9:50 Sooznajmose.com - pon. 10:40 Modro -pori. 11:15 Info kaoaf 11:45 Prodajno okrto 12:00 Ptujska kronika 12:25 Duhovna oaza-4. oddaja-pon. 12:50 Prodajno okno 13:05 Pomorski tednik-pon. 13:45 info kanal 15:35 Hrana in vino-pon.
16:00 Ptuska kronika - pon. 16:30 Prodajno okno 17:00 Sport(no)- pon.
17:30 Smeha polna skleda - B. Oddaja - pon.
17:50 Info kanal
13:00 Ptojska kronika - pon.
1B;25 Koltora na dlani - pon,
19:10 Info kanal
20:00 Ptojska kronika-pon.
20:25 Otvor tev EP K s Kurentmo svatba
22:15 Ptujska kronika - pon.
22:40 Irfo kanal
Sreda 7.3.
3:30 Prodajno okno
9:00 Dnevnik TV Hari&ar por.
9:25 Hrana in vino
9:50 Info kanal
10:00 Ptojska kronika-pon.
10:25 Spoznajmose.com - pon.
11:15 Modro-pon.
11:45 Prodajno okno
12:00 Info kanal
12:50 Prodajno okno
13:06 Poslanski utrip - pon.
13:45 Snortfnoj - pon.
14:15 Info kanal
15:35 Hrana in vino-pon.
16:00 Ptojska kronika - pon.
16:25 Info kanal
16:30 Prodajno okno
17:00 Cista umetnost-premiera
17:20 Slovenija plava - plavaj 2 nami - pon.
17:50 info kanaf
18:00 Povabilo na kavo - premiera 18:35 Kultura na dlani-pon.
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
19:20 Info kanal 20:00 Ptojska kronika-pon. 20:26 Crsfa umetnost-pon. 20:55 Otvoritev EPK s
Kurentom svatba-pon. 22:45 Rosi TVGoriSoica 23:45 Info kanal
Četrtek 3.3. 8:30 Prodajna okno 9:00 Dnevnik IV Maribor - pon. 9:25 Hran m vino 9:50 Info kanpl
10:20 Spoznajmose.com - pon. 1M0 Modro - pon. 11:45 Prodajno nkno 12:00 Ptujska kronika 12:25 Info kanal 12:50 Prodajno okno 13:05 Povabilo na kava - pon. 13:40 lofo kanal 15:35 Hrana in vino-pon 16:00 Ptujska kronika-pon. 16:30 Prodajno okno 17:00 Cista ometnost - pon. 17:20 Info kanal 13:00 Ptujska kronika - pon. 1B:25 Sportfno) - pon, 1B:55 Pokal loka 2012 ~ pon. 19:15 Info kanal 20:00 Ptojska kronika - pon. 20:26 Otvoritev EPK S
Kurentov« svatba-pon. 22:15 Zemlja in mi-pon. 22:45 Info Kanal
www.petv.tv
»Mij ni¡ lahls ip'iml jati Mi in K in Siti Pf
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
TV
www.siptv.si
TOREK 6.3.
SREDA 7.3.
8:00 Bal na Destrniku 2012 9:30 Ujemi sanje 10:30 Polka in Majolka 11:30 Video strani
18:00 TD Vinska Gora - Ob vaškem perišfiu
19:40 Glasbeni utrinki
20:00 Revija ljudskih pevcev - 2.del
21:30 Polka in Majolka
22:30 Ptujska kronika
23:20 Video strani
8:00 H ajdi na - Koncert Slovenskega okteta 9:20 Hajdina - S pesmijo v novo leto 11:00 ŠKL 11:50 Video strani
18:00 TD Vinska Gora - Ob vaškem perišfiu
19:40 Glasbeni utrinki
20:00 Hajdina - Pesniško svitanje
21:30 Hajdina - Iz domače skrinje
22:30 Mozaik kulture
23:00 Video strani
ČETRTEK 8.3.
8:00 Mesečna kronika iz občine Domava 9:20 Ljudski pevci se predstavijo 10:50 Polka in Majolka 11:50 Video strani 18:00 Dornava - Iz domače skrinje 20:00 Oddaja iz občine Domava 21:45 Dornava - Iz domače skrinje 23:30 Video strani
Z vami že 15 let!
