Naročnina znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din. Posamezna itev. i Din UREDNIŠTVO: telefon številka 21 UPRAVA: telefon številka 28 Štev. rač. poštne hran. 12.549 lzHa|a vsako nedeljo MURSKA ' "i ' . 0! £: KRAJINA Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko Cena oglasov Na oglasni strani: cela stran 500 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust. UREDNIbTVO in UPRAVA v Murski Soboti. »r --m I. LETO Murska Sobota, 5. iunlja 1932. Rokopisi se ne vraCafo ŠTEV. 14 Ne obupati! Pri nas se je začela gospodarska kriza pravzaprav še le lani koncem poletja, torej nekako tiste mesece, ko smo dobil novo trgovsko pogodbo z Avstrijo. Avstrija je bila do tedaj najboljši kupec za našo živino, živinoreja pa je naš edini dohodek. Seveda Avstrija, ki ima sama zadosti ne-volj, je hotela s to novo trgovsko pogodbo zaščititi svojega kmeta, da bi boljše prodal svoj pridelek, v prvi vrsti živino. Udarili so nas. Poprej svoboden izvoz naše živine so omejili na gotovo število letno, ki za celo našo državo ni dosti večje, kot se je poprej izvažalo samo iz Prekmurja. Pri našem gospodarstvu je postala radi tega velika zmešnjava, posebno pa pri naši živinoreji. Lanska suša, krme ni bilo, slame malo, hlevi polni, živine pa se ni moglo prodati. Cene so padle rapidno. Vsakdo je prodal, kar je pač mogel, naprej pa ni več krmil. To velja najbolj za svinjerejo. Kdo bo še krmil svinje, saj nimajo nobene cene, saj ni vredno se truditi, so pravili. Res so bile cene svinjam do marca precej nizke, potem so se pa začele dvigati, da so že skoro dosegle višino cen, ki so bile pred letom. Sedaj so cene za svinje precej dobre, svinj pa naši kmetje nimajo, ker so že v jeseni obupali in jih niso več krmili. Sedaj pa imajo teleta prav slabo ceno. Ni čudno. Pred leti se je v tem času začelo izvažanje telet v Italijo, po dva do tri vagone na teden. In letos ? Za enkrat je sploh nemogoče pošiljati teleta v Italijo, ker se jih tudi ta brani z visokimi carinami i. t. d., da pomaga svojim kmetom. Kaj bo z našimi teleti in cenami, še za enkrat ne moremo prerokovati. Radi tega pa še ne obupati, kot v jeseni pri svinjah. Sliši se, da ljudje prodajajo kar vsa teleta, ne da bi skrbeli za naraščaj. To je jako nepremišljeno. Dober naraščaj obdržite za pleme, iz hleva pa odstranite vse, kar se vam ne ižplača držati, posebno, krave jalovice, ali krave s slabim naraščajem in si vzgojite samo dobro živino, da se držanje res rentira. Boljše malo živine, pa to dobro, ker dobra živina bo še Našim prijateljem in somišljenikom! V kratkem času svojega obstoja je tednik »Murska Krajina" postal važno glasilo za vso našo pokrajino ter je dosegel nepričakovano velik razmah. Da bo pa še bolje služil svojemu namenu in še uspešneje branil interese našega ljudstva, smo čutili potrebo dati listu širšo podlago in večji razmah s tem, da smo povečali število sodelavcev in sotrudnikov. Zato so v naš krog vstopili tudi javni delavci iz sreza Dolnja Lendava. Tako nastali konzorcij bo skrbel za čim boljši razvoj lista in čim uspešnejše delo med ljudstvom. Zastopnika konzorcija sta oba naša narodna poslanca gg. Benko Jožef in Hajdinjak Anton. Ko to sporočamo našemu ljudstvu, izjavljamo, da smo naročnino lista znižali z današnjo številko na letnih 30 Din. S tem bo-demo omogočili, da si list vsakdo lahko naroČi. Vse naše somišljenike in prijatelje lista pa prosimo, da store vse, da se bo krog naročnikov in čitateljev povečal