Kar mi že leta trdimo slovenskim kominformističnim pristašem, da jih namreč njihovi tržaški in rimski partijski voditelji — le malo po ovinkih — vodijo naravnost v Italijo, to potrjuje črno na belem kominformistični senator Ottavio Pas tore!
Sedaj pa Slovenci, volite komin-formistične liste v mestu in na podeželju, da vas bodo preklinjali še pozni slovenski rodovi!
Z volilnim pozivom, ki ti ga le dostavila občinska uprava, se na dan volitev javiš na določenem volišču.
ljavno osebno listino s sliko (osebna izkaznica, poštna izkaznica, potni list); v primeru da si brez take osebne listine, je dovolj, da te pozna član volilne komisije na tvojem volišču, ki zate jamči s svojim podpisom. Nato dobiš glasovnico, ki smo jo že objavili, in svinčnik ter se podaš v oddeljeni prostor, kjer opraviš svojo volilne* pravico.
Za Slovensko narodno listo v Trstu, na podeželju pa za Listo slovenske skupnosti boš pravilno glasoval, če prekrižaš s svinčnikom našo značko; pri tem moraš paziti, da ne sega križ, ki ga napraviš s svinčnikom, preko okvira, y katerem je naša značka; lipova vejica s helebardo v Trstu, na deželi pa zobčai sto kolo, kladivo in klasje. Na tržaški glasovnici je naša značka predzadnja v drugem stolpcu, na desni strani glasovnice!
Glasovnico nato preganeš in zalepiš (na deželi samo preganeš) in jo s svinčnikom vrneš predsedniku volilne komisije.
Tako si pravilno volil za Slovensko narodno -listo oziroma za Listo Slovenske skupnosti in napravil svojo narodno do'žnost!
volilna p a o p a ga n o a
VIDALIJEVA VLOGA
Poštnina plačana v gotovini.
Cena 25.— lir
Spediz. in abb. post. I. gr.
DEMOKRACIJA
Leto VI. - Štev. 20
Trst - Gorica 16. maja 1952
Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli- tel. 62»?5 Uprava; Trst, ulica S. Anastasio "Le - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnifla: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127
Izhaja vsak petek
Tudi ti si poklican
Neverjetno, a resnično je, da najdeš še vedno tu pa tam človeka ki je prepričan, da se ga bližnje volitve ne tičejo. Ce mu prigovarjaš, pa ti pametnjakovič odgovori: »To so vendar občinske volitve Kdo gospodari v občini, to je meni vseeno! V ostalem bodo pa že drugi poskrbeli, da pridejo na pravo mesto pravi možje.«
To večno zanašanje na druge, ta nezadostna zavest o pomembnosu osebnega soodločanja, je velika napaka.
Predvsem se moramo zavedati, da te volitve niso zgolj občinske volitve. Bodočnost našega ozemlja je še vedno neustaljena. Prisostvujemo stalnim nihanjem. Politični položaj v lastnih državah in o Italiji, pravzaprav navadne dnevnopolitične in kratkovidne špekulacije, vplivajo na zadržanje sil, katerim je zaupana uprava našega področja Svobodnega tržaškega ozemlja. Ko so potrebne demagoške parole za italijanske volivce, se ugodi Italiji; če je treba pobožati Tita, se zopet ugodi Jugoslaviji. Pot, ki jo ta politika hodi, je v osnovi nesmiselna in dvakrat toliko podere kakor zgradi. Seveda, predvsem v našo škodo!
In mi naj pri tem ostanemo brezbrižni? Namesto da bi jasno pokazali, kaj hočemo, naj vzbudimri vtis, da nam je vseeno, kaj in kako se z nami dela?
O tem bi morali razmisliti tisti ki se še niso dokopali do spoznanja, da je danes politika stvar, ki se prokleto tiče vSa-kega posameznika. Ze v lastni narodni državi je od oblasten odvisno, kako bo posameznik lahko živel, od rojstva pa do smrti. Od javne uprave je v glavnem odvisna njegova izobrazba, možnost zaslužka in blagostanje. Na mešanem področju, na kakršnem živimo mi, pa je položaj šq bolj zapleten. Preteklost nam dokazuje, da prav oblast odloča, čq posameznik lahko javno govori svoj jezik in celo, če sploh lahko nosi svoje ime, ne da bi mu ga menjavali kakor domačemu kužku. Da ne govorimo o pravici do gospodarskega obstoja, dela itd....
Način izvajanja oblasti pa je ved nc odvisen od ljudi, ki jo predstavljajo, in še posebno od onih, ki so poklicani, da tvorijo njeno voljo. V demokratični državi postavi ja te ljudi narod in volitve so prav tisto dejanje, s katerim izvaja narod to svojo pravico.
Mi nismo danes v položaju, da bi
Londonski sporazum
Obram;ba STO-j a in naše svobo|de je sveta stvar!
izbirali svojo vrhovno oblast, ki bi izdajala na našem področju za vse obvezne zakone. V posmeh demokraciji so na zadnji londonski konferenci sklenili, da naj dobi v tukajšnji upravi večjo besedo italijanska država, ne pa tukajšnje ljudstvo! Toda vkljub temu moramo pokazati svojo željo in voljo, da si to pravico pridobimo. Izraziti in uresničiti jo moramo vsaj tam. kjer nam je dostopna. In to je v naših občinah.
Toda bližnje volitve niso važne samo kot protest in kažipot za mednarodno ureditev lega ozemlja, za ohranitev njegove svobode in samostojnosti. V naših dneh imajo občine tudi veliko upravno, gospodarsko in socialno vlogo. Greši kdor misli, da je vseeno, kdo izvaja zadevne funkcije. Od občinske uprave je odvisno, če bo občin a zaposlevala domačine ali prišleke, če bo skrbela za dela v dobrobit domačega prebivalstva ali za jača-nje tujih naseljencev. Od najmanjšega obrtnega dovoljenja, delavske knjižice in popravila občinske poti, pa tja do izboljšanja skupnih pašnikov, o vsem odloča občina. V Trstu vidimo, da je od občinske u-prave odvisno, če bodo eni otroci zahajali k pouku v moderne in lepo opremljene prostore, drugi pa v stare, neprimerne stavbe. In še bi lahko naštevali nove in nove naloge ter probleme, v k<tterih ima občina prvo besedo.
Kdor pravi, da se ga vse to ne tiče, da mu je vseeno, ta je podoben noju, ki tišči glavo v pesek, prepričan, da ga nihče ne vidi in da mu zato nihče nič ne more. Toda človek ne sme biti noj, ne sme skrivati glave, medtem ko mu drugi pulijo perje ali se celo pripravljajo, da si ga privoščijo za pojedino! Človek ima oči zato, da gleda in glavo zato da misli.
Zato naj ne bo nikogar, ki se ne bi globoko zavedal, da je tudi od njega, in to prav osebno, odvisno, če bomo v tem usodnem trenutku pripomogli k ohranitvi Svobodnega tržaškega ozemlja, ki je neizogibni pogoj za vse, kar tukajšnji Slovenci želimo in potrebujemo ter k boljšemu gospodarstvu in u-pravi v naših občinah, od katerih je odvisert precejšen del našega vsakodnevnega življenja.
Ugleden londonski list je označil sporazum med Italijo ter Anglijo in Združenimi državami s starim rimskim rekom: »Gore so rodile, s) skotila se smešna miš!«
Londonska konferenca je po 40-dnevnem razpravljanju objavila poročilo o sklepih, ki jih zahodni velesili tolmačita kot brezpomembno popuščanje rimski vladi, ki ne bi smel razburjati in zaskrbljevati tržaškega prebivalstva in jugoslovanske vlade. Italija pa vidi v dogovoru uspeh svoje diplomacije in en korak naprej k uresničitvi italijanske želje po uničenju STO-ja.
