Črna kronika Ptuj • „Če imam kaj s tem, lahko grem takoj na električni stol" O Stran 24 Podravje Ormož • Soglasje za najem kredita za Zdravstveni dom Z> Stran 4 s Štajerski Ptuj, torek, 27. februarja 2018 Letnik LXXI • št. 16 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR I RADIOPTUJ 89,8° 98.2 °I04t3 www.radio-ptuj.si Podravje Podlehnik • Skoraj vse bo odvisno od razpisov O Stran 4 Izobraževanje Podravje • Čemu so namenjene šolske počitnice O Stran 8 Ptuj Vandalizem • Pustošili nočni „veseljaki" O Stran 8 Ljudje in dogodki Markovci • V krožišču pogrešajo korike O Stran 10 v Šport Nogomet • Aluminij po načrtu, Mariboru manjkali goli O Stran 13 Rokomet • Hudo razočaranje Ormožanov O Stran 14 Spodnje Podravje • Pomoč na domu bo dražja Cena odvisna od radodarnosti občin Po predlogu Centra za socialno delo (CSD) Ptuj se cena ure pomoči na domu od marca naprej zvišuje za skoraj 2 evra na uro, s 15,98 evra na 17,85 evra. Koliko plača uporabnik, je sicer odvisno od ekonomske cene in deleža, ki ga krije občina. Pri tem ima vsaka svojo politiko. Več na straneh 2 in 3. Foto: Črtomir Goznik Podravje • Sanacija plazov teče po polžje o Stran 5 Ptujska tržnica • Na razpis za izbiro izvajalca del IV • •• vložena revizija Destrnik • Mnenja svetnikov o proračunu še naprej na tnalu o Stran 6 o Stran 7 2 Štajerski Aktualno torek • 27. februarja 2018 Ormoško • V treh občinah pomoč na domu potrebuje 32 ljudi Oskrba na domu cenejša kot na Ptujskem Na ormoškem koncu na območju vseh treh občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, oskrbo na domu za starejše izvaja Center za starejše občane (CSO) Ormož. Cena ene ure socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu od ponedeljka do sobote znaša 14,68 evra, ob nedeljah 19,07 evra in med prazniki 20,55 evra. Vendar se bo cena oskrbe tudi na Ormoškem (tako kot na Ptujskem) marca zvišala. Vse tri občine pa pomoč na domu subvencionirajo v enakem deležu, in sicer v 60 odstotkih efektivne ure. Cena za uro pomoči, ki jo tako plača uporabnik, znaša 5,87 evra ob delovnih dnevih; 7,64 evra ob nedeljah in med prazniki 8,22 evra. Center je na območju vseh treh občin v lanskem letu omenjeno pomoč zagotavljal za 32 starostnikov. Velika večina jih je bila iz ormoške občine, kar 25, pet uporabnikov iz občine Središče ob Dravi, dva pa iz Svetega Tomaža. Kot opažajo v CSO Ormož, se v zadnjih petih letih število uporabnikov pomoči na domu bistveno ne spreminja. Vendar pa je število le-teh v zadnjih desetih letih precej upadlo. »Na podlagi analize stanja in spremljanja gibanja uporabnikov in števila opravljenih ur, in če zajamemo zadnjih 10 let, lahko povemo, da je bilo največ uporabnikov v obdobju od leta 2010 do 2012, pozneje je začelo število upadati. Glavni razlog za upad števila efektivnih ur je vsekakor finančni položaj uporabnikov. V letu 2012 je začel veljati zakon o socialnovarstvenih prejemkih in zakon o uravnoteženju javnih financ, ki sta precej omejila pravico do socialnih transferjev, predvsem varstvenega dodatka, ukinila pa se je tudi državna pokojnina. Za pridobitev teh pravic je bila pot- V Dornavi za starejše občane skrbi zasebnica V občini Dornava storitev pomoč na domu trenutno uporabljata le dva starostnika, moška. Kot so pojasnili na občini, pa se število uporabnikov bistveno ne spreminja. Sicer pa omenjeno oskrbo na domu na območju celotne občine od leta 2013 zagotavlja zasebnica iz Križevcev pri Ljutomeru, to je: Oskrba in pomoč, Olga Lupša, s. p. Cena storitve na efektivno uro znaša 14,66 evra ob delavnikih, 18,32 evra ob nedeljah in 19,23 evra ob praznikih. Občina pa pomoč na domu subvencionira v višini okoli 55 %. Cena za eno uro pomoči tako za uporabnika od ponedeljka do sobote znaša 6,64 evra, 8,39 evra ob nedeljah ter 8,71 evra ob praznikih. Povprečna starost uporabnikov je okoli 60 let. Kot še opažajo na občini, pa starostniki potrebujejo predvsem gospodinjsko pomoč in pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih, kot sta umivanje, priprava obroka... rebna vknjižba na premoženje, na to pa naši uporabniki niso želeli pristati. V letu 2017 je sicer stopila v veljavo novela zakona o social-novarstvenih prejemkih, ki je ukinila zaznambo na premoženje za prejemnike varstvenega dodatka, vendar ta sprememba ni prinesla želenega povečanja števila uporabnikov,« so pojasnili na CSO Ormož, kjer so še poudarili, da so se kljub upadu števila uporabnikov zvišale efektivne, torej opravljene ure pri uporabniku. Foto: Črtomir Goznik Največ starejših potrebuje pomoč enkrat dnevno Uporabniki so sicer po zakonodaji upravičeni do 20 ur pomoči na teden (oz. največ do 4 ure dnevno). Dejansko pa si uporabniki sami izberejo obseg ur izvajanja pomoči na domu, odvisno od potreb in finančnega položaja. »Pri nas je največ tistih uporabnikov, ki jih obiščemo vsaki dan (62,5 % vseh uporabnikov), tri uporabnike obiščemo dvakrat na dan. Ostale uporabnike (15,5 %) obiskujemo dvakrat ali večkrat tedensko. Uporabnikov, ki jih obiščemo enkrat tedensko, je 15,5 %,« še s podatki postrežejo na ormoškem zavodu. Ob tem pa so izpostavili, da razvažajo tudi kosila na domove starostnikom. Od skupno 35 uporabnikov pomoči na domu pri 13 starostnikih poskrbijo za obrok kosila, kar predstavlja 37 % vseh uporabnikov pomoči na domu. Kot še ugotavljajo na CSO Ormož, med uporabniki te storitve prevladujejo ženske: »Po pregledu podatkov za leto 2017 ugotavlja- mo, da je okrog 68 % uporabnikov ženskega spola in 32 % moških. Povprečna starost žensk je 81 let (najstarejša uporabnica je stara 94 let in najmlajša 49 let), povprečna starost moških pa je 78 let (najstarejši uporabnik je star 89 in najmlajši 65 let).« Sicer pa organizirano pomoč na domu, ki vključuje pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih, gospodinjsko pomoč in pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, na CSO Ormož opravlja osem strokovno usposobljenih delavk. Najpogosteje nudijo gospodinjsko pomoč, ki zajema čiščenje v kombinaciji s pomočjo pri osebni higieni, zraven pa starostnikom še kako dobro godi klepet oz. ohranjanje socialnih stikov. Takšni obliki pomoči so naklonjeni v vseh treh občinah, saj se na ta način pomaga tudi tistim najšibkejšim ljudem, ki nimajo nikogar, ki bi jim nudil pomoč pri osnovnih opravili ter se jim tako omogoča, da živijo doma. »Ta oskrba je dobrodošla, vendar se nam, žal, dogaja, da je zaradi visoke cene naši ljudje ne zmorejo plačevati, še manj pa bivanja v domu za ostarele. Zato odhajajo v domove v sosednjo Hrvaško,« je dodal ormoški župan Alojz Sok. Monika Levanic Slovenija • Ob robu stavk v javnem sektorju Gospodarstvo sporoča: „Nehajte sanjati!" Medtem ko je del zaposlenih v javnem sektorju ta mesec stavkal, gospodarstvo s tovrstnimi akcijamijavnih uslužbencev ni nič kaj zadovoljno. V Obrtni zbornici Slovenije (OZS) in Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) poudarjajo, da gospodarstvo dodatnih finančnih obremenitev ne bo sposobno prenesti. Če bi vlada sledila zahtevam sindikatov, bi to na letni ravni za plače v javnem sektorju pomenilo milijardo več denarja. „Stroški dela v javnem sektorju so v zadnjih 12 mesecih znašali 3,9 milijarde evrov, kar predstavlja 23 odstotkov vseh javno-finančnih odhodkov. Pred desetletjem smo za plače javnih uslužbencev namenjali 20 odstotkov proračunskih odhodkov. Če bi se uresničile vse plačne zahteve javnega sektorja, bi se ta delež povečal na 29 odstotkov. Na drugi strani se je delež odhodkov za investicije v zadnjem desetletju z 11 znižal na šest odstotkov. Masa plač v javnem sektorju se je v zadnjem desetletju povečala za 39 odstotkov, v gospodarstvu za polovico manj, 18 odstotkov. Že sedaj v javnem sektorju za plače namenimo 11 % BDP, kar je več od povprečja EU (10 %). Da bi se približali povprečju, bi morali obstoječo maso plač za 550 milijonov evrov znižati. Sedanje Država potrebuje tudi investicije OZS: „Slovensko gospodarstvo duiga plač v jaunem sektorju v urednosti milijarde eurou ne bi preneslo preprosto zato, ker bi držaua dodatno obremenila gospodarstvo. Menimo, da bi morala držaua gospodarstvo razbremeniti, da bi dvignili produktivnost in konkurenčnost in bi bili pripravljeni na (morebitno) negotovo prihodnost. Če bo država vse prilive sedaj dala v maso plač javnega sektorja, ne bo imela sredstev za nove investicije oziroma bo teh manj, držaua bo s tem kršila tudi fiskalno pravilo." plačne zahteve bi to neravnovesje še povečale. Povprečna bruto plača v javnem sektorju je bila leta 2017 za 270 evrov višja kot v zasebnem. Število zaposlenih v javnem sektorju se je v desetletju zvišalo za 20.000, medtem ko se je v gospodarstvu za 31.000 znižalo. Povprečna bruto plača v javnem sektorju se je v minulem desetletnem obdobju zvišala za 345 evrov, v gospodarstvu za 300 evrov," opozarjajo v GZS. stvo nenehno zahteva isto: manjše obdavčitve zase in številne reforme, ki lahko znižajo sedanje pravice, to ni zato, ker bi bilo pohlepno, temveč ker je zaskrbljeno. Zna računati in vidi, kako neugodni za Slovenijo so trendi. Brez resnih reform - pokojninske, zdravstvene in reforme javnega sektorja, bomo zelo prizadeti. Naši mladi si bodo življenje ustvarili drugje. Drugje bodo plačevali davke, drugje bodo vzgajali otroke. Mi jih bomo hodili le obiskovat, oni pa nas. Tisti, ki bomo ostali tu, pa brez najuspešnejših in najambicioznejših po- Zahteve so nevzdržne „Sistem, v katerem mora čedalje manj aktivnega prebivalstva (vsako leto 8.000 manj) ustvarjati sredstva za rastoče skupine upokojenih (616.000), zaposlenih v javnem sektorju (177.000) in še vedno veliko skupino brezposelnih (88.000), preprosto ni vzdržen. V Sloveniji moramo najti pogum, da pogledamo resnici v oči. Če se zdi, da gospodar- Foto: Črtomir Goznik Gospodarstveniki so prepričani, da bi dvig plač v javnem sektorju neomajno prizadel gospodarsko aktivnost ter negativno vplival na donosnost oz. rast. torek • 20. februarja 2018 Nasveti Štajerski 3 Ptuj, Podravje • Spreminja se cena storitve pomoči družini na domu Cena odvisna od radodarnosti občin Po predlogu Centra za socialno delo (CSD) Ptuj bi se cena ure pomoči na domu od marca naprej zvišala za skoraj 2 evra na uro: s 15,98 evra na 17,85 evra. Na Ptuju bodo po sklepu mestnih svetnikov ustrezno povišali občinsko subvencijo in dvig cene storitve tako ne bo prizadel uporabnikov. Koliko plača uporabnik Je sicer odvisno od ekonomske cene in deleža, ki ga krije občina. Pri tem pa ima vsaka svojo politiko. Izvajalec storitve pomoči družini na domu na območju UE Ptuj je, razen v občini Dornava, CSD Ptuj. Trenutno veljavna ekonomska cena znaša 15,98 evra, a ker očitno ne pokrije vseh stroškov, po petih letih predlagajo njeno zvišanje, in sicer na 17,85 evra na uro. Zakon o socialnem varstvu določa, da občina financira storitev pomoč družini na domu najmanj v višini 50 % k ceni storitve in v višini, za katero je upravičenec oz. zavezanec za plačilo delno ali v celoti oproščen plačila. Razlog za predlagano povišanje so sproščena napredovanja v javnem sektorju: socialna oskrboval-ka se namreč uvrsti v dva razreda višji plačni razred. Nova cena je izračunana na podlagi naslednjih faktorjev: 18 socialnih oskrbovalk za izvajanje neposredne socialne oskrbe pomnoženih s 100 efektivnimi urami na eno oskrbovalko na mesec zaradi posebnosti naselja (razpršenost uporabnikov, dostopnost do uporabnikov) ter ocena stroškov materiala in storitev, pa izplačil odpravnin ob upokojitvi in jubilejnih nagrad ter en zaposleni kot vodja in koordinator pomoči na domu. V novem predlogu cen CSD Ptuj znašajo stroški za neposredno socialno oskrbo uporabnikov, stroški dela, materiala in storitev za 18 iz- Kdo so upravičenci: ■ osebe, stare več kot 65 let, ki so zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost, nesposobne za samostojno življenje, osebe s statusom invalida, ' druge invalidne osebe, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in nege za opravljanje večine življenjskih funkcij, ■ kronično bolne osebe in osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida, pa so po oceni pristojnega Centra za socialno delo brez občasne pomoči druge osebe, nesposobne za samostojno življenje, ' hudo bolni otroci ali otroci s težko motnjo v telesnem ali težko in najtežjo motnjo v duševnem razvoju, ki niso vključeni v organizirane oblike varstva. Foto: Črtomir Goznik Cena za uporabnike je odvisna od deleža, ki ga krije občina. vajalk storitev 29.354 evrov mesečno, vsi povprečni mesečni stroški storitve pa 32.130 evrov. „Razlog za nov izračun cene pomoči na domu je uvrstitev delovnega mesta socialna oskrbovalka II v dva razreda višji plačni razred od 1. 7. 2017 dalje po Aneksu h kolektivni pogodbi za dejavnost zdra- vstva in socialnega varstva Slovenije, rednih napredovanj v plačne razrede in povišanj drugih stroškov izvajanja socialno varstvene storitve pomoč na domu. Cena se ni spremenila od leta 2013. Predlagamo višji delež subvencije občine k ceni, kot ga določa Zakon o socialnem varstvu," je po- 2007 I 2017 I Razlika Delovno aktivni 867.449 861.009 -6.440 Upokojenci 518.805 615.681 96.876 Javni sektor 154.470 177.487 23.017 Brezposelni 71.336 88.648 17.312 Vir: GZS Obdobje 2007 / 2017 ' 1 Javni sektor Rast mase plač 39,00% 18,00% Rast povprečne bruto plače 345 € 300 € Število zaposlenih 20.000 -31.000 Foto: Črtomir Goznik Odhajajo mladi, odhaja denar „Bistveno vprašanje ni več, koliko podjetij bo uspelo prenesti še večje stroške financiranja družbenega nadstandarda, pri tem pa ostati mednarodno uspešnih, ampak koliko mladih bo sploh še pripravljeno pristati na zanje tako neugodnem medgeneracijskem dogovoru. Če je odgovor: (pre)malo, je udarec za gospodarstvo in s tem družbo katastrofalen. S krčenjem kadrovskega bazena se bodo krčili tudi razvoj in prihodki. Ker je večina razvitih držav v podobno neugodnih demografskih razmerah kot Slovenija, je povpraševanje po sposobnih, izobraženih Evropejcih vse večje. Naši mladi imajo vsako leto več priložnosti za delo v tujini," poudarjajo v GZS. sameznikov ne bomo zmogli preboja iz povprečja. Je to vizija Slovenije? Nesprememba bo največja družbena sprememba. Ne zapravimo dobrega vetra tako, da že sedaj 'po-zobamo' vse, kar je šele vzklilo po mučnih kriznih letih. Imamo priložnost, da preuredimo sistem tako, da nam bo še dolgo služil," navajajo v GZS in dodajajo: „V javnem sektorju so skoncentrirane skupne storitve, ki jih državljani najbolj potrebujemo, saj pomembno prispevajo h kakovosti življenja. V zasebnem sektorju nastajajo viri za financiranje teh skupnih dobrin. Koliko bo skupnih dobrin, ni mogoče določiti z željami in potrebami, temveč z zmožnostjo gospodarstva za njihovo financiranje. V praksi to pomeni, kolikšnemu delu tega, kar so ustvarili, so se zaposleni v podjetjih v zasebnem sektorju pripravljeni odpovedati, da bi omogočili brezplačno šolstvo, dostopno zdravstvo, preskrbljenost brezposelnih, raziskovanje znanstvenikov, pokojnine upokojencev, varnost, ki jo zagotavljajo policija, vojska in gasilci. Gre za enostavno matematično enačbo, kjer imata ključno omejitveno vlogo demografija in ekonomska moč. S sedanjim trendom in davčnim sistemom, ki temelji na obdavčitvi dohodkov iz dela (50 % proračunskih prilivov je iz naslova dohodnine in socialnih prispevkov), bodo morali biti zaposleni leta 2025 obdavčeni za 20 odstotkov več. Ne gre torej za ideologijo ali upravičenost, temveč za nevzdržnost." Mojca Zemljarič jasnil Miran Kerin, direktor Centra za socialno delo Ptuj. Cena odraža tudi posebnost našega okolja „Zaradi posebnosti okolja (konfiguracije terena, razpršenosti uporabnikov, nadomeščanja zaposlenih v času bolniških in letnih dopustov, malice, izobraževanja ...) so vse občine na območju Spodnjega Podravja že pred več kot 10 leti na kolegiju županov sprejele odločitev o nižjem številu efektivnih ur. Predlagano odločitev so vedno doslej potrdili tudi občinski sveti. Tudi v tokratnem predlogu cen predlagamo 100 ur efektivnega dela na oskrbovalko, kar je tudi v skladu z določbami 6. člena Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev," je pojasnjeno v gradivu. K ceni storitve, ki jo je dolžan plačati upravičenec ali njegov zavezanec, bo Mestna občina Ptuj name- nila še dodatno subvencijo, če je uporabnik ali zavezanec upravičen do oprostitve plačila storitve delno ali v celoti, kar v ugotovitvenem postopku odloči CSD Ptuj. Višje cene storitev, ki naj bi veljale s 1. marcem letos, pa razumljivo pomenijo višjo obremenitev uporabnikov samih in občinskih proračunov. Na Ptuju so sicer svetniki na ponedeljkovi seji sprejeli sklep, da občina ob zvišanju cene poviša odstotek subvencije, kar pomeni, da se cena za uporabnike ne bo zvišala. Bo pa morala občina zaradi višje subvencije v proračunu zagotoviti okrog 17.000 evrov. Dženana Kmetec Nova cena storitve pomoči na domu in predviden delež plačila uporabnika Nova cena storitve I Cena za uporabnika 1 Pomoč ob vikendih In praznikih MO Ptuj CSD Ptuj 17, 85 € 5,29 € Ne Hajdina CSD Ptuj 17, 85 € 4,05 € Ne Trnovska vas CSD Ptuj 17, 85 € 4,05 € Ne Juršinci CSD Ptuj 17, 85 € 4,05 € Ne Markovci CSD Ptuj 17, 85 € 4,05 € Ne Žetale CSD Ptuj 17, 85 € 4,05 € Ne Destrnik CSD Ptuj 17, 85 € 5,91 € Ne Videm CSD Ptuj 17, 85 € 5,91 € Ne Majšperk CSD Ptuj 17, 85 € 5,59 € Ne Gorišnica CSD Ptuj 17, 85 € 6,70 € Ne Podlehnik CSD Ptuj 17, 85 € 6,70 € Ne Sveti Andraž CSD Ptuj 17, 85 € 6,70 € Ne Cirkulane CSD Ptuj 17, 85 € 7,73 € Ne Kidričevo CSD Ptuj 17, 85 € 8,92 € Ne Zavrč CSD Ptuj 17, 85 € 8,92€ Ne Ormož CSO Ormož 14,68 € 5,87 € Da Sveti Tomaž CSO Ormož 14,68 € 5,87 € Da Središče ob Dravi CSO Ormož 14,68 € 5,87 € Da Dornava Olga Lupša, s.p. 14,66 € 6,64 € Da Vir: CSD Ptuj, CSO Ormož in Občina Dornava Cene za uporabnika so preračune glede na sedanji odstotkovni delež subvencije občine Ponekod uporabniki plačajo več, ponekod manj, odvisno od radodarnosti občin ... Center za socialno delo Ptuj pomoč na domu izvaja za različne občine. Hajdina, Trnovska vas, Juršinci, Markovci in Žetale iz proračuna financirajo 77,3 % vrednosti ekonomske cene. 66,9 % zagotavljajo občine Ptuj, Destrnik in Videm, Majšperk 68,71 %, Gorišnica, Podlehnik in Sv. Andraž v Slovenskih goricah 62,45 %, Cirkulane 56,72 %, občini Zavrč in Kidričevo pa le polovico cene. Storitev plača uporabnik sam po ceni urne postavke, ki jo določi občina, na območju katere živi uporabnik in je pred podražitvijo znašala 3,60 evra za občane Hajdine, Juršincev, Markovcev, Trnovske vasi in Žetal, 5 evrov za stanujoče v občini Majšperk, 5,29 evra za občane občin Destrnik, Ptuj in Videm, 6 evrov na uro so krili uporabniki iz občin Gorišnica, Sv. Andraž v Slov. goricah in Podlehnik, 6,91 evra je stala pomoč tiste iz občine Cirkulane, največ pa so plačali občani občin Kidričevo in Zavrč, in sicer 7,99 evra. Cena za uporabnika je odvisna od občine stalnega prebivališča uporabnika. Če uporabnik ni sposoben plačati stroškov storitve niti po subvencionirani ceni, lahko prosi za oprostitev na Centru za socialno delo Ptuj. V letu 2017 se pomoč na domu ni izvajala v občinah Zavrč in Sv. Andraž v Slov. goricah, saj ni bilo uporabnikov, največ pa jih je iz mestne občine Ptuj, kjer število konstantno narašča. Vir: GZS 4 Štajerski Podravje torek • 27. februarja 2018 Ormož • Zdravstveni dom dobiva nove prostore Soglasje za najem kredita v višini 1,3 mio evra Ormoški občinski svet je na zadnji seji med drugim podal soglasje k najemu kredita Zdravstvenega doma Ormož za novogradnjo v višini 1,3 milijona evrov za obdobje 15 let. Širitev zdravstvenega doma lepo napreduje, vodstvo pa ugotavlja, da s tem ne bodo odpravili vseh prostorskih težav... Naložba ne bo rešila vseh prostorskih težav Kljub novemu prizidku in nadgradnji zdravstvenega doma pa, tako pravi direktorica, vseh prostorskih težav ne bodo odpravili: »Ugotavljamo, da ne bomo pokrili vseh prostorskih potreb. Zato je naša želja, da bi celo ostali v teh začasnih prostorih bivšega centra za socialno delo, kijih imamo v brezplačni uporabi oz. pokrivamo samo stroške. Za te prostore tudi že imamo vsebino, torej kakšne dejavnosti bi izvajali. Dejstvo je, daje zdravstvo zelo rastoča dejavnost, saj so potrebe prebivalstva vedno večje, prebivalstvo se aktivno stara, življenjska doba je vedno daljša, in ker se splača vlagati v preventivo...« Foto: Arhiv ZD Ormož Kljub dograditvi zdravstvenega doma vseh prostorskih težav naj ne bi odpravili . Kot smo v časopisu že poročali, je ZD Ormož zaradi prostorske stiske oktobra lani pristopil k dograditvi oziroma širitvi zgradbe. Z obsežno investicijo, težko okoli 1,5 milijona evrov, bodo dobili okoli 660 kvadratnih metrov dodatnih površin, hkrati pa vzpostavili prostorske pogoje za satelitski urgen-tni center, za katerega si na Ormoškem vneto prizadevajo. »Dela, zlasti po novem letu, potekajo zelo intenzivno. Na gradbišču sta dve ekipi. Prizidek je že dograjen, treba je narediti še ostrešje. Na tri četrt je že dokončano stopnišče z dvigalom, v teh dneh so v srednjem traktu začeli odkrivati streho, kjer ga bodo dvignili v nadstropje. Če nam bo vreme še naprej tako služilo, bi bila v roku meseca in pol do dveh mesecev novogradnja pod streho. V nadaljevanju bodo sledila še dela znotraj samega objekta. In če bo tako, kot smo načrtovali, bomo do konca junija letos končali našo novogradnjo,« je potek aktualne investicije svetnikom, še preden so glasovali o najetju dolgoročnega kredita v višini 1,3 milijona evrov, za dobo 15 let za novogradnjo, pojasnila direktorica ZD Ormož Vlasta Zupanič Domajnko. Ob tem pa je prvi finančnik občine Mirko Šerod še dodal, da je zdravstvenemu domu uspelo pridobiti kredit brez poroštva občin ustanoviteljic, kar je zanje ugodno, saj bi se v nasprotnem primeru kredit ZD štel v dovoljeni obseg zadolževanja občin. Dvomi svetnikov v ugodni najem kredita Čeprav projekt svetniki podpirajo, pa so imeli nekaj vprašanj, med drugim glede financiranja in višine investicije. Svetnika Dani- jela Vrbnjaka pa je zanimalo, ali so upoštevali tudi tveganje glede morebitnega povišanja euribora in posledično znatno višjih stroškov odplačevanja kredita: »Ob najemu kredita v višini 1,3, mio evrov za obdobje 15 let je trenutna obrestna mera resda ugodna. Vendar me zanima, ali ste za naslednjih petnajst let računali na tveganje, da se euribor dvigne. Zadnjih petnajst let je povprečje okoli 3,5 %. Če se torej dvigne na to raven, bi to pomenilo od 30.000 do 40.000 evrov novih stroškov za kredit. Glede na to, da računate, da boste leto 2017 končali s pozitivnim rezultatom v višini 10.000 evrov, me zanima, ali ste to tveganje dviga euribora pri tej investiciji upoštevali.« Direktorica je pojasnila, da so se na investicijo pripravljali že nekaj let: »Nabrali smo si za 385.000 evrov depozita pri banki, prav tako smo v preteklih letih ustvarili za 438.000 evrov rezervacij. Skozi te rezerve lahko pokrijemo morebitno povišanje euribora. Naj povem še, da smo v preteklih letih investirali od 300.000 do 400.000 evrov na letni ravni.« Da je to, kako se bo gibal euri-bor, neznanka, pa je dejal ormoški župan Alojz Sok in med drugim dodal: »Ko se je občina zadolžila pri evropski centralni banki za gradnjo doma za ostarele, je bil najet kredit z določenim euriborom z isto ročnostjo odplačevanja, o kateri odločamo danes, pa tudi takrat nihče ni mogel predvideti, kaj se bo zgodilo. Če bi vse obravnavali z neke varnostne distance, potem se najbrž nikoli ne bi podali v nič tveganega ...« Monika Levanic Podlehnik • Z 20. redne seje občinskega sveta Skoraj vse bo odvisno od razpisov V podlehniški občini so že tradicionalno sprejeli sklep o začasnem financiranju občine do konca marca, so pa že pripravili predlog proračuna za tekoče leto. Investicij bo, če bo vse po sreči, letos precej več kot lani. Največji investicijski zalogaj tega leta bo predvidoma sanacija plazu na cesti Zgornji Leskovec-Spodnje Gruškovje, vrednost investicije je ocenjena na 344.704 evre. Župan podlehniške občine Marko Maučič je sicer pojasnil, da so plaz v občinski proračun tokrat uvrstili že tretjič: »Na Ministrstvu za okolje in prostor sanacije zaradi višine investicije še vedno niso odobrili. Mi smo z izvajalcem podpisali aneks, tako da smo že pripravljeni in v nizkem startu.« Druga največja investicija naj bi bila ureditev čezmejnega kolesarskega parka Halo, si za bike (182.260 evrov), a je tudi ta odvisna od razpisa. »Projekt so že pregledali in poslali na ocenjevanje. Napak ni bilo, pričakujemo pozitivno rešitev,« je dejal župan. Poudaril je, da so za omenjeni projekt na občini prejeli številna pisma podpore, npr. slovenske in hrvaške turistične zveze, pa tudi Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Rezultati razpisa naj bi bili znani maja ali v začetku junija. Od razpisa bo odvisna tudi realizacija projekta De-park II, s katerim bi uredili muzejsko zbirko v Viničarskem muzeju na Gorci in ponatisnili nekaj domoznanskih knjig (48.400 evrov). V načrtu razvojnih programov so za letos predvideli rekonstruk- Letos predvidoma dvainpolkrat toliko naložbenega denarja kot lani H Proračun 2017 (v evrih) Predlog proračuna 2018 (v evrih) Prihodki 1.834.112 2.643.688 Odhodki 1.900.916 2.665.988 Od tega investicijski odhodki 418.036 1.049.060 Vir: Občina Podlehnik cijo dveh cest: približno kilometer lokalne ceste Podlehnik-Ljubsta-va (80.000 evrov) in okoli tri kilometre ceste Dežno-Bukovjak z dvema odcepoma (71.015 evrov), dela na slednji naj bi s preplastitvi-jo zaključili prihodnje leto. Maučič je pojasnil, da je omenjena odseka izbral zato, ker sta v slabem stanju in najbolj naseljena: »Ob enem je 73, ob drugem pa 76 stalno prijavljenih prebivalcev. Tudi po starostni strukturi so občani ob teh cestah najproduktivnejši, tam pričakujemo tudi priseljevanja in novogradnje.