do zavidanja vrednega števila. Konzorcij. POLITIČNI PREGLED f\ Jugoslavija. Narodni poslanec župnik Janko Barle je odložo poslanski mandat. Cerkvena oblast je zahtevala od njega, da se mora odreči ali mandatu ali pa župniji. Pri vsakih volitvah so bili v slovenskih krajih izvoljeni v parlament tfldi župniki, katerim pa je cerkvena oblast dozdaj dovolila, da so obdržali svoje župnije. — Na Cetinju je bilo politično zborovanje, na šterom se je organizirala J. R. K. D. za Zetsko banovino. Zborovanja se je vdeležo tfldi minister Ivan Pucelj. V svojem govori je ob-sodo delovanje onih ljudi, šterim ni za narodno i državno edinstvo, i ki zastrupljajo s svojo brezvestno agitacijo male dflše, da bi jih pridobili za svoje strankarske interese. — V Ljubljani se je vršilo zborovanje delegatov Narodne strokovne zveze, na jterom so se zbrali zastopniki narodnih delavcev. Kriza je na vsem sveti najbolj zadela delavce. Tfldi pri nas vlada že brezposelnost i pomanjkanje. Naša podjetja počivajo i delavci so brez dela. Bremena, ki jih nalaga kriza, se morajo pošteno porazdeliti na vse stanove. Ništerna podjetja pa so ustavila delo i odpfistila delavce, akoravno so izkazala prav toliko dobička, kak v dobrih časih. Parlament bi mogao skleniti takši zakon, da se strogo kaznujejo vsi podjetniki, šteri so brez vesti, i šteri delavcem ne dajo živeti. Narodni delavci so stopili v novo vsedržavno stranko i dali pri volitvah poslancem najmanj 15.000 glasov. Zato imajo pravico zahtevati, da imajo v tej stranki tfldi svojo besedo. Vkljub temu nimajo zdaj v narodni skupščini nobenega svojega zastopnika. Delegati so počastili tfldi predsednika Rudolfa Juvana ob njegovi petdesetletnici i priznali, da ima največ zaslug za organizacijv narodnih delavcev. — Ministerski svet. je dovolo dravski banovini, da sme najeti posojilo 14 milijonov dinarjev za zgradbo ceste Ljubljana— Litija— Radeče. Dela so se že pričela. Zaposleno bo velko število brezposelnega prebivalstva iz litijskega in laškega sreza. — Čim bodo prilike dopuščale, se bo pričelo z zgradbo unske železniške proge Bihač—Knin. Pričetek dela se zadržuje, ar gradbeno podjetje, štero je sklenilo z državo pogodbo imela Vedno svojo ceno. Posebno pri svinjah, te se bodo pri nas še vedno dobro prodale, ker že imamo pri nas dobro razvito klavniško industrijo. Ne pustite se hujskatil Pred nedavnim sem slišal na Goričkem, da se ljudi še sedaj hujska, naj ne krmijo več svinj, kot jih za doma rabijo, češ, da ni vredno. Takega hujskača vprašajte, odkod bo potem dobil naš kmet denar, Če ne bb imel ničesar prodati. Smo pač v hudih časih. Pri teh nevoljah ljudje, ki so v stiskah, verujejo vse kar slišijo. Največ pač razburja vse velika razlika v cenah pri blagu kar kmet proda in pri tem, kar si mora kupiti. Tudi to se bo po malem uravnalo. Pri manufakturi se že padec cen pozna. Treba je razbiti različne truste, da bo pri fa-brikah svobodna konkurenca, pa se bodo razmere cen hitro spremenile. Nekaj podobnega smo doživeli med vojno, samo v obratnem smislu. V trgovinah so ostale cene enake, cene kmetijskih pridelkov pa so stalno rasle. Sedaj pat se je to obrnilo. Ne pričakujte, da nam bodo gospodarsko krizo rešili drugi, rešili jo bomo sami s svojim delom in vztrajnostjo. Ne obupati, hujskačem pa pokažite vrata! radi svetovne finančne krize ne more priti do potrebnih denarnih sredstev. — Narodna skupščina bo sklicana za 2. junij, senat pa za 9. junij. Na dnevnom redi bo