Londonski dogovor moramo presojati z dveh stališč: z mednarodnega vidika mirovne pogodbe z I-talijo in z notranjega vidika začasne uprave angloameriške cone Svobodnega ozemlja.
MIROVNA POGODBA IN STO
OSTANETA NESPREMENJENA
Londonski sporazum ni formalno v ničemer menjal določb mirovne pogodbe, s katero je bilo ustanovljeno STO in s katerim je bila nje* gova neodvisnost in celotnost zajamčena od Varnostnega sveta Združenih narodov. Tako da je danes mirovna pogodba z Italijo v tržaškem vprašanju ostala nedotaknjena. STO obstoja v popolnem svojem stvarnem in pravnem obsegu neokrnjeno in samostojno, kakor je bilo med umetno inscenira-nimi marčnimi demonstracijami, ki so bile tako spretno izkoriščene od rimske vlade, da' je dosegla sklicanje londonske konference, na kate-, to je vrgla tržaški problem, zato da bi se rešil njej v prid.
V samem dogovoru je bilo podčrtano, da ‘ta ne prejudicira v ničemer končne usode STO-ja. S tem. je bil zapečaten grob bistveno žg zdavnaj pokopane tristranske izja-. ve od 20. marca 1948.
V sporazumu je nadalje ugotov-4jeno, ,da nosita odgovornost /.;* provizorno upravo cone Anglija in Amerika, da se mora angloameri-, ška cona še nadalje upravljati v smislu mirovne pogodbe in provi-zornega statuta priloge VII., ter da ohrani poveljnik angleških ameriških oboroženih sil popolno vladno oblast cone v svojih rokah. Vsi uradniki civilne uprave bodo odgovorni za svoje poslovanje edinole zavezniškemu vojaškemu poveljniku cone in morajo voditi u-) pravo pod njihovim vodstvom kakor do sedaj. On jih imenuje in odstavlja. S tem je ostala uprava cone A še vedno neokrnjeno v rokap angleških in ameriških vojaških sil, katerim je bila poverjena s strani Varnostnega sveta Združe7 nih narodov.
Z mednarodnopravnega vidika ni dosegla tedaj rimska vlada v tržaškem vprašanju v Londonu ničesar, njena suverenost, ki je nad STO-jem prenehala 15. sept. 1947, se ni niti za las pomaknila preko meje pri Stivanu. To je dejstvo, ki se ne da podcenjevati, dejstvo, ki ga moraio visoko ceniti vsi prebij valci STO-ja: STO je bilo, je in ■> stane kakor poprej!
Poveljnik cone mora predhodno odooriti tudi vsak odpust uradni-, kov, ki so sedaj v službi in ki niso bili iz Italije sem poslani.
Z londonskim sporazumom se tedaj izroči del uprave cone A, ki so jo doslej imeli angleški in ameriški uradniki, v roke od Italije pred-| laganim uradnikom.
In to nezasluženo darilo Italiji se skuša opravičiti z naivno utemeljitvijo, češ da se tako bolj prizna
v praksi pretežno italijanski značaj cone A, ko pa v resnici več kot polovica prebivalstva noče slišati nič več o Italiji. Sicer pa še vrabci na strehah čivkajo, da je to že druga nova volilna injekcija De Gasperi-jevi vladi, ki se je izkazala za nesposobno, da reši vzlic milijardam dolarjev iz Amerike težki notranji gospodarski in socialni položaj Ita-, lije. Trditev sporazuma pa, da daje italijanska vlada bistveni doprinos k blagostanju angloameriške cone, je bila že večkrat s številkami in dejstvi ovržena. Zato bi bili morali zahodni velesili, predno sta dali svoj podpis pod tako izjavo, posvetiti malo več brige vprašanju, kaj Italija da in kaj dobi od STO-ja.
Tržaškega prebivalstva, ki je za ohranitev STO-ja, niso londonski sklepi iznenadili. Ko smo biii v Londonu, smo ugotovili velik vpliv italijanske propagande, ki je svetu prikazala tržaško vprašanje v kril
vi luči. Mnogo smo storili v nekaj dneh svojega londonskega bivanja, dajavnost in vladne kroge prav informiramo. To nam je uspelo! Toda pota mednarodne visoke politi-
ke so pogosto vijugasta kot pot krivičnega in nerazumljiva za normalnega človeka, ki išče svojo pra-j v.ico s pomočjo božjih in človeških moralnih zakonov.
Naj bo praktični uspeh De Ga-sperijeve vlade še tako neznaten, darilo, ki sta ga Anglija in Amerika poklonili v Londonu italijanski vladi, je krivično, ker je bilo dano proti duhu mirovne pogodbe in proti volji nad polovice tržaškega prebivalstva. Združeni narodi niso poverili Angliji in Ameriki začasne uprave cone A zato, da skozi okno privlečeta italijansko birokracijo v Trst, ki jo je mirovna pogodba izgnala skozi vrata! Mednarodne pogodbe so tudi pogodbe! Ni dovolj napisati nad vrata »iustitia regnorum fundamentum«, ampak je treba to pravilo tudi spoštovati!
Ves svet spremlja umetno sproženo tržaško vprašanje z gnevom v duši, ne samo zahodni svet, ampak tudi stotine milijonov ljudi onstran železne zavese, ki verujejo v demokracijo in pričakujejo od nje. odrešenja! Toda z diplomatskimi akrobacijami, kakor je ta londonski sporazum, se za zahodno demokracijo gotovo ne dela reklama. Ali je res še vedno sama sila — ki zmai guje nad pravico?
Mi Tržačani smo v dno duše pre-pričani, da je obramba STO-ja in naše svobode sveta stvar. Zato jo bomo branili naprej v prepričanju, da mora prej ali slej tudi v mednarodni politiki pravica zmagati nad krivico!
Dr. Josip AGNELETTO
Slovenskim delavcem!
Med Slovenci ni kapitalistov, ni veleposestnikov, ni veleindustrije. Vsi Slovenci smo delaven narod, vsak od nas živi od dela: ročnega ali umskega. Zato se mi demokrati zavedamo, da mora biti po sedanji krizi rešeno socialno vprašanje ta7 ko, da bo vsak državljan deležen dostojnega plačila in vsak delavec večjih podjetij soudeležen pri dobičku. Mi smo za delavce in za iz-boljšanje njihovega položaja; mi, smo za pošteno in pravično valori-ziranje dela. Smo pa proti nadvla^ di enega razreda nad drugimi, kajti vsi sloji naroda tvorijo šele celoto, kot prsti na roki!
Mi demokrati prepuščamo vsakemu, da ima svoje prepričanje. Ostanite le komunisti, če ste zare.~ prepričani, da nosi komunizem zadovoljstvo in srečo! Toda eno imejte pred očmi: ni tržaškega delavca, ki bi si želel nazaj Italije! Ne, vi niste proti STO-ju, pač pa vaše vodstvo, vodstvo komunistične partije. Oni ljudje, ki jih partija plačuje. Ti so za to, da pride zopet Trst pod Italijo.