Uredništvo:(02) 764 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340 Domava 116 D, 2252 Donava
Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je ...
V SPOMIN
Romanu Krajncu
IZ MESTNEGA VRHA 120 a
5. marca je minilo 20 let, odkar nas je zapustil sin in brat. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Posebej hvala nogometnemu društvu Grajena.
Vsi njegovi
Mali oglasi
STORITVE
IZVAJAMO IZOLACIJO VLAŽNIH HiŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Hack Janos, s. p. Telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
SIGOLDI, d. o. o.
SIGOLDI, d. o. o. ODKUP ZLATA IN SREBRA. Odkupimo nakit iz srebra in zlata, srebrne in zlate kovance, zobno zlato, jedilni pribor iz zlata in srebra. Sigol-di, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj. Tel. 02 620 88 04, GSM 051 823 072. Odprto: sreda, četrtek in petek 9.-12. in 13.17. Telefon 041 631 027.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
KMETIJSTVO
KUPIM brejo zajkljo. Tel. 070 344 392.
KUPIM KOLJE za vinograd. Tel. 753 23 61.
PRODAM SUHA bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
NESNICE, MLADE, cepljene, v začetku nesnosti, rjave, črne in sive, prodajmo vsak dan od 8. do 1 7. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine. Možnost odkupa na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3/d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite po telefonu na številki 041 326 006.
KUPIM traktor, lahko je IMT , Zetor, Univerzal, Ursus ali podobno. Tel. 041 678 130.
PRODAM prašiče, težke od 50 do 160 kg, krompir za sajenje ter suhe bučnice. Telefon 041 452 492.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobnega in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM odojke in kotel za žga-njekuho. Tel. 02 781 16 01, zvečer.
KUPIM traktor Zetor, IMT, Ursus ali drugo. Tel. 041 680 684. PRODAM hlodovino topola. Tel. 041 403 197.
DOM STANOVANJE
V NAJEM oddam enosobno opremljeno stanovanje v Hajdošah ob glavni cesti Ptuj-Maribor. Tel. 040 777 824.
VIR - ZADAR oddam dvosobni apartma za 4 osebe v pritličju, s teraso in parkirnim prostorom, oddaljenost od morja 150 m. Tel. 031 742 714.
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
• prilogo
Osrednja tema marčne številke SADA, revije za sadjarstvo, vinogradništvo in pridelavo vrtnin,
je varstvo jablan in hrušk s škropilnimi programi, ljubiteljski sadjarji lahko v njej preberejo, katera osnovna pravila pri obrezovanju dreves morajo upoštevati, tudi če delajo malce po svoje, pišemo o krepitvi odpornosti vinske trte, med drugim pa še o prihodnosti slovenskega vinarstva, sladkem
krompirju in vplivu vetra na pridelovalne površine in rastline.
Revija Sad - 23 let z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si.
EWFEK
I®. URI
ÍLOVEN8KIW [p®[p 1 T® (P
T SLOVENSKIH POLK IN VALÖKÜV
1.MAUBU-Goveja	juhca
2.	Ans. D0NAČKA- Snežna kepa
3.	K0RAD0 & FRANCI & ANITA- Ali bi me sploh ljubila
4.	MILI - Ne bom čakala nate
5.	MLADI DOLENJCI - Zimske radosti
6.	ISKRICE-En krasen dan
7.	R0G0ŠKISLAVČKI - Mala Špela
1.	VERA & ORIGINALI - Za prave Slovence
2.	ELA&ŠARMERJI- Našla te bom
3.	ROK ŽLINDRA-Lubčka mi je dala
4.	ZAPELJIVKE-Ljubezen le sveti
5.	P0DKRAJSKI FANTJE - Najlepši cvet Slovenski cvet
6.	KLAP0VUHI-Kurent
7.	Ans. POET - Rad bil bi tvoj poet
Orfejčkove talente lahko prijavite vsak četrtek med 20:00 in 20:45 na tel.: 02 771 22 61.