razprava o občinskem zakonu i predlog o definitivni likvidaciji žitnega režima. Nemčija. V ospredju političnega življenja so žalostni dogodki, šteri so se odigrali v pruskem parlamenti. Ko se je vršila dne 25. maja seja, se -je včasi spočetka že opazila v parlamenti velka napetost, ki se je od minute do minute povečala. V ostrem besednem boju so bili komunisti i narodni socialisti. Konec tega je bio splošen pretep, šteri je trajal nad pol ure. Upostošili so dvorano, razbili pohištvo, stene, kipe i dragocene slike so bili pomazani s krvjov i črnilom. Med razbitimi klopmi so ležali ranjenci v mlaki krvi nezavestni. Največ ranjen-cov imajo komunisti. Vzrok, da je prišlo do teh žalostnih dogodkov, šteri postavljajo nemški parlament pred svetom v prav žalostno Iflč, je bila volitev predsednika pruskega deželnega zbora, za šteroga je bio izvoljen nek narodni socialist. Kakor je bilo pričakovati, so našli ti dogodki odmev po vsej Nemčiji. Prišlo je do velkih spopadov med hitlerjevci i komunisti v različnih krajih, pri šterih je prišlo mnogo Ijfldi ob življenje, ešče več pa je bilo ranjenih. Politična napetost se v državi stopnjuje i so možna največja pre-senečanja. Italija. Kak poroča nek list je prišlo v Italiji v zadnjem časi do proti fašističnih demonstracij. V nekem kraji so se zbrale ženske i so vpile: »Dajte dela i kruha!" Razjarjene ženske so napadle višje fašistične osebnosti i jih pretepli. Tfldi v drugih krajih je prišlo do demonštra-cij i je morala nastopiti vojaštvo i policija, da1 je zopet upostavila red. — Kak smo že poročali so obiskale Rim visoke turške politične osebnosti. Ešče zdaj so italjanski listi polni navdušenja od tega obiska. Sklenjena je bila tfldi nova prijateljska pogodba med obema državama za dobo 5 let. Grčija. Položaj v državi, šteri je bio radi stavk i vladne krize, zelo na pet i nejasen, se je omilo, vendar pa ešče ni razčiščen. Stavka je delno ponehala, z največjo težavo se je sestavila tfldi vlada, ki pa je samo začasna. Naloga nove vlade bo, -da raz-pflsti parlament i da uredi državne finance, štere so v skrajno slabem stanju. Rumunija. Radi težavnega finančnega položaja namerava vlada skrajšati proračun za tretjino. Predvsem bodo baje zopet zmanjšane uradniške plače. Radi brezposelnosti se bo odvzelo dovoljenje za bivanjt v državi, vsem inozemskim delavcom, šteri so se po leti 1925 naselili v Romuniji. Avstrija. Nova vlada dr. Doll^ fussa se je predstavila parlamenti -A razvila svoj delovni program. VlaaS pod nobenimi pogoji ne bo dopflstih v Avstriji inflacije, V kratkem se bodo pričele trgovinska pogajanja z "Poljsko, Italjjo i Nemčijo. Španij«. Nemiri, atentati i na stija so v državi na dnevnem redu i ne mine skoro teden, da ne bi iprišlp do večji i manjših uporov. Zdaj zopet poročajo, da so odkrili v držaji novo revolucionarno gibanje i da je le malo manjkalo, da ni prišlo do nove velke revolucije. Ma veČih krajih so vrgli teroristi bombe ter povzročili mnogo škode. Bodočnost države je mrpčna i po vseh znakih sodeč je notranja ureditev države ešče prav daleč. »Nemremo vervair* pod tem naslovom so zadnje »Novi-ne", prinesle notico o gosp. poslancu Benku, Ces da je ob ipriliid neke debate izjavil, da je proti soboiki gimnaziji in proti slovenski univerzi ter prosi k temu primerno pojasnilo. Pisec notice se strašno moti ako misli, da bo na take besede g. poslanec molčal. Naj bo uverjen, da bo sledil notici primeren odgovor v prihodnji številki