« Med večjimi investicijami bodo predvidoma še dograditev komunalne čistilne naprave Podlehnik (140.449 evrov), izgradnja odprtega širokopasovnega omrežja (61.730), za potrebe režijskega obrata bodo kupili rabljen delovni stroj (20.000 evrov), nekaj sredstev so rezervirali še za nakup opreme Prostovoljnega gasilskega društva Podlehnik, sanacijo zemeljskih usadov in pla- zov, izgradnjo javne razsvetljave v Podlehniku in Kozmincih, izdelavo podrobnega občinskega prostorskega načrta in ureditev mostu pri ribniku v Dežnem. Za investicije bo tako šlo okoli 39 % vseh odhodkov proračuna, novih zadolževanj letos niso predvideli. Prostori nic vec zastonj Podlehniški občinski svet je obravnaval tudi predlog Odloka o uporabi poslovnih stavb in poslovnih prostorov v občini Podlehnik, o njem bo še razpravljal. Župan je pojasnil, da sta bila uporaba in najem prostorov v lasti občine (razen poslovilne vežice) doslej brezplačna, a bo to področje treba urediti, s Podlehniški občinski svet se bo znova sestal 21. marca, ko naj bi sprejel občinski proračun. tem so se strinjali tudi občinski svetniki. Nov odlok bo določal način oddajanja prostorov, prednost pri najemu, merila in višino najemnine ali uporabnine. Po predlogu naj bi uporaba večnamenskega prostora v Športnem parku Dežno ali večnamenskega prostora v Podlehniku 6 b stala od 2 do 7 evrov na uro (cena bo odvisna od tega, ali bo prostore najel posameznik, društvo ali podjetje), cena dnevnega najema bo predvidoma 2 ali 60 evrov. Športna društva, ki so športne objekte gradila v sodelovanju z občino, bodo zanje plačevala letno najemnino 30 evrov. Prostore Osnovne šole Podlehnik naj bi bilo mogoče najeti za 2 evra na uro, garažne prostore za 3 evre za kvadratni meter na mesec. V večnamenskem kulturno-tu-rističnem centru Podlehnik bo uporabnina za društvene prostore predvidoma znašala 2,5 evra za kvadratni meter na mesec; za veliko sejno sobo do štiri ure med 15 in 40 evrov, za celodnevni najem med 30 in 180 evrov; za malo sejno sobo do štiri ure med 10 in 40 evrov, dnevni najem naj bi stal od 20 do 80 evrov, za društva in politične stranke s sedežem v podlehniški občini naj bi bil najem brezplačen. Dnevni najem velike dvorane naj bi stal 200 evrov, za društva s sedežem v občini pol manj (enkrat na leto bi bil najem brezplačen), najeti bo moč multimedijsko opremo (50 ali 80 evrov na dan), izven delovnega časa hišnika pa bo treba plačati še dežurstvo (5 evrov na uro). Plačila bodo oproščene neprofitne prireditve in dogodki za promocijo kraja. Eva Milošič Foto: EM torek • 27. februarja 2018 Podravje Štajerski 5 Žetale, Slovenija • Sanacija plazov teče po polžje V Varvaselih le eden od več kot 600 plazov v državi Na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) so odobrili sanacijo plazu na lokalni cesti Dobrina-Varvasela-Gruškovje, ki seje sprožil v neurju pred skoraj štirimi leti, dela naj bi se začela aprila. Zakaj je bilo na sanacijo treba čakati tako dolgo? Župan žetalske občine Anton Bu-tolen je povedal, da so sanacijo omenjenega plazu pravzaprav pričakovali lani in celo že izbrali izvajalca, a je potem zmanjkalo denarja: »V neurju leta 2014 se je v naši občini sprožilo ogromno plazov, vse smo popisali in pripravili prioritetno listo. Letos so nam na MOP odobrili sanacijo še enega od plazov s te liste, imamo jih pa še več.« Opozoril je še, da je problematična pravzaprav celotna cesta Varvasela, po kateri minibus vozi šolske otroke. Vrednost sanacije plazu na lokalni cesti Dobrina-Varvasela-Gruškovje znaša skoraj 150.000 evrov, od tega bo MOP prispevalo 113.395 evrov. Na MOP so poudarili, da so v žetalski občini nekaj škode že odpravili: »Leta 2015 smo z Občino Žetale sklenili in izvedli pogodbo za dobrih 48.000 evrov za sofinanciranje obnove na dveh plazovih (Žetale-Vrbča vas in Dobrina-Varvasela-Gruškovje), v letih 2016 in 2017 pa plaz pri Pulkovih na cesti Žetale-Vrbča vas v višini skoraj 230.000 evrov.« Denar le za velike ujme Po Zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč slovenska vlada o uporabi sredstev državnega proračuna za odpravo posledic teh nesreč odloči le, če znaša ocena neposredne škode na stvareh več kot 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna ali približno 2,6 milijona evrov. Pristojna ministrstva nato v okviru razpoložljivih sredstev pripravijo sanacijske programe. Slovenija • Začela seje kmetijska subvencijska kampanja Oddaja vloge možna do 6. maja Včeraj se je začela kampanja za oddajo zbirnih vlog za pridobitev neposrednih podpor (subvencij) v kmetijstvu. Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je lani za ukrepe skupne kmetijske politike izplačala 267,2 milijona evrov, za letos je predvidenih za okrog 220 milijonov evrov izplačil. Za sanacijo vseh slovenskih plazov bi potrebovali kar petino milijarde evrov. S takšnim tempom bi plazove sanirali v 54 letih Kampanja oddaje zbirnih vlog bo potekala do 6. maja oz. do 31. maja, ko se izteče zamudni rok. »Mi smo kmetije že povabili, da se oglasijo na vpisnih mestih in vložijo dokumentacijo za izplačilo subvencij. Do srede, 28. februarja, naj vlagatelji uredijo še morebitni prenos plačilnih pravic. Če bodo prenosi izvedeni po tem datumu, za letošnje leto ne bodo več veljali. Posebej bodo opredeljena plačila za zeleno komponento, za mlade kmete, proizvodnjo vezane podpore in podpore za kmetovanje na območjih z naravnimi omejitvami. Na vseh petih izpostavah KGZS Zavoda Ptuj, to je na Ptuju, v Ormožu, Lenartu, Slovenski Bistrici ter Radljah ob Dravi, smo vzpostavili 28 vnosnih mest, vloge bo izpolnjeval splošni del svetovalne službe,« je pojasnil vodja kmetijske svetovalne službe na KGZS Zavodu Ptuj Peter Pribožič. Generalni direktor Agencije za kmetijske trge Benedikt Je-ranko je spomnil tudi na pravilo, da lahko vlagatelji v svojih vlogah prijavljajo le tiste kmetijske površine, ki jih sami dejansko obdelujejo. Prijavljene kmetijske površine morajo biti v ustreznem stanju, torej izpolnjevati pogoje za ukrepe, v katere so vključene. V tem programskem obdobju je v letih 2015 do 2017 Agencija za investicijske ukrepe Programa razvoja podeželja 2014-2020 skupno prejela preko 3.500 vlog, jih odobrila okrog 2.800 ter izvedla izplačila za preko 1.400 odločb oz. zahtevkov. Od tega je v letu 2017 obravnavala 1.900 vlog v skupni vrednosti 88,4 milijona evrov in izvedla plačila za preko 1.100 odločb oz. zahtevkov v višini 20 mili- jonov evrov. Trenutno je na Agenciji v obravnavi okrog 4.700 vlog. V lanskem letu je Agencija na področju kmetijskih trgov izvajala številne redne ukrepe. Največ sredstev je bilo upravičencem izplačanih za prestrukturiranje vinogradniških površin, in sicer 4,5 milijona evrov, 2,2, milijona evrov za sofinanciranje zavarovalnih premij, 1,2 milijona evrov za promocijo, 1,1 milijona evrov za šolsko prehrano. Poleg rednih ukrepov je Agencija lani izvedla tudi nekaj izrednih intervencijskih ukrepov, namenjenih pomoči proizvajalcem mleka, čebelarjem za nadomestilo škode zaradi pozebe v letu 2017, največ izredne pomoči so prejela kmetijska gospodarstva, ki so utrpela večjo škodo v pozebi v aprilu 2016, in sicer 3,5 milijona evrov. Mojca Zemljarič Foto: Črtomir Goznik V aktualnem programskem obdobju je Agencija skupno izplačala 1,125 milijarde evrov, od tega 971 milijonov evrov iz evropskih skladov. Iz sklada za razvoj podeželja je Slovenija v tem obdobju počrpala preko 212 milijonov evrov. Na MOP nastalo škodo ocenjujejo po vrstah poškodovanih objektov in ne po vzrokih. »Zato lahko podamo zgolj grobo oceno škode, ki so jo povzročili plazovi na infrastrukturnih objektih, stavbah in zemljiščih. Delež skupne škode v obdobju 2014-2017 znaša približno 27 milijonov evrov,« so povedali. Ob tem so opozorili, da so ocenjeni stroški sanacije teh plazov oz. geotehničnih ukrepov za za- varovanje stvari od ocenjene škode še nekajkrat višji: »Treba je namreč izvesti ukrepe, da se ceste ali objekti zaščitijo pred škodljivim delovanjem nestabilnosti tal oz. da se vzpostavi prejšnje funkcionalno stanje.« Poleg sedmih plazov velikega obsega, ki so se sprožili v letih 2000 in 2001 ter jih rešujejo na podlagi interventnega zakona, je na območju Slovenije evidentiranih še preko 600 pojavov plazenja tal. Ocenjena vrednost sanacije teh plazov znaša prek 200 milijonov evrov, proračunske možnosti pa sprotne sanacije žal ne omogočajo. Na MOP so pojasnili, da za sanacijo plazov letno namenijo od dva do sedem milijonov evrov. Letos so za obnovitvene ukrepe rezervirali 3,7 milijona evrov, večino tega denarja bodo namenili za geotehnične ukrepe. S sredstvi, kot so jih za sanacijo plazov rezervirali letos, bi že obstoječe plazove v naši državi lahko sanirali v dolgega pol stoletja, vendar so na okoljskem ministrstvu opozorili: »Ob vsakokratnih neugodnih vremenskih razmerah, kot so intenzivna padavinska obdobja, ki povzročajo poplave, ali hitra spomladanska odjuga in intenzivno taljenje snega, prihaja do novih pojavov splazitve ali aktiviranja obstoječih plazov ...« Eva Milošič Spodnje Podravje • Osem občin po evropski denar za kolesarske poti Namesto z avtomobilom v službo s kolesom Osem občin s širšega ptujskega območja je pripravilo skupni projekt za črpanje evropskih sredstev. Za potrebe dnevnih migracij (pot v službo, šolo...) so občine oblikovale načrt za kolesarsko povezavo, severno in južno od Ptuja, dolžine blizu 63 kilometrov. Proti severu bo kolesarska pot vodila skozi občino Hajdina do Kidričevega in Majšperka, južno pa od Ptuja skozi občine Markovci, Gorišnica, Dornava in Juršinci. „Kolesarska infrastruktura se v zadnjih letih sicer izboljšuje, predvsem v sklopu novogradenj in rekonstrukcij cest. A še vedno ostajajo številni izzivi, s katerimi se bo v prihodnje treba soočiti. Skupna dolžina kolesarskih povezav v Spodnjem Podravju je premajhna. Tiste, ki obstajajo, pa med seboj niso povezane. Poleg tega so do kolesarjev pogosto neprijazne, dotrajane in na posameznih mestih celo nevarne. Manjkajo ustrezne kolesarske povezave z zaledjem, predvsem z odmaknjenimi naselji in četrtnimi skupnostmi. Obstoječe kolesarsko omrežje je pogosto preveč podrejeno cestni infrastrukturi in pretočnosti motornega prometa ter pogosto slabo tehnično izvedeno, na primer neustrezna širina stez, izvedba robnikov, neustrezno vodenje v križiščih, moteče ovire na kolesarskih površinah, ni varnostnega odmika od vozišča ... Manjkajo varne in udobne kolesarske povezave do osnovnih šol Ne obstaja kolesarska infrastruktura ki bi med seboj povezala mestno sre dišče z okoliškimi kraji oz. občinami Kolesarska infrastruktura med seboj ni povezana, sklenjena. Uporabna vrednost obstoječe infrastrukture je pogosto slaba, vozne površine so dotrajane in ozke, klančine neustre- zne ... Z gradnjo regionalnih kolesarskih povezav bi v Spodnjem Podravju zagotovili večjo varnost kolesarjev kot udeležencev v cestnem prometu, pa tudi okoljsko prijaznejši način mobilnosti," o namenu projekta pravijo pripravljavci gradiva. Za nosilko skupnega projekta osmih občin je predvidena Mestna občina (MO) Ptuj. Projekt so razdelili na štiri podprojekte oz. odseke. Prvi odsek kolesarske poti je načrtovan od Ptuja skozi Hajdino in Kidričevo do Majšperka. Drugi od Ptuja skozi Juršince in Dornavo, tretji od Ptuja skozi Markovce, Dornavo in Gorišnico ter četrti od Ptuja skozi Dornavo do Gorišnice. Celoten projekt izgradnje kolesarskih poti je v skladu z investicijsko dokumentacijo (DIIP) ocenjen na dobrih 11 milijonov evrov. Večino denarja bi prispevala Evropska unija, po Dogovoru za razvoj regij. Mojca Zemljarič Markove i 7 i Ormož 28 Varaždin <®> 60 m Foto: Črtomir Goznik Na dobrih 11 milijonov evrov je ocenjen projekt izgradnje 63 km kolesarskih poti v občinah Ptuj, Hajdina, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Gorišnica, Dornava in Juršinci. Foto: CG 6 Štajerski V središču torek • 27. februarja 2018 Spodnje Podravje • DUPtuj ta teden dviguje ceno oskrbe Pokojnine višje za tri, oskrba ' Uporabniki storitev Doma upokojencev (DU) Ptuj bodo predvidoma od četrtka naprej plačevali višje cene oskrbe. Tako je na petki potrditi še resorno ministrstvo. Direktorica DU Ptuj Jožica Šemnički potrebo po višji ceni utemeljuje z negativnim poslovnim izidom. Stara cena naj ne bi zagotavljala pokrivanja vseh stroškov, ki nastajajo pri poslovanju. Iz tega razloga naj bi zavod lansko leto posloval z izgubo. Dobrih 400.000 evrov primanjkljaja, ki so ga pridelali iz rednega poslovanja v letu 2017, so pokrili s presežki iz minulih let. Da bi se za letos izognili rdečim številkam, so sklenili povišati cene oskrbe. V veljavo bodo stopile 1. marca. Spomnimo, da je DU Ptuj cene oskrbe dvignil že lani, vendar ne v želeni meri, saj ministrstvo k temu ni podalo soglasja. Do avgusta je bila izhodiščna cena za dan oskrbe 15,88 evra, takrat so jo dvignili na 16,68 in z oktobrom na 17,17 evra. Predlog DU Ptuj je bil, da bi bila cena 17,89 evra, kar naj bi zagotavljalo pozitivno poslovanje, a ministrstvo tolikšnega dviga ni odobri- lo. »Če bi ceno dvignili marca lani, iz poslovanja ne bi bilo izgube. V poslovnem letu 2017 smo zabeležili 9,8 milijona evrov prihodkov in 10,3 milijona evrov odhodkov. 59 % odhodkov so stroški dela, dobrih 30 stroški storitev, materiala in blaga, 10 % so amortizacije. Nova cena, ki jo predlagamo, je za oskrbo ena 18,54 evra in za oskrbo štiri 30,73 evra za lokacije Ptuj, Kidričevo, Mu-retinci in Juršinci. Za lokacijo Koper je predlagana cena 19,96 za oskrbo ena in 33,5 evra za oskrbo dve. Cena je izračunana v višini, da pokriva stroške. Primerljiva je z drugimi socialnovarstvenimi javnimi zavodi in je še vedno pod povprečjem, « je pojasnila Šemničkijeva. Ostrškova o (ne) zaupnici vodstvu Lani je DU Ptuj primanjkljaj oz. izgubo beležil tako na javnem kot tržnem delu dejavnosti. Med člani sveta zavoda je največ kritike na poslovanje izrekla Rozalija Ojster-šek: »Pokažite mi zakon, po katerem lahko javni zavod iz poslovanja načrtuje izgubo. Če se iz tržne dejavnosti ustvarja izguba, naj se jo opusti. Veliko je nestrokovno pripravljenega gradiva za leti 2016 in 2017. Narediti je treba sanacijski program. Glede dela vodstva pa menim, da bo treba razmišljati o glasovanju o zaupnici oz. nezaupnici.« Direktorica Jožica Šemnički je Ojstrškovo povprašala, iz katere stroke izhaja, da bi lahko ocenjevala delo poslovodstva ter glavno finančnico in direktorico zavoda razglasila za nestrokovno. Izguba pri tržni dejavnosti je po pojasnilu direktorice nastala zaradi sanacije počitniškega objekta na Rogli, ki da ga je bilo nujno popraviti, sicer bi nastajala še večja škoda. Sanacijski načrt poslovanja pa bo zavod pripravil do konca marca. Ojstrškova je Medtem ko so Člani sveta zavoda DU Ptuj zaradi nevzdržnosti poslovanja v obstoječih okvirih potrdili višje cene oskrbe, pa so presežek v višini 3,3 milijone evrov. Denar bodo porabili za investicije in morebitno pokrivanje izgube iz tekočega poslovanja. Podlehnik, Spodnje Podravje • Odvoz odpadkov v zimskih razmerah Klanec, makadam, sneg in smetarsko vozilo niso dobra kombinacija Smeti so v podlehniški občini, kjer se še vedno borijo z nepravilnim odlaganjem odpadkov, divjimi odlagališči in izogibanjem vključevanju v organiziran sistem odvoza odpadkov, že tradicionalno vroča tema. No, tokrat so bile bolj ledena, saj so smetarska vozila zaradi zimskih razmer poškodovala makadamske ceste. Na občini že razmišljajo o možnih rešitvah težave. Na zadnji seji občinskega sveta je župan občine Podlehnik Marko Mau-čič povedal: »Ta mesec je bilo veliko snega, ceste so bile ledene, veje so visele z dreves, da kamioni za odvoz odpadkov niso mogli skozi. Vozila smo celo hodili vlačit nazaj na cesto ... Kamioni so na makadamskih cestah povzročili škodo, npr. v Zg. Gruškovju in Sedlašku. Z odvozom odpadkov smo si dejansko naredili več škode kot koristi. Po drugi strani izvajalec mora priti, saj ima terminski plan.« Nastalo škodo naj bi sanirala občina, saj ne želijo zviševati zneskov na položnicah občanov in jih tako še dodatno odvračati od vklju- čevanja v organiziran sistem odvoza odpadkov. Kot že velikokrat doslej so občinski svetniki razpravljali o tem, da bi na specifičnem haloškem terenu odpadke morali odvažati s specialnimi manjšimi vozili. Razmišljali so celo o možnosti, da kamionom v ekstre-mnih vremenskih razmerah dostopa ne bi dovolili. Župan je dejal: »Morda bo morala korak naprej narediti tudi lokalna skupnost in sama organizirati odvoz odpadkov na neka zbirna mesta z manjšimi vozili, vsaj na makadamskih cestah. Tako bo verjetno finančne škode manj.« Poudaril je še, da bi v tem primeru o spremenjenih Pomagajte preprečiti poškodbe delavcev Če vozila za odvoz odpadkov zaradi kakršnega koli razloga ne morejo do vseh gospodinjstev, mora izvajalec gospodarske javne službe uporabnike o tem obvestiti. Te informacije so posebej pomembne za tiste, ki morajo svoje posode za odpadke pripeljati na zbirna mesta tudi nekaj sto metrov daleč. Direktor Čistega mesta Ptuj Janez Letnik je pojasnil, da takšna obvestila objavijo na spletni strani podjetja: »Občine prosimo, da obvestila objavijo na svojih spletnih straneh, obvestimo pa tudi lokalne medije.« Ob vremenskih neprilikahje pozval k strpnosti in razumevanju: »Uporabnike naših storitev prosimo, da pripravijo svoje posode za odpadke, jih očistijo in našim delavcem omogočijo nemoten dostop do njih. Zaradi snega pred posodami za odpadke, ob in na njih imamo namreč tudi težave s poškodbami delavcev pri delu.« terminih oz. načinu odvoza odpadkov občane morali obveščati: »Nekateri bi kanto za smeti pripeljali 200 metrov v dolino, potem pa bi polno vlekli nazaj na hrib. Če pa bi jo na zbirnem mestu pustili teden ali dva, bi prišli psi in lisice ...« V hribe z džipom Za odvoz odpadkov v podlehniški občini skrbi podjetje Čisto mesto Ptuj. Njegov direktor Janez Letnik je pojasnil: »Kot izvajalec moramo po občinskem odloku v času neprevoznosti cest oz. nedostopnosti (zaradi snega, poledice ali druge višje sile) odpadke odpeljati najkasneje v treh dneh po prenehanju ovire; to je naša obveza.« V zadnjih letih jim je to vedno uspelo tako v primeru snega kot plazov in drugih nevšečnosti. Letnik je pojasnil, kako so odvoz odpadkov v hribovitih predelih (npr. v Halozah, pa tudi v občinah Trnovska vas, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Destrnik itd.) organizirali v visokem snegu: »Na kamione smo zmontirali snežne verige. Na tiste cestne odseke, ki bi za naše voznike in delavce pomenili večjo nevarnost, smo poslali manjše vozilo, džip s pogonom na vsa štiri kolesa. Odpadke smo iz posod presipali v vreče, te pa zvozili v dolino do varnih cest. To je bila naša prostovoljna akcija, s katero smo kljub vremenu občanom zagotovili urejen odvoz odpadkov. S takim načinom odvoza imamo sicer večje stroške, vendar se nam ni treba vračati nazaj na lokacije.« Eva Milošič Zaradi izrednih razmer odvoz odpadkov včasih ne more slediti napovedanemu urniku. Ptuj • Na razpis za izbiro izvajalca del na tržnici vložena revizija Je razpis do ponudnikov diskriminatoren Ptujsko gradbeno podjetje GP Projecting je na Mestno občino (MO) Ptuj posredovalo zahtevek za revizijo razpisa za izbiro izvajalca del na projektu obnove ptujske tržnice, težkem skoraj pet milijonov evrov. Domnevno spornih točk in dikcij v razpisu je po mnenju predlagatelja revizije več. Zahtevane reference so po njegovem mnenju oblikovane na način, da razpisnim pogojem ustreza le ozki krog potencialnih ponudnikov. Zaradi nedoseganja referenc so tako podjetja avtomatično izločena iz postopka oz. diskriminirana. Razpis naj bi nedopustno omejeval konkurenco. Vlagatelj predloga za revizijo nadalje navaja spreminjanje datumov oz. rokov za sprejemanje vprašanj ponudnikov na portalu javnih naročil. Čeprav je naročnica (MO Ptuj) vztrajala, da roka ne bo podaljšala in bo le-ta ostal pri prvotno zastavljenem 4. februarju, je nato v nasprotju s svojo predhodno trditvijo rok podaljšala, s čimer naj bi ponudnike zavajala. MO Ptuj je tako tik pred rokom za oddajo ponudb še spreminjala pogoje v razpisni dokumentaciji, na vprašanja ponudnikov pa domnevno odgovarjala selektivno. »Naročnik je tako ravnal netransparentno, navedeno dejstvo dodatno kaže na to, da je očitno postavil pogoje tako, da želi z njimi dati prednost točno določenemu ponudniku,« navajajo v podjetju GP Projecting. Naslednja kritična točka, na katero opozarjajo, je postavitev odgovornega vodje del na projektu. Po eni različici besedila bi moral le-ta biti zaposlen neposredno pri glavnem izvajalcu, po drugi različici pa to ni nujno potrebno. Lahko bi bil zaposlen pri podizvajal-cu ali pri drugem gospodarskem subjektu. Tudi zahtevane reference o preteklih izvedenih delih (dva projekta v vrednosti 3,5 milijona evrov, polaganje teraca - 2000 m2, granitnih kock pod spomeniškim varstvom - 3000 m2 ter belih betonov - 1500 m2) so po mnenju podjetja GP Projecting neutemeljene in diskriminatorne, saj močno ožijo krog potencialnih ponudnikov. Vlagatelj predlaga znižanje referenc, pa tudi oddajo naročila del po sklopih. Na MO Ptuj so odgovorili, da so reference zastavili na način, da pridobijo čim bolj usposobljene ponudnike. Če bi z nizko zastavljenimi referencami dopustili preveliko konkurenco, bi se lahko zgodilo, da ne bi prišli do usposobljenega ponudnika. Vlagatelj predloga revizije je opozoril še na premalo natančno definirana dela, ki jih bo treba izvesti. V projektantskem popisu so navedene le okvirne količine, zato ni moč natančno oceniti, koliko materiala bo dejansko vgrajenega. Mojca Zemljane Foto: CG torek • 27. februarja 2018 V središču Štajerski 7 v domu pa za 16 odstotkov ovi seji sklenil svet zavoda, ceno pa mora sedaj Foto: Črtomir Goznik v nadaljevanju odločali, kam z denarjem, ki je bil prigospodarjen v minulih letih. Gre za odgovorila, da izhaja iz zdravstvene stroke, a da zna poslovna poročila tudi (pre)brati. Takole je nadaljevala: »Prosila bi za natančnejšo specifikacijo stroškov investicij, denimo za kuhinje. Kaj je toliko stalo? Me pa tudi zanima, kaj pomeni nakazilo podjetju A koda plus v višini 46.000 evrov.« Direktorica je pojasnila, da gre za nabavo agregata. Porast bolniških odsotnosti katastrofalen Član sveta zavoda Mirko Vamber-ger je na seji ponovno spomnil na visok odstotek bolniških ur zaposlenih - 30.000 na leto. Da je porast bolniških res katastrofalen, je pritrdila tudi direktorica. Iz razprave članov sveta zavoda je sledilo, da sodelavci odhajajo v bolniško, ker so zaposleni za nedoločen čas, češ da si to lahko »privoščijo«. V času nekdanje direktorice Kristine Dokl naj bi se vsaka bolniška odsotnost z dela poznala pri plači (neizplači-lo stimulacije), veliko je bilo zaposlenih za določen čas in v bolniško enostavno naj ne bi upali. Sedaj je tako, da so zaposleni za nedoločen čas, pri plači pa se jim odsotnost z dela tudi ne pozna, saj je tako nizka, da prejemajo dodatek do zakonsko predpisane minimalne plače. V razpravi je bilo slišati, da naj bi se zaposleni za bolniško odločali že ob vsakem kihanju ali če želijo na dopust, pa ga ne morejo dobiti. Predstavnice zaposlenih so poudarile, da so bolniške predvsem rezultat izgorelosti. Dela se skoraj vsak dan, turnusi so naporni. »Dela prosti smo samo šest dni. In ko so zaposleni na bolniški, jih mora nekdo nadomeščati.« Član sveta zavoda Žarko Marko-vič je predlagal, da se zmanjševanje bolniškega staleža zaposlenih pripravi kot projekt in naj se sistematično, s konkretnimi ukrepi ter rezultati sledi cilj zmanjšanja bolniških ur. Predstavnica sindikata je direktorico in navzoče člane sveta zavoda na seji seznanila še z informacijo, da bodo zaposleni na sodišču terjali povračilo plačila neplačanih praznikov za preteklih pet let. Mojca Zemljarič Foto: splet Šuligojeva: »V domu bo vojna...« V razpravi o povišanju cen oskrbe seje oglasila članica sveta zavoda, ki zastopa stanovalce, Ljubica Šuligoj:» Ljudem bo težko dopovedati, v čem je problem. Čutiti je gnev stanovalcev. Ta teden bo zbor stanovalcev, treba jim je razložiti, za kaj gre. Prizadeti smo. V tej državi se kopja brusijo samo na starih ljudeh, na generaciji, kije šla skozi težka obdobja in garala. Zato bi od države pričakovali kakšen dodatek, ne pa samo finančne obremenitve. Bojim se reakcije stanovalcev ob povišanju cene. V domu bo drugi teden vojna. Ne želim vam, da bi doživljali to, kar naša 'socialna' država dela v odnosu do nas, starejših. Pokojnine naj bi se zvišale za tri odstotke, oskrba v domu se podraži za 16 %. To je sramota! Komaj čakam, da umrem...