-------------------------------------------------------------------
SLOVENSKIH PO F 7 TOP
Glasujem za:
Ime in priimek:
7 SLOVENSKIH POLK IN VALČKOV
Glasujem za:_
Naslov: _ Tel, Številka:
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o., p.p. 13, 2288 Hajdina

DAN
DATUM
URA (od-do)
KRAJ - LOKACIJA
sobota
10.03.2012
08.00-11.00
Sodinci - Gostišče Ozon
poned. 12.03.2012 08.00-11.00 Lovrenc na D. polju - društvo upokojencev 12.00-14.00 Apače - gasilski dom 14.30 -16.30 Jablane - kmečki turizem Medved
torek 13.03.2012
08.00 -12.00-
11.00 14.00
Zagorci - gasilski dom Grabšinski breg Juršinci - avtoservis Žajdela_
sreda 14.03.2012
08.00-11.00 Gabrnik - trgovina Hrga 12.00 -14.00 Lasigovci - kmetija Kukovec 14.30 -16.30 Polenšak - gostilna Šegula
četrtek 15.03.2012
08.00 -12.00-
11.00 14.00
Majšperk - gostilna Dolinca Stoperce - gostilna Litož
petek 16.03.2012
08.00 -11.00 Mihovce - avtoservis Dobič 12.00 -14.00 Gerečja vas - gasilski dom 14.30 -16.30_Njiverce - kmetija Podgoršek
sobota 17.03.2012
s sklepanjem zavarovanj Zavarovalnice Maribor, Triglav, Adriatic Slovenica, Generali in Grawe, ter registracijo.
Izvajali se bodo po razporedu ^
Vsi traktorji in traktorski priklopniki lahko opravijo tehnični pregled z zavarovanjem in registracijo tudi do 30 dni pred potekom, brez dodatnega stroška oz. oškodovanja za dneve veljavnosti registracije.
Dominko d.o.o. TEHNIČNI PREGLEDI,
Zadružni trg 8,2251 PTUJ, TEL.: 02 / 78811 75
08.00 -12.00-
11.00 14.00
Cirkulane - bar Marinka Stojnci - gasilski dom
poned. 19.03.2012
08.00 -11.00 Grajena - gasilski dom
12.00 -14.00 Drstelja - kmečki turizem Lacko
14.30 -16.30_Janežovci - okrepčevalnica pri Mici
torek 20.03.2012
08.00-11.00 Videm - market Žerak 12.00 -14.00 Leskovec - pri pokopališču 14.30 -16.30 Zamušani - Guma bar
sreda 21.03.2012
08.00 -11.00 Žetale - kmetijska zadruga 12.00 -14.00 Podlehnik - kmetijska zadruga 14.30 -16.30 Jurovci - avtoelektrika Bračič
četrtek
22.03.2012
08.00-11.00 12.00-14.00 14.30-16.30
Gajevci - trgovina Vrtnica Markovci - gasilski dom Zg. Hajdina - pri pokopališču
petek 23.03.2012 08.00-11.00 Dornava - kmetijska zadruga
12.00 -14.00 Moškanjci - bencinski servis Žiher _14.30 -16.30_Vitomarci - kmetijska zadruga
sobota
24.03.2012
09.00-11.00 12.00-14.00
Boiehnečici - Servis kmetijske tehnike Šljanec Mala nedelja - gostilna Slekovec
poned. 26.03.2012
09.00 -11.00 Sveti Jurij ob Ščavnici - kmetijska zadruga 12.00 -14.00 Slaptinci - kmetija Černel, Slaptinci 18 14.30 -15.30_Dragotinci - Gasilski dom_
torek 27.03.2012 09.00 -11.00	Negova - Gasilski dom
12.00-13.00	Grabonoš - Gasilski dom
13.30 -14.30	Cerkvenjak - parkirišče pri pokopališču
15.00 -16.00	Smolinci - trgovina Ploj
f
Ptuj • Humanitarni koncert za Denisa
Osebna kronika
C
Večer, ki je povedal veliko več
V večnamenski dvorani v Spuhlji se je v soboto, 3. marca, odvil velik humanitarni koncert za Denisa. Ogledalo si ga je 500 gledalcev, nastopilo pa je 14 glasbenih skupin in pevcev, ki so z udeležbo pokazali, da imajo veliko srce in čut za soljudi, zlasti še tiste, ki potrebujejo pomoč drugega.