našega lista, ki bo temeljito razpršil njegove dvome enkrat za vselej. Poleg tega pa bo imel pisec priliko svoja sumničenja zagovarjati na pristojnem mestu. Murska Sobota i — Prim. Dr. Brandieu se je vrnil od svojega Študijskega dopusta (pri Cent rontgenololkem zavodu profesorja Dr. L. Popoviča v Zagrebu) in je zopet nastopil službo. — Vrtni koncert priredi sokolski jazz-orkester, v soboto dne 4. t. m. ob 8 uri zvečer v vrtu gostilne Benko. — Živinski i konjski sejm bo v pondeljek 6. t m. v Murski Soboti. — Ustanovni občni zbor podružnice „Soče" v M. Soboti. V nedeljo 29. maja se je vršil v Sok. domu ustanovni občni zbor podružnice .Soče" za Prekmurje. Udeležba je bila številna, kar potrjuje, da se je čutila velika potreba po tem društvu. Po globoko-čutnem nagovoru predsednika g. Kr, Pertota, civ. geometra v M. Soboti, sta se prečitala pozdravna brzojavka predsednika »Soče Matice" v Ljubljani, g. dr. Dinka Puca, in bodrilni dopis društva .Tabor" iz Ljubljane. Oba so člani sprejeli z občim odobravanjem. Za predsednika podružnice je bil z vzklikom enoglasno izvoljen priljubljeni narodni delavec g. civilni geometer Pertot Kristjan. — Javno kopališče v Zdravstvenem Domu~v~M; Soboti bVodprto javnosti od 4. junija dalje vsako soboto (za slučaj praznika pa v petek) od 14 ure do 19 ure. Cena kopalnim kadetn je 5 Din., prham pa 2 Din. Potrebno perilo in milo je prinesti s seboj. Za slučaj potrebe bo kopališče poslovalo dva dneva v tednu. C. občinstvo se opozarja, da se strogo drži predpisov v kopališču. Vhod pri malih vrtnih vratih. — Zdravstveni Dom v M. Soboti. — Razburljiv dogodek. Posestnica N. L. iz Goričkega je te dni prišla po opravkih v M, Soboto. Tfi pa le srečala svbjega moža, šteri že dalje časa hodi z neko vdovo. Ko je to videla je sklenila, da se bo nSd njo maščevala. Kfipila je precejšnjo količino ocetne kisline, ter je z njo hotela vdovo potiti, ko jO je srečala. K sreči so. ji steklenico izbili iz rok ter s tem preprečiti malo prehudo maščevanje ^ nid zapeljivo vdovo. V" t.< Dolnja Lendava — Telovo. Mnogo ljudi seje zbta- f, l« t letošnji telovskl procesiji. Otroci (osnovne in meščanske tole, deca iz ■ l[vrtca, gasilci iz vseh sosednjih vasi, t vojaštvo in številno občinstvo, vae to je nudilo lepo sliko Pri procesiji je vladal tokrat red. Škoda, da je dež motil te lepe verske obrede zunaj cerkve. — Usoda Hadifea. Kakor čujemo, je nek gospod izjavil, da se namerava mumijo kapetana Hadika pokopati. Ti glasovi so zanetili med lendavsko občinstvo precej vznemirjena in grajanja. Že nekoč, ko So hoteli prenesti Hadfkovo truplo V budimpeštanski piuzej, se je Lendava postavila po-koncu in ni dala iz svojega okrilja te znamenitosti. Hadiko«a mumija v ka* pelici Sv. Trojice na lepem griču nad mestom, s katerega je krasen pogled po vsej prekmurski ravnini in daleč na okrog, zgodovinska znamenitost, ki si je radi ogledajo tujci. Koliko šol, četo iz oddaljenejših krajev si je ogledalo to čudo. Lendavčani se upravičeno protivijo pokopu trupla, pač bi pa priporočali, da se še celo Olajša vstop v kapelo in se trata s truplom postavi v oskrbovanje, na kateri se že vidijo znaki razpadanja. Lendava ima več zgodovinskih znamenitosti fn bi bilo priporočljivo, da se omisli kak muzej in ustanovi društvo, ki bS zbiralo te zgodovinske reči ter jih hranilo, kakor je to drugod. Pa o tem več ob priliki Mogoče bi pa kdo prevzel iniciativo za uresničenje tega predloga. — Sokolski nastop. Dolnje-lendavsko