« Šuligojevi je prikimala tudi Ojstrškova. Poudarili sta, da dviga cen ne bodo čutili samo uporabniki, temveč tudi občine, ki plačujejo za občane, ki nimajo lastnih prihodkov za pokrivanje stroškov oskrbe. Destrnik • Po več poskusih proračun v javni obravnavi Mnenja svetnikov o proračunu še naprej na tnalu Svetniki občine Destrnik so na seji minuli četrtek po treh mesecih v prvem branju potrdili proračun občine za leto 2018. Spomnimo, da se s predlogom proračuna dvakrat niso strinjali, saj po njihovem mnenju ni vključeval za razvoj kraja potrebnih naložb. Čeprav se sedanji proračun od tistega, ki so ga na seji 1. februarja zavrnili, ne razlikuje, so zanj vendarle prižgali zeleno luč in s tem javno obravnavo. Dejansko od prejšnje do sedanje seje ni bil dosežen noben kompromis. Župan je v tem mesecu svetnike posamično enega po enega vabil na občino, poslal jim je tudi dopis, naj podajo predloge za proračun. »S tem smo samo izgubljali čas. Mi smo svoje predloge dali takoj drugi dan po seji, ko smo proračun zavrnili, to je bilo 2. februarja. Čeprav se s proračunom v predlagani obliki ne strinjam, ga bom podprla. O spremembah pa bomo potem pred dokončno potrditvijo odločali z amandmaji,« je dejala Urša Zver (SDS). Elizabeta Fras (SDS) je poudarila, da jih je župan na občino vabil že v začetku decembra in januarja ter da so obakrat podali predloge za sestavo proračuna. Nad sedanjo sestavo proračuna pa je sama še vedno razočarana. Meni, da po posameznih postavkah obstaja rezerva denarja, ki bi se ga lahko namenilo za katero izmed investicij. Previsoki so po njeni oceni materialni stroški. Takšnega mnenja je tudi Silvo Horvat (SDS): »Proračun je enak, kot je bil na prejšnji seji, v njem ni nobenih sprememb. Prepričan sem, da so na postavkah še rezerve. To pa je naloga občinske uprave, da jih poišče in denar prerazporedi. To ni delo nas svetnikov.« Pravilnik, ki ga občinski svet ni nikoli potrjeval ... Svetnik Anton Sever (SLS)je povprašal, kako je s pridobivanjem gradbenega dovoljenja za gradnjo kanalizacije v Drstelji, za katero so v proračunu za letos rezervirali 140.000 evrov. Svetnica Elizabeta Fras mu je pojasnila, da se je o postopku sama informirala na upravni enoti Ptuj in da vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja za dotični projekt ni bila vložena. Frasova je opozorila še na eno anomalijo, ki jo je zaznala v zvezi s sprejemanjem občinskih aktov. Občinska uprava namreč navaja, da naj bi lani januarja občinski svet potrdil pravilnik o uporabi službenih vozil. Svetnica dvomi, da je občinski svet dotični pravilnik kadarkoli obravnaval. »Nisem ga našla ne med točkami dnevnega reda naših sej in ne med sprejetimi akti na portalu Lex Localis. Zakaj navajate, da smo nekaj sprejeli, če nismo...« »Kanalizacija je utopija, ker nimamo denarja« Medtem ko je nekaj svetnikov mnenja, da bi bilo treba na Drstelji zgraditi kanalizacijo, je svetnica Majda Kunčnik (Lista za Urban) ostro proti temu. Poudarila je, da je gradnja kanalizacije na Drstelji utopija. »Nihče v primerljivih občinah ta čas ne gradi kanalizacije, ker za ta namen niso na voljo evropska sredstva. Enostavno je to za občino predrago, ni smotrno.« S Kunčni-kovo je pritegnil podžupan Branko Horvat, prav tako Lista za Urban: »Kanalizacijo v Vintarovcih in Jane-žovskem Vrhu smo gradili, ker so bila na voljo sredstva po razpisih. Sedaj razpisov ni in bi bila gradnja kanalizacije nesmiselna, ker je z lastnimi sredstvi proračuna ne bomo zmogli zgraditi. S tem bi zablokirali vse drugo v občini. Zavedati se moramo, da občini z nesprejetjem proračuna delamo škodo.«Podžupanu Horvatu je svetnica Frasova pojasnila, da so obe kanalizaciji, ki ju je omenil, gradili tudi z denarjem po 21. členu Zakona o financiranju občin, ki pa je lokalnim skupnostim še vedno na voljo. Zorec sejo zapustil Kot smo že poročali, je župan Vladimir Vindiš na seji 1. februarja pri razpravi o proračunu besedo svetnikom delil precej subjektivno in selektivno. Tako neodvisnemu svetniku Ivanu Zorcu ni dovolil, da bi povprašal, kakšne so možnosti za ureditev mostu v Svetincih. Na seji minuli četrtek je župan sejo vodil bistveno bolj strpno in umirjeno. A pri svetniku Zorcu se je ponovno zataknilo. Župan ga je opozoril, da se tri minute, predvidene za razpravo, iztekajo. Dejansko je bil Zorec edini, ki gaje župan v razpravi opozoril in ga »prikrajšal« za besedo. To ga je tako ujezilo, daje pospravil svoje stvari in sejo zapustil. Foto: Črtomir Goznik Proračun občine Destrnik je v javni obravnavi do 9. marca. Po tem datumu bodo občinski svetniki odločali o njegovi dokončni potrditvi. Na proračun so že napovedali vložitev amandmajev. Režijskemu obratu višje plače? Žiga Volgemuta (SMC) je zanimalo, koliko občina Destrnik letno nameni za obresti od plačila kreditov. »Pri proračunu višini 2,5 milijona evrov imamo milijon evrov in pol najetega kredita. Zanima me, koliko od tega letno plačujemo obresti.« Volgemut je pripomnil, da se mu ne zdi prav, da župan svetnikom očita stroške sejnin. »Za primer lahko navedem samo eno izmed idejnih dokumentacij za nerealizirani projekt, ki je stala 35.000 evrov. Pa je kar nekaj takšne dokumentacije za opcijske projekte. V tem mandatu imamo na leto po štiri seje. Včasih je bilo letno osem sej občinskega sveta. Sprašujem se, ali je to dobro, da se srečujemo tako poredko,« je opozoril in v nadaljevanju spomnil na nerealizirano obljubo o polnilnih postajah za električna vozila: »O tem smo se pogovarjali že pred dvema letoma. Pa jih še sedaj ni ne v proračunu in tudi zasebnika, ki bi jih postavil, nimamo ...« Svetnik je župana in upravo pozval, naj na vprašanja podajajo jasne odgovore in naj z odgovori ne zavajajo. Temu apelu je prikimalo še nekaj drugih članov svetniškega omizja. Svetnik Milan Kuri (SLS) pa je v razpravi o proračunu pripomnil, da bi po njegovem mnenju zaposlenim v režijskem obratu morala občina zagotoviti višje plače. »Sedaj se dogaja, da delavci odhajajo. Če bi zvišali plače, bi jih morebiti uspeli zadržati.« Mojca Zemljarič 8 Štajerski Podravje torek • 27. februarja 2018 Podravje • Čemu so namenjene šolske počitnice Šolski zvezki v predal Šolske počitnice so namenjene predvsem počitku. Šolar naj se igra, pomaga in aktivno zapolni prosti čas, tudi utrjuje znanje. Čim manj naj bo televizije, računalnika in telefona. Starši se pogostokrat sprašujejo, kaj naj otrok med počitnicami počne. Družinski terapevt Andrej Omulec, mag. zakonskih in družinskih študij, pravi, da so počitnice tisti del šolskega leta, ki ga ima večina otrok najraje in se ga veseli. »Učenec, ki resno dela skozi šolsko leto, potrebuje počitnice. Vsak, ki počne neko dejavnost, potrebuje malo spremembe, sprostitve ali oddiha, kaj šele otrok. Ljudje, ki nimajo teh sprememb - oddiha, pogosto poročajo o naveličanosti in otopelosti,« o pomenu počitnic razlaga Omulec. Pri mlajših otrocih je igra pomemben element za zdrav razvoj otroka. Otrok po sedmem letu starosti želi početi tudi kaj resnega in to v šoli tudi počne. Vendar je še vedno otrok in zato je šolsko leto zasnovano tako, da so med poukom počitnice. Namenjene so igri in druženju, predvsem s starši, če ti nimajo službenih obveznosti. Vendar to ne pomeni, da pozabimo uporabljati in utrjevati znanje, ki smo si ga v času pouka pridobili, je dejala mag. Tanja Horvat Baum, Brez urnikov! univ. dipl. psih., ki je zaposlena na OŠ dr. Franja Žgeča Dornava. "Znanje in veščine apliciramo v vsakdanje življenje. Mlajši kot je otrok, večji je prispevek staršev. Ne sedemo za pisalno mizo in beremo ter računamo, temveč otroka povabimo, da nam pomaga napisati nakupovalni listek, nam bere recept, ko pečemo pecivo, navodila za sestavo omare, v trgovini prešteje, koliko jabolk moramo kupiti, da bo vsak družinski član imel eno ..." Čas počitnic naj bo namenjen druženju, pogovoru, igri in družinskim aktivnostim. Da so počitnice v prvi vrsti namenjene počitku, se strinjata tudi svetovalni delavki na OŠ Ormož, profeso- "Tako kot odraslim je tudi otrokom pomembno, da jih ne preganjajo urnik, ura, hitrost. Izkoristimo prosti čas in otroci naj podajo predloge, kako bi preživeli počitniške dni," še dodaja Tanja Horvat Baum. V praksi opažajo, da vsi starši ne morejo koristiti dopusta v teh dneh in so otroci sami, pri starih starših ali pa jih vpišejo v različne izvenšolske počitniške dejavnosti. Po počitnicah otroci potrebujejo nekaj časa, da ponovno ujamejo ritem šolskega urnika, kar je pričakovati. Ampak potem so znova obveznosti, domača in šolska pravila, ki se jih je treba držati. Starši naj otroka pri učenju usmerjajo, če je potrebno, preverjajo domače naloge, a naj jih ne delajo namesto njih, pravi Omulec. Naj bodo torej počitnice umirjene, brez hitrega tempa, aktivno preživete, tako se bodo otroci spočiti vrnili v šolske klopi. rici Sanja Miškovič in Mojca Bauman Kralj. Učenci naj počnejo vse tiste reči, ki jih sproščajo, razvijajo njihove talente, spretnosti, njihova močna področja in jih v času pouka ter vseh drugih popoldanskih obveznosti zaradi pomanjkanja časa velikokrat ne morejo početi. Dobro si je narediti tudi kakšen načrt, pravita sogovorni- ci in dodajata: "Glede na šolske obveznosti, ki jih čakajo po počitnicah, pa bi seveda bilo dobro, da vsak učenec, ne glede na šolski uspeh, vsaj nekaj časa ob izteku počitnic nameni obveznostim za šolo." Otroci s slabšimi ocenami naj utrjujejo snov Vsi otroci, ne glede na učni uspeh, potrebujejo počitnice, da si odpoči-jejo in dobijo novega zagona. »Res pa je, da bodo tisti otroci, ki imajo odprte šolske obveznosti, imeli manj počitka v primerjavi s preostalimi,« pravi Omulec. Če mora otrok popraviti ocene, da ne ponavlja razreda ali letnika, takrat je pač pomembno, da skupaj s starši zagrize še v tako kislo jabolko in gre naprej. Tanja Horvat Baum dodaja, da je tudi pri učencih z učnimi težavami pomembno, da v času počitnic snov utrjujejo na igriv, zanimiv način med vsakodnevnimi opravili. Pomemben je kakovostno preživet čas z družino in vrstniki, menijo sogovorniki. Zaželeno je, da preberejo kakšno knjigo, se gibljejo na svežem zraku, obiščejo počitniške delavnice in sorodnike. Nihče od strokovnjakov v času počitnic ne priporoča pretirane uporabe televizije, telefonov, tabličnih računalnikov in s tem povezanih igric. KŠ Dornava • Vsak posameznikje kot svoj planet »Avstističnih 11« v ZUDV Dornava Število otrok z motnjami avtističnega spektra narašča. Kljub temu pa država tako zanje kot tudi njihove družine nima dovolj posluha... »Sem mama štiriletnega Tijana. S pojmom avtizem sem se srečala že na svoji poklicni poti. Vendar nisem razumela njegovih razsežnosti, dokler se mi ni pridružil Tijan, naš učitelj. Skupaj z njim se učimo biti strpni do drugačnih, sprejemati celo mavrico, ne le črne in bele barve, se zavedati, da ni vedno prav, kar mi vidimo, iščemo drugačne, nesamoumevne, rešitve . in vse to nas bogati. Za tiste, ki ne vedo, je imeti takega otroka nepojmljivo, nesprejemljivo, ker ni takšen kot drugi. Ker ne bo nikoli prvi v teku, prvak pri angleščini, ne bo se šolal v gimnaziji, ne bo zdravnik . Zame pa je tak, kot je, najboljši. Nihče od državnih prvakov na vseh področjih me ne bo imel rad tako pristno in brezpogojno kot ravno on. Nihče od njih se ne bo na mile solze zjokal v mojem objemu, ko mu bom zapela na uho, nihče od njih ne bo imel iskrice sreče v očeh kot on, ko se snideva. Ezoteriki razlagajo avtizem kot biti neprizemljen, ostati z dušo v viru ljubezni... In prav taki so naši otroci. Rada ga imam, ne morem opisati te medsebojne povezanosti in hvaležna sem zanj. Moj je. Njihovo srčnost dobro poznajo tudi vsi zaposleni, ki se družijo in živijo z njimi v Dornavi in Mariboru. Ne bom rekla, ki delajo z njimi, ker ne bi bilo pravično, preveč tovarniško. To, česar so naši otroci deležni pri njih, je čista ljubezen in za to sem jim hvaležna v dno duše,« se glasi eno izmed ganljivih pisem mamice avtističnega otroka, ki smo mu lahko prisluhnili minuli četrtek v Zavodu za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja (ZUDV) Dornava, kjer so s pestrim programom, naslovljenim »Avtističnih 11«, obeležili 11 let dela z osebami z avtistično motnjo. V Zavodu 17 avtističnih otrok Kot je dejala direktorica ZUDV Dornava Ida Jurgec, tem osebam in njihovim staršem v zavodu na- menjajo posebno pozornost. Zavod tako postaja njihovo zatočišče oz. pomoč, da jim v skladu z njihovimi objektivnimi možnostmi in potrebami omogočijo dostopne vsebine vsakodnevnega življenja na način in v pogojih, ki so, kolikor se le da, podobni pogojem ljudi, ki nimajo tovrstnih motenj. Jurgečeva ugotavlja, da število otrok z motnjami avtističnega spektra narašča. Trenutno je v zavod vključenih 17 otrok. »Večino so to otroci ali mladostniki s precej hudo, zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju in kažejo znake avtizma. Moram reči, da v vsem tem dolgoletnem delu velikokrat srečujemo tudi osebe, ki so z več pokazatelji spektrov avtistične motnje. Običajno pridejo k nam starši z mlajšimi otroki, mladostniki, ki jih ne obvladajo več, nimajo vzpostavljenega svojega reda in discipline, ki jo potrebujejo in posledično se težave pojavijo doma. Starši so običajno popolnoma izčrpani, potrebni pomoči...« Koordinatorica tima za obravnavo oseb z avtizmom v ZUDV Dornava Melita Bezjak je pojasnila, da je za njimi 11 pestrih, a težkih let, v katerih so pridobili ogromno izkušenj in se nekaj tudi naučili. Poudarila je še, da je vsak posameznik kot svoj planet ter da se težko prilagodijo nam, zato smo mi tisti, ki bi se morali prilagoditi njim. Osrednja gostja dr. Marta Ma-cedoni Lukšič, ustanoviteljica in direktorica Inštituta za avtizem in sorodne motnje, pa je med drugim dejala, da se je število odkritih primerov avtizma v zadnjih letih močno povečalo tudi na račun spremembe paradigme razumevanja avtizma ter diagnostičnih kriterijev, ki pomenijo tudi vključitev blažjih oblik. Natančni vzroki, zakaj se otroci rodijo z motnjo avtizma, še niso znani, vključeni pa naj bi bili tako genetski kot okoljski faktorji. Kot je povedala, pa je zgodnje odkrivanje te motnje ključno pri napredku. Opozorila je še, da otroci in mladostniki ne dobijo ustrezne obravnave oz. je ta večinoma samoplačniška. Medtem ko je za otroke še nekako poskrbljeno, pa za odrasle ter za njihove starše nikakor ni. Monika Levanic Foto: ZUDV Dornava Uporabniki ZUDV Dornava so skupaj s pedagoškimi delavkami pripravili predstavo Pod medvedovim dežnikom. Ptuj • Vandalizem v mestnemjedru Pustošili nočni „veseljaki" V noči s četrtka na petek v prejšnjem tednu so se po mestnemjedru sprehodili nočni „veseljaki". Ni ostalo samo pri veselju, razjedala sta jih tudi jeza in napuh; kako si sicer razlagati njihovo besnenje z vidnimi posledicami. Najprej so jo skupile prometne ovire na Slomškovi, ki so jih odstranili s cestišča in odložili na pločniku, brez podstavkov. Še dobro, da je kot prometno varovalo ostal sneg, da vozniki niso bili ogroženi glede na ugotovitve prometne stroke, da gre za prometno nevaren odsek. Pri trgovini Zvezda poleg gostilne Pri Roziki pa je počilo po steklu oglasnega okenca Mestnega kina Ptuj. Razbito steklo je na pločniku ogrožalo pešce še štiri dni po dogodku. Pri Bo Cafeju so jih skupila drevesa v loncih, prestavili so jih v sneg, nekaterim pa tudi polomili veje. Njihova lastnica je ogorčena, še tisto malo zelenja, ki ga ima mesto, nekateri želijo uničiti. Ogorčeni pa so tudi občani, ki kar ne morejo verjeti, da s(m)o Ptujčani tako malo ponosni na svoje mesto. MG Brez stekla je ostalo oglasno okence Mestnega kina Ptuj. Foto: Črtomir Goznik torek • 27. februarja 2018 Podravje Štajerski 9 Ptuj • Mestno jedro in njegova usoda „Župan je za nas, ne mi za njega!" Ptujčani se sicer prebujajo, a je njihov glas še vedno preslaboten, da bi ga slišali vsi in se skupaj pogovorili o tem, kaj je dobro in kaj slabo za mesto. Niso vse rešitve dobre, kot tudi ne vse slabe. Vsakokratni županje tisti, ki bi moral prvi prisluhniti občanom, pa tudi mestni svet kot najvišji organ mestne oblasti bi moral ravnati enako. Ker ni tako, so mnogi v mestu danes nezadovoljni. „Ko gre za mesto, še posebej pa za naše zgodovinsko mesto, ki bi moralo cveteti, ne bi smelo biti preglasovanja, uveljavljanja parcialnih interesov in trenutne oblastne moči, " poudarja Cvetana Režek, ki izhaja iz znane predvojne ptujske obrtniške družine: dedek po mamini strani je imel mesnico v Mur-kovi ulici (bivša Pernatova hiša). V Murkovi se je leta 1922 rodila tudi Cvetanina mama. Med vojno je kupil še hišo v Pletarski ulici (danes Ulica Viktorina Ptujskega), ki je rojstna hiša Cvetane in njenega brata Marka, pa tudi njen dom z možem Mladenom. Tudi dedek po očetovi strani je bil obrtnik, že pred II. svetovno vojno je imel na Ptuju gostilno. „Vedno smo bili pravi Ptujčani, naša cela družina, predvsem pa zavedni Slovenci, zato nam, kot še veliko drugim Ptujčanom, ki živimo z našim mestom, ne more biti vseeno, kaj se z njim dogaja in kam ga usmerjajo," pravi Cvetana Režek, za katero je Ptuj svetinja. „Vsak oblastnik bi še posebej moral znati vzpostavljati dialog z vsemi obrtniki in podjetniki, ki še vedno vztrajajo v starem mestnem jedru, kljub temu da životarijo, saj se ljudje zabavajo in družijo v glavnem zunaj mestnega jedra. Ko stranka enkrat odide, se ne vrne. Zakaj moramo tako drastično posegati v zdajšnji tržni prostor, če bi ga lahko z mnogo manj denarja posodobili in naredili privlačnejšega, pri tem pa ohranili to, kar so nam v upravljanje prepustili naši predniki. Zakaj bi morala pasti ograja? Verjetno je niso gradili zato, da bi zanamci dediščino uničevali, ampak zato, da bi jo nadgrajevali. Se je stroka pri tem projektu potuhnila? Kako si sicer razlagati dejstvo, da moramo lastniki za hiš v starem mestnem jedru za vsak poseg na fasadi, oknih imeti soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine, na drugi strani pa se območje, ki je še vedno v zaščitenem, varovanem predelu starega mestnega jedra, tako surovo in brez kančka spoštlji-vosti do preteklosti spreminja v nov, predvsem zabaviščni prostor, kjer se bo, bodite prepričani, bolj malo tržilo v klasičnem pomenu. Kdo bo odgovarjal za vsem znane Foto: Črtomir Goznik Cvetana Režek: „Nič ne pomaga, če Ptujčani ne govorimo na glas, da bi nas vsi slišali!" goloseke v zadnjem času? Mesto bi morali še bolj odpreti, ne pa ga zapirati, če mu želimo dobro in ga razvijati," je prepričana Režkova. „Mestno jedro bi moralo ostati takšno, kot je, ne smemo ga spreminjati v nekaj modernega. Doslej sem obiskala že vse evropske države razen Bolgarije in Romunije, nikjer pa nisem videla, da bi v starih mestnih jedrih nekaj tako abstraktno spreminjali, mu vsiljevali neke moderne, tuje rešitve, ki v tak prostor ne sodijo. Mesto že zdaj ne živi tako, kot bi moralo, ker so vse preselili v trgovske centre. Teh nekaj ljudi, ki še vztrajajo, z nespametnimi rešitvami ne bi smeli uničiti. Za ilustracijo naj povem, da se v konici treh ur, ko bi na pustni torek tudi Slomškova ulica in Slovenski trg morala živeti, ni tod sprehodila niti ena maska. Županu Miranu Senčar-ju sem tudi osebno povedala, da se ne strinjam z njegovo politiko v starem mestnem jedru, ker od poslovneža pričakuje človek prave odločitve, takšne, ki dodatno ne uničujejo mesta. Če se bodo sedaj za promet zaprli še Slomškova, Slovenski trg in Prešernova, bo usahnilo še teh nekaj lokalov na tem območju, ki sedaj nekako držijo mesto pokonci, da ima vsaj nekaj življenja. Izgubljenih strank ne bodo vrnile nobene prireditve, nobene akcije, mesto bo še bolj mrtvo, kot je zdaj. Ko greš ob 16. uri po tem našem predelu in širšem območju, je, kot bi kuga udarila, nikjer nikogar. Čas je, da se meščani javno in glasno postavimo za svoje mesto, konec naj bo dile-tantskih in strokovno premalo utemeljenih posegov. Zdaj pa je tako, da ga zapirajo 'prišleki'," sklene Cvetana Režek. MG Dornava • Iščejo izvajalca del za gasilsko-kulturni dom Do jeseni nov dom pod streho Občina Dornava je sredi meseca objavila javno naročilo za gradnjo prve faze gasilsko-kul-turnega doma Mezgovci. V teh dneh bo potekel rok za oddajo ponudb za izgradnjo prve faze gasilsko-kulturnega doma Mezgovci. Kot je pojasnil direktor občinske uprave občine Dornava Viljem Mar, izvajalca izbirajo na podlagi konkurenčnega postopka s pogajanji: »S potencialnimi kandidati, ki bodo pravočasno oddali ponudbe, bomo opravili še en krog pogajanja. Ponudnik, ki bo po pogajanjih ponudil najugodnejšo ceno, bo izbran.« Kot smo v našem časopisu že poročali, bodo obstoječi gasilski dom v Mezgovcih, ki je dotrajan in ne zadostuje več potrebam gasilcev in krajanov, porušili ter na tem mestu zgradili nov gasilsko-kulturni dom. Z izgradnjo okoli 31 metrov dolgega in 14 metrov širokega doma bodo med drugim pridobili garažo za gasilska vozila, garderobo za gasilce, klubske prostore, večnamensko dvorano, kuhinjo, pa malo in veliko sejno dvorano ter pisarne. Naložba zajema rušitev starega doma in izgradnjo novega, ocenjena pa je na nekaj več kot 717.700 evrov (z DDV). Zanjo bodo glavnino sredstev zagotovili iz občinskega proračuna (slabih 673.000 evrov), preostanek pa bodo pokrili z denarjem, ki občini pripada po 23. členu zakona o financiranju občin. Sicer pa bo gradnja doma, ki naj bi bil končan leta 2020, potekala v treh fazah. V prvi fazi, ki naj bi jo začeli aprila oz. maja, odvisno od izbire izvajalca, končali pa predvidoma do letošnje jeseni, se bodo izvedla rušitvena dela starega doma ter postavitev novega objekta pod streho. Ta faza je ocenjena na okoli 230.000 evrov. Monika Levanic Obstoječi gasilski dom, ki je dotrajan, bodo porušili ter na tem mestu zgradili nov objekt. Ptuj • Dan odprtih vrat v vrtcu Otrokom družbo delali kar starši Tako kot vse druge prelomnice in začetki je tudi vpis otroka v vrtec poseben dogodek. Ker so staršem želeli olajšati nepotrebne skrbi, so jih skupaj z otroki povabili, da en dan preživijo v vrtcu. Dan odprtih vrat, ki so ga v Vrtcu Ptuj organizirali v petek, je bil v prvi vrsti namenjen tistim staršem, ki še kolebajo in niso povsem odločeni, ali bo njihov otrok septembra začel obiskovati vrtec ali ne. Kako poteka dan v vzgojno-izo-braževalnem zavodu, so jim predstavili zaposlene in otroci, ki že obiskujejo enoto Marjetica. Petkov dogodek je ravnateljica Vrtca Ptuj Marija Vu-čak pospremila z besedami: „Vstop v vrtec je pomemben dogodek v življenju otrok in staršev. Da bi bil ta dogodek prijeten, smo se odločili, da priredimo dan odprtih vrat. Tako so starši lahko pobližje spoznali naš vrtec, strokovno osebje in pregnali vse morebitne dvome in skrbi glede vključitve otroka v Vrtec Ptuj. Lahko so si ogledali prostore vrtca, za otroke smo pripravili igralne, ustvarjalne, gibalne in glasbene kotičke ter krajšo dramsko uprizoritev. Otroci so se igrali, ustvarjali, starši pa so izvedeli vse, kar jih zanima. Vzgojiteljice so staršem z veseljem odgovorile tudi na kakršnakoli vprašanja ali dileme pred vstopom otroka v vrtec." Ob tem je Vučakova izpostavila pomen tvornega sodelovanja zaposlenih s starši, za kakovostno vzgajanje predšolskih otrok. Poudarila je, da je to ključ do ustvarjanja pogojev za optimalni razvoj otroka ter uspešno delo. „Stremimo k temu, da s starši vzpostavljamo partnerske odnose, ki jih odlikujeta zaupanje in spoštovanje. Na različne načine si prizadevamo za dobro sodelovanje s starši, zato posebno pozornost namenjamo obveščanju in vključevanju staršev v naše vzgojno delo," je še dodala Vučakova. Dženana Kmetec V petek so v Vrtcu Ptuj, enoti Marjetica, na široko odprli svoja vrata. Foto: ML Foto: CG 10 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 27. februarja 2018 Majšperk • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo - 4. sezona Sponzorji prireditve t Med odličnimi zmaga Juliji in Maji Občina Majšperk in OŠ Majšperk sta partnerja projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo tri leta. V tem času je petje slovenskih pesmi tudi po zaslugi tega projekta postalo še bolj priljubljeno med mladimi v tej spodnje podravski občini. Lahkota prihodnosti I ELEKTRD mAHieOR K O dem Še več, iz leta v leto so njihovi nastopi v tem projektu kvalitetnejši. To je pokazal tudi predizbor četrte sezone, ki je potekal 22. februarja v Kulturno-poslovnem centru Majšperk. Četudi dvorana ni bila polna, sneženje je naredilo svoje, je bil to ponovno en lep večer slovenske pesmi in druženja mladih, njihovih staršev, sošolcev, prijateljev oz. vseh, ki cenijo slovensko besedo, pesem, glasbo in ki si želijo, da bi tako ostalo za vedno. Mladi pevci so se resnično potrudili in suvereno odpeli izbrane zabavne pesmi. Manjkalo ni tudi mladostne in sproščene koreografije, s katero se je še posebej izkazala skupina Klan, skupina štirih velikih prijateljic: Lare, Klare, Nike in Ajde. Ne glede na izbrani polfinalistki, so bili vsi, ki so nastopili, zmagovalci. Izbira je bila zahtevna, Sponzorji so bili: DEM, d. o. o., Komunalno podjetje Ptuj, d. d., Talum, d. d., Kidričevo, Elektro Maribor, d. d., Elektro storitve Branko Kodrič, s. p., El Top Darjan Toplak, s. p., Avto Roka, Rok Berden, s. p., Računovodstvo Ida Lorber, s. p., Naitors, d. o. o., Tiskarna Ekart, Jožef Žolger, s. p. - Gradbene storitve, Avtoprevozništvo Žolger, Prevozništvo Pajnkiher, Pajnkiher Karl, s. p., in Okrepčevalnica Zelena dolina. Foto: Črtomir Goznik Jujija Vedlin, učenka 2. razreda OŠ Majšperk, zmagovalka v mlajši kategoriji, pesem Življenje je lepo (Alenka Godec): „Pojem dve leti, vesela sem, da gre naprej. Od polfinala pričakujem, da bom dobro zapela." še posebej v starejši kategoriji, kjer bi za napredovanje lahko izbrali kar tri, če bi pravila to dopuščala, so povedali člani komisije: Dalibor Bedenik, tudi vo- Foto: Črtomir Goznik V obeh kategorijah je nastopilo 15 mladih pevcev. ditelj in vodja projekta, Marjan Herceg in Majda Goznik. Tako pa bosta na enem od aprilskih polfinalnih prireditev občino Majšperk in OŠ Majšperk zastopali Julija Vedlin, učenka 2. r. OŠ Majšperk, s pesmijo Življenje je lepo (Alenka Godec), v mlajši kategoriji, in Maja Novak, učen- ka 8. r. OŠ Majšperk, s pesmijo Vse, kar rečeš mi (Nina Pušlar). V imenu družbe Radio-Te-dnik Ptuj je