Nastopili so ansambel Zlatih 6, Claudia, Nenad Kumric - Charlie, Mili, Benjamin Don-lič, mladi pevec, ki je presenetil na tekmovanju Slovenija ima talent, ansambel Golte, Ivan Švajgl, Ela & Šarmerji, Simon Cokan, ansambel Ka-trca, Vesele Štajerke, Domen Kumer, Natalija Verboten in Skater. Skozi večer dobrote, emocij in pozitivne energije je vodila Edita Predan Mrevlje, socialna delavka iz Limbuša, ki jo je tako kot številne Slovenke in Slovence ganila zgodba Denisa Čeha iz Spuhlje 92 a, ki je postal po smrti mame zavezanec za vračilo socialne pomoči. Denisovo zgodbo so v oddaji Preverjeno predstavili na pobudo direktorja Centra za socialno delo Ptuj mag. Mirana Kerina, da bi čim več ljudi izvedelo za ta problem, ker imajo centri glede reševanja takšnih in podobnih problemov zvezane roke.
Pri svojih 530 evrih plače bi danes 23-letni Denis socialno pomoč, ki jo je prejemala mama, in še ne odplačani znesek kredita vračal do 60. leta starosti, pri tem pa ne bi imel niti minimalne možnosti, da
bi si lahko uredil vse potrebno v hiši oziroma si zagotovil kolikor toliko znosne pogoje za življenje. Edita in somišljeniki na Facebooku so stvari vzeli v svoje roke, pomoč je začela prihajati z vseh koncev Slovenije, januarsko petkovo jutro na Radiu Ptuj s Simono Pušnik in Daliborjem Bedenikom, ki sta se prav tako odločila, da bosta s pomočjo radijskih valov pozvala dobre ljudi k reševanju Denisove stiske, pa je prekosilo vsa pričakovanja. Prejela sta več kot 150 klicev tistih, ki bi želeli pomagati, v tistem jutru se je orosilo mar-
Semam tehniinih pregledov traktorjev in traktorskih priklopnikov na terenu
Spoštovani!
Ponovno je čas, da se srečamo na terenu, kjer bomo za vas opravljali tehnične preglede traktorjev in traktorskih priklopnikov. Veseli bomo, če boste registracijo vašega vozila zaupali našemu podjetju TEVE PTUJ d.o.o.
Za informacije smo vam vedno dosegljivi - Roman Kranvogel 041 291 369, Alojz Benko 031 728 010, Anton Potrč 031 456 205, Peter Benko 051 349 368, Danilo Turk 041 419 757 ali pa se obrnete v pisarno na Dornavski cesti 7 a na Ptuju tel.: 02 787 10 30, kjer vam bomo z veseljem pomagali in svetovali.
Datum	Kraj	Ura	Kraj	Ura	Kraj	Ura
3.3.2012	Selce - gostilna Ornik	8.00-11.00	Janežovci - Pri Mici	11.00-12.00		
						
5.3.2012	Markova - deponija	8.00-9.00	Stojnci — gasilskidom	9.30-10.00	Zg. Hajdina — prev. Vogrinec	11.00-12.00
6.3.2012	Moškajnci — gasilskidom	8.00-10.00	Destrnik — gasilskidom	11.00-13.00		
8.3.2012	Lovrenc na Dr. polju — dr. upok.	8.00-12.00	Apače — gasilski dom	13.00-14.00		
9.3.2012	Zavri-obiina	8.00-10.00	Jiršovci — kmetija Dajčman	11.00-12.00	Desenci — gasilskidom	13.00-14.00
10.3.2012	Trnovska vas — kmetijska zadruga	8.00-11.00				
						
12.3.2012	Žetale — kmetija Kolar	8.00-10.00	Podlehnik— lovski dom	11.00-13.00	Grajena — gasilskidom	14.00-15.00
13.3.2012	Sela — gostilnaSvenšek	8.00-11.00	Jurovci avtoelek. Bračič	12.00-15.00		
14.3.2012	Pleterje—trgovina Peršuh	8.00-11.00	Mostečno — kmetija Strnad	12.00-13.00	Videm — kmetijska zadruga	14.00-15.00
15.3.2012	Majšperk - občina	8.00-11.00	Dornava — hmelj Dornava	12.00-13.00	Formin — gasilski dom	14.00-15.00