sokolsko društvo bo Imelo svoj letni nastop 19. junija. Ta dan bo najbrž tudi tombola. Za prireditev se vršijo priprave, da bo nastop našega Sokola čim dostojnejši. DOPISI — Beltinci. Sokolsko društvo v Beltinci je uprizorilo dne 22. maja t, 1. v dvorani br. Zemliča štiridejansko igro od Manice Komanove: »Prisega o polnoči". V četrtek, na praznik Sv. Resnjega Telesa, je igro ponovilo. Obakrat je bila dvorana razprodana do zadnjega kotička, kar najbolj dokazuje, da mora biti gmotni uspeh prav dober. Kljub neznosni vročini, ki je vladala v dvorani z zastrtimi okni, je hvaležna publika pazljivo sledila izvajanju igre in je aplavdirala vsak do-broizvedeni prizor. Višek aplavza je doseglo II. dejanju, ki si ga je seveda tudi zaslužilo. Prosvetni delavci pri Sokolu v Beltincih, ki so se po skoro dvo letnem odmoru na odru, zdramili, so tudi pokazali, da se z dobro voljo in s samozatajevanjem da marsikaj doseCi. Najboljši dokaz k temu je posrečena vprizoritev kolikor toliko težke igre »Prisega o polnoči". Z pravo sokolsko disciplino bi se da(i seveda doseženi uspehi podvojiti, kajti nekateri igralci in igralke so prav dobre moči, ki bi se z dobro voljo Še izboljšali. Torej: složno na delol Zdravo! Dolnja Bistrica. Celo ves in celo okolico je pretresla grozna tragedija, štera se je zgodila v tiašoj Občini. Zet Peterec Jožef je v svaji lak zbiio svojo punico, da je 56 let stara ženska v par včrah vmrla. Že več let je od toga, ka se Peterec iz Trnja prtžettb na Bistrico. Ktik je v našiti krap pogosto, je tudi vGjore-kovoj drfižini prišlo večkrat do sva je, Mladiva sta morala iti na svoje, a todi tak je ne bilo prav i vsakša naj-menša reč je prinesla svajo i kreganje. Tak fe je zgodilo tiidi na usodni den. Joško }e ptišeo domov i si je šteo vzeti iz peči jesti. Vfceo je pa materi-fo šefico, To je bio povo^, da sta se zaČnola biti. Zet je naednok brsno punico 0od rebra i ženska je spad-nola v klet, krfe se je »darila na Stoki. Tak pravi Peterec. Zdravniki so ugotovolt, da je mcla ženska po- treta tri rebra, več znamenj vdarcov po čelom teli, na grli i močen vdarec po glavi i je lobanja počila. Te vdarec je bio smrten. Joško je odišeood hiše, na Telovo je bio v Gaberji, v petek zajtra pa se je sam prijavo na sodišči v Lendavi. Beltinci. V nedeljo dne 29. maja t. t je proslavila tukajšnja šestraz-redna osnovna šola »Materinski Man' z Obširnim sporedom, ki je vsnefooval nagovor, predavanje, deklamacije, igrice, telovadno tačko in petfje. Proslava se je vršila pod okriljem »Po-mladka Rrdečega Križa." Kot opazovalec si dovoljujem opozoriti gg. prireditelje, da je bil vspored z ene strani prebogat, a z druge strani premalo naštudiraa. Ta proslava se ne da pri-merjat! t ono v Upi, ki je bita res na višku. Polovica dobro ali vsaj povprečno riafctudiranih točk bi pač zadostovala in vsak udeleženec bi odnesel s prireditve prijetne spomine. Udeležba je bila z ozirom na pomembnost »Materinskega dneva, — prav pičla. Kse so bile matere, katerim je bila stavnost posvečena ? Zakaj se ni poskiibelo z boljšo reklamo, odeosno, zakaj se ni. cela stvar boljše organizirala? Uspeh ne bi izostali Gornj^ Lendava. Dr. Branko Lukman je nastopil mesto banovinske-ga zdravnika v Gornji Lendavi Ordi-nira vsaki dan. Ob Sobotah popoldne od pol 2 ure do 4 ure, ordtnira pri Sv. Jurju v gostilni Raffel. Ob nedeljah in praznikih so cene iste. Do sedaj je bil v mariborski bolnici in med tem več kot eno leto na porodniškem