mlade pevske talente in občinstvo v dvorani pozdravil direktor Drago Sla-meršak. V četrti sezoni se projekt širi tudi na celjsko območje. Predvsem pa je želja, da bi Peli so: Julija Vedlin, Pia Arnuš in Alja Šoba ter Martin Kropec v mlajši kategoriji, v starejši pa Katarina Pučko, Silva Korez, Nika Aubel, skupina Klan (Lara in Klara Križanec, Nika Bezjak in Ajda Bezjak), Sara Lampret, Nely Korže, Maja Novak in Eva Klarič. tudi skozi ta projekt, ki gradi na krepitvi slovenske identitete, mladim približali malo drugačno preživljanje prostega časa, pomagali pri razvoju pevskih in glasbenih ter siceršnjih odrskih talentov. Še posebej pa je bila na nastope pevskih talentov OŠ Majšperk ponosna ravnateljica Evelin Kočevar. Vsi po vrsti so bili odlični, vsi po vrsti so bili tudi zmagovalci ne glede na rezultat. Kot zelo dobre pevce pa si jih želi videti tudi v šolskem in mladinskem pevskem zbo- Maja Novak, učenka 8. razreda OŠ Majšperk, zmagovalka v starejši kategoriji, pesem Vse, kar rečeš mi (Nina Pušlar): „Rada pojem zabavne pesmi. Poje tudi mama in njena cela družina. Igram klavir in kitaro. Projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo zame ni tekmovanje, ampak dosežek v mojem petju. Tudi v prihodnje se vidim na odru. Želim si, da bi mi uspelo tudi v polfinalu." ru. Županja Darinka Fakin se je zahvalila družbi Radio-Tednik Ptuj, da je projekt ponovno pripeljala v občino Majšperk, še posebej pa mladim pevcem, ki so zbrali pogum za sodelovanje v tem projektu. Na vse talente so v občini Majšperk zelo ponosni. MG Gradbene storitve in avtoprevozništvo PRIPOROČAMO SE Z OBISKOM I/KAM BAR-U CENTER IN PABMOMRE. Zolger Jože s.p„ Majšperk 14a, 2322 Majšperk tel 02 795 02 50 Markovci • Dan odprtih vrat občine in prva mladinska seja t t 1 v »v v v • 1 •• V kroziscu pogrešajo korike Na prvi mladinski seji občine Markovci je okoli ducat markovskih osnovnošolcev suvereno razpravljalo o prometni varnosti v tamkajšnji občini ter o načrtih v zvezi z ureditvijo kolesarskih poti Spraševali pa so se tudi, zakaj v enem izmed novozgrajenih krožišč ni etnografskega lika »korike«. na avtobusna postajališča, ki niso vzpostavljena po celotni občini. Strinjali so se, da bi bilo treba urediti kolesarsko pot do šole in cerkve. V nadaljevanju so podali še nekaj zanimivih pobud v zvezi z ureditvijo igrišč in športnimi rekviziti, izgradnjo kulturnega doma ter ureditvijo nabrežja ob jezeru. Na mladinski seji pa so izpostavili še, da v sredini novozgrajenega krožišča pri kmetijski zadrugi manjka en etnografski Občina Markovci je sredi februarja odprla svoja vrata. Župan Milan Gabrovec je s sodelavci razgrnil uspešno izvedene občinske projekte in tudi tiste, ki še čakajo na realizacijo. Popoldan pa so se učenci OŠ Markovci preizkusili v vlogi občinskih svetnikov in župana ter tako spoznali delo občine in občinskega sveta. Na prvi mladinski seji, ki jo je v vlogi župana vodil Gašper Vrtač-nik, so mladi največ pozornosti namenili prometni varnosti v občini. Kot je bilo slišati, se občina lahko pohvali z izgradnjo dveh novih kro-žišč na dveh najbolj nevarnih cestnih odsekih (ob Kmetijski zadrugi in trgovini Tuš Špic), ne pa tudi z zamujanjem z izvedbo izgradnje kanalizacijskega omrežja v Novi vasi. Izvajalcu namreč zaradi slabih vremenskih razmer in dodatnih del do zime ni uspelo utrditi cestišč na celotni trasi. Kolesarske poti, avtobusna postajališča ... V zvezi z načrti občine o prometni varnosti so mladi ugotavljali, da bo občina v 2018 gradila kolesarko stezo ob glavni cesti Zabovci-Mar-kovci ter v Novi vasi (od glavne ceste do naselja). Prihodnje leto pa je v načrtu izgradnja kolesarske poti v Prvencih in Borovcih. Mladi so izpostavili slabo označene pločnike in kolesarske steze ter opozorili Učenci OŠ Markovci so se preizkusili v vlogi občinskih svetnikov in župana. lik, in sicer korike: »Marsikdo, še posebej vaščani, ki se v ta lik mas-kirajo, pogreša ta lik. Mislim, da bi bilo prav, da imajo vsi etnografski liki enako vrednost, saj so prav vsi pomembni.« Mladinske seje vsako leto Župan občine Markovci Milan Gabrovec je ob koncu odgovoril na zastavljena vprašanja in pobude mladih svetnikov. Kot je dejal, v omenjenem krožišču, kjer so tradicionalni pustni liki, poleg »korik« manjka še »bozjak«. Zagotovil je, da bodo do prihodnjega fašenka to poskusili uredili. Kar se tiče pobude o izgradnji kulturne dvorane, pa je med drugim dejal, da poleg 11 dvoran v občini resda nimajo niti ene »poštene kulturne dvorane«, ki bi bila v obliki amfiteatra in bi imela dobro akustiko. Morda pa so dali idejo, da bi katero od dvoran preuredili ... Župan, ki je pohvalil suvereno razpravo mladih ter poznavanje aktualnih investicij v občini, je še izrazil željo, da bi se odslej mladi vsaj enkrat na leto sešli na mladinski seji. Monika Levanič Foto: ML torek • 27. februarja 2018 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Trnovska vas • Zlata poroka Frasovih Po pol stoletja znova skupni „da" V soboto, 17. februarja, sta praznovala zlato poroko Ernest in Anica Fras iz Trnovske vasi. Jubilej sta se odločila proslaviti z obredom v farni cerkvi ob družbi sorodnikov in prijateljev. Že daleč je čas, ko je Ernest kot mlad, razigran, navihan fant zahajal v vas in osvajal mlada dekleta; že daleč je čas, ko je spoznal svojo življenjsko sopotnico; že daleč je čas, ko sta si Ernest in Anica pred oltarjem obljubila ljubezen v dobrem in slabem. Njun skupni dom je postala Aničina domačija, kjer sta svojo ljubezen okronala s hčerko Tatjano in sinom Romanom. Življenje je tek- lo naprej in s sabo prinašalo tako temne, žalostne in sive dneve kot tudi dneve, popisane z veseljem in posute z rožicami. Vendar je bila ljubezen tisti najmočnejši člen, ki je premagala vse. Vsa ta leta sta bila in sta še svojim najdražjim v veliko oporo, vedno pripravljena pomagati in dati dober nasvet. Obenem sta jim vzor, da se da z ljubeznijo, spoštovanjem in zaupanjem veliko Foto: Maksimiljan Krautič doseči, potrpeti in uresničiti mnoge sanje. Z vsakim koncem se začenja nov začetek. Z zlato poroko se začenja njunih novih 50 let. Ob jubileju so jima vsi zbrani iskreno čestitali in zaželeli, da bi v naslednjih 50 let zakorakala srečna in predvsem zdrava, da bi se znala še naprej tako prijetno prenašati kot do sedaj in da bi skupaj doživela še veliko lepega. Tamara Trinkaus Ormoško • S15. gasilskega kviza gasilske mladine Najuspešnejše mladinske ekipe na regijsko tekmovanje 120 mladih gasilcev in gasilk iz prostovoljnih gasilskih društev gasilskih zvez Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž je sredi meseca pokazalo svoje spretnosti in znanje na 15. gasilskem mladinskem kvizu. Najboljše ekipe bodo barve posameznih gasilskih zvez zastopale na regijskem tekmovanju. Gasilske zveze (GZ) Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž so 15. mladinski gasilski kviz pripravile s pomočjo PGD Podgorci. Kviza mladine vseh treh zvez se je v prostorih tamkajšnje osnovne šole udeležilo vsega skupaj 40 ekip, od tega 26 iz GZ Ormož, 9 od Svetega Tomaža in 5 iz GZ Središče ob Dravi. Tekmovanje je potekalo v treh kategorijah: pionirji (stari od 7 do 11 let), mladinci (od 12 do 16 let) in gasilci pripravniki (od 16 do 18 let). Kot nam je pojasnil predsednik GZ Ormož Dejan Jurkovič, so se ekipe, vsako so sestavljali po trije člani, pomerile v kvizu o gasilski zgodovini, preventivi in prvi pomoči ter v šta-fetnem vezanju vozlov in gasilskih spretnostih. Zahtevnost nalog je seveda bila prilagojena starostnim kategorijam. V 40 ekipah se je preizkusilo 120 tekmovalcev, najboljšim iz posameznih kategorij in gasilskih zvez pa se je uspelo uvrstili na regijsko tekmovanje, ki bo 3. marca v Cirkovcah. Iz Gasilske zveze Ormož na regijsko tekmovanje odhajajo pi- onirji iz PGD Miklavž pri Ormožu in Podgorci 1, mladinci iz PGD Miklavž pri Ormožu in Bresnica ter gasilci pripravniki iz PGD Ključarovci pri Ormožu in Bresnica 1; iz GZ Središče ob Dravi obe ekipi pionirjev iz PGD Središče ob Dravi ter mladinci iz PGD Središče ob Dravi in Obrež; barve gasilske zveze Sveti Tomaž pa bodo zastopali ekipa pionirjev iz PGD Pršetinci 1 in 2, mladinci iz PGD Pršetinci 1 in Koračice ter gasilci pripravniki iz PGD Koračice. Monika Levanic Mladi gasilci in gasilke so se med drugim pomerili v štafetnem vezanju vozlov. Foto: arhiv PGD Podgorci Dornava • Zlata poroka zakoncev Munda Zlatoporočenca s kočijo V soboto, 17. februarja, sta zaobljubo po petdesetih letih skupnega življenja obnovila Angela in Viktor Munda iz Prerada v občini Dornava. Zlatoporočenca Angela in Viktor Munda s svojimi otroki Angela, rojena Vuzem, se je rodila leta 1950 v kmečki družini v Preradu mami Elizabeti in očetu Antonu, Viktor pa se je rodil pet let prej mami Angeli in očetu Jožefu na Bresnici. Zlati ženin se je izučil za mizarja in je to delo opravljal do upokojitve, žena pa je sprva delala v trgovini, kasneje pa gospodinjila ter skrbela za dom in družino. Trden dom sta si zgradila v Preradu, svojo ljubezen pa sta okronala z rojstvom treh otrok: Ivanke, Helene in Zlatka, ki so jima podarili šest vnukov: Manjo, Marka, Metoda, Jasmino, Ivono in Živo. Še posebej ponosna sta na tri pravnuke - Ivana, Luko in Ano Vito. Natanko po 50 letih so se prijatelji in svojci, med njimi tudi ženinova mati Angela, ki je v 94. letu starosti, ponovno zbrali in zlato-poročencema zaželeli še mnoga skupna leta, odeta v ljubezen in zdravje. Slovesnost je potekala v cerkvi sv. Marjete v Gorišnici, kjer sta se tudi poročila pred petimi desetletji, obred je opravil domači župnik Ivo Holobar. Civilni del, ki ga je popestril Dornavski oktet, pa je v sejni sobi občine Dornava opravil župan občine Dornava Raj-ko Janžekovič. Zlatoporočenca sta imela prav poseben prevoz - popeljala sta se s kočijo. Odmeval je tudi zvok harmonike, ki ima v tej glasbeni družini že pravo tradicijo. Viktor je namreč kljub obilici dela bil muzikant. Zaigral je na več kot 1.000 porokah, še dandanes pa rad razteguje harmoniko. Njegovo glasbeno dejavnost poleg vnukov in pravnukov uspešno nadaljuje sin Zlatko, ki se med drugim ukvarja s poučevanjem harmonike in izdelovanjem harmonik - velja za enega paradnih izdelovalcev frajto-narice na Slovenskem. Monika Levanic Cirkulane • Zlata poroka Dernikovičevih 50 let Antonije in Ferdinanda Zakonca Antonija in Ferdinand Dernikovič iz Cirkulan sta letos januarja praznovala zlato poroko. Poročila sta se daljnega leta 1968. Antonija, rojena Hainz, se je rodila 16. oktobra 1947 v Mariboru v Studencih v družini s tremi sestrami. Osnovni poklic, ki ga je opravljala, je bil trgovka in v tem poklicu se je tudi upokojila, vmes pa je bila tudi šivilja. Ferdinand se je rodil 21. aprila 1943 v kmečki družini. Oče je bil krojač, mama pa gospodinja. Izučil se je za pletarja, v tem je tudi užival, vendar je pletarstvo počasi zamiralo, zato se je podal v poklic voznika avtobusa, ki ga je opravljal do upokojitve. V vožnji uživa še danes. Marca leta 1966 je Antonija odšla v Nemčijo, en mesec pred tem pa sta se s Ferdinandom spoznala, zato je tudi njega srce potegnilo za njo. Oktobra leta 1966 je že delal v trgovini z lesom kot šofer, kjer je vozil različne vrste lesa. Leta 1980 je začel z vožnjo avtobusa kot hobijem, ki pa je kasneje prerastel v poklicno dejavnost. Firma z lesom je propadla in tako je leta 1983 začel poklicno pot voznika avtobusa. Vozil je po vseh državah v Evropi in pridobival dodatna znanja, saj je kot voznik opravljal tudi vlogo turističnega vodiča. Obred zlate poroke je bil v soboto, 6. januarja, na Občini Cirkulane. Ob svečani razglasitvi zlatoporočen-cev je župan Janez Jurgec Antoniji in Ferdinandu iskreno čestital v svojem imenu in v imenu Občine Cirkulane ter jima zaželel še mnogo let srečnega skupnega življenja med svojimi najdražjimi. Občina Cirkulane Foto: arhiv občine Cirkulane Foto: ML 12 Štajerski Kultura torek • 27. februarja 2018 Makole, Spodnje Podravje • 16. mednarodni kiparsko-slikarski simpozij Forma viva le ne bo ugasnila Lani naj bi se z jubilejno 15. edicijo zgodba kiparsko-slikarskega simpozija Forma viva Makole zaključila, a so organizatorji letos sklenili, da bi bila to prevelika škoda. Kulturno-umetniško društvo (KUD) Forma viva Makole in Občina Makole sta tako že objavila razpis za kiparje in slikarje, ki jim bo 8. septembra v navdih makobka občina. Predsednik KUD Forma viva Makole, idejni oče simpozija in kipar Ivan Dvoršak je pojasnil, da so bili začetki prireditve sila skromni, praktično brez sredstev: »Takrat se je prireditev še imenovala festival, financirali smo jo iz svojih žepov. Potem se je počasi razvijala; precej je pomagala Občina Makole, tudi sponzorjev je bilo vedno več. Z gospodarsko krizo je denarja spet začelo zmanjkovati, a smo to pokrivali sami, tako da se na zunaj to ni poznalo.« Lani so projekt na nek način zaključili, saj so dokončno uredili deset kilometrov dolgo krožno Pot Forma viva (ta teče skozi Šta-tenberg, Makole-Trg, Stari grad, Dežno, Varoš in nazaj do Šta-tenberga) s parkom skulptur v Dežnem pri Makolah. Kljub temu bodo simpozij pripravili tudi letos, je povedal Dvoršak: »Vsak naslednji simpozij je imel večjo umetniško vrednost. Prihajali so vse boljši kiparji, tudi svetovnega slovesa, velika večina akademskih. Komisija je imela celo težave, saj se je vsako leto prijavilo preveč kandidatov ...« Časa za prijavo je še slab mesec Na spletni strani občine Makole so umetnikom že na voljo prijavnice za 16. mednarodni kiparsko-slikarski simpozij Forma viva Makole, izpolnjene morajo na naslov KUD Forma viva Makole (Dežno 61 a, 2321 Makole) poslati do 20. marca. Organizatorji simpozija bodo k sodelovanju povabili do 20 slikarjev in pet do deset kiparjev, kandidate bodo o izboru pisno obvestili. Slikarji bodo ustvarjali na temo Makol ter tamkajšnje naravne in kulturne dediščine, tema kiparjev bodo figure. Organizatorji bodo zagotovili platna in kiparski material (les, glino, kovino in kamen), za pribor in orodje bodo umetniki morali poskrbeti sami. Vsi sodelujoči se bodo s prijavo zavezali, da bodo nastala dela podarili organizatorjem, ti pa jih bodo predali sponzorjem prireditve. Najboljša slikarska in kiparska dela bodo nagradili s priznanji, kristalnimi plaketami in denarnimi nagradami. Foto: Milan Sternad Na Poti Forma viva Makole je 216 kiparskih del, nekaj jih je tudi v sosednjih občinah, doslej nastalih slikarskih del pa je še veliko več ... Zaradi skromnejših sredstev bodo koncept prireditve letos malo spremenili. »Simpozij bo sestavljen iz dveh delov. Prvi del, ustvarjanje slikarjev in kiparjev, bomo skrajšali na samo en dan, 8. septembra. Poleg tega bodo kiparji letos ustvarjali le malo plastiko, višine od 30 do 70 centimetrov. Drugi del bo trajal od 4. do 14. septembra. V tem času bosta dva kiparja ustvarila skulptu-ri večjih dimenzij, postavili ju bodo v sosednjih občinah Majšperk in Rogatec (ti bosta tudi prevzeli vse stroške). Za prvi del bomo umetnike izbrali z razpisom, za drugi del bomo organizatorji kiparja izbrali sami - med okoli 90 kiparji, ki so na simpozijih vsa ta leta ustvarjali.« Kljub vsemu se bodo kot v preteklih letih tudi letos v času simpozija zvrstile številne kulturne prireditve in razstave, tudi v sosednjih občinah. Nastale umetnine bodo najprej na ogled v razstavišču Doma krajanov Makole, zatem pa še v Narodni galeriji v Kulturnem centru v Rogaški Slatini, kjer bodo pripravili tudi zaključek simpozija s podelitvijo priznanj. Dvoršak je poudaril, da park skulptur, središče makolske forma vive, privablja vse več turistov: »Kraj se turistično zelo razvija, naročiti je mogoče celo turistični vlakec. Pot forme vive si zato želimo nadgraditi s turistično ponudbo; klopmi, vinotoči in prenočišči. Celotno pot bi radi osvetlili (lani smo v parku skulptur že dobili prvo luč), da bi bili pohodi mogoči tudi v nočnem času, sploh poleti. Tu je seveda precej odvisno od občine.« Priložnost je želel izkoristiti za zahvalo občanom Makol, predvsem prebivalcem Dežnega: »Vsako leto umetnikom brezplačno ponudijo svoje hiše in vikende, podarijo jim svoje kmetijske pridelke itd. Brez njih nobenega od simpozijev ne bi mogli izvesti.« Eva Milosic Hajdina • Hiška eksperimentov Šola je postala center znanosti Vse šole si prizadevajo izobraziti radovedne, ustvarjalne in razgledane osnovnošolce. Spodbujati ravno te veščine je tudi namen Hiške eksperimentov, ki obiskuje osnovne šole. Minuli teden so se ustavili na OŠ Hajdina in učencem pripravili nepozabno dogodivščino. Za udeležence pomeni to nekoliko drugačen dan, poln sproščenega učenja, svobodne radovednosti, vztrajnega eksperimentiranja ter varnega okolja za napake in spodrsljaje. „Veseli smo, da smo na naši šoli gostili Hiško eksperimentov, saj gre za center znanosti, ki spodbuja učenčevo radovednost, ga usmerja k raziskovanju, ustvarjanju in osvajanju znanja na inovativen način. Preživeli smo čudovit učni dan, ki nam bo zagotovo ostal v prijetnem spominu. Za obisk Hiške eksperimentov se zahvaljujemo Občini Hajdina, Zavarovalnici Triglav in Šolskemu skladu OŠ Hajdina,« pravi Vesna M. Lor-ber, ravnateljica OŠ Hajdina s PE Vrtec. Sodelovali so vsi učenci, kar 245 učencev od 1. do 9. razreda. Učencem pa so ponudili še dve dogodivščini, ki sta bili namenjeni eksperimentiranju v živo. Razredna stopnja, od 1. do 4. razreda, je imela dogodivščino z naslovom Jajčkologija, učenci od 5. do 9. razreda pa dogodivščino Plinologija. Hiška eksperimentov se velikokrat vrača na šole, saj jih te z veseljem gostijo, hajdinsko so tokrat obiskali prvič. „Prepričani smo, da bomo zaradi navdušenja učencev takšen dogodek še kdaj ponovili. Dober obisk je bil tudi v popoldanskem času, ko je bila Hiška eksperimentov odprta še za zunanje obiskovalce. Prišlo je veliko staršev s svojimi otroki, ki so jim navdušeni kazali, kaj vse so počeli dopoldan," še dodaja ravnateljica OŠ Hajdina. Dženana Kmetec Destrnik • 12. kmečki bal pojanežovsko Pred sto leti trije mlinarji Vaščani naselja Janežovci smo se odzvali povabilu Turističnega društva Destrnik in z združenimi močmi pripravili kmečki bal. Dogodek smo pripravili prvo soboto v februarju, v Volkmerjevem domu kulture na Destrniku. V zgodbi o življenju naših prednikov smo poskušali odstreti tančico preteklosti. V vasi so ob potoku Ro-goznica pred 100 leti mleli kar trije mlini. Zgodba se je dotaknila enega dneva v mlinu, ker se je prav v tem dnevu dogajalo veliko. Predstavili smo igro otrok iz tistega obdobja, delo potujočih mojstrov obrti, ki so prihajali na dom s svojimi storitvami v zimskem času, druženje fantov in deklet, večgeneracijsko življenje pod eno streho, medsosedske odnose ... Marko Pukšič je poskrbel, da smo oblekli primerna oblačila, za kar se mu iskreno zahvaljujemo. Zahvala za izvedbo gre še mnogim posameznikom. Priprave za bal so se začele v decembru. Potrdilo se je reklo, da eden zmore veliko, vsi pa zmoremo vse. Z dobro voljo, potrpljenjem, prilagajanjem, pregovarjanjem in spodbujanjem nam je uspelo pripraviti zgodbo in poiskati vaščane, ki so se prelevili v igralce. Od sredine januarja smo se ob večerih družili na eni izmed janežovskih domačij. Odgovorno smo sprejeli zaupane naloge, se vživeli v vloge in zavzeto vadili. Po začetnem zadržanem srečanju smo kaj hitro izstopili iz svoje distančne kapsule. Med seboj smo sproščeno kramljali, se šalili in smejali na račun naših novih vlog. Z nekaterimi vašča-ni smo se šele spoznali, ne glede na to, da že nekaj časa živijo med nami. Izgovori so že pripravljeni, da nimamo časa in da so drugi krivi, ker se nič ne zgodi na področju družabnega življenja. Krivca iščimo vedno pri sebi. Ni potrebno veliko, da je zadovoljstvo po dobro izpeljani skupni akciji neizmerno. No, pa še kdaj, ob kaki drugi priložnosti. Ne zavrzimo spoznanja, da je življenje dosti prijet-neje, če se kdaj srečamo in pokram-ljamo. Marija Arnus arhiv nastopajočih Nastopajoči v igri na letošnjem kmečkem balu Foto: CG Rokomet Hudo razočaranje Ormožanov Stran 14 Rokomet Drava igrala vedno bolje, Stran 14 Atletika Bedračevi zlato, Vihru bron Stran 15 Futsal Tesni zmagi v Oplotnici in Logatcu Stran 15 Tenis Odličen začetek peščene sezone Stran 16 ZOI Do medalj dva izkušena povratnika Strani 17 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik iPoiluiajh nai na ífjítoumm íjibtuí RADIOPTUJ tut áftietec www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 19. krog Aluminij po načrtu, Mariboru manjkali goli Tekma med Mariborom in Aluminijem je bila iz sobote zaradi snega prestavljena na nedeljo, ogrevano igrišče v Ljudskem vrtu pa je igralce obeh moštev pričakalo v povsem očiščeni podobi. Za Maribor je bila to uvodna preizkušnja drugega dela sezone, Aluminij pa je že odigral tekmo z Ankaranom. »To je bila naša prednost, ker smo tisti začetni strah že pustili za sabo,« je po srečanju dejal trener Aluminija Oliver Bogatinov. 10. vijol'čni bojevnik Pred prvo tekmo tega dela sezone so predstavniki navijaške skupine Maribora tradicionalno podelili nagrado vijol'čni bojevnik. V letošnjem jubilejnem 10. izboru jo je prejel kapetan Marcos Tavares. Hvaležnost za Šmeja in Štora Ta je v začetni enajsterici opravil štiri zamenjave: Jan-žekoviča, Šmeja, Marinška in Mensaha so zamenjali Kovačič, Martinovič, Ivančič in Kepir. »Za tekmo z Mariborom sem izbral najboljših enajst. Moje mnenje je, da nogomet nima zgodovine, vsaka tekma je novo dokazovanje in temu se je treba prilagoditi. Mensah je iz ekipe izpadel zaradi tega, ker so med tujci prednost pred njim dobili Jakšič, Martinovič in Kepir. V te spremembe nas je prisilila igra Maribora, ki ima običajno veliko posest žoge,« je pojasnil Bogatinov in podal tudi stališče glede (ne)nastopa posojenih igralcev Maribora Denisa Šmeja in Luke Štora. »Oba bi lahko igrala, je pa tako, da bi se z besedami lahko zahvalili Mariboru za pomoč teh PRVALIGA TelekomSIovenije Maribor ohranil točko prednosti Prvi spomladanski prvenstveni krog je bil zaradi zasneženih igrišč in nizkih temperatur odigran v okrnjeni izvedbi. Izkoriščeni sta bili ogrevani igrišči v Ljudskem vrtu in Stožicah ter primorsko podnebje v Novi Gorici. Tekmi v Krškem in Velenju sta bili prestavljeni na aprilska termina. Do šele druge zmage v sezoni je prišel Ankaran, še drugič so bili njegove »žrtve« Gorenjci. S štirimi točkami iz dveh srečanj v petih dneh so se varovanci Vlada Badžima močno približali Triglavu in si hipoma močno izboljšali položaj v boju za obstanek. Zadela sta oba novinca iz italijanske prve lige, iz Crotoneja, Bosanec Cazim Suljič in Venezuelec Aristoteles Romero. Gorenjci so srečanje končali z desetimi igralci na igrišču, izključen je bil 37-letni Vlado Šmit. Zanimiv je bil tudi dvoboj v Stožicah, kjer sta se merila Olimpija in Celje. Goste vodi nekdanji igralec in trener Olimpije Dušan Kosič, kar pa moštvu iz knežjega mesta ni prineslo uspeha. Kljub lepšim priložnostim Celjanom ni uspelo priti do vodilnega zadetka, to je v končnici srečanja uspelo Olimpiji. Le tri minute kasneje je izenačil Lupeta in vse je kazalo na delitev točk. V zadnji minuti sodnikovega podaljška pa je »udaril« rezervist Alves in iz prostega strela z 20 metrov zadel v polno - 2:i.ž REZULTATI 19. KROGA: Maribor - Aluminij 0:0; Ankaran Hrvatini - Triglav Kranj 2:0 (1:0); strelca: 1:0 Suljič (16.), 2:0 Romero (87., z 11 m). Rdeči karton: Šmit (81., Triglav); Olimpija - Celje 2:1 (0:0); strelci: 1:0 Issah (85.), 1:1 Lupeta (88.), 2:1 Alves (94.). Tekmi Rudar Velenje - Domžale (4. april) in Krško - Gorica (18. april) sta bili prestavljeni. 1. MARIBOR 19 13 2. OLIMPIJA 19 13 3. DOMŽALE 18 9 4. RUDAR VELENJE 18 9 5. CELJE 19 6 6. GORICA 18 7 7. KRŠKO 18 5 8. ALUMINIJ 19 4 9. TRIGLAV KRANJ 19 3 10. ANKARAN HRVATINI 19 2 1 2 5 7 7 9 9 9 11 11 32:11 32:9 33:16 23:17 23:26 21:26 24:34 20:28 16:34 18:41 Maribor - Aluminij 0:0 MARIBOR: Handanovič, Mi-lec, Ivkovič, Rajčevič, Kolmanič, Cretu (od 78. Derviševič), Pihler (od 78. Bajde), Bohar, Vršič, Mlakar (od 65. Mešanovič), Za-hovič. Trener: Darko Milanič. ALUMINIJ: Kovačič, Jakšič, Martinovič, Zeba, Jurčevič, Petrovič, Vrbanec, Kepir (od 63. Marinšek), Ivančič (od 62. Tahiraj), Krajnc, Nunič (od 83. Kidrič). Trener: Oliver Bogati- igralcev, s tem dejanjem pa smo pokazali hvaležnost.« V ekipi Maribora so zaradi poškodb manjkali Tavares, Viler, Šuler, Kramarič in Hodžič, prvič pa so se predstavili Cretu, Ivkovič in Mlakar. Daleč največ je pokazal najmlajši, Jan Mlakar, ki je bil v prvem delu najnevarnejši napadalec domače vrste. Povsem se je razigral v zadnjih minutah 1. polčasa, ko je sprožil tri strele proti Kovačiču. To so bile ob izjemnem strelu Boharja v 35. minuti (obramba Kovačiča) obenem najlepše priložnosti za vijoličaste, pri gostih sta na začetku poskusila Petrovič in Zeba. Drugi del je bil veliko živahnejši, minil pa je v pričakovani prevladi varovancev Darka Milaniča. Prvo veliko priložnost so dočakali v 55. minuti, ko se je podaji s strani v idealnem položaju znašel Mlakar, a je iz bližine za malenkost zgrešil. Bogatinov je hitro opravil dve menjavi, vstopila sta Marinšek in Tahiraj. Vijoličasti so še naprej pritiskali, a so zvečine naleteli na zgoščeno obrambo igralcev v rde-če-belih dresih, tudi vseh deset se je znašlo za žogo ... Sporno situaciji je kakšnih 1500 premraženih gledalcev (-6 stopinj Celzija) videlo v 80. minuti: Vršič Nogometaši Maribora in Aluminija so se v Ljudskem vrtu razšli brez zadetkov. Foto: Drago Wernig/ Ekipa V tretje je šlo Oliver Bogatinov, trener Aluminija: »S točko smo izpolnili cilj in smo bližje cilju - neposrednemu obstanku med prvoligaši. Izpostavil bi debitantski nastop Siyara Kepirja, proti Ankaranu je to doživel Nik Marinšek. Pri nas je to vse po načrtu.