Kaj je vodstvo tržaške kominfor-mistične partije storilo od 1944. leta naprej za ohranitev STO-ja? Ko so v tržaškem mestnem svetu italijanski iredentisti vložili resolucij'' za vrnitev Trsta Italiji, niso kominformistični svetovalci glasoval j proti, ampak so se vzdržali glasovanja, tako da je stalo proti glasovom večine le 7 glasov manjšine, ki je za neodvisnost STO-ja. Ko je Blocco Triestino povabil le-, tos kominformiste, naj se povežejo z ostalimi italijanskimi in slovenskimi strankami, da bo triumfirala misel za STO, so kominformisti to odklonili in s tem so prepustili tr
Odkritja se ob pranem času
SPREMEMBA V NOTRANJI U-
PRAV1
Glede notranje uprave cone A je pa prinesel londonski sporazum spremembe v korist rimske vlade s tem, da sta ji Anglija in Amerika dali možnost, da predlaga — ne pa imenuje — okoli 21 višjih uradnikov, ki jih potem zavezniški poveljnik cone .imenuje ali tudi odkloni z zahtevo, da mu predlagajo druge.
Italija je zahtevala, ko je prišla v London, da vkoraka njena vojska na naše svobodno ozemlje, da se izroči policija v njene roke, da pride pravosodstvo naše cone pod rimsko vrhovno sodišče, skratka: zahtevala je dejansko in pravno vzpostavitev italijanske suverene* sti, ki jo je izgubila z mirovno pogodbo.
Anglija in Amerika sta držali I-talijo daleč od vseh ključnih postojank uprave, na katere imenujeta uradnike po svoji mili volji: vojska, policija, pravosodstvo, telekomunikacije (pošta, brzojav, telefon* radio), javna obveščevalna služba kontrola nad zunanjo trgovino ter pristanišče in pristaniška uprava. Za upravo drugih področij predlaga Italija višjega upravnega direktorja in druge funkcionarje v ime? novanje poveljniku cofce. Vsi ti pa vrše svojo službo pod vodstvom in nadzorstvom poveljnika cone, kateremu so odgovorni in ki jih tudi lahko odstrani.
Prav še ob pravem času je Ottavio Pastore v zadnji številki italijanske korninformistiene revie-Vie Nuove objavil svoj članek Tri u-darci proti italijanstvu Trsta, da bodo tisti Slovenci, ki še vedno niso spoznali vso lažnivost in zahrbtnost kominformistične politike v tržaškem vprašanju, lahko končno jasno spregledali.
Ce bi nam prostor dopuščal, bi prevedli članek v celoti, ker so vsi njegovi odstavki izredno zanimivi in ker nam odkriva v podrobnostih, kako se je italijanska komunistična partija vedno borila dosledno, da Trst ostane Italiji, in ko ga je izgubila, kako se vztrajno bori, da se Trst zopet vrne Italiji.
Zastonj boste iskali to revijo po Trstu! Takoj ko je prispela, so se zagnali vidalijevci, da jo pokupijo po vseh tržaških prodajalnicah časopisov. Potem jo je pa še založništvo potegnilo iz prometa.
Da ne bi mislili, da je člankopi-sec kdor koli! Ottavio Pastore je italijanski senator in član centralnega komiteta italijanske komunistične partije. Spada torej v prvo vrsto partijskega vodstva in je o njenih ciljih in stremljenjih seveda odlično obveščen.
V članku razvija misli, kako je Italija izgubila Trst. Pove pa tudi, kako naj ga zopet dobi.
Rainerju očita, da je zadal prvi udarec enotnosti Italije, ko je ustanovil Jadransko Primorje v letu 1943. Drugi in odločilen udarec tej enotnosti pa da so zadali Angloj Amerikanci, kadar so dovolili Titu,
da zasede italijansko Julijsko krajino.
Ko potem opisuje, kako se je v
prvem povojnem času tržaški proletariat boril za vključitev tržaške ljudske republike v jugoslovansko federacijo, 'ugotavlja, da italijanska komunistična partija ni nikdar, sprejela take rešitve tržaškega vprašanja.
»Italijanska komunistična partija — pravi Pastore — se je torej ved-j no upirala zmotam tržaškega proletariata in mu je vedno pomagala, da najde pravo pot. Ce se danes tržaški delavci borijo za italijan-stvo Trsta, je to zasluga italijanske komunistične partije.« Potem nada7 5 ju je: »Po zadnjih upravnih volitvah je zunanji minister (italijanski) prištel glasove komunistične partije STO-ja h glasovom drugih italijanskih strank, da bi dokaza!, da je velika večina tržaškega prebivalstva italijanska. Dobro je storil!«
Kaj je treba potem še kakšnega dokaza, da je Vidali navadna i-gračka v rokah partijskega vodstva
v Rimu in da tržaško javnost, posebno pa slovensko, nesramno laže?
Najbrž bo kdo od tržaških ko-minformistov dejal: Ta, kar hočete,
vi dokazovati s temi izvlečki iz članka, ne dokazuje ničesar. Kvečjemu, da se je borila in da se bori italijanska komunistična partija, da Trsta in Julijske krajine ne dobi Jugoslavija. Danes se pa z nami, vred bori za Svobodno tržaško o-zemlje.
žaško mestno upravo italijanskim iredentističnim strankam!
Ves svet je videl v letošnjih marčnih demonstracijah in v stav* ki, ki jih je podprla, podporo ita-* lijansko-iredentistične zahteve p‘. Trstu in STO-ju. Zalibog se je tej stavki pridružilo tudi vodstvo tržaške komunistične partije. Ne bomo tu razpravljali, zakaj je Vidali Bariju govoril in pozival italijansko vlado, naj hitro dela, če noče, da postane »Trieste italianissima« pokopališče Italijanov, pač pa moramo opozoriti slovensko delavstvo na zadržanje vodilnih osebnosti komunistične partije v Italiji, ki določa smernice tudi za komunistično partijo v Trstu. In tu naj navedemo, kaj piše komunistični senate" in hierarh Pastore Ottavio v komunističnem listu Vie Nuove od 4,
Volilni govor SNL po radiu
Kandidat SNL in tajnik SDZ, prof. Ivan Rudolf, vam bq spregovoril po slovenskem radiu v Trstu v petek, dne 16. maja, ob 20. uri.
‘Poslušajte!
Lepo. Poglejmo sedaj, kaj piše malo dalje v članku.
»Italijanski in tržaški komunisti predlagajo ustanovitev STO-ja. To bi pomenilo združitev cone A iq cone B, imenovanje guvernerja, iz7 volitev zakonodajne skupščine in odhod tujih čet. Tako bi se rešili Italijani cone B. S tem bi bil napravljen pa samo prvi korak. Ker je namreč prebivalstvo v veliki večini italijansko, bi v drugih med-, narodnih razmerah, v enem ali pa v desetih letih lahko sklenilo aneksijo k Italiji. To hi bila najlažja rešitev, ker ima pravno osnovo v mirovni pogodbi, ki so jo podpisale velike sile in 17 držav, ker je tej rešitvi naklonjena Sovjetska, zveza in ker bi po tej poti italijan-, ska vlada lahko zahtevala aplikacijo mirovne pogodbe tudi proti volji Jugoslavije.«
Torej to so cilji italijanskih in tržaških kominformistov in tudi Sovjetske zveze glede Svobodnega tržaškega ozemlja. Po možnosti že po enem letu po imenovanju guvernerja bi torej zahtevali, naj STO anektira Italija.
maja 1952: »Ce se danes tržaški delavci bore za italijanstvo Trsta, je to zasluga italijanske komunistične stranke in gotovo ne demokristjanov. Po zadnjih volitvah (1949) je minister zunanjih zadev (italijanski seveda) prištel glasove komunistične partije STO-ja h glasovotij drugih italijanskih strank, da dokaže, da je velika večina tržaškega prebivalstva italijanska. Prav je storil!«
Gotovo je, da so le izjave danes za tržaško kominformistično vodstvo neljube, ker dokazujejo, da je zadržanje voditeljev tržaških kominformistov nasprotno volji in želji tržaškega delavstva. Toda vsa pridušanja in zanikanja teh vodi-, teljev na shodih ne morejo izbrisati onih izjav, ki izpodkopujejo tla Svobodnemu tržaškemu ozem-lju.