oddelku, Odranci. Naša šola košta lepe pfcneze, zato joj pa tfidi nega para daleč naokoli. Da bi občani bili bar malo razbremenjeni, je g. poslanec Hajdinjak zaproso za ppmoČ. Na njegovo prošnjo nam je g. bati dao na pomoč 20 jezer dinarov, pa tfidi mi-nisterstvo prosvete je obečalo 20 jezer dinarov. Zahvalujemo se g. bani za skazano pomoč pa tiidi g. poslanci za njegovo brigo. Filovci. Po smrti župan Horvata, spelavle županske posle podžupan OŠlaj Franc, šteri je od obČin-skoga odbora predlagani za župana. Želeli bi, ka bi se ta zadeva skoro rešila. Petešovci. Pri nas se vse pripravlja za ustanovitev Sokolske čete. Vfipam.o da se ustanovitev skem prič izvrši, da začnemo delati. Pomnilo poslanca 1. Udnik Ivan Čransovci, naduha Varoita Dol. Bistrica. Vaše listine sam dobo v roke. Zadevo vredlm te dni na finančnom ministrstvi. Rešitev Vam sporočim v »Murskoj Krajini«. 2. Kr. organizacija Lipovci. Vloga na sres. odbor je bila potrebna. Zadevo bomo na vsak način rešili ugodno za občino. 3. Z tttffflnt favliam vtem, ka bom odsimko davo odgovore v na3em listi »Murskoj Krajini«, zato ie v vašem interesi, da mate list, (z Ste« hitrej i najteže! za vse žvedite, ka se vas tiče 1 vaš tarilfta. HAJDINJAK ANTON. u___________ -Httditataa jfaffifto lemohracija. Sreski odbor J. R. K. D. dela. V tork 24. maja je meo dolnje-lendavski sreski odbor svojo drflgo sejo. Seji so prisostvovali skoro vsi odborniki od blfizi 4 daleč. Seja, štera je trajala nepretrgnjeao pet vdr, je skoro zgodovinskoga pomena. Edno je gotovo, da se je doedaj ešče nikdar ne tak temeljito razpravljalo od vseh naših zadev, štere zadevlejo naš narod v njegovom gospodarskom i političnom življenji, kak na toj seji. Po podrobnih poročilih, štere sta da-ta predsednik dr. Pikuš tn tajnik Horvat, so prišla na vrsto poročila g. poslanca Hajdfnjaka in odbornikov. Zanimiva so bila zlasti poročila podpredsednika Erjavca, Skoberneta, Trat-njeka, Ozmeca, Ošlaja, Ritlopa, Kiralja i dragih gg. odbornikov. V razpravi so bile zadeve naših cest, regulacije Mure, delavcov, vodne zadruge, agr. zemfje, živinskih serij i cen. Z najvek-čim obsojanjom se je gučalo tudi od raznih poročil, štere davlejo neodgovorni lildje na najvekša mesta i ž njimi škodijo interesom vsega našega ljudstva. Manifestirala se je ednodfil-nost v vseh točkah vseh političnih delavcov. Povdarjalo se je pa tfidi, da fe naša organizacija edina pred-staviteljica naroda s svojim posiancom i to svoje stališče bo todi znala braniti i zastopati vseširom, vsikdar proti vsakomi. Uspehi dela se Že kažejo i prle se ne henja z delom, dokeč se prekmurske razmere ne vredijo. Vsak-ši človek ma mesto v našoj stranki, profti hujskašom pa bomo tfidi znali nastopiti. Napravleni so bili v vseh zadevah jako važni sklepi, štere bo vodstvo stranke uresmčOvalo. Tej sklepi so velkoga političnoga pomena za nadaljni razvoj političnih prilik v našem srezi. Z najvekšim viipanjem, da na toj edinoj pravoj poti državnoga i narodnega jedinstva, po Šteroj bodi naša državna politika, najležej pridemo v boušo bodočnost tfidi ffii, se podavlemo na novo delo. Sreski odbor pozivle z edaim vse dobromisleče može i fante, kmete, Obrtnike, delavce, uradnike, trgovce i drfige stanove, da se zdrfižijo v močnoj organizaciji, Štero ma naša stranka. Zglasite se i vpišite se v svojoj krajevnoj organizaciji 1 Sreska organizacija J.R.K.D. v Dolnjoj Lendavi je mela do ustanovnoga občnoga žbota 32 krajevni organizaciji. Do toga