« Darko Milanič, trener Maribora: »Nam se rezul-tatsko tekma ni izšla po načrtih, a sem prepričan, da bomo izgubljeni točki nadoknadili na naslednjih tekmah. Razen realizacije je bilo vse drugo na primernem nivoju, motivacija je bila velika. V drugem polčasu smo stopnjevali pritisk, bili smo pogosto pred vrati tekmecev, gol je visel v zraku - manjkali so le zadetki. Aluminij smo hoteli premagati z raznovrstnostjo, z igro po globini in širini ter s streli od daleč. Vse smo poskušali, manjkalo je le natančnosti v zaključku.« Dejan Petrovič, Aluminij: »V dveh tekmah z vijoličastimi v tej sezoni smo bili blizu točki, morda smo si jih celo zaslužili, a jih nismo osvojili, tokrat pa nam je vendarle uspelo. Tekma je bila zelo naporna, borbena do konca. Na igro Maribora smo bili taktično dobro pripravljeni in prav to je na koncu odločilo, da smo prišli do točke. Natančno seveda nismo mogli vedeti, s kakšno postavo bo igral Maribor, saj ima zelo širok kader, a večjih presenečenj ni bilo.« Žan Kolmanič, Maribor: »Aluminij je znan kot trd, zrel tekmec. Na to smo bili pripravljeni, zmanjkalo pa nam je nekaj športne sreče pri strelih na gol.« je poslal dolgo podajo, Mešano-vič je uspel žogo potisniti mimo vratarja Kovačiča in steči proti golu, tik pred strelom pa ga je dohitel Jurčevič in mu izbil žogo. Gledalci so zahtevali 11-metrovko, sodnik Asmir Sagrkovič pa je ostal nem . Gostje so najtežje minute doživeli v zaključku rednega dela in v sodnikovem podaljšku, ko so domačini pritiskali z vsemi silami. Sledil je odrešilni žvižg sodnika ... V 20. krogu bo Maribor v soboto gostoval v Kranju pri Triglavu, Aluminij pa bo že v petek gostil ekipo Krškega. Jože Mohorič Nogomet • NK Drava Močan test, ocena pozitivna Drava - Sesvete 0:1 (0:0) 44 43 31 29 24 23 19 18 14 12 JM DRAVA PTUJ: Šeliga, Flis, Vez-jak, Lonzarič, Pirtovšek, Šporn, Školnik, Fanimo, Cuffaro, Rešek, Bizjak. Igrali so še: Petek, Čeh, Ku-kovec, Džafič, Šalamun, Panikvar. Trener: Simon Sešlar. V soboto so nogometaši Drave na Ptuju v zelo hladnem vremenu odigrali novo močno pripravljalno tekmo, njihov tekmec je bil zagrebški Sesvete, ki nastopa v 2. hrvaški ligi in po jesenskem delu zaseda 4. mesto. »V prvem polčasu smo bili v igri dovolj kompaktni in smo se dobro postavljali na igrišču. Tako so igralci izpolnjevali zamisli glavnega trenerja Simona Sešlarja in bili v igri boljši od tekmecev, ki si niso priigrali praktično nobene prave priložnosti. Ko smo v tej disciplini in agresivnosti malenkost popustili, je tekmec to takoj izkoristil. Ravno v tem se vidi, da gre v primeru Sesvet za zelo dobro ekipo, zato je bil to dva tedna pred nadaljevanjem prvenstva zelo dober test. Moja ocena je, da podobno kvalitetnih tekmecev v slovenski 2. ligi ni veliko,« je o tekmi povedal IgorVorih, pomočnik trenerja Simona Sešlarja. Gostje so zadetek dosegli v sredini drugega dela igre, ko je Marko Tolič zadel iz prostega strela. Dravo čaka le še generalka z Odranci (3. SNL vzhod) v soboto, zaenkrat pa zaradi vremenskih razmer še ni znano, kje bo tekma odigrana. Želja Ptujčanov je nastopiti na igrišču z naravno travo. JM Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave so izgubili tekmo s hrvaškim drugoligašem, a so bili boljši tekmec. 5 4 4 2 6 2 4 6 5 6 14 Štajerski Šport torek • 27. februarja 2018 Rokomet • 1. A SRL (m) Hudo razočaranje Ormožanov Maribor Branik -Jeruzalem 28:21 (11:9) MARIBOR: Burica (13 obramb), G. Čudič; Pernek, Bogadi 5, Cel-minš 6, Sok 1, Kete 4, Jerenec, Rotim 2, Velkavrh 7 (2), Ranevski, Bezgovšek, Štumpfl 2, Sivič 1. Trener: Marko Šibila. JERUZALEM: M. Šulek (1 obramba), Balent (11 obramb); Čudič 6 (2), Krasnič, Niedorfer, Žu-ran 6 (2), T. Šulek, Ozmec, Ciglar, Mesarič, Vujovič 4, Rajšp, Cirar 1, Kavčič 4. Trener: Saša Prapotnik. SEDEMMETROVKE: Maribor 2/2; Jeruzalem 5/4. IZKLJUČITVE: Maribor 8; Jeruzalem 8 minut. IGRALEC TEKME: Marin Burica (Maribor Branik). Ormoških sanj o uvrstitvi v Ligo za prvaka je konec. Zanje so bili usodni mariborski rokometaši, ki so zasluženo dobili sosedski der-bi. To je bil peti zaporedni poraz Jeruzalema v gosteh in zdaj sta pred zadnjim krogom v boju za 4. mesto ostala le še Krka in Maribor. Da to ne bo dan gostov, je bilo vidno že po prvih dveh napadih, ko je najprej Gal Cirar zapravil protinapad in nato še Bojan Čudič sedemmetrovko. Maribor je prvo polovico 1. polčasa dobil z izidom 6:3, polovico zadetkov pa je dose- Rokomet • 1. B SRL (m) Drava igrala vedno bolje, a ... Slovenj Gradec - Drava Ptuj 28:26 (15:11) DRAVA PTUJ: Mlač-Černe 3, Reisman 1, Bračič 1, Gregorc 2, Po-lutnik, Falež, Bedrač 2, Rožman 7, Koštomaj 7, Krabonja 2, S. Žuran. Trener: Vladimir Vujovič. SEDEMMETROVKE: Slovenj Gradec 4/6, Drava Ptuj 0/1. IZKLJUČITVE: Slovenj Gradec 4 minute, Drava Ptuj 2 minute. Športna dvorana Slovenj Gradec je bila lepo polna na srečanju med domačimi in ptujskimi roko-metaši, ki so na zahtevno gostovanje na Koroško ponovno odšli s precej okrnjeno igralsko zasedbo. Trener Vujovič je temu prilagodil taktičen pristop. Gostje so začeli zadržano in nato stopnjevali igro, a jim je na koncu zmanjkalo malo časa, da bi tudi rezultatsko ujeli domačo ekipo, ki jo vodi bivši ptujski trener in pomočnik slovenskega selektorja Uroš Šerbec. Ta je imel popolno ekipo, v kateri je bilo kar nekaj razpoloženih posameznikov. Tehtnica se je za Slovenjgradča-ne močno nagnila že na začetku, saj je v 9. minuti na semaforju pisalo 6:2. Nalet se je samo še stopnjeval in po seriji 5:0 je bil v 21. minuti rezultat 12:5. Slovenjgradčani so dali preveč »lahkih« zadetkov, medtem ko Ptujčanom v napadu ni steklo, saj so naredili preveč tehničnih napak in zgrešili preveč »zicerjev«. V končnici prvega dela so se gostje zbrali v zaključkih in na odmor odšli z minus štiri. Tudi v nadaljevanju so precej nihali v napadu, pri čemer so izpeljali kar nekaj uspešnih akcij, medtem ko so ves čas igrali zelo solidno v 1. B SRL (m) 1. SVIŠ IVANČNA GORICA 1Z 14 2 1 3O 2. ŠKOFLJICA PEČJAK 1Z 13 1 3 2Z 3. DOL TKI HRASTNIK 1Z 11 3 3 25 4. SLOVENJ GRADEC 2011 1Z S 4 5 2O 5. KRŠKO 1Z 1O O Z 2O 6. RUDAR 1Z S O g 16 7. BUTAN PLIN IZOLA 16 Z 1 S 15 8. DRAVA PTUJ 16 5 3 S 13 9. BREŽICE 1Z 6 1 1O 13 10. RK KRIM 16 5 3 S 13 11. JADRAN HRPELJE - KOZINA16 5 2 g 12 12. RADEČE PAPIR NOVA 16 4 2 1O 1O 13. ČRNOMELJ 1Z 4 1 12 g 14. GROSUPLJE 16 3 3 1O g NLB liga REZULTATI 17. KROGA: Herz Šmartno - Koper 2013 33:32 (15:17), Maribor - Jeruzalem Ormož 28:21 (11:9), Krka - Dobova 30:21 (14:6), Riko Ribnica - Trimo Trebnje 32:29 (14:14), Urbanscape Loka - LL Grosist Slovan 30:25 (13:16). 1. RIKO RIBNICA 1Z 14 1 2 2g 2. URBANSCAPE LOKA 1Z 11 1 5 23 3. KOPER 2013 16 g 3 4 21 4. KRKA 1Z g 1 Z 1g 5. MARIBOR BRANIK 1Z S 1 S 1Z 6. JERUZALEM ORMOŽ 1Z S 1 S 1Z 7. TRIMO TREBNJE 1Z Z 2 S 16 8. DOBOVA 16 4 2 1O 1O 9. LL GROSIST SLOVAN 1Z 3 2 12 S 10. HERZ ŠMARTNO 1Z 3 2 12 S Foto: RK Maribor Mariborski rokometaši so ugnali goste iz Ormoža, ki niso prikazali želene igre. gel levoroki Andris Celminš. Na krilih več kot 100 ormoških gledalcev je četi trenerja Saša Prapotnika uspelo izid izenačiti (8:8) in ob izključitvi Adnana Siviča imeti napad z igralcem več za vodstvo. Žal je Danijel Mesarič (sodniško darilo gostiteljem) storil prekršek v napadu in gostje so zamudili priložnost za prvo vodstvo. Sledila je nepotrebna izključitev Jaše Rajšpa in Mariboru je znova uspelo prevzeti oblast na igrišču (10:8). V izdihljajih 1. polčasa je Miha Kavčič zadel za znižanje zaostanka na - 1 (10:9), nato je sledil hiter center gostite- ljev, ki so v zadnjih sekundah izkoristili slabo vračanje ormoških ro-kometašev v obrambo in Andraž Velkavrh je zadel ter postavil izid polčasa 11:9 v prid domačinov. Na začetku 2. polčasa so Or-možani zapravili napad za deseti gol, strel Roka Žurana je zaustavil Marin Burica in že je sledil hiter protinapad, kjer je Uroš Štumpfl iztržil sedemmetrovko in še izključitev ormoškega kapetana Čudiča. Prednost igralca več so Mariborčani odlično izkoristili in v 33. minuti ušli na prednost kar petih golov (14:9). V 42. minuti se je Jeruzalem približal na dva gola zaostanka (17:15) in med ormoškimi navijači, ki so popolnoma preglasili peščico mariborskih, je zatlelo novo upanje v preobrat. Žal so to bile le pobožne želje gostov, saj je Maribor odgovoril s serijo štirih zaporednih golov in v 47. minuti po-vedel za šest golov (21:15). Vrnitve za Ormožane več ni bilo, saj je bil Maribor enostavno boljši in je brez večjih težav najprej ohranjal prednost štirih do petih golov, nato pa razliko povišal na celo + 7 (28:21). Kako (ne)zadovoljni z igro in rezultatom so bili ormoški navijači, Rokomet ml. A SRL (ž) Pričakovan poraz pred tekmo leta Foto: Črtomir Goznik Nekdanji trener Draue Uroš Šerbec se je tokrat ueselil zmage z ekipo Slouenj Gradca. obrambnem sistemu 6-0. Enakega so postavili tudi Slovenjgradčani, saj so se zavedali, da gostje trenutno nimajo izrazitega strelca z zunanjih položajev. Na levem zunanjem in na mestu organizatorja igre se je tokrat izkazal mladi Mlač-Černe, ki je kljub poškodbi roke odigral odlično tekmo in zabil tri zadetke. Strelsko sta bila še učinkovitejša Rožman s sedmimi in izvrsten Koštomaj z osmimi zadetki. Na drugi strani je prav tako osem zadetkov dal Poklič. Domači so imeli predvsem v napadu na poti do zmage več razpoloženih igralcev. Ta v drugem polčasu ni bila lahka, saj se je Drava najprej približala na minus tri, dve minuti pred koncem na minus dva, v zadnjo minuto pa se je stopilo z rezultatom 27:26. A bližje ni šlo, saj je iz zelo težke situacije z levega krila Poklič petnajst sekund pred koncem tekme dosegel zadnji in hkrati odločilen zadetek na tekmi. Ptujčanom je torej nekaj malega zmanjkalo, da bi na zahtevnem gostovanju prišli do ugodnega rezultata, čeprav so na trenutke pokazali zelo lep rokomet. David Breznik ŽRK Mlinotest Ajdovščina-ŽRK Ptuj 35:24 (18:10) ŽRK PTUJ: Piki, Kac 3, Kelc, Marčič 1, Želj 1, S. Čagran, Bedrač 1, Puž, Borovčakg, L. Čagran, Bez-jak, Selinšek 3, Majcen, Korotaj 6, Luknjar. Trener: Ivan Hrupič. Ptujske rokometašice so v 15. krogu 1. rokometne lige vknjižile nov poraz. Tokrat so pričakovano klonile proti favoriziranim domačinkam iz Ajdovščine, tekma pa je bila odločena praktično že v prvem polčasu. Misli Ptujčank so sedaj že usmerjene v »tekmo leta«, ki bo na Ptuju konec tedna, ko v najstarejše slovensko mesto prihaja ekipa Jadrana, ki ima enako število točk kot domače moštvo. Kot da bi se v Ajdovščini gostje ustrašile silovite burje, ki je ovirala zadnje kilometre poti Ptujčank do mesta burje, so gostje tekmo pričele izjemno slabo. Precejšnje število napak je v uvodu povzročilo ogromen zaostanek z 9:1 v 12. minuti in sanj gostij o morebitnem pozitivnem izidu je bilo konec. Zatem je bila igra bolj izenačena, a domačinkam je bilo zaradi precejšnjega kapitala na začetku srečanja precej lažje. Najbližje so se varovanke Ivana Hrupiča približale v 36. minuti, na -6 (20:14). Po tem se je v mlado gostujočo vrsto znova prikradlo večje število napak, zato je bila končna razlika -9. V taboru ŽRK Ptuj se zavedajo resnosti in težavnosti naslednje preizkušnje z Jadranom. Nedvomno bodo storile vse, da še enkrat dokažejo, da so boljša ekipa od Hrpeljčank (ugnale so jih že v prvem delu sezone). Ob tem si mlada dekleta želijo tudi pomoč občinstva, s katero bi se do novih dveh točk nedvomno lažje prebile. Tekma med ŽRK Ptuj in Jadra- Nogomet m NK Hajdina Nekaj povratnikov in nov trener Tudi nogometaši Hajdine imajo v teh dneh polne roke dela tako s treningi kot s hladnim in zimskim vremenom, ampak zavedajo se, da imajo podobne težave tudi drugi klubi. Prav zato v trenutno šestouvrščenem klubu Superlige ne negodujejo preveč, ampak se skušajo nastalim razmeram prilagoditi. Pisali smo že, da je prišlo na mestu prvega moža stroke do menjave. Miran Klajderič se je namreč poslovil, nasledil pa ga je Miran Emeršič. Prva tako je prišlo do nekaj sprememb v igralskem kadru. Odšel je Uroš Simo-nič, ki je okrepil Podvince, drugih odhodov pa ni bilo. Moštvu se je priključilo nekaj obetavnih mladincev in tako v klubu še naprej želijo slediti začrtani poti, kar pomeni postopna pomladitev moštva. V ekipo se je prav tako vrnilo nekaj igralcev-povratnikov, ki bodo zaostrili konkurenco v mo- štvu. Po nekaj letih igranja drugod se je na Hajdino vrnil Rok Le- je najbolje povedal njihov mlahav aplavz ob koncu tekme. Že dolgo v ormoškem taboru ni bilo čutiti takšnega razočaranja. Zdaj bo tudi precej težje stopiti do sponzorjev in donatorjev. Vse upe je treba zdaj položiti v pokal Slovenije, kjer Ormožane v sredo, 21. marca, v Ljutomeru čaka tekma proti Gorenju iz Velenja. Zmaga vodi na Final 4. Pred Jeruzalemom je v soboto, 3. marca, ob 19.00 tekma proti ekipi Urbanscape Škofja Loka, ki je že uvrščena v Ligo za prvaka. UK 1. SRL (ž) REZULTATI 15. KROGA: Krka -Zagorje 14:22 (6:10), Jadran Blue-marine - Z'Dežele 17:28 (8:15), Zelene doline Žalec - Ljubljana 32:27 (18:15), Mlinotest Ajdovščina -Ptuj 35:24 (18:10), Krim Mercator - Ž.U.R.D. Koper (prestavljeno). 1. KRIM MERCATOR 13 13 O O 26 2. ZAGORJE 14 1O 1 3 21 3. Z'DEŽELE 15 1O 1 4 21 4. KRKA 15 1O 1 4 21 5. MLINOTEST AJDOVŠČINA 14 S 2 4 1S 6. ZELENE DOLINE ŽALEC 15 Z 2 6 16 7. LJUBLJANA 15 4 1 1O g 8. Ž.U.R.D. KOPER 13 4 O g S 9. JADRAN BLUEMARINE 15 1 O 14 2 10. AKLIMAT PTUJ 15 1 O 14 2 tonja, napadalec, ki se je prvih korakov naučil prav na Hajdini. Prav Foto: Črtomir Goznik Nogometaše Hajdine bo v spomladanskem delu Superlige vodil nov trener, cilj pa ostaja isti: uvrstitev v Ligo za prvaka. nom Hrpelje-Kozina bo v soboto, 3. marca, ob 17. uri v dvorani OŠ Ljudski vrt. tp tako je povratnik Boštjan Kurež (Apače), vrnil pa se je tudi Alen Rajh (Gerečja vas). Hajdina je registrirala tudi Blaža Periča, veseli pa povratek še nekaj nekdanjih igralcev tega kluba. Treningi večinoma potekajo na igrišču z umetno travo na Hajdini, v tamkajšnji šolski telovadnici, nekaj pa je seveda tudi teka v okolici hajdinske-ga igrišča. Prijateljske preizkušnje Hajdina večinoma igra na igriščih z umetno travo na Ptuju in v Kidričevem, toda zaradi vremenskih razmer in gneče na teh igriščih bo v bodoče verjetno aktualno tudi igrišče z umetno maso v Slovenski Bistrici. Sicer je glavni cilj moštva boj oz. uvrstitev v končnico za prvaka, čeprav se zavedajo, da bo to zelo težko, saj ima podobne želje vsaj osem moštev. Prva tri moštva so sicer nekoliko spredaj, nato pa sledi kar pet ekip, ki jih na tabeli ločijo zgolj točke. Tako izenačene Superlige na polovici prvenstva še ni bilo. V uvodnem spomladanskem krogu bodo varovanci Mirana Emeršiča gostili ekipo Stojncev. tp petek • 23. februarja 2018 Šport Štajerski 15 Atletika • Prvenstvi Slovenije Bedračevi zlato, Vihru bron Vrhunec zimskega dela domače tekmovalne atletske sezone sta predstavljali minuli konec tedna ločeni državni prvenstvi. V Zagrebu so v soboto v organizaciji hrvaške in slovenske atletske zveze izpeljal tekmovanje v krožnih tekih, medtem ko je Atletsko društvo Kladivar organiziralo člansko državno prvenstvo v šestih disciplinah. Celje ima trenutno dejansko najboljšo atletsko dvorano za takšno vrsto tekmovanj v Sloveniji, na katerem je barve Atletskega kluba Ptuj zastopalo pet predstavnikov. Najboljši rezultat je med članicami v skoku v daljino uspel Maji Bedrač, ki je prišla do novega na- ŽOK GSV Zava Ptuj -Celje 3:1 (12, 8, -21, 24) ŽOK GSV ZAVA PTUJ: Stavbar, Sakovič, Praprotnik Flisar, Gajser, Gričnik, Frumen, Oancea, Novak, Tancer; Pušnik, Paternost, Pignar; trener: Bojan Novak. Ptujske odbojkarice so obračun proti očitno vedno boljši ekipi Celja začele vrhunsko. To trditev potrjujejo rezultati, saj so igralke iz knežjega mesta v prvem delu sezone dosegle le dve zmagi, v drugem pa že štiri in so bile pred to tekmo še neporažene. Domači trener Bojan Novak se je zavedal zahtevnosti tekme, na kateri je iz upravičenih razlogov manjkala Horvatova, medtem ko je Gajserjeva stisnila zobe dva niza in pol, potem pa zaradi bolečin v hrbtu več ni šlo. Prva dva niza sta bila z domačega stališča odigrana na izjemnem nivoju, saj sta se končala s 25:12 in 25:8. To sta bila niza, ko je ekipi GSV Zava uspevalo vse in še več: odlično so servirale, razigrane so bile v napadu, dobro so pobirale žoge v polju, uspelo jim je narediti tudi precej blokov -za čisto petico. A tu se tekma še ni zaključila, saj so Celjanke v naslednjih dveh nizih bile vsaj enakovredne. Do premoči so prišle, potem ko so dvignile nivo servisa, medtem ko so domačinke bile v tem elementu slabše. Ob tem je Gajserjeva v slova državne prvakinje. Odlična tekmovalka se je v tem delu sezone naekoliko lovila, predvsem pri zadnjem koraku in odrivu, tako da so bili skoki morda nekoliko krajši od pričakovanj. Tokrat je prvič v tem delu sezone preskočila 6-metrsko znamko - za zmago je najdlje pristala pri 607 centimetrih. Ta daljava in naslov bosta za Bedračevo spodbuda za pot naprej. Isto velja za Žana Vihra. Ta je bil sicer večino prejšnjega tedna bolan, a je vendarle solidno tekmoval v Celju. V teku na 60 metrov z oviramo je prvič nastopil v članski kategoriji, kar je pomenilo, da je premagoval bistveno višje ovire, tretjem nizu zapustila igro, njena tokratna zamenjava Tancerjeva pa ni bila na želenem nivoju. Prav tako so ptujske odbojkarice naredile v ključnih trenutkih tretjega niza nekaj napak, kar je gostjam prineslo niz z rezultatom 21:25. Ta jim je dal dodatno energijo in tudi v četrtem nizu, ki je bil igralsko še najbolj izenačen, so v glavnem ves čas vodile. Pri izidu 15:20 je trener Novak v minuti odmora še enkrat motiviral ekipo, ki je imela še vedno največ težav s sprejemom. Na semaforju je že pisalo 20:24, ko je prišla na servis Prap-rotnik Fliserjeva in svojo nalogo opravila brezhibno. Servirala je dva asa in nekaj močnih začetnih udarcev, ki so po dveh blokih in dveh čistih zaključkih napadalnih akcij pripeljale Ptujčanke do zmage s 26:24. Tako so se izvlekle pred izgubo točke in odločilnim petim nizom, ki bi bil »loterija«. Proti kvalitetnim Celjankam so se morale zelo potruditi za zmago. Ob podajalki Praprotnik Fliserjevi so se zelo izkazale najučinkovitejša Sakovičeva, tokrat v vlogi korektorice Stavbarjeva ter obe igralki na poziciji centra Pušniko-va in Frumnova. Sedaj čaka ŽOK GSV Zava lažja tekma z Ljubnim, potem pa v domači dvorani derbi za končno prvo mesto na prvenstveni lestvici - tekma z ekipo Nova KBM Branik II. David Breznik saj so postavljene na višino 106,7 centimetra. Ne glede na to razliko je dvakrat dobro opravil z nastopoma, saj je v predtekmovanju dosegel čas 8,61 sekunde, v finalu pa 8,50 sekunde, kar je zadostovalo za 3. mesto. Peto mesto je Viher osvojil v skoku v daljino, potem ko je malo zaostal za želenim izidom in je njegov najdaljši poizkus meril 688 centimetrov. V teku na 60 metrov je ptujski klub imel na startni listi dva atleta. Grega Pavlovič je v predtekmovanju s časom 7,22 sekunde dosegel deveti čas, medtem ko v malem finalu nato ni nastopil zaradi poškodbe, ki se mu vleče skozi ta del sezone. Drugi ptujski sprinter 2. DOL vzhod (ž) REZULTATI 17. KROGA: ŽOK GSV Zava Ptuj - Celje 3:1, Mozirje - Swatycomet Zreče 2:3, Benedikt - KLS Ljubno 0:3, ŽOK Ljutomer -Nova KBM Branik II 1:3, Braslovče - Prevalje 1:3, Korvolley A - S volley 0:3. 1. NOVA KBM BRANIK II17 17 0 51:13 48 2. ŽOK GSV ZAVA PTUJ 17 15 2 47:10 46 3. SWATYCOMET ZREČE17 14 3 46:19 40 4. ŽOK LJUTOMER 17 9 8 37:28 29 5. MOZIRJE 17 9 8 33:30 27 6. PREVALJE 17 9 8 33:32 26 7. KLS LJUBNO 17 7 10 26:37 19 8. BRASLOVČE 17 6 11 23:37 18 9. KORVOLLEYA 17 5 12 23:39 18 10. CELJE 17 5 12 25:39 17 11. S VOLLEY 17 5 12 21:43 13 12. BENEDIKT 17 1 16 12:50 5 Bojan Novak, trener ŽOK GSV Zava Ptuj: »To je bila tekma z dvema različnima obrazoma naše ekipe. Prva dva niza sta bila naša najboljša do sedaj. Vedel sem, da tako dobro ne moremo igrati celotno tekmo, a želel sem si, da bi se ta predvsem zaradi težav Gajserjeve, za katero nisem imel enakovredne zamenjave, končala v treh nizih. To se žal ni zgodilo in Celjanke so pokazale, da so dobra ekipa, medtem ko smo mi v tretjem in četrtem nizu pokazali drugačen obraz. Imeli smo velike težave s sprejemom, kar je gostjam omogočilo priključek. V končnici četrtega niza smo se izvlekli iz izgubljenega položaja in po preobratu prišli do zmage.« Denis Lorenčič je bil s časom 7,89 sekunde enaindvajseti. Veliko višje je v Celju tokrat pristala Doroteja Domjan, saj je bila šesta v troskoku z znamko 994 centimetre. Dve medalji sta za Atletski klub Ptuj na Prvenstvu Slovenije v dvorani za člane in članice lep uspeh, še posebej pa bodo v zgodovino kluba zapisali nov članski naslov prvakinje Maje Bedrač. Futsal • 2. SFL Futsal klub Kebelj-FC Hiša daril Ptuj 1:2 (0:0) STRELCI: 0:1 Lovrenčič (28.), 0:2 Letonja (29.), 1:2 Golob (37.). FC HIŠA DARIL PTUJ: Luka Ste-pišnik, Rok Pajek, Viljem Lovrenčič, Marko Roškar, Dejan Kraut, Timotej Kotnik, Tomaž Murko, Esat Ramadani, Matija Letonja. Trener: Dejan Kraut. Futsalerji so v drugem delu sezone v 2. ligi odigrali šest krogov, ena najuspešnejših ekip tega dela pa je zagotovo FC Hiša daril Ptuj. Ta je zabeležila pet zmag in le en poraz (proti vodilni ekipi lige Stripy), če pa prištejemo še tekmo zadnjega kroga prvega dela in zmago proti Miklavžu, potem je odlična serija Ptujčanov še bolj impresivna. Višjo uvrstitev so jim zagotovo odnesli številni minimalni porazi na začetku sezone. Tudi v soboto, ko so varovanci trenerja Dejana Krauta igrali v bližnji Oplotnici, v dvorani Milenij, so vpisali vse tri točke. Gostujoča vrsta je bila močno oslabljena, saj ji niso mogli pomagati Žan Krajnc (na prejšnjem srečanju je prejel rdeči karton in disciplinski ukrep), Thomas Pihler, David Pauko in Davor Fleten, kljub temu pa so bili preostali člani dovolj zbrani za novo zmago. Gostje so imeli pobudo praktično celotno srečanje, a so zelo čvrsti domačini dolgo uspešno odbijali vse njihove napade. Spre- 2. SFL REZULTATI 17. KROGA: Gorica Futsal - Mlinše 3:1, FSK Stripy -ŠD Extrem 12:1, KMN Miklavž TBS Team24 - KMN Velike Lašče 11:2, Futsal klub Kebelj - FC Hiša daril Ptuj 1:2, Dlan Logatec - KMN Tomaž Šic bar 1:2. 1. FSK STRIPY 17 16 0 1 97:42 48 2. GORICA FUTSAL 17 14 0 3 82:38 42 3. KMN VELIKE LAŠČE 17 10 0 7 77:73 30 4. KMN TOMAŽ ŠIC BAR 17 9 2 6 59:45 29 5. MLINŠE 17 8 2 7 60:55 26 6. FC HIŠA DARIL PTUJ 17 8 1 8 70:76 25 7. FUTSAL KLUB KEBELJ 17 4 2 11 48:82 14 8. DLAN LOGATEC 17 4 1 12 51:68 13 9. KMN MIKLAVŽ 17 4 0 13 65:99 12 10. ŠD EXTREM 17 3 2 12 48:79 11 V Zagrebu tekla Pavlovič in Vozlič Prvenstvo Slovenije v dvorani v krožnih tekih za člane in mlajše kategorije je bilo izpeljano v Zagrebu, saj v Sloveniji žal nimamo dvorane ali prostora, v katerem bi lahko izpeljali takšno tekmovanje. Nanj je AK Ptuj poslal dva atleta in v hrvaški prestolnici sta bila oba membe začetnega rezultat tako ni bilo vse do 28. minute, ko je goste v vodstvo popeljal Viljem Lovrenčič. Dejansko je odločitev o zmagovalcu padla že minuto kasneje, ko je Matija Letonja povišal vodstvo na 0:2. Sledil je le še kozmetični popravek rezultata (1:2), v zaključku pa so gostje ohranili mirne glave. Oslabljena vrsta FC Hiša daril Ptuj je tako še enkrat dokazala, da dela kvalitetno in da ima ob tem dovolj širok in kvaliteten igralski kader. Ob nadaljevanju podobnega dela je v naslednji sezoni mogoč tudi naskok na vrh 2. lige ... V zadnjem krogu bo FC Hiša daril v petek, 9. marca, gostil ekipo ŠD Extrem. JM Dlan Logatec - Tomaž ŠIC bar 1:2 (0:0) STRELCI: 0:1 Školiber (29.), 1:1 Jezerčic (29.), 1:2 Matjašič (39.). TOMAŽ ŠIC BAR: Krajnc, Školiber, U. Goričan, D. Goričan, Gašparič, Kavaš, Kociper, Matjašič, Šumak, Piberčnik. Trener: Bojan Cunk. Igralci Tomaža ŠIC bara ostajajo v igri za končno 3. mesto v 2. ligi. uvrščena v deseterico. Grega Pa-vlovič je na 400 metrov s časom 51,18 sekunde osvojil 5. mesto. Glede na njegovo poškodbo in ker še ni ujel prave forme, je tekel solidno. Hitrejši tek so v AK Ptuj pričakovali Blaža Vozliča, a je bil v teku na 800 metrov daleč od osebnega rekorda in je s časom 2.10.79 zasedel končno 10. mesto. David Breznik V predzadnjem, 17. krogu so slavili v Logatcu in krog pred koncem prvenstva za tretjeuvrščenimi Velikimi Laščami zaostajajo le eno točko. V zadnjem krogu bodo Pr-leki 9. marca v Ljutomeru gostili Miklavž. V prvem polčasu tekme v Logatcu kakih 150 gledalcev ni videlo zadetkov. Goran Lalič, vratar domačih, in Jernej Krajnc, vratar gostov, nista imela veliko dela, vse poskuse v okvir vrat pa sta ukrotila. Tudi v prvih minutah drugega polčasa sta bili ekipi nenatančni. Tekma se je razžive-la na prelomu v zadnjo četrtino dvoboja. Goste je v 29. minuti v vodstvo popeljal Domen Školiber, vendar je bilo veselje v pr-leški ekipi kratkotrajno. Še v isti minuti so domačini odgovorili, v polno pa je zadel Goran Jezerčič. V zelo živčni tekmi, v kateri sta sodnika Marko Radeljak in Se-bastijan Dimic podelila kar šest kartonov, od tega štiri igralcem Tomaža ŠIC bara (Školiber, U. Goričan, D. Goričan, Matjašič), so gostje do zmage prišli v predzadnji minuti. Zmagoviti zadetek je dosegel Niko Matjašič, za katerega je to šesti zadetek v sezoni. MŠ Odbojka • 2. DOL vzhod (ž) Dva različna obraza Tesni zmagi v Oplotnici in Logatcu Foto: Črtomir Goznik Trener FC Hiša daril Ptuj Dejan Kraut je v Oplotnico popeljal zelo okrnjeno zasedbo, ki pa je vseeno nadaljevala serijo zmag. 16 Štajerski Šport torek • 27. februarja 2018 Tenis • Mednarodni turnirji Izjemen začetek peščene sezone Tamara Zidanšek (200. na WTA lestvici) se je skupaj s trenerjem Zoranom Krajncem pretekli teden podala v Južno Ameriko, kjer je začela sezono igranja turnirjev na peščeni podlagi. Končni cilj tega obdobja je turnir za grand slam v Parizu. Prvi postanek je bil Curiti-ba, mesto v južnem delu Brazilije, ki šteje skoraj dva milijona prebivalcev, leži pa na nadmorski višini skoraj 1000 metrov. Po petih mesecih igranja ne betonu je bilo težko preklopiti na pesek, zato je bil uvod v kvalifika- ITF-turnir v Curitibi (25.000 dolarjev), posameznice: 1. krog: T. Zidanšek (5.) - Nat-haly Kurata (Brazilija) 6:3, 6:1; 2. krog: T. Zidanšek (5.) - Carolina Meligeni Alves (Brazilija) 6:3, 6:2; četrtfinale: T. Zidanšek (5.) Katie Swan (VB) 4:6, 6:0, 6:1; polfinale: T. Zidanšek (5.) - Julia Grabher (Avstrija, 6.) 