Zato je čas. da tržaško delavstvo, ki želi ohraniti Svobodno trža.ko o-zemlje, ki je proti povratku Italije in njenih karabinjerjev v te kraje, k: je proti vojaški službi, ki jo jo mirovna pogodba odpravila s tega Svobodnega ozemlja, trezno premisli, kako bo 25. maja glasovalo! E no je gotovo: glasovi, ki bodo oddani za Vidalijevo kominformistično partijo, se bodo zopet šteli kot glasovi za Italijo in proti Samostojnemu ozemlju, kakor so se šteli 1949. leta.
Zato pri teh volitvah, ko gre za STO ali proti njemu, volite za liste, ki so za brezpogojno, trajno >-hranitev STO-ja! Volite za Svobodno tržaško ozemlje! S tem ne boste izdali svojega političnega prepričanja, ampak boste volili za vaše in vaših otrok koristi in blagosta-
uprava, se na / javiš na določenem vo-
Predsednik volilne komisije te Imeti moraš s seboj ve-
m
■ -i
za Sloven-Listo _ napravil
jr \ ]	e s n	r i	z G O 1 •	81	"V S	k ;	E G	r A
VAŽNE VLOGE
našega obč. svet. R. Bratuža
iPretekli četrtek 8. t. m. je naš •občinski svetovalec g. Rudi Bratuž vložil na goriškega župana vlogo za .nujno ureditev pokopališča v Pevmi pri Gorici. Pokopališče je premajhno in ker je dodeljeni prostor moker ter se ga zaradi tega ne more uporabljati za pokopavanja mrličev, je g. Bratuž predlagal, naj gre na lice mesta posebna komisija, ki naj zadevo uredi na prim?-j ren način, da se pokopališče ohrani v Pevmi.	„	i
(Nato je g. Bratuž predlagal nujno napeljavo vode na Oslavje, kje/i naj se postavijo, zbiralniki (rezer7 voarji) in odprejo pipe- Ljudstvo tega kraja občuti pomanjkanje vode tako pitne kot za napajanje ži7 vine in jo sedaj mora iskati daleč dol v Pevmi z veliko zamudo časa.
Končno je 8. t. m. g. Bratuž predlagal, naj se postavi v Pevmi telefonsko zvezo z mestom zaradi nuj, ihih potreb tako ljudstva iz tega kraja kot tudi iz Oslavja in Sent-mavra.
V torek 13. t. m. pa je g. Bratuž poslal g. županu pismo, v katerem ga opozarja na pritožbe prebivalstva v zvezi z nameravanim znižanjem količinie sladkiorja prostega pasu (»zona franca«) od sedaj naprej pa do jeseni, češ da se v teh mesecih potrebuje in rabi manj sladkorja kot pozimi. Taka trditev ne odgovarja resnici — trdi g. Bratuž y svojem pismu — in prosi župana, naj se zavzame za to, da sey bo še naprej delila ista količina tega sladkorja, ker bi ga sicer mora-) lo ljudstvo kupovati po zvišani ceni. Na vsak način se količina sladkorja prostega pasu ne sme znižati otrokom, bolnikom in starim.
Nato je g. Bratuž sporočil županu željo meščanov, zlasti pa trgovcev, naj se samo čistijo z vodo a-sfaltirane ulice in pločniki, ker se sicer dviga preveč prahu, ki škodi tudi trgovinam. Neasfaltirane ulice naj se močijo, da se ne dviga prah.
V Gorici pa imamo gosposke in negosposke pse, ki se kot taki priznavajo po višini davka, ki ga njihovi gospodarji plačujejo. Prvim je dovoljeno sprehajati se prosto po vseh krajih mesta in ob vsakem času, drugi pa morajo biti vedno doma, ponoči in podnevi, in ne morejo niti na najmanjši sprehod, tudi če bi jih gospodarji držali na vrvici in z nagobčnikom.	,
Zgodilo pa se je, da je sedaj veliko število teh zaprtih psov obolelo, prav gotovo zaradi te trajne zapore.
Zato je g. Bratuž prosil g. župa7 na, naj bi se dovolilo gospodarjem druge vrste psov, da jih smejo pe 1 jati iz stanovanja vsaj ob določeni uri ob večernem mraku. Saj ob stojajo posebna določila zakona tudi za zaščito živali!
katerim je pokrajinski svet dal povoljno mnenje, da se občini Ste-verjan in Sovodnje vrneta pod prii stojnost goriškega okrajnega sodišča in goriškega davčnega urada. Pobudo za ta sklep je dal naš pokrajinski svetovalec g. Rudi Bratuž, ki je nedavno od tega vlož'l tozadevno vlogo, ker je uvidel vso umestnost, da se ti dve slovenski občini vrneta pod goriško omenje-j no pristojnost, ker sta bili po 151 septembru 1947 samo začasno priključeni h kaprivski odnosno zagrajski občini in zaradi tega pod pristojnost krminske odnos.no gradiščanske okrajne sodnije in davčnega urada.
O koristi, ki jo imata obe občini, da se vrneta pod pristojnost gori-
Scja pokr. sveta
Na zadnji seji pokrajinskega sveta je bilo veliko govorjenja o izgradnji nove ceste Tržič-Gradež Bilo pa je samo govorjenje in niso prišli do nobenega konkretnega za (ključka, ker so pokrajinske in občinske kase prazne, oziroma nim-a jo na razpolago toliko denarja, da bi z delom lahko začeli. Ta cesta, ki bi po načrtih vezala direktno Gradež s Tržičem, bi namreč stala preko 580 milijonov lir. Čeprav bi vlada pomagala s približno polo vičnim zneskom, je vsota še vseenoi previsoka za pokrajinsko odnosnq za prizadete občine.
iNa tej seji pa so sprejeli sklep
Pokojnini za vojne M
Zakon od 23. marca 1952, št. 297 ki ga je objavil uradni list od 11 aprila 1952, št. 87, priznava pokojnino vsem italijanskim državljanom, ki so v obmejnih pokrajinah t Jugoslavijo ali na ozemlju k njej pripadajočem bili ranjeni od stra ni slovanskih elementov ob priliki posameznih ali skupnih dejanj, k so imele politični namen.
Pravico do pokojnine imajo sorodniki žrtev v primeru smrti za radi napada.
Seveda pridejo pri tem v poštev vsi italijanski državljani, tudi če so slovenskega porekla. .
Ne rečemo, da vlada ni storila prav, ko je ta zakon izdala. Trdimo pa, da je treba odškodovati vse žrtve, tudi žrtve Italijanov, ker ia mnogi Slovetnei, italijanski držav ljani, utrpeli velike krivice in ško do od strani italijanskih elemen tov, zlasti od strani fašistov.
Evharistični kongres v Štandrežu
V nedeljo 18. maja bodo gori-ški slovenski verniki praznovali dvestoletnico ustanovitve gori-ške nadškofije. Ob tej priliki bo v Štandrežu, ki je sedež dekanije za slovenske fare v Italiji, velik evharistični kongres. Začetek bo ob 15.30. Kongresa se bo udeležil tudi goriški nadškof in vsa slovenska duhovščina. K tej veliki verski manifestaciji so vabljeni vsi verniki.
ške sodnije in davčnega urada, ni treba še posebej govoriti, ker tako korist pač najbolje poznajo in cenijo Steverjanci in Sovodenjci, ki morajo od 15. septembra 1947 izgubljati, zlasti Steverjanci, .skoro ves dan za malenkosten opravek v Krminu ali v Gradišču, ker imajq slabo prometno zvezo! Z Gorico pa je ta zveza najugodnejša, ker vozi koriera večkrat na dan.