časa je bilo v vseh kr. organizacijah 2176 članov. Po najnovejših poročilih pa se je Število Članov po-vekšalo za okroglo 400. Tak smo prestopili število 2500 članov. Krajevne organizacije so: Beltinci, Bratonci, Brezovica, Centiba, Crensovci, Dokležovje, Duigaves, Dol. Bistrica, Dol. Lendava, Filovci, Gan-Čani, Genterovci, Gornji Lakoš, Hoti-za, Ižakovci, Lipa, Lipovci, Mala Po-lana, Melinci, Nedelica, Kobilje, Kot, Odranci, Radmožanci, Dobrovnik, G. Bistrica, Gomilica, TurniŠče, Petešovci, Velka Polana, Srednja Bistrica i Strehovci. Najmočnejša organizacija ma 174 člane, najmenša pa 21. V nešternih organizacijah je zdrfiženih več občin. Ustanovilo se bo eš£e 6—7 organizacij. Pri posameznih organizacijah se stalno vpišfljejo novi člani. Vsem organizacijam« Pozivle-mo vse naše organizacije, krajevne Odbore i vse člane, da širijo nate glasilo ,Mursko Krajino\ štera bo tem lepša i bouša, s kem več naroč-nikov bo meta.' i \ . Dva dioda poslanca HajdU- njaka. G. poslanec Hajdinjak je meo na Telovo odvečera shode v Ižakov-cih i na Melttcft. Ni vsakšem shodi je bito prek sto Ijfidt. G. Poslanec je da* poročilo od svojega dela i dda skfipščine. Ppslfišalci so bili zado- L voljni i obej organizaciji sta se pomnožili z novimi člani. Dve novi organizaciji J. R. K. D. V petek sta bili ustanovljeni krajevni organizaciji v Pinici i Dolini. Prva ma 40 članov, druga pa 27, kde se je pa shod vršo že ob 10. včri zvečer, bo pa mela nad 50 članov. Poročala sta g. poslanec Hajdinjak i tajnik sres. org. g. Horvat. Predsednik ie v Pinici g. Pustaj, v Dolina pa g. Vida JanSi. Ljfidstvo vidi, da bo samo v organizaciji moč i se dosegnejo uspehi, zato se združuje po vseh občinah. IZ SVETA Či ešče ne veš . . . da se je pred kratkim v neki lyonski cerkvi odigrala strašen prizor. Med mašo se je neka ženska začela sprehajati po cerkvi. Ar je po vseh znakih sodeč znorela, so poklicali policista, da jo odvede. Ko pa jo je hoteo ta odvesti, je potegnila ifevol-ver i proti njemu ustrelila, a ga ni zadela. Med paniko, ki je nastala, je skočila k oltarju i začela daviti maš-nika. Le z največjo težavo so jo mogli ukrotiti. Pozneje se je doznalo, da se je žena obljubila, da bo šla vsak dan k trem mašam, če njen edini sin, ki je ležal težko bolan, ozdravi. Sin pa je prejšnji dan utnro i uboga mati je od same žalosti znorel*. da se je v bližini Šanghaja potopo angleški trgovinski parnik „IIiing". Okrog 50 potnikov, po večini Evropejci, je prišlo ob življenja. da $o v prejšnjem tedni izvozili iz Amerike za 75 miljonov dolarjev zlata, ki je po večini Slo v Francijo. da je pred nekaj dnevi za-padno v Južni Franciji sneg. Polja so pokrita z 15 cm debelo plast snega i obstoja nevarnost, da je vsa setev uničena. da je v Osijeku i okolici nastalo pred kratkim strahovito neurje. Med treskanjem i grmenjem se je ulita ploha, fla to je začeo razsajati vihar, ki je ruvao drevje i odnašao strehe. Mnogo ijfidt je bilo težje ranjenih, ipvori pa se, da je bilo tfidi več jfldl ubitih. da je na sveti v prometu 2.619.499 motornih koles, od teh odpade na Evropo 2 miljona 243.000, da je treba širit! „ Mursko Krajino«. SOKOL Popust na železnicah obiskovalcem vsesokolskega zleta v Pragi. Vsesokolskega zleta se bo gotovo udeležilo nad 800.000 ljudi, pretežno iz čehoslovaške, a v velikem Številu bodo prihiteli tudi iz vseh ostalih držav. Razven udeležencev sokolov se bodo izleta udeleiili tudi drugi gosti, ki bodo imeli z izkaznico Sokolske