5:7, 7:6(4), 6:4; cijah kar dobrodošel. Članica TK Terme Ptuj ga je z dvema zmagama uspešno opravila in si izborila nastop v glavnem turnirju. Tam je za začetek ugnala dve domačinki, v četrtfinalu pa še 18-letno Britan-ko Katie Swan (295.), pred dvema letoma drugo mladinko sveta. V polfinalu jo je čakala Avstrijka Julia Grabher (247.). Pogoji na visoki višini so tekmici zaradi težkih spin udarcev izrazito ustrezali, saj so žogice velikokrat odskočile višje od pričakovanj. S tem je Tamara imela težave, a se je dobro prila- finale: T. Zidanšek (5.) Ferro (Francija) 7:5, 6:4. Dvojice: krog: Zidanšek/Bjorklund (Slovenija/Švedska) - Gonzales/ Swan (Paragvaj/VB, 4.) 6:2, 4:6, 12:10; četrtfinale: Zidanšek/Bjorklund - Escauriza/Gatica (Paragvaj/Čile) 6:1, 6:2; polfinale: Zidanšek/Bjorklund Albie/Tan (Francija) 2:6, 6:2, 9:11. Tamara Zidanšek je v Braziliji dosegla letošnjo prvo turnirsko zmago, skupno pa že 14. na lTF-turnirjih v karieri. V finalu je ugnala Francozinjo Fiono Ferro. godila in dvoboj po 2 urah in 43 minutah dobila. Končno razmerje točk je bilo 117:114. Deseti dvoboj v sedmih dneh (dvojice + posameznice) je Tamara igrala v nedeljo proti vrstnici Fionni Ferro (248.). Francozinja je pred dvema tednoma slavila na podobnem turnirju v Grenoblu, za sabo je torej imela devet zaporednih zmag. Pri tej številki pa je obstala ... V obeh nizih je sicer po-vedla (0:2 v prvem, 0:3 v drugem), a je 20-letna Konjičanka pokazala izjemno zbranost v odločilnih trenutkih. V prvem nizu je pri zaostanku 4:5 Ferrovi celo ubranila zaključno žogico za niz. Za Tamaro je to 14. turnirska zmaga v karieri, prva letošnja in prva v Braziliji (doslej v Sloveniji, BiH, Gruziji 2x, Romuniji, Bolgariji, Tuniziji, na Madžarskem 2x, v Čilu, Indiji, Italiji in Avstraliji). »Tamara se je držala dogovorov in je kljub nihanjem zaradi fizične utrujenosti izpeljala odličen finale,« je iz Brazilije sporočil Zoran Krajnc, o celotnem turnirja pa je zapisal: »Ni bilo enostavno preiti z betona na pesek, a Tamara očitno dozoreva in za te preklope potrebuje manj časa. S tednom sem zelo zadovoljen, na osnovi video posnetkov pa bomo poskušali v prihodnje še izpopolniti njeno igro, da bo nihanj še manj. Če ne bo poškodb, se nadejam hitrega napredka na WTA-lestvici. Letos bo dodala na več turnirjih še dvojice.« Tudi v teh je bila odlična. Zaigrala je skupaj z 19-letno Švedinjo Mirjam Bjorklund (567.), s katero sta se spoznali na Pokalu federacij v Talinu pred tedni. Končna postaja je bil polfinale, a šele po tesnem obračunu s Francozinjama Audrey Albie in Harmony Tan. V tem tednu bo Tamara igrala na turnirju v Sao Paulu (25.000 dolarjev), v 1. krogu pa se bo merila s Francozinjo Tessah Andrianjafi-trimo (282.). Nina v Turčiji med štiri najboljše 21-letna Ptujčanka Nina Potočnik (432.) je pretekli teden nastopila na turnirju v Antaliji, bila je 7. nosilka. V uvodnih dveh krogih je ugnala izkušenejši Američanki, 25-letno Akilah James (830.) in 23-letno Catherine Harrison (966.). Sle- dil je dvoboj z izjemno zanimivo igralko, Kanadčanko Rebecco Marino (735.). 27-letnica je bila leta 2011 že 38. igralka sveta (trije osvojeni turnirji ranga 50.000 dolarjev), leta 2013 pa je prekinila kariero. Vrnila se je letos in na seriji turnirjev v Turčiji nanizala 20 posamičnih zmag, brez enega samega poraza (trije osvojeni turnirji!). Prva ji je »mero vzela« Nina ... Tako je bila varovanka trenerja Gorana Djurdjeviča na dobri poti, še posebej zaradi tega, ker je v polfinalu proti Iloni Georgiani Ghoroae (526.) povedla 6:0, 2:0! Ko je vse kazalo, da je pot do finala odprta in široka kot avtocesta, je Romunka odgovorila z desetimi zaporednimi osvojenimi igrami 6:0, 2:6, 0:4. Nina se je skoraj vrnila v igro, saj je imela žogico za 4:5, a je ni uspela realizirati. ITF-turnir v Antaliji (15.000 dolarjev), posameznice: 1. krog: N. Potočnik (7.) - Akilah James (ZDA) 6:4, 6:1; 2. krog: N. Potočnik (7.) -Catherine Harrison (ZDA) 7:5, 7:5; četrtfinale: N. Potočnik (7.) -Rebecca Marino (Kanada) 7:5, 6:4; polfinale: N. Potočnik (7.) - Ilona Georgiana Ghoroae (Romunija) 6:0, 2:6, 3:6. JM Strelstvo • EP 10 m Gyor 2018 Slovenci brez finalistov, mladi napredujejo V madžarskem Gyoru se je v nedeljo končalo evropsko prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem. Dosežki slovenskih strelcev v članski konkurenci, med njimi tudi spodnjepodravskih strelcev Kevina Vente, Saša Stojaka, Majde Raušl in Urške Kuharič, tokrat niso bili posebej izstopajoči, saj so praviloma dosegali precej slabše rezultate od svojih povprečnih v letošnji sezoni. Nasprotno pa nas je z dosežki navdušila naša mlada reprezentance, med njimi tudi dva predstavnika iz Spodnjega Podravja Nuša Žnidarič in Žan Bogša. Letošnji program EP je bil konceptualno povsem drugačen, kot smo jih bili vajeni do zdaj, različne spremembe, ki jih je uveljavila Evropska strelska konfederacija, pa so bile še dodatno potencirane s spremembo ISSF pravil za leto 2018, ki kot najbolj bistveno uvajajo 60 strelov tudi pri dekletih. Kevinu Venti za finale zmanjkalo poguma Med člani s pištolo je bil v kvalifikacijah naš najboljši strelec slovenski državni rekorder Kevin Venta, a se mu s 573 krogi (96, 94, 97, 94, 97, 95) ni uspelo uvrstiti v finalno osmerico, za katero je zaostal za šest krogov in osvojil 26. mesto. S tem je sicer za en krog in dvanajst mest izboljšal svojo lansko uvrstitev na domačem EP v Mariboru. »S svojim nastopom na EP sem zadovoljen. Moteči so mi bile svetloba, ki se je bleščala od miz, in črne zavese, ki so prav tako kvarile svetlobo. Dal sem vse od sebe, a žal je vsaj osem mojih strelov padlo v 9,8,« nam je prve občutke po EP prenesel Venta. Drugi slovenski predstavnik, mladi Ptujčan Sašo Stojak, je s 565 krogi (91, 95, 95, 96, 96, 92) prav tako zaostal za svojim letošnjim povprečjem za dobrih pet krogov, ki jih je izgubil v prvi in zadnji seriji, in osvojil 61. Foto: Strelska zveza Slovenije Najboljši slovenski strelci s pištolo (z desne) Blaž Kunšek, Sašo Stojak in Keuin Venta s trenerjem Zlat-kom Kostanjeucem niso uspešno prestali posamične tekme EP, so pa bili odlični na ekipni tekmi. mesto. Spomnimo, da je Stojak na EP v Gyoru nastopal že leta 2016, ko je prvič v članski konkurenci s 568 krogi osvojil 49. mesto. »Glede na svojo formo in pripravljenost v letošnji sezoni sem na EP v Gyoru nastopil nekoliko slabše kot na drugih mednarodnih tekmovanjih letos. Sicer pa je bila izkušnja zame zelo pozitivna, saj sem po tekmi pri analizi svojega nastopa opazil nekaj zelo pomembnih stvari, ki se jih še moram naučiti in jih natrenirati, da bom izboljšal svoje nastope na velikih mednarodnih tekmovanjih, kar je moj cilj v tej in prihajajočih dveh sezonah,« je svoj nastop ocenil mladi Ptujčan Sašo Stojak. V novi olimpijski disciplini mešanih parov s pištolo sta Slovenijo zastopala naša najboljša strelca Kevin Venta in Jagoda Tkalec ter med 50 pari dosegla 757 krogov in osvojila dobro 21. mesto; za peterico finalistov sta zaostala za 13 krogov. Zmagali so Rusi pred Srbi in Ukrajinci. Slovenci ekipno odlično šesti Naša moška ekipa s pištolo pa je pokazala realno stanje pripravljenosti na posebni ekipni tekmi, ki je novost letošnjega EP. Skupni vtis z EP je zelo popravila v kvalifikacijah te ekipne tekme, kjer je z 860 krogi s tremi serijami vsakega tekmovalca (4. Venta 291, 30. Sto-jak 285 in 33. Kunšek 284) osvojila visoko 5. mesto in se uvrstila v četrtfinale, kjer se je za uvrstitev v polfinale pomerila s favorizirani-mi Rusi. Ti so bili boljši z rezultatom 577:569. Sicer pa je Slovenija premagala še Madžare in Hrvate in tako osvojila končno 6. mesto, kar je bil med 16 nastopajočimi ekipami dober rezultat in najboljši slovenski v vseh ekipnih tekmah. »V ekipni tekmi smo bili odlični, le nesrečo smo imeli, da smo v četrtfinalu naleteli na močne Ruse. Ekipno tekmo sem oddelal pogu-mneje, drzneje, več sem si upal z miselnostjo, da nimam kaj izgubiti. Veliko rezerv vidim tudi pri mešanih parih, kjer sem žal imel smolo v prvi seriji, ko sem kar štirikrat zadel 9,9 in eno osmico, skratka center se ni in ni hotel prijeti. V naslednji seriji pa sem z rezultatom 99 le uspel iztisniti, kolikor se je še dalo. Skupaj bi rekel, da je šlo za super izkušnjo. Veliko je tekem in vidim, da sem v dobri kondiciji, za naslednje tekme pa bo treba biti pogumnejši,« je misli sklenil naš najboljši pištolski strelec na EP, Ormožan Kevin Venta. • 1 VI II V» VI Nasi najboljši s puško, Urška Kuharič in Živa Dvoršak s 618,4 Glede na letošnje dosežke smo imeli Slovenci močne in dobro pripravljene tekmovalke med dekleti s puško, a je nastop na EP to dejstvo postavil povsem na glavo, naše strelke pa so zaostale za visokimi uvrstitvami. Z enakim rezultatom (618,4) sta bili naši najboljši strelki Urška Kuharič in Živa Dvoršak, ki sta osvojili 55. in 56. mesto ter za finalistkami zaostali za slabih sedem krogov. Mnogo bolje pa so se odrezala naša dekleta v ekipni tekmi, kjer so v kvalifikacijah med 19 ekipami postavila sedmi najboljši rezultat in se v četrtfinalu pomerila z dru-gouvrščeno ekipo iz Ukrajine, proti kateri so izgubila s 616,2:617,4, slednje pa so na koncu osvojile bron. Presenetljivo so zmagale Romunke pred Dankami. »Čeprav je bil trening v tekmovalni dvorani dan pred tekmovanjem zelo dober, občutki pa pozitivni, sem tekmo v petek začela premalo samozavestno. Iskala sem prave občutke, želela uloviti svoj tempo in se izgubila v kompliciranju. Proti koncu sem uspela odstreljati boljši zadnji dve seriji, vendar je bilo to premalo za boljšo uvrstitev. Podobno se je dogajalo tudi naslednji dan na ekipni tekmi, le da sem takrat občutke s treninga našla prej in tako izboljšala rezultat. Tekma v ekipni konkurenci je bila zelo zanimiva zaradi občutka ekipnega duha, ki ga pri streljanju sicer skoraj ne občutiš, obenem pa tudi zahtevna, saj smo se strelci soočili z drugačnimi pravili in s krajšim pripravljalnim časom,« je svoje vtise z EP strnila mlada ormoška strelka Urška Kuharič. Majda Raušl brez ostrega pogleda daleč od najboljših Naši najboljši strelki s pištolo v letošnji sezoni, Ptujčanki Majdi Raušl, je na EP zagodla slabša svetloba, s katero se ni znašla, zato je s skromnimi 542 krogi (88, 90, 88, 91, 94, 91) osvojila 69. Rezultati, člani: zračna pištola - moški: 1. Yusuf Dikec, TUR 583 + 241,6 26. Kevin Venta, SLO 573 61. Sašo Stojak, SLO 565 zračna pištola - ženske: 1. Celine Goberville, FRA 573 + 240,2 31. Jagoda Tkalec, SLO 563 57. Denis Bola Ujčič, SLO 551 69. Majda Raušl, SLO 542 zračna puška - ženske: 1. Stine Nielsen, DEN 627,6 + 249,1 55. Urška Kuharič, SLO 618,4 56. Živa Dvoršak, SLO 618,4 73. Sonja Benčina, SLO 615,2 zračna puška - moški: 1. Vladimir Maslennikov, RUS 631,5 + 251,0 56. Jakob Petelinek, SLO 616,7 63. Benjamin Jodl, SLO 612,4 mešani pari člani/ce - pištola: 1. Rusija 775 + 482.8 2. Srbija 772 + 480 21. Slovenija (Venta / Tkalec) 757 mešani pari člani/ce - puška: 1. Rusija 2 837,8 + 498,3 2. Srbija 1 835,1 + 495,0 38. Slovenija 1 (Dvoršak / Jodl) 824.2 40. Slovenija 2 (Kuharič / Petelinek) 822.7 ekipna tekma, člani - pištola: 1. Ukrajina 875 + 578 + 16 + 21 2. Srbija 867 + 571 + 16 +15 6. Slovenija 860 + 569 mesto, kar je njen najslabši dosežek na EP. »Priprave na EP so potekale po načrtu, rezultati so se stopnjevali, zato sem šla na tekmovanje z upanjem, da se pokažem v najboljši luči. Na žalost se mi ni izšlo najboljše. Na nekaterih streliščih mi svetloba ne ustreza. To se mi je zgodilo tudi tokrat, trudila sem se po najboljših močeh, vendar zaradi meglene slike nisem mogla nadzorovati merka, zato oddani streli niso bili tam, kjer sem jih pričakovala, posledično je to pomenilo izgubo občutka in tudi slab rezultat,« je svojo težko izkušnjo z letošnjim EP sklenila najboljša ptujska strelka Majda Raušl. Naša najmlajša strelka Jagoda Tkalec je z dobrim dosežkom 563 krogov osvojila 31. mesto. Podobno (ne)uspešna so bila naša dekleta tudi v ekipnem tekmovanju, kjer so osvojila zadnje, 12. mesto. Simeon Gonc ekipna tekma, članice - pištola: 1. Rusija 852 + 564 + 16 + 22 2. Nemčija 848 + 573 + 17 + 12 3. Srbija 865 + 568 + 13 + 22 12. Slovenija 820 ekipna tekma, članice - puška: 1. Romunija 931,8 + 621,9 + 17 + 22 2. Danska 933,8 + 621,8 + 16 + 18 8. Slovenija 932,0 + 616,2 Mladinci zračna pištola, mladinci: 1. Artem Aristarkhov, RUS 577 + 239.7 32. Anže Gmajnič, SLO 563 48. Žan Bogša, SLO 554 50. Dejan Jager, SLO 551 zračna puška, mladinke: 1. Anna Janssen, NEM 624,3 + 250.3 10. Suzana Lukic, SLO 622,7 29. Urška Hrašovec, SLO 618,5 32. Nuša Žnidarič, SLO 617,5 mešani pari, mladinci/ke - pištola: 1. Rusija 1 757 + 480,7 21. Slovenija 1 (Prezelj / Gmajnič) 746 31. Slovenija 2 (Smolič / Bogša) 736 ekipna tekma, mladinci - pištola: 1. Rusija 866 + 581 + 16 + 22 2. Ukrajina 836 + 566 + 16 +8 10. Slovenija 828 ekipna tekma, mladinke - puška: 1. Nemčija 929,2 + 620,7 + 16 + 22 2. Finska 932,7 + 621,0 + 16 + 10 16. Slovenija torek • 27. februarja 2018 ZOI2018 Štajerski 17 ZOI • Iz slovenskega tabora Prvi teden Fak, drugi Košir Deskar Žan Košir je z bronom na sobotni tekmi paralelnega veleslaloma osvojil drugo olimpijsko odličje za Slovenijo v Pjongčangu ter svoje tretje po srebru in bronu v Sočiju pred štirimi leti. Tako je dan pred zaključkom iger poskrbel za slavje v slovenski hiši kljub nekoliko grenkem priokusu, saj ni skrival, da je ciljal na zlato. Gre za drugo slovensko olimpijsko medaljo na zimskih olimpijskih igrah v Južni Koreji po srebru biatlonca Jakova Faka na 20-ki-lometrski posamični preizkušnji in skupno 21. kolajno slovenskih športnikov na zimskih olimpijskih igrah. Košir je v malem finalu premagal Francoza Sylvaina Dufourja. Priložnost za žlahtnejše odličje je zapravil v polfinalu, ki ga je za las dobil Južnokorejec Lee Sang-ho. Za stotinko sekunde razlike med njima je bil bržkone odločilen položaj roke. Južnokorejski deskar jo je držal nižje kot Košir, zaradi česar je prej presekal laserski Žan Košir snop merilne naprave na ciljni črti, ki je merodajna. Po tekmi so se na spletu pojavile številne fotografije ciljne črte, Koširjeva deska ciljno črto prečkala prej in da je tudi njegova roka v ospredju, zaradi česar se je vnela polemika o pravilnosti izida polfi- iz katerih naj bi bilo razvidno, da je nalnega dvoboja. »Matematika kaže, da je bila zlata kolajna dosegljiva. Enostavno sem lahko še boljši, tudi po ogledu posnetkov sem videl, da sem imel ogromno rezerve in da bi lahko bil še dosti hitrejši. Tudi počutil sem se, da bi lahko v vsakem momentu nekaj dodal. V polfinalu bi lahko odpeljal malo natančneje in s Korejcem ne bi imel nikakršnih težav. A nisem vedel, da je tako blizu, nisem ga čutil, videl, slišal, zato nisem bil zbran do konca. Bi me pa zanimalo, do kam bi moral iti, da bi bil boljši od Gal-marinija. Tisti, ki se spoznajo na naš šport, so ocenili, da bi jaz moral s takimi vožnjami danes zmagati. Vprašanje je, kdaj se bo spet ponudila priložnost za zlato, če se bo. Najprej čez štiri leta, vprašanje pa je, ali bom jaz takrat še stal na deski. Ti občutki so bili v meni po koncu tekme,« se zapravljene priložnosti zaveda Košir. Po prejemu medalje in vrnitvi v slovensko hiše je bil že boljše volje: »Podelitev mi je še enkrat dokazala, da mi je uspel nek poseben dosežek, vrnila me je med žive, med najboljše. Sem ponosen in zadovoljen.« sta Zbogom, Pjongčang, na svidenje, Peking V Pjongčangu so se poslovili od letošnjih olimpijskih iger, ki jih je predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) Thomas Bach označil za igre novih obzorij. Olimpijski ogenj je ugasnil, olimpijsko zastavo pa so Južnokorejci predali gostiteljici naslednjih zimskih olimpijskih iger, Kitajski. Zaključna slovesnost 23. olimpijskih iger se je začela z ognjemetom, vrhunec pa je bilo vkorakanje športnikov z vsega sveta, ki so se poslovili od občinstva. Slovensko zastavo je nosil smučar prostega sloga Filip Flisar. V Pjongčangu se sicer še ne poslavljajo povsem od športnikov. Od 9. do 18. marca se bodo namreč v mestu merili še športniki invalidi na paraolimpijskih igrah. Najboljše uvrstitve slovenskih športnikov v Pjongčangu: Alpsko smučanje: 4. Žan Kranjec, veleslalom 8. Štefan Hadalin, kombinacija 9. Slovenija, ekipno (Tina Robnik, Ana Bucik, Žan Kranjec, Štefan Hadalin), 10. Klemen Kosi, kombinacija 10. Boštjan Kline, superveleslalom 11. Ana Bucik, kombinacija Biatlon: 2. Jakov Fak, 20 km 10. Jakov Fak, skupinski start 10. Slovenija, štafeta (Miha Dovžan, Klemen Bauer, Mitja Drinovec, Lenart Oblak) 12. Urška Poje, 15 km Deskanje na snegu: 3. Žan Košir, paralelni veleslalom Hokej na ledu: 9. Slovenija, moški Smučanje prostega sloga: 7. Filip Flisar, smučarski kros Smučarski skoki: 5. Slovenija, ekipno (Tilen Bartol, Anže Se-menič, Jernej Damjan, Peter Prevc) 7. Nika Križnar, srednja skakalnica 10. Peter Prevc, velika skakalnica 12. Peter Prevc, srednja skakalnica Smučarski tek: 6. Slovenija, ekipni sprint (Alenka Čeba-šek, Anamarija Lampič) 7. Anamarija Lampič, sprint 8. Slovenija, štafeta 4 x 5 km (Anamarija Lampič, Katja Višnar, Vesna Fabjan, Alenka Čebašek) 12. Alenka Čebašek, 10 km prosto Medalje Slovenije na zimskih olimpijskih igrah po 1991 Št. športnikov Zlato Srebro Bron Skupaj Albertville 1992 27 0 0 0 0 Lillehammer 1994 22 0 0 3 3 Nagano 1998 34 0 0 0 0 Salt Lake City 2002 40 0 0 1 1 Torino 2006 37 0 0 0 0 Vancouver 2010 47 0 2 1 3 Soči 2014 66 2 2 4 8 Pjongčang 2018 71 0 1 1 2 2 5 10 17 ZOI • Iz slovenskega tabora Do medalj dva izkušena povratnika Zimske olimpijske igre v Pjongčangu se bodo v Sloveniji zapisale po uspehih dveh velikih povratnikov po zdravstvenih težavah, srebrnega biatlonca Jakova Faka in bronastega deskarja na snegu Žana Koširja. Po izjemnih igrah v Sočiju pred štirimi leti, kjer je Slovenija osvojila rekordnih osem odličij, so bila slovenska pričakovanja v Južni Koreji manjša, kar so že pred igra- 5»: mi povedali predstavniki Olimpijskega komiteja Slovenije. Čeprav je bila država z 71 športniki na igrah zastopana z največjo odprava doslej, je bila med temi skoraj polovica debitantov na olimpijskih tekmovanjih. Največja pričakovanja so tako bila usmerjena predvsem v manjše število tistih, ki so v drugi polovici svoje športne poti lačni dokazovanja na največjem športnem tekmovanju in so si lahko taktiko za olimpijske boje oblikovali s pomočjo izkušenj iz preteklih iger ter s povečini lastnimi ekipami. Za novo žlahtno bero, tudi jubilejno, 20. medaljo slovenskih športnikov na zimskih olimpijskih igrah, sta tako poskrbela tekmovalca na svojem tretjem olimpijskem nastopu. Na hrvaškem rojeni 30-letni bi-atlonec Fak in 33-letni Tržičan z mladostnim videzom Košir imata še nekaj skupnega. Na svoji poti do Pjongčanga sta pokazala ogromno vztrajnosti, da sta se po zdravstvenih težavah, ki so jima odvzele velik delež preteklih dveh sezon, lahko lotila naskoka na vrh. Tudi na igrah je bila pot do medalje trnova, a sta jo uspešno premagala. Flisar, Kranjec, hokejisti... Za smučarja prostega sloga Filipa Flisarja pa se igre niso izšle po načrtih, saj mu kljub veliki želji ni uspelo osvojiti tako želenega olimpijskega odličja. V tekmi smučarskega krosa se je moral na koncu sprijazniti s sedmim mestom, rane pa je celil z nošenjem slovenske zastave na zaprtju iger. Med mlajšo generacijo slovenskih tekmovalcev z drugim olimpijskim nastopom se je najbolj odrezal 25-letni alpski smučar Žan Kranjec, ki je v veleslalomu le za las zgrešil stopničke, med debitanti pa velika upa slovenske ženske nordijske ekipe, 22-letna tekačica Anamarija Lampič s šestim mestom v sprintu in 17-letna Nika Križnar, s sedmim mestom na posamični tekmi najboljša v celotni slovenski odpravi v smučarskih skokih. Za veselje slovenskih športnih navdušencev pa so v Pjongčan-gu skrbeli tudi slovenski hokejisti, ki so se drugič zaporedoma uvrstili na olimpijski turnir. Ta je sicer potekal brez predstavnikov severnoameriške lige NHL, tudi Anžeta Kopitarja, a vseeno ponujal kakovostne igre. Čeprav se risom tokrat ni uspelo prebiti v četrtfinale kot pred štirimi leti v Sočiju, so nase opozorili z dvema odmevnima zmagama proti velesilama ZDA in Slovaški. V boju za četrtfinale pa so nekoliko nesrečno izgubili po podaljšku z Norvežani ter turnir končali na devetem mestu. sta Jakov Fak Izbor izjav z ZOI v Pjongčangu Premagal zdravstvene težave in osvojil srebro za Slovenijo »Imel sem res veliko težav, in da sem se vrnil v tej sezoni, je zame že prva zmaga. Sredi sezone se ni zdelo, da bo tako dobro, zato je še toliko večje zadovoljstvo, da sem zdaj tukaj in imam medaljo,« je po osvojenem srebru v posamični preizkušnji na 20-kilometrski tekmi 15. februarja povedal biatlonec Jakov Fak. Po bronu se ni več obremenjeval z izidom polfinala »Nima smisla, da bi se počutil oškodovanega, saj imam kolajno. Naj pa ljudje sami ocenijo. V Sočiju 2014 sem zlato medaljo izgubil za 11 stotink sekunde, na to sem velikokrat pomislil, zdaj pa so take stvari za mano, z njimi se ne bom obremenjeval,« je o izidu polfinala paralelnega veleslaloma, ki ga je zaradi načina beleženja časa izgubil ob samem prečkanju ciljne črte, po osvojeni bronasti medalji 24. februarja povedal deskar Žan Košir. Domov zaradi neprijavljenega zdravila za astmo »Rezultat testiranja je pokazal prisotnost fenoterola v urinu, ki se skriva v berodualu, zdravilu za nekatere bolezni spodnjih dihal. Omenjeno zdravilo, ki mi je bilo predpisano po testiranjih med težavami z dihanjem na Slovaškem 2017, po nasvetu z zdravnikom jemljem zaradi astme. Žal sem ga pozabil prijaviti kot terapevtsko izjemo,« je po pozitivnem dopinškem testu, zaradi katerega se je moral predčasno posloviti od iger, v sporočilu za javnost 20. februarja zapisal hokejist Žiga Jeglič. Zbližanje obeh Korej »Olimpijske igre v Pjongčangu bodo postale simbol upanja in luči za vse, ki si prizadevajo za mir, ne le na Korejskem polotoku, ampak tudi v severovzhodni Aziji in po vsem svetu,« je ob odprtju iger 9. februarja povedal predsednik organizacijskega odbora iger Lee Hee-beom. Igre je zaznamovalo zbližanje Južne in Severne Koreje, ki sta v Pjongčangu nastopali s skupno žensko hokejsko ekipo, ob robu pa sta izvedli tudi vrsto političnih srečanj. Siva je bila zaradi dopinga »in« »Naše športnike so v prvih dneh pogosto spraševali, ali bi zamenjali oblačila,« je o tem, da so bila precej neopazna siva oblačila ruskih športnikov med bolj priljubljenimi v olimpijski vasi, 10. februarja povedal vodja t. i. ekipe ruskih olimpijskih športnikov Stanislav Pozjnakov. Rusi so po odločitvi Mednarodnega olimpijskega komiteja, da njihovi državi prepove nastop na igrah, kot športniki z nevtralnim statusom tekmovali v dvobarvni kombinaciji brez barv ruske zastave in njenih oznak. Čudež na ženskem veleslalomu »Kako se je to zgodilo?