Sedaj pošlje pokrajinski svet sprejeti sklep na pristojno mesto, da se želja Steverjancev in Sovo-denjcev uresniči čimprej.
Nekaj o zavarovanju
V zvezi z zakonom od 18. januar-
1952 štev. 35, ki je raztegnil obvezno bolniško zavarovanje na družinske pomočnike in pomočnice vseh vrst, kot so na primer:	in-
štruktorji, vzgojitelji, guvernante, diplomirane varuhinje otrok, ma-jordomUsi, kuharji, avtomobilisti, hlevski posli (štalirji), dojilje, gar-daroberke, vratarji, hišni varuhi In vrtnarji, splošni posli (»tuttofare«). perice, navadne varuhinje otrok, sobarice in težki posli ter vse druge vrste pomočnikov in pomočnic, je goriška bolniška blagajna izdala okrožnico, na podlagi katere poziva vse gospodarje, naj prijavijo zaposlene družinske pomočnike in plačajo zavarovalnino.
Kar se vratarjev tiče, pojasnjuje ta okrožnica, da jih niso gospodarji dolžni zavarovati, če vršijo službo pri stavbi, ki služi kot stanovanje samo gospodarju odnosno njegovim sorodnikom v tretjem kolenu.
Zavarovati se morajo vse vrste navedenih pomočnikov in pomočnic (tudi tako imenovani hlapci in dekle na kmetijah), če delajo najmanj štiri ure na dan. Zgodi se. zlasti v mestu, da pomočnica o-pravlja delo zjutraj pri eni, popoldne pa pri drugi družini. V tem primeru mora biti zavarovana od obeh strani, če pri vsaki družini, služi najmanj štiri ure na dan.
Zavarovati se morajo vsi, tako tisti, ki prejemajo plačilo v denarju, kakor oni, ki so plačani z blagom.
Izvzeti so seveda družinski člani t. j. ožji sorodniki gospodarja.
Bolniški blagajni se morajo prijaviti takoj vsi pomočniki in pomočnice, ki so na dan izdane o-krožnice (29. aprila 1952) že bili zaposleni; v roku osmih dni od dneva zaposlitve pa tisti, ki bodo zaposleni po tem dnevu. Prvi morajo plačati zavarovalnino od 7. i-prila 1952 dalje, drugi pa od dneva zaposlitve.
Zavarovalnina z.naša 130 lir na teden in se mora plačati tudi, če zaposlitev ne traja ves teden.
Zavarovalnino je treba plačevati
ob koncu vsakega meseca, najpozneje do 15. dne naslednjega meseca. In ker je treba plačevati skupaj na istih obrazcih v dveh izvodih i bolniško zavarovalnino i zavarovalnino socialnega skrbstva proti tuberkulozi, starosti in nezmožnosti, je od sedaj naprej določena skupna vsota 230 lir na teden za moške in 175 lir za ženske. Tozadevni tiskani vzorci za plačevanje zavarovalnine se dobe na uradu socialnega skrbstva (»Previdenza sociale«) v ul. Mazzini v Gorici.
Izpiti
na slov. srednjih šolah
Obe maturi (licejska in učiteljska) se pričneta 1. julija ob 8.30 zj. s pismeno nalogo iz italijanščine in se bosta nadaljevali po vrstnem redu, ki bo pravočasno jav-, ljen na razglasni deski liceja ozir. učiteljišča v ul. Croce 3. Vsi ostali izpiti (sprejemni, vstopni, razredni) se pričnejo 16. junija ob 8.30 zj. z nadaljevanjem po vrstnem redu, ki bo pravočasno javljen na razglasni deski šol.
Za pripustitev h kateremu koli od teh izpitov je treba vložiti na ravnateljstvo šole prošnjo na kol-kovanem papirju za 24 lir najkasneje do 31. maja. Prošnji je trebj priložiti vse predpisane listine, kakor jih navaja objava na razglasni deski šol.
Hov železniški urnih
Z 18. majem stopi v veljavo nov urnik, ki bo imel nekatere spremembe. Za goriško postajo bodo te spremembe neznatne, saj ostanejo v veljavi skoro vse dosedanje vožnje; le nekatere vožnje so za par minut preložili, in sicer:
Odhodi proti Trstu:	6.20;	7	25;
8.44; 10.04;’ 13.45; 15.56; 17.24; 18.30; 20.36; 21.26; 0.01.
Odhodi proti Vidmu: 4.50; 5.30; 6.36; 7.59; 8.28; 10.46; 13.48; 16.00; 17.25; 19.15; 18.00; 20.00; 23.20.
Bratje Tržačani1
V nedeljo 25. maja glasujte vsi za Slovensko narodno listo, ki je edina samo slovenska lista, ker ne nosi tudi italijanskih kandidatov kot druge liste!
Glasujte za Slovensko narodno listo, ker le tako boste glasovali za slovensko duhtečo lipo!
Bratje Tržačani, kriknite v svet z vso silo vašega srca in vaše slovenske narodne zavesti ter izpričajte glasno in odločno, da hočete živeti svobodni na Svobodnem tržaškem ozemlju!
Bratje in sestre, zavedajte se, da gre 25. maja za življenje Slovencem na Svobodnem tržaškem ozemlju, ki ga mu samo Slovenska demokratska zveza odločno in nenehno zagovarja, odkar je bilo postavljeno z mirovno pogodbo!
ZATO GLASUJTE ZA SLOVENSKO NARODNO LISTO !
Koncert D. Bratuž - O.Otta
Enake dužnuosti in enahe prauice
Hvala Bogu, de po zasluženju naših naspruotnikou in njih žornalou, Beneško Slovenijo jo poznajo ne-le samuo v Italiji, anpak že tudi zu-na Italije. Trkaj so tajil, de nas nje bilo in de nas nje, de ves svjet se je prepriču, de smo!
Tudi na ministerstvah u Rimu sr pogostoma pogovarjajo o nas. Se ne muorejo prečudvat, de kakuo je mogoče, de po 86 letih, odkar smo pod Italijo, šele po naših žilah teče slovenska kri in šele guormo naš materni jezik. U Rimu spozna-ju, de »taljanski« Slovenci so bli lojalni in zvjesti podložniki Beneške republike, ki skuore 400 let jih je varvala in skarbjela zanje ku dobra mat’ za svoje otroke. Spozna-ju, de skuore 86 let so bli zvjesti tud Italiji, četud je bla zanje pra-, va mačjuha.
Spoznaju, de do tele zadnje uojske ga nje blo v Italiji buj zanemarjenega piča al kantona, kjerk je bla Beneška Slovenija. Sami I-talijani nas hvaljo, de v ti parvi uojski, med tuženti slovenskih alpi-nu, nje blo obednega dižertorja irv de kajšan taužent Slovenju je prelilo kri z« Italijo.
.Zgodovina bi j.ih muorla prepričat, de njemajo uržuha cviblat o, poštenuosti in zvestobi beneških, Slovenju. Kakuo pa je Italija pla-, čavala in kakuo plačuje to zvestobo? Do te parve vojske (1915-1918) so poznal našo daželo samuo esa-torji, karablnirji in financoti; naši ljudje so muorli služit pulento gor po Austrij in Germanji. Za nas nje, blo poti, šuole, uode, puošte itd., četud veliki dauki so nam spruot, pobral vsak krajcar.