izložbe na čehoslovaikih Železnicah 33% ob prihodu in povratku, a na jugoslovanskih železnicah 50% popusta le pri povratku. Sokoiska izložba, pri kateri bo zastopan tudi Jugoslovenski Sokol, bo izredno zanimiva ter bo dostopna od 18. junij a do 10. julija 1.1. Posetniki izložbe se lahko okoristijo i j>OM«tOffi na Železnicah od 14. jumfo do 14. julija t. I. Izkaznica sokolife Izložbe, n je obenem tudi vstopnica k izložbi, se HMto nabav! pri Cehoslovaškem po- slaastvu in jvi vseh jugoslovanskih zastopnikih Praškega Velesejtna. KMETIJSTVO Sprejem gojencev v banovinsko vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru. Na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru prične novo šolsko leto dne 15. septembra t. 1. Šola je dvoletna. Z njo je v zvezi internat za gojence. Kolkovane, na celo polo pisane prošnje (kolek sedaj Din 25.-) za sprejem je poslati ravnateljstvu banovinske vinarske in sadjarske šole v Mariboru, do 20. julija t. 1. Prošnji se mora priložiti: 1. krstni list; 2. domovnica; 3. odpustnica, odnosno zadnje šolsko spričevalo; 4. spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne stopijo v zavod neposredno iz kake druge šole; 5. izjava staršeV, odnosno varuha (kolek Din 2.-), s katero se zavežejo plačati stroške Šolanja; 6. obvezna izjava staršev ali varuha (kolek Din 2.-), ki reflektirajo na banovinsko ali kako drugo štipendijo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem slučaju pa povrnejo zavodu sprejete zneske podpore iz javnih sredstev. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let ter najmanj z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Sprejemajo se predvsem pridni, dovolj nadarjeni, zdravi kmetski sinovi, ki ostanejo po končani kmetijski šoli doma. Sprejme se tudi nekaj ekster-nistov (izven zavoda stanujočih učencev). Pri vstopu v Solo napravijo mladeniči kratek sprejemni izpit iz slovenščine (ali srbohrvaščine) in računstva, katerega so oproščeni absolventi dveh ali več razredov meščanske ali kake nižje srednje šole. Hkrati se preišče njih zdravstveno stanje po zdravniku zavoda. Oskrbnina znaSa do preklica mesečno Din 400.- in se plačuje mesečno naprej. Pridnim sinovom, manj premožnih posestnikov, se po možnosti dovolijo popolnoma, do polovice ali tri četrtine prosta mesta v internatu. Prosilci za banovinsko prosto mesto morajo priložiti davčno ali občinsko potrdilo o velikosti posestva iti višini letnih davkov, i navedbo družinskih in gospodarskih razmer. Podrobnejša pojasnila daje ravnateljstvo šole. Prošnje za sprejem se rešujejo pismeno. Kako ravnati s plemenskimi biki. Plemenski biki bi morali imeti priliko, da se dnevno zadostno gibljejo v naravi. Biki, šteri stojijo vsig-dar v hlevi, postanejo leni, slabega mišičevja i hitro odebelijo. Taki biki piemenijo slabo, spfistijo se na kravo s vso svojo težjo in naenkrat je bik prežmeten i to že v časi, ko bi tno-gao biti najboljši za plemenjenje. Vse to je razumljivo. Bika začnemo rabiti za plemenjenje, ko tehta krog 400 kg. Po enem leti ima že nad 500 kg, posebno, če je bio vsigdar v hlevi privezan i ni imeo prilike, da bi se zadostno gibao pod milim i na svežem zraki, j>r tak bik nima zadosti močno rizvttegi mišičevja v zadnjem delu telesa i se pri plemenjenju spflsti na kravo, t vso svojo težo. Lahko rečemo, da obteži kravo z dve tretjine svoje telesne teže, to bi bUo pri 500 kg težkem! biki okrog 330 kg. Imamo pa le malo tak močnih krav, štere zditljo t