« se je ob senzacionalni zmagi med alpskimi smučarkami v superveleslalomu v ciljni areni 17. februarja začudeno spraševala specialistka za deskanje, Čehinja Ester Ledecka. S tem je najbrž povzela misel vseh, ki so v živo spremljali največje presenečenje iger. Največji smučar vseh časov »Marcel lahko podre vse rekorde, vse je odvisno le od tega, kako dolgo bo tekmoval,« je po zmagi Marcela Hirscherja v moški kombinaciji o avstrijskem asu 13. februarja povedal francoski alpski smučar Alexis Pinturault, ki je tekmo končal na drugem mestu. Želi skakati tudi po abrahamu »Ko sem bil star 40 let, sem se odločil, da bom skakal do 50. leta,« je o svojih tekmovalnih načrtih 14. februarja povedal 45-letni Japonec Noriaki Kasai, ki je razkril, da želi skakati še do naslednjih iger na svojih domačih tleh, v Sapporu leta 2026. Takrat bo star 53 let. Smučala bi večno »Kdo ve. Morda bo kdo izumil nekaj takšnega, kot je robotsko koleno, in potem bom tekmovala še vsaj deset let,« je dejala dobitnica brona v smuku, ameriška alpska smučarka Lindsey Vonn 19. februarja o tem, ali so bile to njene zadnje igre. »Ljubim smučanje. Rada bi tekmovala večno, a žal moje telo ni Terminator. Ne prenese več toliko udarcev,« je še dodala. Norvežani brez kretenov do zmag »Mislimo, da ni pravega razloga ali opravičila za to, da si, če si odličen športnik, lahko kreten ... Zato tovrstnega vedenja v naši reprezentanci preprosto ne dovoljujemo,« je o receptu za dober ekipni duh v norveški moški smučarski ekipi v intervjuju med igrami povedal Kjetil Jansrud, ki je v Pjongčangu osvojil srebro v smuku in bron v superveleslalomu. Nočna mora umetnostne drsalke »Bilo je precej moteče, moja najhujša nočna mora na olimpijskih igrah,« so bile besede francoske umetnostne drsalke Gabrielle Papadakis, potem ko je med nastopom v kratkem programu med športnimi pari 19. februarja zaradi težave z obleko milijonom gledalcev pred televizijskim sprejemniki pokazala svojo levo dojko. Po padcu je bilo na srečo vse »gut« »Sem dobro, popolnoma v redu. Tudi fotografa sem vprašala, ali je v redu, in je rekel, da je. Je kar nevarno biti fotograf ob smučarskih progah,« je o zdrsu med fotografe na ženski veleslalomski tekmi 15. februarja povedala švicarska alpska smučarka Lara Gut. Brez prask jo je odnesel tudi fotoreporter STA Stanko Gruden, ki je bil v skupini fotografov, v katero se je zaletela Gutova. sta 18 Štajerski Na sceni torek • 27. februarja 2018 SKRINJA SLOVENSKIH VIZ - Ansambel Snežnik Triglasno petje in nežna Ansambel Snežnik je nastal leta 1982. Začeli so kot Trio Jožeta Jenka, tudi največji del svojega skoraj 36-letnega delovanja so nastopali kot trio, kratek čas tudi s petimi člani. Že od začetka sta ansamblu zvesta vodja in harmonikar Jože Jenko in njegov dolgoletni prijatelj Ivan Kom-pan, basist in baritonist. Sedež ansambla je v vasi Sembije pri Ilirski Bistrici. „Ker smo v bližini čudovite gore Snežnik, sem napisal besedilo na to temo. 2e med preigravanjem te pesmi je bilo opazno, da bo postala pesem hit. Takrat smo se tudi odločili, da se ansambel preimenuje v ansambel Snežnik, ki danes nastopa v zasedbi: Jože Jenko (harmonika, vokal), Ivan Kompan (bas kitara, bariton, vokal) in Danilo Čekada (kitara, vokal)." Ansambel Snežnik zelo pogosto nastopa na Primorskem in v sosednji Hrvaški, od meje so namreč oddaljeni le dobrih 10 km. Temu primeren je tudi njihov repertoar. Zelo radi preigravajo pesmi An- sambla Lojzeta Slaka in tudi Otavia Brajka. Igrajo pa tudi veliko hrvaške (dalmatinske) zabavne glasbe in accapele. Doslej so izdali tri kasete in 2 CD-plošči. Za nekaj pesmi je glasbo in besedila napisal vodja ansambla Jože Jenko, sicer pa prepoznavni avtorji: Ivan Sivec, Franci Lipičnik, Igor Podpečan, Ivan Malavašič, Danica Pardo, Franc Iz naše preteklosti - Pisalo se je leto 2000 °f j v 00 ^ ž o o Foto: Črtomir Goznik Z odprtja noue Knjižnice bana Potrča Ptuj, ene najlepših knjižnic u Europi. Na fotografiji (od lene): Ciril Zlobec, član SAZU, Miroslav Luci, ptujski župan, Rudi Šeligo, minister za kulturo RS, in Lidija Majnik, ravnateljica knjižnice. barva glasov svoji dolgoletni karieri so že dvakrat gostovali v Ameriki, lani tudi v Clevelandu in na Slovenskem festivalu v Pittsburghu. Na povabilo slovenskih rojakov so obiskali tudi Avstralijo. Slovenska narodno-zabavna glasba se je v zadnjem času močno spremenila. Začeli so prevladovat hitrej- ši ritmi. Tudi sama besedila so izgubila tisto pristnost, pove Jože Jenko. Veliko je kakovostnih ansamblov, žal pa bo marsikateri dober ansambel ostal v ozadju, ker enostavno ne bo imel kje igrati. Za ansamble je udeležba na festivalih zaželena. Sami so v preteklosti nastopili na festivalu v Števerjanu. „Festivali pa VSAK ČETRTEK OB 20. URI ORFEJČKOVA LESTVICA DVA X TRI ZABAVNA 1. NATALIJA VERBOTEN - Del mojegasrca 2. MARJANSMODE - Zalepšisvet 3. NEJC KASTELIC - Radbi Zmagovalec meseca februarja: BRIGITA ŠULER - Hvala ti za lepe dni NARODNA 1. FANTJE IZPODLISCE - Bodimoja 2. NAVIHANIMUZIKANTI - Fontana, zelenozlato 3. Ans.PLUS - Hodim po vasi Zmagovalec meseca februarja: PAJDAŠI - Ko zbudijo putke se -3<- NARODNA Glasujem za:_ ZABAVNA Glasujem za: Glasujete lako tudi na: Luka Pepi Tel. številka: Glasovnico pošljite na dopisnici na naslov: Mega Marketing d.o.o., p.p.13, 2288 Hajdina me in priimek Naslov Zadnja gospodinjstva v MO Ptuj so dobila vodovod. Lenarški sokol-ski dom so poimenovali po olimpi-oniku Leonu Štuklju. PGD Ptuj, ki praznuje 130-letnico, je pridobilo dve specialni gasilski vozili. 110 let pa je staro PGD Dornava, katerega člani so lani zgradili gasilski dom. Prof. Marija Mir Milošič je skupaj s svojimi okrog 160 dijaki na Ekonomski šoli Ptuj napisala knjigo Novemu tisočletju na pot. Vanjo je vsak dijak prispeval eno stran svojega razmišljanja pred vstopom v leto 2000, sama pa uvod. V Cirkulanah bodo zgradili moderen športni štadion, ki bo pomembno vplival na razvoj športa v tem delu Haloz. Svetovnega izbora Miss Hawaiian Tropic v Las Vegasu se je udeležila Saška Colnarič iz Apač na Dravskem polju; Ptujčanka Ana Šerona paje postala miss Smrklje '99. Tinček Ivanuša je posnel zgodovinski film o Ptuju z naslovom Ptuj - biser preteklosti. Občani v KS Podgorci, Sveti Tomaž in Ormož niso izglasovali samoprispevka. V Podrav-ju je aktivnih že 40 terminalov za potrjevanje zdravstvenih izkaznic. Tudi na medijskem področju prihaja do združevanja, kljub številnim nameram se Radio-Tednik Ptuj ni združil s ČZP Večer Maribor. Hajdinski svetniki so podprli kidričevsko traso izgradnje avtoceste Fram - Hajdina. Krajani Vurberka, Krčevine pri Vu-rbergu, Grajenščaka in okolice so odločno proti gradnji odlagališča odpadkov na svojem območju. S protesti bodo vztrajali do konca. MO Ptuj varčuje na nepravem mestu, pri vzgojnih uricah na otroškem oddelku ptujske bolnišnice. Je tudi v tem primeru dežurni krivec nepodpisana delitvena bilanca med občinami? Pred 50 leti so na osnovni šoli Mladika odprli prvi oddelek s prilagojenim programom. Zaradi varnosti so porušili prvega od treh objektov nekdanjega vojaškega skladišča ob Potrčevi, na mestu porušenega objekta bodo uredili novih 50 parkiriščih. Za grad Ristovec se pripravlja konservatorski program, opredelili pa naj bi tudi bodoči namen objekta, ki trenutno daje streho nekaj stanovalcem. V prvi fazi sanacije je predvidena selitev stanovalcev. Šegovc, Brane Klavžar. Med njihovimi najbolj znanimi skladbami so: Snežnik, Na morski peščini, Dragi ženin in nevesta, Brkinska slivovka, Zelena bratovščina, Hočeš-nočeš. Specifičnost ansambla Snežnik sta triglasno petje in nežna barva glasov. Njihova glasba je zelo prijetna za uho, pravijo poznavalci in ljubitelji narodno-zabavne glasbe. V Za Lokalno turistično organizacijo ni zanimanja 40. Kurentovanjeje bila prireditev, kot je še ni bilo, nastopilo je kar 700 kurentov. Predsednik Evropskega združenja karnevalskih mest Hernry van der Kroon je dejal, da so najlepše maske na svetu. Ob tej priložnosti je tudi izšla monografija Aleša Gač-nika o Kurentovanju. Mestni svetniki so potrdili sporazum v denacionali-zacijskim postopku med MO Ptuj, minoritskim samostanom sv. Petra in Pavla ter rimskokatoliškim župnij-stvom na Ptuju o vrnitvi zemljišča, na katerem stoji stara pošta. Začela se je gradnja nove policijske postaje ob Osojnikovi cesti. Pihalni orkester Ptuj je dobil novega dirigenta, Toneta Horvata je zamenjal Štefan Petek. Dr. Zora Janžekovič je postala prva častna občanka občine Slovenska Bistrica. V invalidskem podjetju Valido širijo programe in povečujejo število zaposlenih. Sava izpolnjuje načrte, sprejete ob stečaju Save Gumarne: v nekdanji Tamovi hali na Rogozniški cesti 32 na Ptuju poteka proizvodnja stiskanih izdelkov v okviru delniške družbe Sava Guma. Ob 45-letnici ZA Ptuj so javnosti predstavili prvi slovenski prevod srednjeveškega statuta iz leta 1513. V Juršincih so v spomin na Janeza Puha ustanovili društvo oldtimerjev. V Ptuju so ustanovili društvo Moj Ptuj, katerega cilj je, da bi skozi oblike društvenega delovanja in po svojih najboljših močeh pomagali spodbuditi celostni razvoj starega mestnega jedra, še posebej pa turistični in gospodarski razvoj. V obeh ptujskih mestnih hotelih trenutno lahko hkrati prenočijo le dva avtobusa gostov. MO Ptuj je zamrznila podeljevanje koncesij za zdravstveno dejavnost. V antičnem lapidariju dominikanskega samostana so odprli stalno postavitev V. mitreja, do nedavnega postavljenega v hotelu Mitra. Za ustanovitev lokalne turistične organizacije na Ptujskem ni pretiranega zanimanja. Sklep o nje- ni ustanovitvi je za zdaj sprejela le MO Ptuj. V Markovcih so prvi občinski praznik, izbrali so 25. april, praznovali ves teden. Rokometaši Velike Nedelje so se v tej tekmovalni sezoni uvrstili v prvo slovensko rokometno ligo. Evropi moramo dobrote prodati na domači mizi, je bilo še posebej poudarjeno na 11. državni razstavi Dobrote slovenskih kmetij v Ptuju. Po odločitvi svetega očeta Janeza Pavla II. je prof. dr. Anton Stres postal naslovni škof Ptuja in pomožni škof v Mariboru. Novi ptujski koncesio-nar za plin Adriaplin je MO Ptuj za 10-letno uporabo zgrajenega plinskega omrežja že plačal 272 milijonov tolarjev. Ptujski mladinski hotel naj bi usposobili do konca leta, do takrat naj bi ga opremili in poiskali najemnika. Prve goste naj bi prejel šele v letu 2001. „Razšla" sta se Tednik in Mariborska tiskarna Čeprav je bila študija o sanaciji in vitalizaciji Ptujskega jezera končana že leta 1994, njen drugi del pa v letu 1996, se do danes še ni zgodilo nič. Različni interesi o izkoriščanju pa so prisotni že od leta 1978, od nastanka jezera. Tednik in Mariborska tiskarna sta se po 52-letnem sodelovanju „razšla". Začelo se je leta 1948, ko smo Tednik še tiskali na klišejih in „svinčeni formi, in končalo 28. junija letos, ko smo na mariborski štiribarvni offset rotaciji natisnili zadnjo „mariborsko", 26. število letošnjega Tednika. 27. številko pa smo že natisnili v Delo-vem tiskarskem središču v Ljubljani, ki je letos v San Franciscu prejelo že drugo priznanje za kakovostno delo. 19. seja ptujskega mestnega sveta je bila „zgodovinska", vseh 27 na seji navzočih svetnikov je potrdilo sporazum o združevanju občin v pokrajino Spodnje Podravje. Zlato plaketo MO Ptuj je letos sprejel Dijaški dom ob svoji stoletnici. V sodelovanju s podjetjem Hosting, d. o. o., je MO Ptuj izdala svoj prvi splošni turistični prospekt. 31. festival domače zabavne glasbe je prvič so lahko tudi razočaranje. Merila so, kakršna so. Marsikateri ansambel je tako že spoznal, da mu tudi odlična izvedba ni prinesla pričakovanega uspeha. Težave zaradi pomanjkanja kvintetov se bodo verjetno še nadaljevale, v prvi vrsti zaradi razcveta diatonične harmonike." Upajo, da bodo posneli še kakšno skladbo. „Ne smemo pozabiti, da spadamo med starejše ansamble, vendar dokler bomo imeli takšno podporo javnosti, kot jo imamo, bomo vztrajali," še v imenu ansambla Snežnik po Jože Jenko. MG potekal na Mestnem trgu, kar se je pokazalo za zelo uspešno. Slavili so Prerodovci in Štajerski baroni. Na izboru za mis Štajerske v Ptuju je zmagala Antonija Novak iz Lehna na Pohorju. Občina Juršinci je uredila Puhov muzej v obnovljeni cimprači v Sakušaku, ki pa je kmalu zagorela. Kidričevska Civilna iniciativa odločno nasprotuje morebitni gradnji sežigalnice na industrijskem območju Taluma. Šturmovčani so zmagali v „bitki" za mejo med bivšima krajevnima skupnostma Videm in Markovci in sedanjima občinama. V Žetalah so ob začetku novega šolskega leta odprli novo šolo. Odprtje novih prostorov Knjižnice Ivana Potrča Ptuj v Malem gradu, 5. oktobra, je bil praznik za Ptuj in Slovenijo. Investicija z opremo vred je stala 800 milijonov tolarjev. Ob 4. občinskem prazniku Zavrča so odprli vodovod v Turškem Vrhu. Prebivalci turniškega parka so si končno oddahnili, dočakali so želenih 400 metrov asfalta. Na prvi nagradni reviji Frajtonarica 2000 v Hajdošah je zmagal Primož Kelenc iz Formina. Območje Ptuja, Ormoža in Lenarta bo v državnem zboru zastopalo pet poslancev: Lidija Majnik, Franc Puk-šič, Alojz Sok, Vili Trofenik in Janez Kramberger. V Juršincih je vse pripravljeno za začetek gradnje prizidka pri OŠ Juršinci, v katerem bo večnamenska dvorana s spremljajočimi prostori in vrtcem. V Markovcih so v poslopju nekdanje osnovne šole uredili večnamenski občinski poslovni prostor. V občini Sveti Andraž so obnovili Hrgovo domačijo, ki je ponos občine. Gradnja nove ptujske gimnazije je bila kljub zapletom končana do 30. novembra. Predstavniki Ptuja so se tudi letos dobro odrezali na mednarodnem tekmovanju Narodi v razcvetu v Washingtonu: najboljši so bili pri gospodarjenju s prostorom. Na naši četrti avdiciji za nove manekenke in manekene so bile pri dekletih izbrane: Ana Starkl, Tanja Ha-uptman in Inis Kampl, pri fantih pa Samir Kos, Jernej Brenholc in Mitja Vrabl. Slavica Škrinjar s Turškega Vrha je 15. decembra v ptujski porodnišnici rodila desetega otroka. Pripravila: MG Gjj Rumeni muškat za Titove goste V Titovi vinoteki na otoku Vanga je bilo vedno veliko steklenic ptujskega rumenega muškata. Nekdanji jugoslovanski predsednik ga je še posebej rad daroval svojim gostom. V dar so ga dobile tudi princesa Margareta ter igralki Sofia Loren in Elizabeth Taylor. Leta 1971 pa naj bi Tito angleški kraljici Elizabeti podaril ptujski šipon -i letnika 1950. torek • 27. februarja 2018 Nasveti Kaj bomo danes jedli Štajerski 19 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^¿nJ NEDELJA PONEDELJEK dušeno kislo zelje, zelenjavna juha, ričet s klobaso, cvetačna juha, riba goveji golaž, kruhova goveja juha z rezanci, juha, kuhana gove- pečenica, krompir v piščančja tortilija, korenčkovo pecivo z zelenjavo v pečici, rezina, zelena solata, svinjska riba s šampi- dina (iz nedeljske kosih, puding solata, jabolčna krompirjevi ocvrtki, rižev narastek njoni, dušen riž, mo- juhe), jabolčni hren, čežana jogurtove miške tovilec, snežni vložki pražen krompir, sku- v vanilijini kremi tni zavitek Svinjska riba s šampinjoni Sestavine: 60 dag svinjske ribe, poper, sol, mleta paprika; nadev: 1 velika čebula, 150 g šampinjonov, žlica masla, 2 žlici smetane, 1/2 šopka peteršilja, sol, poper, pečenica; za omako: 1 dl belega vina, 1 dl sladke smetane, žlica gorčice. Iz svinjske ribe naredimo velik zrezek (zarežemo jo po dolžini) in ga začinimo s soljo, poprom in papriko. Na maslu prepražimo drobno sesekljano čebulo, nato dodamo narezane šampinjone in pražimo, da voda izpari. Dodamo meso iz pečenice (pečenici odstranimo črevo), prepražimo, primešamo smetano in peteršilj, malo povremo, nato ohladimo. S to maso namažemo zrezek, oba roba spnemo z zobotrebci in povežemo s kuhinjsko nitjo v pečenko. V ponvi segrejemo maslo in na njem spečemo pečenko (25 do 30 minut). Pečenko vzamemo iz kozice in jo shranimo na toplem. V pečenkino maščobo vlijemo vino in smetano, po okusu solimo in popramo ter nekaj časa pustimo vreti, da se omaka zgosti. Pečenko razrežemo in postrežemo z omako. Korenčkovo pecivo v Sestavine (mera je skodelica 1 dl): 3 jajca, 3 skodelice sladkorja, 3 skodelice naribanega korenčka, 1 skodelica olja, 3 skodelice moke, 2 žlički pecilnega praška, 3 žličke cimeta, 1 žlička soli; preliv: 200 g pasirane skute, 2 skodelice sladkorja v prahu, 1 žlica limoninega soka. Premešamo jajca in sladkor ter dodamo naribano korenje in olje. Posebej pomešamo moko, pecilni prašek, cimet in sol ter vse skupaj narahlo primešamo masi z jajci. Pečemo v namazanem pekaču 60 minut pri 175 stopinjah Celzija. Ohlajeno pecivo premažemo z glazuro, ki jo naredimo tako, da z mešalnikom zmešamo vse sestavine za preliv. Pecivo je najboljše, če ga nekaj ur (najboljše čez noč) hranimo v hladilniku. Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Po dolgem času je zapadlo in sneg bo celo nekaj časa ostal Ja, malo sem zamudila, da vas nisem na sneg in ukrepe v rastlinjaku opozorila pred tem snegom. Nekako nisem mogla verjeti, da bodo tokrat imeli naši meteorologi tako prav. Pa nam je narava padavine, tokrat v obliki snega, vrnila za nazaj, za celo poletje, ko je bilo tako suho. To ni nič posebnega. Običajno je padavin po suhem poletju v naslednjem letu več. Sama sem takega vremena kar vesela, saj to pomeni, da se vam s setvami pretirano ne mudi, zunaj na vrtu pa tudi ne skače-te s lopato, motiko in predvsem škarjami. Kar pustite, naj narava počiva. Ta teden direktnih setev v rastlinjaku ne priporočam. Če še ni prepozno (malo je že seveda), svetujem, da solato in druge posevke v rastlinjaku ves čas trajanja tega sibirskega mraza vsakih nekaj dni poškropite s pripravki, ki vsebujejo morske alge. A le, če tudi v rastlinjaku ni minusa. Veliko učinkoviteje je pokrivanje s tuneli kakor plosko prekrivanje posevkov z agrokopreno. Manjši je rastlinjak, nujneje je ob tem, da je na posevkih agrokoprena, uporabiti še loke (na primer betonske, železne, kovinske palice), preko katerih prekrijete še eno agrokopreno ali pa folijo. Sadike pa je najbolje odnesti začasno kar v hišo. Seveda jim omogočite dovolj svetlobe, a v rastlinjakih je zdaj premrzlo tudi za grah, por, čebulo ... Dodatno lahko ogrevate rastlinjak s nagrobnimi svečami, ki jih enakomerno porazdelite po gre- dicah. Še bolje je, če prostor dodatno znižate, zmanjšate s tuneli. Svečo lahko daste na keramični podstavek, preko nje pa poveznete glinen lonec in tako ustvarite nekakšno keramično peč. Za sadike lahko v stanovanju oz. hiši posejete papriko, nujno je posejati čili in feferone ter zeleno, prav tako pa je nujno posejati najljubša zelišča, saj potrebujejo dalj časa. Ker nam sneg preprečuje direktno setev boba in graha na vrt, svetujem, da si vzgojite sadike, vsaj nekaj za prvi pridelek. V lončke velikosti od 3 do 5 cm posejete dve zrni omenjenih stročnic, ki najbolje delata v mrzlem in kratkem dnevu. Seme pred setvijo namočite čez noč, namesto navadne vode priporočam kamilični čaj. Prav tako lahko že posejete prvi paradižnik, a le tisti, ki ga boste čez poletje pridelovali v rastlinjaku. Za setev paradižnika, ki bo rasel na prostem, je še prezgodaj. Zelena Nadaljujem tudi s predstavitvijo malo manj znanih vrtnin pri nas. Pri nas se najpogosteje srečujemo z gomoljno zeleno. Tudi mene pa je presenetil svež, posebno odličen okus listnate zelene. Zato bom napisala nekaj besed o njej. Odlična je za vse, ki vam svež okus zelene v juhah ne sme manjkati. Gre namreč zato, da mnogi celo poletje režete liste z gomoljne zelene, potem pa seveda gomolji nikakor ne morejo biti dovolj veliki. Raje potem posadite dve ali tri rastline listnate, stebelne zelene. Tej pa obrezovanje ne škodi, ravno obratno, listov bo več. Odlična je v presnih sokovih, odlična za grizljanje ob televiziji, v ta namen je lahko samo sveža, z našega vrta, ne iz trgovine. Go-moljna zelena pa naj s svojimi listi hrani gomolje, ki jih uporabljamo pozimi. Njen značilen in specifičen vonj je sestavina mnogih za-čimbnih mešanic. Zeleno vzgajamo preko sadik. Za sadike jo sejemo od januarja do začetka julija. Seme kali 10 Foto: Miša Pušenjak dni. Priporočam pikiranje. Pikira-mo, ko se klični listi postavijo v vodoraven položaj. Zelena prenese veliko mraza, zato jo lahko na prosto presajamo dokaj zgodaj, že v začetku aprila. Razdalja med vrstami naj bo 40 cm, v vrsti pa 30 cm. Potrebuje več hranil kakor korenček in peteršilj, a še vedno je najbolj učinkovito gnojilo domač kompost (8 l/m2). Med letom dognojujemo z gabezovo in kop-rivno prevrelko, uporaben je tudi lesni pepel. Zelena ne prenaša dobro vročine in suše, zato je redna oskrba z vodo nujna. Premalo vode pomeni tudi slabo kakovost lista ali stebla. Dobri sosedje zelene so brokoli, cvetača, brstični ohrovt, kitajski kapus, kolerabica, ohrovt ali zelje, fižol, grah, kumare, paprika, paradižnik, pastinak, por, solata, kre-buljica, česen in timijan. Ne mara pa soseščine korenčka, peteršilja in pastinaka. Nasvet: zeleno na prostem najpogosteje sadimo med ka-pusnice, v rastlinjakih pa lahko nekaj sadik posadite med papriko ali ob kumare. 20 Štajerski Križemkražem torek • 27. februarja 2018 M G DIR 24 Chevrolet seje skrivnostno pojavil na dražbi Kdo bo vozil Titovo chevy impalo? Chevrolet Impalaje ikonični avtomobil ameriške avtomobilske industrije. In če je čez lužo imel kultni status ter je simboliziral prestiž in osebni stil, potem gaje moral imeti tudi Josip Broz - Tito. Napitek, ki zavira lakoto Preženite volčjo lakoto Se skušate držati shujševalnega načrta in zaobljube, da med obroki ne boste posegali po nezdravih prigrizkih, a vas od slednjega nenehno odvračajo napadi lakote? Jugoslovanski voditelj je dobro poznal prednosti vozila, zato je impala, letnik 1967, zavzemala posebno v mesto v njegovem voznem parku. Prav leta 1967 so namreč začeli izdelovati impale z novim dizajnom, z namenom, da bi avtomobil čim bolj spominjal na steklenico kokakole. Za ta namen so podaljšali streho in spremenili zadnji del avtomobila. Avtomobil, ki je kot milijonto vozilo zapustil tovarno General Motorsa v Janesvillu v zvezni državi Wisconsin, je tako našel svoj prostor na Titovem parkirišču. Kako se je 51 let kasneje Avtomobil je po zagotovilih prodajalca iz Niša v perfektnem stanju. Vozilo, ki se prodaja za slabih devet tisočakov, je bilo leta 1970 del spremstva ob obisku ameriškega predsednika Richarda Nixona v Jugoslaviji. Kako seje 51 let kasneje znašel na spletni strani polovniautomobili. com, nikomur ni jasno. znašel na spletni strani polovniauto-mobili.com, nikomur ni jasno. Sledil je Nixonu in Titu Prvega oktobra 1970 je Jugoslavijo obiskal ameriški predsednik Richard Nixon, da bi se s Titom pogovoril o nekaterih gospodarskih sodelova- Foto: polovniavtomobili.com njih in izrazil podporo jugoslovanski neodvisnosti ter njeni vlogi v gibanju neuvrščenih. Medtem ko sta iz osrednjega avtomobila zbrano množico na beograjskih ulicah pozdravljala predsednika ZDA in SFRJ, se je v spremstvu, tik za voditeljema, vozil avtomobil z vojaškimi registrskimi tablicami JNA G-3570, ki zdaj čaka na kupca za vsega 8.700 evrov. Proda- jalec iz Niša Živojin Dordevič pravi, da je avtomobil dobro ohranjen in v »perfektnem stanju«. Saga Titovih avtomobilov Dordevič ni razkril, kako je prišel do avtomobila, a znano je, da si uradni Beograd želi zbirko avtomobilov, ki jih je uporabljal Josip Broz - Tito. Med nedavnim obiskom Slovenije je srbska predsednica vlade Ana Brna-bič povedala, da Srbija upa, da ji bo Slovenija vrnila avtomobile, ki so bili pred razpadom države posojeni Tehniškemu muzeju Slovenije v Bistri. Gre za 15 avtomobilov, od katerih so štirje slovenski, preostali pa so bili last zvezne vlade. Nekdanji predsednik SFRJ je sicer v službene namene uporabljal okoli 200 vozil, od tega je bila večina ob razpadu SFRJ v Beogradu. Titova zapuščina je še vedno predmet številnih sporov in nasledstvenih pogajanj med nekdanjimi republikami. Mirko Vorkapič Foto: Profimedia Limonada z ingverjem in cimetom je izjemno zdravilna. Privoščite si raje jabolko ali pa si pripravite zdrav napitek, katerega sestavine bodo hitro zavrle željo po hrani. Potrebujete sok ene limone, žličko cimeta, čajno žličko naribanega ingverja, vodo (toliko, da boste skupaj z limoninim sokom napolnili kozarec). Sestavine zmešajte v mešalniku in popijte. Zakaj bo napitek pomaga pri hujšanju? Limona vsebuje snovi, ki zmanjšujejo vsrkavanje maščob, preprečuje nastajanje holesterola, telo očisti strupov, spodbuja prebavo, zmanjša količino sladkorja v krvi, zmanjšuje napihnjenost, dviguje energijo. Cimet pomaga uravnavati željo po sladkem. Učinkovito pospeši metaboli-zem ter spodbudi proces izgorevanja maščob v telesu. Ingver spodbuja aktivnost prebavnih encimov, pomaga odstraniti škodljive toksine iz telesa, zmanjšuje vsebnost holesterola v krvi, ureja krvni sladkor, zmanjšuje željo po hrani. V. M. Ali pride gospa ...? neprijetno stanje vznemirjenosti zaradi neposredne ogroženosti neugodno, težko rešljivo stanje govorjenje neresnice tezejev oče v grški mitologiji kos celote ivo daneu krepkost, 5ve20st zaahilom najpo-gumnejši grški junak film akire kurosave llsaj, ki raste na suhem, trhlem lesu žaloigra nadev iz mletih lešnikov zvezda vorionu španski pisatelj (juan) kulturna rastlina vrednostni papir arhitekt mihevc Nikoli ne razburjajte . avtor: dusan kovačič obiskovalka osnovne sole področje, območje del obraza oboceh pisatelj, pesnik in glasbeni kritik (davorin) pivo starih slovanov usesni nakit oskar nedbal priprava za vzpenjanje krepek, trden človek osebni zaimek skladatelj in pozavnist globokar oseba, ki ocenjuje vzdevek radka poliča zdravnik za sečila prenovitelj mesto vspanui cigareta izhaSiSa gojenje čebel kamen za brušenje kose ugasel ognjenik, napolnjen z vodo soglasje glede obveznosti deska za postavlja-njeodra zborovodja kunej oče pesnica in slikarka bresčak zelo strupena azijska kača, kobra sumersko božanstvo najmanjši delec prvine lojze dolinar star, častitljiv moški prazna srečka puščavska lisica hkraten strel iz več puskali topov germansko pleme soli ciano-vodikove kisline prerijski volk ivo zorman izdelek, narejen zuliva-njem kovine ameriški košarkar (jeremy) voditelj bizovičar uros slak vzdevek igralca gojmirja lesnjaka dalmatinsko žensko ime vzdevek košarkarja michaela jordana morske ribe leča priočnica smer v japonskem budizmu skladba za dva nekdanji irski premier (bertie) eric idle Verjetno ste ga ... drobno-zrnata usedlina počasnih vod ljubljanski skof (anton) državni simbol velika papiga tropske amerike otto lessing azuska začimbna rastlina pingvinu podobna ptica kdaj pri domžalah igra s kartami thomas eliot reka v slavoniji franc usenik ameriški igralec wallach dejanje, s katerim prekinemo kletev zevsova mati vgrsh mitologiji slovensko-amerlsn zoolog (roman) izumitelj dinamita nobel H zajcu podobni glodavci BENET, Juan - španski pisatelj, Zarjavela kopja, EGEJ - Tezejev oče, KENK, Roman - slovensko-ameriški zoolog, po katerem je poimenovanih deset živali, OKULAR - leča priočnica, PRIOR - predstojnik večjega samostana Previdno pri nakupih kozmetike Sporna dišava povzroča kontaktne alergije Zveza potrošnikov Slovenije opozarja na dišavo HICC, ki je najpogo-šteje v deodorantih, gelih za tuširanje in izdelkih za nego po sončenju. Gre za kemikalijo hydroisohexyl 3-cyclohexene carboxaldehyd, ki se uvršča med najpogostejše povzročitelje kontaktnih alergij. a¡ Foto: Profimedia Nasvet za potrošnike: Preverite seznam sestavin INCI, ki mora biti na vsakem kozmetičnem izdelku (ali v bližini izdelka v trgovini) in preverite seznam sestavin. V primeru, da vsebuje HICC, raje izberite drugega. V. M. Evropska komisija je izdala prepoved uporabe HICC in je po navedbah ZPS določila štiriletno prehodno obdobje (do avgusta 2021) v katerem bodo na trgovskih policah še lahko izdelki s sporno dišavo. Kljub izdani prepovedi bodo lahko tako potrošniki še štiri leta izpostavljeni tej kemikaliji in nevarnosti alergične reakcije. "Proizvajalci lahko to kemikalijo svojim izdelkom dodajajo še dve leti, prodajalci pa bodo nato imeli še dve leti časa - do 23. avgusta 2021 - da zaloge izdelkov, ki vsebujejo HICC odstranijo s polic. Potrošniške organizacije smo mnenja, da je štiriletno prehodno obdobje odločno predolgo, saj je stališče Znanstvenega komiteja jasno, zatorej bi morala veljati takojšnja prepoved te kemikalije,'' odločno pojasnjujejo na ZPS. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Eva Milošič, Monika Levanič Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Mojca Vtič (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o.: (02) 749 34 27 Internet: www.radio-tednik.si, www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 107,85 EUR, v petek 112,25 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 20. februarja 2018 Za kratek čas Štajerski 21 Vidi se... ... da mestn i župan očita polagalcem ptujskih granitnih kock, da so svoje delo slabo opravili. Zato bo na tržnici raje delo prepustil drugim. Pa to s polaganjem n i res. Marsikdo bi že kako kocko na Mestnem trgu izpulil in jo z veseljem zalučal proti županovemu oknu - a glej ga, vraga, ne dajo se izpuliti... Govori se... ... da se v zdravstvenem sindikatu pridno učijo od svojih doktoriranih šefov, kako brenk-niti na pravo struno, da dosežeš svojo zahtevo po bolj polni denarnici. Tako smo med njihovo nedavno stavko slišali nič kaj čedno sporočilo politikom: »Ne pozabite, da boste nekega dne prišli v naše roke!« ... da smo nekoč (naivno) mislili, da je najpomembnejši predmet pri izobraževanju bodočih zdravnikov anatomija - veda o zgradbi (človeškega) telesa. Pa sedaj spoznavamo, da je pomembnejša ekonomija - veda o kupčkanju denarja s podpoglavji: lobiranje - koliko denarja dobiti od farmacevtov; kadrovsko načrtovanje - manj zaposlenih zdravnikov, več plačanih dežur- Prireditvenik stev zame; odstotni račun - koliko odstotkovpreplačila medicinskih pripomočkov bo šlo v moj žep ... ... da sta si slovenski izbor za Evrovizijo in prava Evrovizija v marsičem podobna: tudi na pravi Evroviziji za marsikaterega nastopajočega slišimo prvič v življenju ... ... da če kakšnega navdušenega obiskovalca kulturnih prire- ditev vidite v teh dneh hoditi po Ptuju, kot da bi se odpravljal na severni tečaj, ste lahko prepričani: človek gre na prireditev v ledeno, prepišno dvorano dominikanskega samostana. ... da so kulturni organizatorji zelo nefleksibilni. Ko je pred leti država pregnala kadilce iz ka-fičev, so gostinci takoj poskrbeli za dekice, s katerimi so se lahko ogreli na zunanjih terasah. Vdo- minikanskem samostanu pa se nihče ne spomni na kaj takega, čeprav bi bilo zelo potrebno. ... da so državni presojevalci ptujski občini zamrznili certifi-kat»mladim prijazna občina«. Da bi bila starejšim prijazna, itak nikdar ni nihče potrdil, da občini drevesa niso pri srcu, tudi vemo... Komu so sploh prijazni? Županu, podžupanu in njihovim prisklednikom? Torek, 27. februarja 10:00 Ptuj, CID: počitniške aktivnosti od 26. 2. do 2. 3. med 10. in 12. uro: (Fl)etno, mali doživljaji preteklosti - Kulturna dediščina skozi pravljice in pripovedke ter aktivnosti 11:00 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka: Počitniške delavnice v pionirski knjižnici, od 26. 2. do 2. 3. med 11. in 13. uro 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: Freestyle comedy Tadeja Toša, za izven Sreda, 28. februarja 9:00 Slovenska Bistrica, Center za starejše Metulj: Pohod v okolico Slovenske Bistrice 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: Freestyle comedy Tadeja Toša, za izven Četrtek, 1. marca 18:00 Slovenska Bistrica, projekcijska dvorana gradu: predavanje Tatjane Zafošnik Jakutija 18:00 Ptuj, CID: tečaj 10-prstnega tipkanja, 20-urni tečaj 19.00 Ptuj, kulturna dvorana Gimnazije Ptuj: Tvoj bodoči bivši mož, Vid Valič Mestni kino Ptuj Sreda, 28. februarja: 20:00 Brez ljubezni Četrtek, 1. marca: 19:00 Pogovor s filmsko ekipo o(b) filmu Zadnji ledeni lovci Petek, 2. marca: 16:30 Čebelica Maja: Medene igre; 18:00 Srečen konec; 20:00 Rdeči vrabec Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. 2 7 1 8 1 3 9 6 4 7 3 7 4 2 8 5 4 1 7 2 3 6 6 9 2 1 Od torka do torka Tadejev znakoskop Iskrice Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥¥ ©©© € O Bik ¥ ©©© €€ ooo Dvojčka ¥¥¥ © €€€ OO Rak ¥¥¥ ©© € O Lev ¥¥ ©©© €€€ OO Devica ¥ ©©© €€ OOO Tehtnica ¥¥ ©©© € O Škorpijon ¥¥ © €€ OOO Strelec ¥¥¥ ©© €€€ OO Kozorog ¥¥ ©©© €€€ O Vodnar ¥¥¥ ©© € OOO Ribi ¥¥ ©© €€€ OO Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 27. februarja do 5. marca 2018 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično (Vir: www.pregovor.com) *** »Ni rešitve v obilici besedi.« Slovanski pregovor *** »Prvi človek, kije nasprotnika zadel z žalitvijo namesto s kamnom, je bil začetnik civilizacije.« Sigmund Freud *** »Kar misliš reči, reci jutri.« Japonski pregovor *** »Če lahko zaslužiš srebro z govorjenjem, lahko zaslužiš zlato z molčanjem.« Grški pregovor *** »Da bi držali besedo, je najbolje, da je sploh ne damo.« Napoleon Bonaparte *** »Človek sije izmislil govor, da zadovolji svojo notranjo potrebo po pritoževanju.« Lily Tomlin *** »Preveč besed je premalo misli.« Stanislav Šimič *** »Beseda je žebelj, na katerega obesimo misel.« Henry Ward Beecher Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radi-o-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 26. februarja. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kuponč-kom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarjajo Založba Učila. Zdaj pa veselo na delo. Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Neja Horvat, Grajenščak 61 A, 2250 Ptuj. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Qelix UČILA Foto: smesno.si 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 23. februarja 2018 najlepše je doma jiaj p mv-iA y jj j 7j JJ NAJLEPŠE JE DOMA! |Odlične ideje za vaš dom na 84 straneh! Kaj je novega v DNEVNIH SOBAH Čas je za NOVE ZAVESE TROJNI NAMIG: izberite pravo PREPROGO PIKA NA I: SPOMLADANSKO ČIŠČENJE je pred vrati Pri slavnih doma: STING V prodaji od 26. februarja www.revijadom2.si MEDIA 24 Izberite najboljše. Postanite imetnik kartice zvestob Radia-Tednika PWj. Izkoristite ugodnosti pri T 50 ponudnikih najrazličnejših storitevinizdelkov ter prihranite vse do 50 %! kartica zvestobe Radio-Tednik Ptuj ««i i. * * 000001 Janez Novak m i Biti član Kluba Radia-Tednika Ptuj se splača! Kartico zvestobe lahko naročite v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena kartice je zgolj 20 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 15 evrov. Veljavnost kartice je 1 leto. Več informacij na www.tednik.si in www.radio-ptuj.si Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam, razžagana na 25, 33 ali 50 cm. Brezplačna dostava. Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. Tel. 041 893 305. ODKUPUJEMO hlodovino hrasta. Vlado Medved, s. p. Tel. 041 610 210, www. gozd-bioles.si PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. ZAPOSLIMO disponenta za organizacijo prevozov v domačem in mednarodnem transportu. E-mail: info@lamot.si, tel: 040-296-391 DOM IN STANOVANJE V NAJEM oddamo enoinpolsobno stanovanje na Volkmerjevi cesti 65 na Ptuju. Telefon 031 503 142 ali 041 69 29 69. NEPREMIČNINE LJUDSKA UNIVERZA ORMOŽ Svet zavoda Ljudske univerze Ormož, Vrazova ulica 12, 2270 Ormož, skladno s 30. členom Zakona o izobraževanju odraslih (Ur. l. RS, 6/18), 53. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS, 16/07, s spremembami) ter 19. členom Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Ljudska univerza Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 19/14) razpisuje delovno mesto DIREKTORJA/DIREKTORICE Razpisni pogoji, ki jih morajo kandidati/kandidatke obvezno izpolnjevati: • ustrezna izobrazba (najmanj izobrazba, pridobljena po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje), • pedagoško-andragoška izobrazba, • strokovni izpit, • 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta v izobraževanju odraslih, • priložena vizija poslovnega in programskega razvoja za mandatno obdobje. Kandidati/kandidatke morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Kandidati/kandidatke morajo k prijavi priložiti življenjepis, potrdilo iz kazenske evidence o nekaznovanosti ter potrdilo sodišča, da oseba ni v kazenskem postopku. Izbrani kandidat/kandidatka bo imenovan/-a za dobo 5 let. Kandidati/kandidatke pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v zaprti ovojnici z oznako »Ne odpiraj/za Svet zavoda« na naslov Svet zavoda Ljudske univerze Ormož, Vrazova ulica 12, 2270 Ormož, v roku 15 dni od objave tega razpisa. Vloga bo štela za pravočasno, če bo zadnji dan roka oddana na pošto s priporočeno pošiljko. Kandidati bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v zakonitem roku. Svet zavoda Ljudske univerze Ormož 2 GLASBO DO SRCA PRODAM trisobno stanovanje v bloku, v centru Ptuja, CMD 5, 3. nadstropje. Stanovanje je bilo adaptirano l. 2000, je vzdrževano, svetlo, vgrajena so novejša PVC-okna z roletami in vhodna vrata. Stanovanje zajema 3 sobe, kuhinjo, kopalnico, wc, dva balkona oz. loži in en francoski balkon, k stanovanju spadata ozimnica in drvarnica. Blok, zgrajen l. 1961, je dobro vzdrževan, nova fasada, urejena streha. Tel.: 070-770-234. Bodite V Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 2$. uro na radiu Ptuj. ZARADI zmanjšanega števila govedi prodam krmilo TL PIT 40 MOKA. Cena po dogovoru. Tel. 051 807 940. KUPIM traktor in pripadajoče priključke. Telefon 031 851 485. www.radio-tednik.si RAZNO PRODAM zavese, primerne za vsa okna, znamke Velana, ugodna cena. Telefon 031 400 950. Lepi spomini ne bledijo! TU líswmo mr WAuar^M Ctonfc li ntt* UHrtri tin-fatua 3) XlMn».nin*f intno, ptjjjj litrio o Kirth™ dre-rf teti» SI ÚHndnatliBil! Ji i«l|Ain Umi I1J «MUBI *t 51 t. ¡uníjn 1979 1 DauUT UlHfTV* PETO BRIGADIRSKO POLETit V MČIW PTUJ Za zdravo pitno vodo v Halozah S MJf XDMItM K ZKS P1UJ Premalo dogovarjanja z nosilci delegatskega sistema! ifllflp IsSSÉISES Milan Kneževič kandidat za sekretarja medobčinskega ■ ■ sveta Z KS Maribor Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovalivas ali vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatn.0 darilo podarite sorodniku, znancu! Ker temelji prihodnosti težijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. | 3838898114427 petek • 23. februarja 2018 Oglasi in objave Štajerski , 23 TOREK 27. februar 7:30 Glasbena osmica (slo.), pon. 8:05 SKL S23E19, pon. 8:30 Utrip Ormoža 9:40 Pomurski tednik 10:10 Kuhinjica, pon. 10:35 Glasba za vse, pon. 11:05 Pogled nazaj, pon "" ikvenca, pon. ortnik leta 2017, pon. 11:25: 11:45' __________________ 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 Povabilo na kavo: Oton Mlakar, pon. 12:55 Sport(no): Marjan Lenartič, pon. 13:25 Dora: Alen Kobilica, pon. 14:20Videostrani 17:40 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Glasbena osmica (tuja),pon. 19:00 Boksarski magazin S03E03, pon. SREDA 28. februar 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon. 8:05 SKLS23E19, pon. 8:30 Utrip Ormoža, pon. 9:40 Pomurski tednik, pon. 10:10 Kuhinjica, pon. 10:35 Glasba za vse, pon. 11:05 Povabilo na kavo: Oton Mlakar, pon. 11:35 Sekvenca, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 Gostilna »Pr Francet«, pon. 13:20 Pogled nazaj, pon. 13:40 Sport(no): Mi ' ' 14:10 Videostrani Lenartič, pon. ________________________Oton Mlakar, pon. 21:25 Charlie Chaplin: V gledališču, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Da/tur: Vojna za vodo, pon. 23:55 Videostrani ČETRTEK 1. marec 7:30 Glasbena osmica (slo.), pon. 8:05 SKL S23E19, pon. 8:30 Čas za nas tabornike, pon. 9:10 Kuhinjica, pon. 9:35 Sekvenca, pon. 9:55 Pogled nazaj, pon. 10:25 Glasba za vse, pon. 10:55 Cista umetnost - februar,_pon. 11:15 Sport(no): Marjan Lenartič, pon. 11:45 Potovanje na luno, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 Povabilo na kavo: Alen Hodnik, pon. 13:05 Utrip Ormoža, pon. 14:05 Pomurski tednik, pon. 14:35 Videostrani 17:40 Kuhinjica 18:00 Ptujslca kronika, pon. 18:25 Eoral 18:35 Cista umetnost - marec 18:55 Povabilo na kavo: Alen Hodnik, pon. 19:35 Sekvenca, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Portal, pon. 20:40 Glasbena osmica (tuja) 21:15 Komunalno podjetje Ptuj, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Okus Posavja, pon. 23:35 Videostrani 13:40 Športno): Marjan Lenartič, pon. 14:10 Videostrar' 17:40 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Povabilo na kavo: Alen Hodnik 19:05 Glasbena osmica (slo.), pon. 19:40 Cista umetnost - februar, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Sekvenca, pon. 20:40 Pogled nazaj, pon. 21:00 Boksarski magazin S03E03, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Vsega je kriva Nina, pon. 23:45 Videostrani Ptujska televizija PETV, T: 02 590 880 28, info@petv.tv, www.petv.tv Naročite Štajerski PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV [" j Zflruiena desnica I 5fcupnj tela Airia fti^M BilFijnCiKfrgltr» I ¡jAfBtnfrOt I t K IHSIilOI V\() Titove Jovanke No»! dokumenti iz beograitkih ar hi »o v Kako so &„|anc, Ribi^č ¡„ Kardelj poiiliali ¿ovanko Brot v norišnico Bb» nasledil Angelo Merkel J intej-vju: Andrej M www.reporter.si DOSJE - Lobisti v parlamentu: kdo lobira in koliko pri tem služi POLITIKA - Združena desnica: skupna lista Kanglerja in Primca INTERVJU - Andrej Vombergar: nogometaš, ki je prišel iz Argentine OSEBNO - Vida Petrovčič: televizijska voditeljica in novinarka 0S:00 Kronika i7. občine I k lin ik ¡0:30 Gostilna pr' Francct' 11:30 Oddaja iz preteklosti J 3:00 Video strani J5:00 Italijanska trgovina - v živo ! 8:00 Oddaja iz občine Majšperk 20:00 Seja sveta občine Duslnnk 21:30 Kronika iz občine Dc strti ¡k 23:00 Video strani PROGRAMSKI NAPOVEONIK več na spletni strani www.siptv.si 08:00 Veseloigra - Moža je zatajila 09:30 Ljudski pevci se predstavijo 11:00 Utrip t z Ormoža 12:00 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz preteklosti 20:00 Avtističnih 11 21:20 Utrip iz Ormoža 23:00 Vidco strani SIP I 08:00 S pesmijo v novo leto 10:00 Oddaja iz občine Slaiie 11:05 Gostilna pr* Francct' 12:30 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo ' 18:00 Kronika iz občine Starše 20:00 Kronika iz občine Hajdina 21:00 S pesmijo v novo leto 22:30 Sreda v sredo | 23:30 Video strani program v živo tudi preko spieta: www.siptv.si Uredništvo: Dornava 116d. 2252 DORNAVA; inlo@siptv.si kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarkeling d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340 www.tednik.si Vsak naročnik dobi: • 20% popust pri malih oglasih • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava na dom. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas, so vezi močnejše, ki za vedno so nas združile, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. SPOMIN Marko Klemenčič IZ PODGORCEV 25 27. 2. 1998-27. 2. 2018 Za vedno ostajaš z nami, dragi Marko - v naših srcih, na vseh naših poteh. Hvala vsem, ki kakor koli počastite spomin nanj. Njegovi domači Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni... Hvaležni, da ostali so živi spomini, vemo - kot angel si, z nami potuješ vse dni, vedno med nami si... V SPOMIN Danes mineva 6. leto, odkar bilo nam je odvzeto tisto, kar bilo je najbolj sveto - naša draga Jožica Slaček IZ DRAGOVIČA 10, JURŠINCI Hvala vsem, ki ji prižigate svečko in se z lepo mislijo spomnite nanjo. Večno hvaležni, ker bila si z nami ... Tvoji najdražji Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ... Tiho, kot je živela, je mirno zaspala naša najdražja mama, babica in teta Ljudmila Jerenko ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 28 IZ PTUJA Za vedno boš ostala v naših srcih! Od nje se bomo poslovili v družinskem krogu. Hčerka Karmen, vnuka Sanja in Mitja in vsi njeni Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je ... OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 90. letu zapustila naša draga mama, tašča, omica, prababica, sestra, teta, botra, svakinja Marija Cuš IZ HLAPONCEV 24 Od nje se bomo poslovili v sredo, 28. februarja, ob 13. uri na juršinskem pokopališču. Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 9. uri. Molitev za pokojno bo v torek, 27. februarja, ob 18. uri. Njeni najdražji Umrli so \ * k_ Štefika Hrnčič, roj. Veit, Cirkulane 85, roj. 1933 - umrla 15. februarja 2018; Vladimir Zagoršek, Dornava 145, roj. 1932 - umrl 16. februarja 2018; Kristina Toplak, roj. Selinšek, Stogovci 1 A, roj. 1932 - umrla 17. februarja 2018; Karel Dvoršič, Placar 43 C, roj. 1933 -umrl 1 7. februarja 2018; Monika Bogme, roj. Fideršek, Ptujska Gora 7, roj. 1931 - umrla 18. februarja 2018; Janko Sirc, Podgorci 24, roj. 1949 - umrl 20. februarja 2018; Ivan Hržič, Mihovci pri Veliki Nedelji 28, roj. 1941 - umrl 20. februarja 2018; Marija Haložan, roj. Šalamun, Majšperk 112, roj. 1932 - umrla 20. februarja 2018; Marija Gajzer, roj. Kukovec, Zabovci 16 B, roj. 1927 - umrla 20. februarja 2018; Anton Polajžer, Pobrežje 58, roj. 1934 - umrl 21. februarja 2018; Franc Zinko, Bolečka vas 6 C, roj. 1946 - umrl 22. februarja 2018. www.tednik.si Stajerskite IStajerskitednik Stajerskitednik Štajerski v digitalni knjižnici: WWW.dlib.9 Ptuj • Sojenje za uboj Marina se bliža h koncu „Če imam kaj s tem, grem takoj na električni stol" Sojenje Francu Vajdi in Andreju Bagariju za uboj Srečka Marina se bliža koncu. Na četrtkovi glavni obravnavi je pred sodišče stopila izvedenka psihiatrične stroke Marga Kocmur. Izvedenka je na predlog sodišča ponovno pregledala oba obdolžena in ocenila njuno duševno zdravje. Za obdolženega Bagarija je diagnostifi-cirala prisotnost trajne osebnostne motnje mejnega tipa, tako imenovano borderline. „Sodeč po medicinski dokumentaciji so za obdolženega značilna dalj časa trajajoča čustvena nihanja. Menim, da se Bagari kaznivega dejanja spomni. Sicer ne v celoti, vendar se ga. Spomni se tudi Vajdovega početja. Zaradi občutka krivde je nekatere stvari izbrisal iz spomina. O tragičnem dogodku mu je bilo težko govoriti," je pojasnila izvedenka Kocmurjeva. Vajda, ki ga je izvedenka psihiatrične stroke prav tako pregledala, ocene zdravstvenega stanja ne priznava. Izvedenki je očital, da je bil pregled pavšalen in je trajal premalo časa, da bi lahko natančno podala diagnozo njegovega duševnega zdravja. „Kako ste lahko v 30 minutah ocenili, kakšen človek sem jaz? Dogodek se je zgodil v moji hiši, pa me niste hoteli poslušati. Želim samo vedeti, kaj se je dogajalo v moji hiši, medtem ko sem spal. Nekaj so mi podtaknili v pijačo. Ne vem, kaj. Dogodka se ne spominjam in ne zavedam, ker sem spal. Bil sem omamljen. Če sem imel kaj pri umoru Srečka, lahko grem takoj na električni stol. Pripravljen sem tudi na preizkus na detektorju laži," je v solzah govoril Vajda in omenjal, da naj bi pokojnega Srečka Marina med okrutnim dejanjem tistega usodnega junijskega dne tudi spolno zlorabili. Vajda je sodišču predlagal izvedbo nekaterih novih dokazov. Med drugim, da bi v njegovi hiši, kjer se je zgodil umor, izvedli rekonstruk- ŠtajersteTEm IIK www.tednik.s i Stajerskitednik Stajerskitednik Obtožena Franc Vajda (levo) in Andrej Bagari Foto: Gabriel Toplak cijo dogodka. Nadalje je predlagal postavitev novega izvedenca za področje psihiatrične stroke in postavitev psihologa, ki bi ga pregledal v stanju hipnoze. Dodal je, da je pripravljen tudi na test s poligrafom. Predsednica petčlanskega senata, v katerem sta dva sodnika profesionalca in trije sodniki porotniki, okrožna sodnica Katja Kolarič, je Vajdove dokazne predloge zavrnila. Naslednjo glavno obravnavo bo razpisala za 8. marec, ko bodo govorile stranke, izvedenec medicinske stroke pa bo odgovarjal na vprašanje o čim bolj točnem času nastopa smrti Srečka Marina. Mojca Zemljarič Maribor • Roparji banke in zlatarne identificirani Roparji so bili do oškodovancev zelo nasilni Mariborski kriminalisti so izsledili osumljence oboroženega ropa zlatarne v Mariboru februarja 2013 in banke oktobra lani. Za prvim naj bi stala državljana Hrvaške in Srbije, v drugem primeru naj bi bila oba državljana Srbije. »Obema primeroma je skupno, da sta bila izvedena izjemno nasilno. V obeh primerih je bilo uporabljeno strelno orožje in povzročena večja premoženjska škoda, pustila pa sta nedvomno tudi grozovite posledice na udeležencih, ki so bili zaradi tega izjemno travmatizirani,« so sporočili mariborski kriminalisti. Robert Munda, vodja sektorja kriminalistične policije na Policijski upravi Maribor, je pojasnil, da so v začetku letošnjega leta preiskali kaznivo dejanje ropa, ki je bil pred petimi leti storjen na škodo ene izmed mariborskih zlatarn. Zlatarno oropala Srb in Hrvat: eden na begu, drugi priprt »Ropa sta utemeljeno osumljena 38-letni Hrvat in 42-letni Srb, ki sta zaposleni grozila s pištolo, dejanja pa izvršila na zelo brutalen način. Protipravno sta si prisvojila večjo količino nakita in denar v skupni vrednosti 62.000 evrov. Storilca sta pobegnila v Srbijo in sta bila še ne-dolgo tega za nas nedosegljiva,« je dejal Munda. Kazniva dejanja sta izvrševala na širšem območju Evrope. Eden od njiju je tačas v priporu v Franciji, njegov sostorilec je še vedno na begu. Osumljena sta v dopoldanskem času prišla do vhodnih vrat zlatarne, ki so bila zaklenjena. Odprla jima je 42-letna uslužbenka in med ogledovanjem razstavljenih artiklov sta ji zagrozila z manjšo črno pištolo. Eden jo je kasneje z roko tudi prijel za vrat in jo v zadnjem prostoru vklenil s ko- Večina storilcev z Zahodnega Balkana Munda še pravi, da je bilo poleg nasilja v obeh primerih uporabljeno strelno orožje in povzročena večja premoženjska škoda. Tudi udeleženci so bili izjemno travmatizirani. »Ugotavljamo še, da je večina storilcev najhujših premoženjskih kaznivih dejanj na območju naše policijske uprave, lahko pa tudi širše, z območja zahodnega Balkana. Prav zato so naše aktivnosti intenzivno usmerjene v preprečevanje in sledenje,« je dejal Munda in sklenil, da sta obe preiskavi zahtevali tudi mednarodno sodelovanje, s čimer so prišli do identitete storilcev. vinskimi lisicami. S samolepilnim trakom sta ji tam oblepila tudi noge in prelepila usta. Preden sta pobegnila, sta uslužbenko zaklenila v zlatarno. Zaposlena je sprožila alarm in začela klicati na pomoč. Storilca so identifi- Tyrševa ulica, kjer je bil izvršen rop zlatarne. Foto: Gabriel Toplak cirali na podlagi sledi v Nacionalnem forenzičnem laboratoriju v Ljubljani. Roparja banke še vedno v rodni Srbiji V drugem primeru gre za rop banke v Turnerjevi ulici oktobra lani. Izvedla sta ga državljana Srbije, ki sta prav tako uporabila orožje. Bila sta tudi nasilna, ukradla pa sta okoli 90.000 evrov. »Z grožnjami, podkrepljenimi z uperjenim orožjem, sta od uslužbencev zahtevala denar iz blagajn in trezorja. Med begom sta se fizično uprla tudi varnostniku in kasneje pobegnila v tujino. Še vedno se nahajata v Srbiji,« je dejal Munda. Sledi s kraja kaznivega dejanja so poslali na Nacionalni forenzični laboratorij v Ljubljani in pridobili identifikacijo storilcev, ki uporabljata različne identitete. V sklopu nadaljnje preiskave so v sodelovanju s tujimi varnostnimi organi ugotovili, da so imeli nemški varnostni organi istega storilca v postopku oktobra lani zaradi ponarejanja listin, kršitev zakonodaje o orožju in ilegalnega prebivanja. Z njim je bil 30-letni moški državljan Srbije, za katerega so nesporno ugotovili, da je sostorilec tega ropa. Gabriel Toplak ■cs C? C?* "C? ' o " ~ Cd Cb 3 Rodile so: Vanja Ernejčič, Hlaponci 44, Polenšak - deček Tim; Lena Simonič, Miklošičeva ulica 1, Ptuj - deček Niko; Sanja Kešpert, Kungota pri Ptuju 61, Kidričevo - deček Maj; Valentina Ranfl, Ciril-Metodov drevored 15, Ptuj - deklica Izabel; Žana Vraz, Vegova ulica 28, Kidričevo - deklica; Nina Vindiš, Podlehnik 5 G, Podlehnik - deklica Lara; Gabrijela Milec, Bukovci 26, Markovci -deček Kevin; Anja Žnidarič, Tibolci 21 B, Gorišnica - deček Adam; Snežana Šmigoc, Podlehnik 6 A, Podlehnik - deklica Zala; Lidija Benko, Svetinci 7 A, Destrnik - deklica Tinkara; Nina Nemec, Sveti Tomaž 20, Sveti Tomaž - deklica Ajda; Irena Jovanovska Pleste-njak, Črni Vrh 32, Polhov Gradec - deček Maksim. o * -.ÀCb , o o C tb« C?« o 1 -M^O^rT CS Kadar Matija zmrzuje, še 40 dni mraza prerokuje. Danes bo na Primorskem občasno delno jasno, drugod pretežno oblačno. Veter bo postopno slabel. Najnižje jutranje temperature bodo od -15 do -8, na Goriškem in ob morju okoli -5, najvišje dnevne od -4 do -9, po nižinah Primorske okoli 0 °C. Do vključno četrtka bo mrzlo. 4 dnevna napoved za Podravje Torek Sreda Četrtek Petek 27.02.2018 28.02.2018 01.03.2018 02.03.2018 * # m. 4» -8 -16 -17 -5 Dopoldan Oopotfsn Dopoldan -6 -6 -4 1 -1 Popoldan Popoldan Fopcfldan PopoWsn Rj B V ï> I strešica 3 4T1V& Hitrost vetra 3 ntfs Htrosí vetra 3 mfs