U cajtu te parve uojske, kadar naši alpini so umiral za Italijo gor na frontu, njih družine tadoma, v nekaterih kamunih, njeso imjele uojaške podpuore (»sussidio mili-tare«) uon do leta 1918; naši alpini njeso mogli zadobit »licenza a-gricola«, kjer župani (šindaki), ki u cajtu uojske so muorli bit samuq »italianissimi«, so dajal informacjo-; ne, de njih družine so »austriakan-ti« in pruot Italiji. Tiste šindake j Italija imenovala za »kavalirje« 'n u cajtu uojske so obogatjeli. Mjera je bila puna in je začelo iti čerjes.
Kadar alpini so se povarnili da
mou, tisti šindaki »kavalirji« so se muorli odpovjedat in skrivat in prjet al potle bi bli obješeni, če pru takrat bi ne bla paršla na dan snoparija, ki je parnesla tud u našo daželo črne srajce, ricinovo olje manganele in ... lukete na usta!
Takuo, herojizem in zvestoba slovenskih alpinu je bila poplačana z največjo štrafingo . . . fašizmom!
Ta štrafinga nje terjala od Slovenju samuo zvestobe in karvi po frontih, tjerjala je še našo dušo! Prepovjedala je naš materni jezik, naše pjesme, naše molitve — tjela nas je spremenit v ... netopirje, baštarde, pokrite s črno srajco!
Božji malni so mjeli počaso in je paršla sabota še za 'ašizem.
Po tulku tarpljenja naši ljudje so se odahnili in mislili, de pod novo, demokratično Italijo bojo tudi Slovenji imjeli ne-le enake dužnuosti, anpak tudi enake pravice ku ti druz Italijani:	pravice	drj
svojga maternega jezika, do šuol, do poti, do uade itd. In so začel ropotat, kjer so spoznal, de u Rimu se oglednejo le pruot tistin kra-j jan, kjer ropotajo.
U Rimu so jo zastopil in so hitro parletjel gor gledat, de kaj se godi; Vidli so našo mizerjo in naše po-trjebe in spoznal, de če čejo imjetj mir par konfinah, muorejo poma-i gat ljudem, de bojo zadovoljni.
Skoda, de njeso zbral te prave poti: namest zbrat pot Beneške republike so zbral pot fašizma!...
(Na koncertu, ki ga je priredila v sredo, dne 7. t. m. Glasbena matica v Avditoriju Ljudskega doma v Trstu, je prvič nastopila pred tukajšnjo javnostjo naša pianistka, Goričanka Damijana Bratuževa, ki je delila spored s tukajšnjo sopranistko Ondino Otta.
Da nas je zanimal predvsem nastop še mlade umetnice Damijane Bratuževe, je povsem razumljivo, dasiravno jo poznamo iz njenih u-spelih radijskih nastopov. Bratuževa se posveča solističnemu poklicu in je na začetku te poti in velike naloge, ki terja poleg muzikalne nadarjenosti tudi v fizičnem pogledu znatno mero vzdržnosti in energije. Prvi pogoj je umetnica pokazala že ob izvedbi Schumannove skladbe »Papillons« in je skušala prodreti čim globlje v njeno vsebino. Iz obeh Chopinovih Mazurk, ki ju ie podala s čustveno toplino, smo občutili mnogo smisla za estetsko in prozorno igro.
Težišče njenega sporeda na tem večeru je predstavljala Chopinova Balada v g - molu op. 23. To delo je posebno v tehničnem pogledu, zelo zahtevno in terja od izvajalca vzdržnost in žilavost. Je pa hvaležno, ker ga navdaja čudovita pesniška lepota. Bratuževa se je je lotila s pogumom in je dokazala solidno in skrbno negovano tehniko. Lepo ji je zvenel instrument v »meno mosso« v nežni in čuteči izvedbi in lepem stopnjevanju vse do konca srednjega dela. to je »un po-co di larghezza«, kjer je umetnica dobro pogodila Chopinov slog. Ravno tako je pogodila tudi drugo re-j pliko osnovne teme vse do »presto con fuoco«. Tudi tu je Bratuževa vzdržala, dasiravno je zajela ta del v takem tempu, ki ni bil povsod v
prid jasnosti igre. Posebno lepo je podala Mortorijevo Sonatino.
V Hačaturjanovi »Toccati« je odkrila mnogo smisla za izvajanje sodobnih skladb. »Sedem balkanskih plesov« Tajčeviča je izvedla tehnično vzorno. Te skladbe pa zahtevajo močnejše vživetje v njih folklorni značaj. Bratuževa je dosegla s svojim nastopom velik uspeh in se je lepo uvedla med resne umetnike svoje stroke. Na njeni umetniški poti ji želimo še obilo uspehov. Morala je še dodajati.
Sopranistka Ondina Otta nam je dobro znana umetnica in je tudi topot potrdila svoje pevske in u-metniške vrline. Zapela je Musorg-skega sedem pesmi iz zbirke »Iz dečje izbe«, Rahmaninove tri pe-j • smi: »Kako me boli«, »Španski bezeg« in »Odlomek iz A. Miisse«. Na koncu še ario Marcelline iz Beetho-venove opere »Fidelio« in ario Tirane iz Čajkovskega opere »Evgen Onjegin«. Pevko je pri klavirju spremljal dr. Gojmir Demšar, ki si je prizadeval, da se čim bolj vživi v svoj part, da na ta način odgovarjajoče in primerno podpre pevko, ki je s svojim izvajanjem žela priznanje občinstva.	S.
Nastop Glasbene SdIe 5PIII!
v Trstu
Opozarjamo našo glasbeno čute-č javnost na dva javna nastopa gojencev Glasbene šole SPM v Trstu, ki bosta 30. maja in 6. junija v Avditoriju ZVU v Trstu.
Razen posameznih nastopov bomo občudovali šolski orkester, ki je v zadnjem letu zadovoljivo napredoval.
Spored obeh nastopov bomo še objavili.
IZ BORŠTA
Kršitev volilnefla premirja
S P J E T A R
Naša vas postaja imenitna ne zatuo, kjer je središče za nediško in rječanske doline in kapital beneških Slovenju, pač pa zatuo. kjer jt postala bogata takuo lepih šuol, de še u mjestah jih njemaju tulku in takuo lepih.	,
Zjutra, pred začetkom šuole, je, po Spjetre kukar mrujišče otročiču, puobu an čeč študentu, ki se pripejejo na kolesah iz vsih dolin. Popotnik se upraša, al bo za naprej doma še kajšan mlad človek za nucat lopato an koso? Use vabi, use sili, use potiska u šuolo naše otroke in usak gre u šuolo rajši ku doma se martrat ejeu dan na puo-ju al nosit težke brjemana, trkaj buj ki šuole so blizu in nič ne ko-štajo.
Ki bo pa, kadar vsa ta trupa bo vešuolana? Kje bojo službe za use te študirane ljudi? Al nje že sada use puno naših učitelnu in učite-lic, ki že leta in leta zastonj čakajo službe? Kaduo bo rediu tulku rjevežu, ki njeso vič za težko ku-metuško djelo an do službe njeso mogli prit?
Sele sada so se poglavarji zmisli-, ■li in spoznali, de u Spjetre manjka ta narbuj nucna an potrjebna šuola.
U Benečiji je njimar buj velika mizerja an ljudje ne rivajo več se preživjet ta na njih majhanih pre-
meženjah in ne rivajo plačovat njimar buj velikih daukou. Rad bi šli po svjete s trebuham za kruham za pomagat suojim družinam. Kjer pa ne znaju druzga »meštirja« ku nucat lopato an harbat, po svjete jih ne nucajo an takuo muorjo o-stat doma an djelat duge le naprej al pa muorjo iti zapraujat zdrauje u belgjanske minjere. Okuole 1000 naših ljudi so jih zaštjeli samuo u minjerah okuole ^.iegi in Char-leroil
Zatuo zlo pametno so stuorli naši poglavarji, ki letos so odparli u Spjetre tudi »Scuola professionale«, u kateri naj bi se naši mladenči ličili kajšnega meštirja, kakor za zidarja, mizarja al maringona an takuo naprej. So že požegnali parvi kaman in bojo hitro zidali nou hram za to profesjonalno šuolo., Suola pe je provizorično že začela u hramu, ker je biu prjet »tiro a segno«.