16.3.2012	Vitomarci — kmetijska zadruga	8.00-11.00	Cirkulane — bar Marinka	12.00-14.00		
17.3.2012	Juršinci — lovski dom	8.00-10.00	Polenšak — kmetijskazadruga	11.00-12.00		
						
20.3.2012	Sp.Velovlek — gasilskidom	8.00-12.00	Gerečja vas — gasilskidom	13.00-14.00		
21.3.2012	Sikole — gostilna Kurež	8.00-12.00	Stoperce - Litož	13.00-15.00		
22.3.2012	Leskovec — gasilskidom	8.00-10.00	Cirkovce — gostilna Korže	11.00-13.00	Sp.Jablane — žaga Cesar	14.00-15.00
23.3.2012	Sestrže — dom krajanov	8.00-11.00	Mezgovci ob Pesnici — gas.dom	12.00-13.00		
						
27.3.2012	Žetale — gasilskidom	8.00-10.00	Markovci — delavnica Kekec	11.00-12.00	Drstelja — kmetija Sever	13.00-14.00
TEVE PTUJ
Radi bi vas seznanili, da se je s 1.7.2011 spremenila zakonodaja glede registracije, če sami nimate vozniškega izpita ali pa ste v postopku odvzema, je po novem potrebno navesti uporabnika vašega vozila. Zato vas prosimo, da s seboj pripeljete nekoga, katerega boste določili za uporabnika vašega vozila, saj bomo le tako najhitreje, uredili registracijo vašega vozila.
MJ
/ n .
f Jr i- l
fJF\	fV
> ■ / Ml
Foto: Črtomir Goznik
Denis je koncert spremljal v družbi dedka Janeza in dekleta Katje.
Foto: Črtomir Goznik
Edita Predan Mrevlje, povezovalka humanitarnega koncerta, in pevka Mili, ki je ob tej priložnosti premierno predstavila svojo novo pesem Ne bom čakala nate
sikatero oko, toliko emocij je bilo, sta na sobotnem koncertu tudi zbranim v dvorani povedala Simona in Dalibor. Odziv je pokazal, da imamo ljudje še srce, je ganjeno povedala Simona.
Editi Predan Mrevlje je uspelo ob pomoči Spuhljanov pripraviti odličen koncert, na katerem so uspeli zbrati 3500 evrov, ob tej priložnosti pa je tudi oznanila, da se je na transakcijskem računu za Denisa, ki je bil odprt pri OZ RK Ptuj, zbralo skoraj že pet tisoč evrov. Denisova hiša ima novo streho, nova okna, vhodna in
balkonska vrata, v tem tednu pa se bo odela tudi v novo fasado. Barve bodo na novo odele tudi notranjost hiše, še prej pa bo urejena nova kopalnica. Edita se je v soboto zahvalila vsem, ki so že priskočili na pomoč, in vsem, ki še bodo, posebej pa še predsedniku sveta ČS Spuhlja Francu Bolcarju, ki je skupaj s predsednico MO RK Ptuj Rozalijo Ojsteršek koordinator pri obnovi hiše, tudi njej se je zahvalila, prav tako pa direktorju Centra za socialno delo Ptuj mag. Miranu Kerinu in ptujskemu županu dr. Štefanu Čelanu. Franc Bol-car pa se je na koncu v imenu Denisa in vseh, ki sodelujejo v teh humanitarni akciji, zahva-
lil tudi Editi Predan Mrevlje, srčni gospe, ki je znala povezati vse dobre ljudje iz vseh koncev Slovenije v akcijo, ki je v teh kriznih časih dobroto povzdignila nad vse.
Udeležence koncerta je pozdravil tudi Denis Čeh. Zahvalil se je za vse, kar so mu podarili dobri ljudje, in vse, kar mu še bodo. Vsega je bilo res veliko, zdaj lahko z večjim optimizmom in pričakovanji zre v bodočnost. »Stokrat hvala lepa, čudoviti ste,« so bile besede, ki jih je namenil ljudem dobrega srca. Sobotni glasbeni večer v večnamenski dvorani je povedal mnogo - in še veliko več.