Čudno pa se nam zdi, de punu mladenču, ki poprjet so jo željel ir. so se bli upisali, ne hodijo u to šuolo! Pravjo, de pru tisti, ki že vič let so djelali za zadobit to šuolo, sada, ki šuola je zadobljena, ji za harbatam djelajo propagando pruot, zatuo kjer oblasti jim je njeso dali njim u roke!
Je očitno, toda de. tisti tajšni so prosil šuolo za njih nuc al interes an ne za nuc naših mladenču!
Ni minil teden dni, odkar je g. Bolčina, okrožni tajnik Vidalijeve KP v Dolini, ponudil premirje Listi slovenske skupnosti. Vsi Bor-štani so bili prisotni, ko sta si dala roko dr. B. Agneletto in g. Bolčina ter zagotovila, da obe skupini si ne bosta medsebojno motili volilnih shodov.
Beseda kominformistov je držala teden dni, in še to, ker v tem času ni bilo naših shodov! V torek 12. maja je bil prvi volilni shod Liste slovenske skupnosti v Borštu. Govorila sta prof. Miro Raubar in dr. Branko Agneletto. 2e pred shodom so kominformisti trosili letake po Borštu, v katerih je bil osebno napaden dr. B. Agneletto, in na katerih — po kominformistični morali — se očita njemu, da je izustil besede, ki jih ni nikoli izgovoril!
Ob začetku shoda se je zbrala v vasi skupina 30-40 mlečnozobih pritepencev iz Ricmanj, Boljunca in Doline. Ko je začel govoriti prof. Raubar, se je začeio načrtno, organizirano žvižganje. To žvižganje se je stopnjevalo, ko je govoril dr. B. Agneletto. Ko sta sklenila sporazum dr. Agneletto in Bolčina, je bilo sklenjeno, da se bosta osebno potrudila in osebno poskrbela za red in mir na zborovanjih: Boršt je bil prvi preizkusni kamen sporazuma; Bolčine pa ni bilo zraven, poslal je pa svoje škvadriste....
Vsa kominformovska podlost, vse njihovo hinavstvo se je še enkrat izkazalo v pravi luči! Ljudje brez
morale, brez časti; ljudje, ki noro sledijo človeku, čigar edini politični argument je zmerjanje in klofutanje! Taki ljudje ne morejoj sploh čutiti, kaj pomeni častna beseda! Za njih je obljuba samo sredstvo, s katerim skušajo doseči čim-več, in ki velja toliko časa, dokler njim to prija.
Tokrat so pognali v zrak volilno premirje za dolinsko občino. Razumljivo, da se mi od sedaj ne čutimo več vezane na našo obljubo! Bo pač začel ples!
Mi smo demokrati, mi se vedemo demokratsko, a to ne pomeni, da zaradi našega demokratičnega stališča dopustimo, da bi fašisti delali z nami, kar bi hoteli. Naj nikar ne mislijo kominformisti, da bo njihovo početje pozabljeno: čt^ hočejo borbo zares, mi jo sprejmemo danes, kot smo jo sprejeli, pred petimi leti! Prepričani smo namreč, kot smo takrat uspeli proti nevarnejšemu nasprotniku, la bomo zmagali 'tudi danes prati tem ubogim pobalinom, ki sploh ne vedo, kaj delajo. Zločin nad mladino, ki ga zakrivijo, pa razni kominformistični federaii s tem, da v 10-15 • letnih otrocih dražijo in vzbujajo najbolj nizkotne in hinavske nagone, ta zločin obsojamo In vabimo našo javnost, da obrne pozornost na to najpodlejše dejanje.
Sodbo in obsodbo poedincev p-» prepustimo našemu narodu. Verjetno ne bomo dolgo čakali na dan, ko se bo to zgodilo....
Vsakovrstno pohištvo: SPALNICE, JEDILNICE, KUHINJE ITD. - PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO.-POROŠTVO ZA DOBER NAKUP. - TOVARNIŠKE CENE. - DELO SOLIDNO. - DOMAČA TVRDKA.
Tovarna pohiitva
Tel. 32
KRMIN
Cormons prov. Gorica
slovenske skupnosti
v borbi za pravice in koristi tržaških Slovencev
‘ir V): 'J1.- .v! *	•	J	O-	j	IC	H	__
m
ENAKOPRAVNOST
javne uprave
Kandidati, ki bodo izvoljeni na Listi slovenske skupnosti pri občinskih volitvah 1952 v občinah Devin-Nabrežina, Zgonik, Repentabor in Dolina, se borijo in se bodo tudi v občinskih svetih borili za uresničenje naslednjega programa:
1) Dokončno se mora ustvariti STO v smislu in v okviru mirovne pogodbe z Italijo z vsemi potrebnimi in učinkovitimi jamstvi za o-hranitev njegove celovitosti in neodvisnosti.
2) Resnična enakopravnost Slovencev z Italijani na vseh področ* jih javnega življenja se mora izvesti v skladu s človečanskimi nače-4i in določbami mirovne pogodbe z Italijo. Slovenščina mora postati takoj uradni jezik STO-ja.
3) Raznarodovalni zakoni, ki jih je izdala fašistična oblast proti Slovencem, se morajo razveljaviti
Posebno se morajo razveljavili dekreti, s katerimi so bili poitalijančeni slovenski priimki in popačena slovenska krajevna imena.
Razveljaviti se morajo tudi vse sodbe fašističnega posebnega tribunala in italijanskih vojaških sodišč, ki so bile iz političnih razlogov izrečene proti Slovencem.
4) Zakon o občinah se mora spremeniti tako. da se občinam zagotovi široka samouprava in da postane ljudstvo gospodar v svoji občini.
5) Uveljaviti se mora enakopravnost Slovencev z Italijani pri pode-ijevanju prispevkov iz javnih sredstev občinam, javnim in zasebnim ustanovam, prosvetnim in kulturnim društvom in posameznikom.
Naše občine morajo imeti pravico, da s podeljenimi krediti svobodno razpolagajo v korist občin jn občanov.
6) Povrnjena mora biti škoda, Vi jo je fašizem napravil slovenskim gospodarskim in kulturnim ustanovam ter posameznikom.
7) Slovenska šola mora postati stalna in upravno popolnoma samostojna.
Slovenskim učiteljem in profe sorjem je treba zajamčiti stalnost
Izobraževanje šoloobveznih otrok mora biti na sodobni višini.
8) Slovenskemu kmetu lhora biti dana vsa pomoč, da se kmetijstvo dvigne in napreduje.
V upravi vseh javnih kmetijskih ustanov in uradov mora biti slovenski kmet pravično zastopan in vse tam nameščeno uradništvo mora popolnoma obvladati slovenski jezik.
V Trstu se mora ustanoviti slovenska kmetijska šola v skladu s potrebami kmetijstva na Tržaškem ozemlju.
Konec mora biti sramote, da v slovenskih vaseh kmetijski strokovnjaki predavajo v italijanščini.
Oblastva ne smejo več razlaščaii slovenske zemlje pod pretvezo javne koristi, v resnici pa s protislovenskim in raznarodovalnim namenom.
9) Treba bo izvesti progresivno obdavčenje na osnovi donosnosti in dohodkov. Zemljišča bo treba nujno reklasificirati, ker je to pogoj za pravično davčno obremenitev.