MG
Številka transakcijskega računa za pomoč Denisu Čehu: OZ RK 0420 2000 0348 846, pripis: pomoč Denisu, sklic 24 11 10
Rodile so: Rebeka Trop , Zagrebška cesta 34, Ptuj - deček Gašper; Aleksandra Jurič Lazič, Vičava 29, Ptuj - deklica Iza; Suzana Županic, Zavrč 8 b, Zavrč - deklica Hana; Barbara Šmidlehner, Medribnik 15, Cirkulane - deklica Lara; Tanja Malek, Radoslavci 45 a, Mala Nedelja - deklica Žaneta; Ljavdije Azi-ri, Jadranska ul. 10, Ptuj - deklica Emrije; Mojca Zorec, Njiverce vas 29, Kidričevo - deklica Eva; Irena Rampre, Cerovec pod Bočem16, Rogaška Slatina - deček Jan; Mir-jana Špendija, Kog 41, Kog - deček Jan; Myrvete Pulaj, Ul. 5. pre-komorske 3, Ptuj - deček; Ginta Vanaga, Apače 60, Lovrenc na Dr. polju - deček Patrik; Lidija Rudolf Čurin, Loperšice 22 e, Ormož - deklica Flora; Andreja Gajšek, Čermo-žiše 77, Žetale - deklica Mirjam; Zlatka Prevolšek, Nadole 40, Že-tale - deček Nejc; Vanja Biškup, Breg 48, Majšperk - dekica Lia. Umrli so: Franc KOKOL, Nova vas pri Markovcih 17/a, roj. 1955 -umrl 21. februarja 2012; Štefan ZVER, Žetale 3, roj. 1925 - umrl 22. februarja 2012; Branko MAR-TINČEVIC. Turški Vrh 2, roj. 1959
-	umrl 22. februarja 2012; Franc ŠAMPERL, Vitomarci 4/b, roj. 1934
-	umrl 14. februarja 2012; Alojzija KOLEDNIK, roj. Kokol, Paradiž 68, roj. 1930 - umrla 23. februarja 2012; Katarina BEK, roj. Smontara Ilijevec, Ribiška pot 8, Ptuj, rojena 1938 - umrla 4. februarja 2012; Ana VUZEM, roj. Planinc, Slape 26, roj. 1932 - umrla 25. februarja 2012; Marija REBERC, roj. Kranjc, Zamušani 52, roj. 1927 - umrla 26.februarja 2012; Otilija KOŽELJ, roj. Forstnerič, Poljska c.20, Ptuj, roj. 1926 - umrla 26. februarja 2012; Ivan ŠALAMUN, Rjavci 9, roj. 1944 - umrl 26. februarja 2012; Nada KRIVEC, roj. Lužnik, Krčevina pri Vurbergu 127, Ptuj, roj. 1949
-	umrla 28. februarja 2012; Jožef LOVENJAK, Vintarovci 78, roj, 1927
-	umrl 28. februarja 2012; Marija ŽELEZNIK roj. Potočnik, Kočice 67, roj. 1929 - umrla 29. februarja 2012; Jožica SLAČEK, roj. Jurič, Dragovič 10, roj. 1964 - umrla 27. februarja 2012; Marija TERŠEK, roj. Deželak, Tovsto 27, roj. 1936
-	umrla 29. februarja 2012; Angela HORVAT, roj. Novak, Dornavska c. 2 a, Ptuj, roj. 1929 - umrla 29. februarja 2012; Stanislav PETEK, Polenci 29, roj. 1938 - umrl 29. februarja 2012; Anton ŠTERMAN, Orešje 177, Ptuj, roj. 1937 - umrl 29. februarja 2012.
ILEJ NA
ISTO!
080 1920 www.ZavarovalnicaMaribor.si E zavarovalnica.maribor
ZAVAROVALNICA MARIBOR
Napoved vremena za Slovenijo
Če se igrajo v suscu mušice, aprila vzemi rokavice.
Veselimo se druženja z vami in va s lepo pozdravljamo!
Vodja tehničnih pregledov Alojz Benko
Danes bo sprva pretežno oblačno, čez dan se bo od severa postopno jasnilo. Na Primorskem bo pihala zmerna burja, drugod pa vzhodni do severovzhodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo jutri od -2 do 3, na Primorskem okoli 8, najvišje dnevne bodo podobne današnjim.
V sredo bo pretežno jasno, burja bo oslabela in ponehala. V četrtek bo sprva precej jasno, čez dan se bo oblačnost povečala.