10) Domači delavec in uradnik morata imeti prednost pri zaposlitvi na našem ozemlju.
11) Občine morajo uveljaviti slovenski jezik. Posebno morajo obvezati vse javne in zasebne ustanove ter podjetja, ki poslujejo na njihovem ozemlju ali vzdržujejo gospodarske stike z občinami, da uporabljajo na prostem in v vseh lokalih tudi slovenske javne, reklamne in vsakršne druge napise ir. razglase.
12) Občine morajo v interesu občinskega gospodarstva in v obrambo proti raznarodovanju, ki ga povzročajo tuja podjetja, ustanovi*: vsa taka podjetja, ki bodo služila neposredno občanom.
Posebno nujna je takojšnja ustanovitev občinskih avtobusnih podjetij, ki bodo vzdrževala najugodnejšo zvezo med vsemi vasmi in mestom.
Naši volilni govori na ital. postaji Radio Trst I
Slovenska narcdna lista bo imela volilne govore na italijanski radijski postaji v Trstu v spodaj navedenih dneh:
18.
22.
24.
maja
maja
maja
ob
ob
ob
20.20;
20.20;
21.30.
Liste slovenske skupnosti pa bodo imele svoje volilne govore prav tako na italijanski radijski postaji v Trstu v naslednjih dneh:
LSS Zgonik, 17. maja ob 13.20
LSS Repentabor, 17. V. ob 20,20.
Dne 24. maja pa bodo govorniki List slovenske skupnosti nastopili, po 21.30 na podlagi razporeda, ki ga bomo še objavili.
Govori trajajo po deset minut; 24. maja pa bodo zaradi številnih govorniških nastopov trajali samo po pet minut.
na slov. postaji Radio Trsi II
Slovenska narodna lista bo imela volilne govore na slovenski radijski postaji v Trstu v spodaj navedenih dneh:
16. maja ob 20.00;
21. maja ob 20.00;
24. maja ob 20.00.
Dne 24. maja pa bodo govorniki SNL in LSS nastopili po 20. uri na podlagi razporeda, ki ga bomo še objavili.
Govori trajajo po deset minut; 24. maja pa bodo zaradi številnih govorniških nastopov trajali samo po pet minut.
4. Uvedbo popolnejše in brezplačne živinozdravniške .službe in ne-obhodno potrebnega umetnega o-
lojevanja živine.
5. Ureditev drevesnice in trsnice.
6. Zavarovanje gozdov proti požarom ter namestitev domačega poljskega čuvaja.
7. Ureditev zemljiške knjige.
KAMNOSESKA INDUSTRIJA
Za razvoj kamnoseške industrije je potrebno:
1. da občina podpre vsako pobudo občanov za ureditev novih kamnolomov ;
2. da posveti vso pozornost razvoju kamnolomov v lastni režiji in da dobi zadostne kredite za njihovo mehanizacijo;
3. zgraditev moderne Mesarske delavnice in ustanovitev kamnose-ško-klesarske šole.
PROSVETA
1. Zgraditi je treba prosvetni dom, ki mora postati središče zdravega kulturnega udejstvovanja vseh občanov.
2. Občina mora pospeševati vse-
POblbm PROGRflmi IsSS
za občino Zgonik
Občinski svetovalci Liste sloven- z dvema učilnicama v Gabrovcu, ske skupnosti se bodo borili za iz- zgraditev otroških vrtcev v Zgoni-
popolnitev sledečih konkretnih potreb občine Zgonik in njenega prebivalstva:
1) Nepristransko upravo občine, hitro in tekoče poslovanje občinskega urada.
2) Pospeševanje vseh vrst gospodarskega udejstvovanja za okrepitev gospodarske moči občanov. Zato se bodo zavzemali za napravo drevesnice in trtnice; za kmetijske strokovne tečaje; za zaščito domačih kmetijskih pridelkov, zlasti vina in mleka; da se občini zagotovi, sodelovanje pri ocenjevanju škod°, ki jo povzročajo vojaške sile na poljih in travnikih, da se ta škoda pravično oceni in tudi v čim krajšem roku poravna brez velikih formalnosti; da se kmetom, ki nameravajo izboljšati gospodarska poslopja, njive, vinograde in travnike, dodelijo dolgoročni krediti po najnižji obrestni meri; da se uredi zemljiška knjiga; da se podpro domače pobude za modernizacijo gostinskih obratov in sploh pospeši turizem v občini, ter da se ustrezno upravljajo, turistično opremijo in zavarujejo naravno lepi in zanimivi kraji v občini, posebno jama v Briščkih.
3) Pravično obdavčevanje po načelu, da so najnižji dohodki oproščeni davkov; odprava dajatev na zakol živine za domačo potrebo.
4) Zgraditev občinskega prosvetnega doma, ustanovitev občinske knjižnice, zgraditev osnovne šole
ku, Saležu, Gabrovcu ter tudi v drugih vaseh, kjeT bo zadostno število otrok, zgraditev občinskega športnega igrišča, dajanje pobud in podpor za kulturne in športne manifestacije v občini.
5) Izboljšanje zdravniške in higienske službe v občini, ureditev zdravniških ambulatorijev v Saležu in Malem Repnu, hrezplačno zdravljenje revnih, bolj pogosti o-biski občinskega zdravnika in zdravniški pregledi šoloobveznih o-trok, zgraditev javnih kopališč (prh) v Briščkih, Malem Repnu, Zgoniku, Saležu, Gabrovcu in Sa-matorci.
6) Izboljšanje živinozdravniške službe.
7) Ureditev cest, asfaltiranje in razširjenje vaških cest, njihovo redno vzdrževanje in poprava vseh poljskih poti, ureditev avtobusnih postajališč in postavitev javnih telefonov v vseh vaseh.
8) Olepšava vasi z nasadi ob cestah in po trgih v vaseh, z izboljšanjem razsvetljave po vaseh.
9) Zgraditev javnih pralnic po vaseh, zgraditev napajališč za živino, elektrifikacija naselij, razširitev vodovodnega omrežja in dodelitev olajšav za napeljavo vode v zasebna stanovanja povsod, kjer teh naprav še ni.
10) Zgraditev stanovanjskih hiš v Saležu, Briščkih in Zgoniku za domačine.
11) Pomoč revnim in za delo nesposobnim občanom s podporami denarju ali naravi.
za obč. Repentabor
Lista slovenske skupnosti v obči-Repentabor je izraz teženj re-pentaborskih občanov po enotnost} in bo zato to enotnost še nadalje krepila in utrjevala. Posebej se bo borila za gospodarski in kulturni napredek občanov, zoperstavila se bo vsem in še posebej iredenti ter kominformskemu vodstvu, ki delujejo proti tem načelom.
Lista slovenske skupnosti v občini Repentabor se zavzema za to, da prevzamejo občinsko upravo nepristranski, pošteni in odločni svetovalci, ki bodo v skladu z zgor-
njimi načeli gram:
izvedli naslednji pro-
KMETIJSTVO
Za splošni dvig kmetijstva bo morala občinska uprava skrbeti in zahtevati:
1. Sredstva za splošno izboljšanje pašnikov, ker je od tega odvisen uspeh živinoreje.
2. Zadostne podpore kmetovalcem za izboljšanje sedanjih ureditev novih vinogradov.
3. Poteg že predvidenih podpor dolgoročne in brezobrestne kredite* za izboljšanje in moderniziranje gospodarskih poslopij.
stransko izobrazbo prebivalstva s strokovnimi izobraževalnimi predavanji, tečaji in filmi.
PROMET
1. Asfaltirati je treba vaške ceste, ob glavnih cestah nasaditi drevorede, popraviti važnejše poljske poti;
2. zgraditi varnostne zidove ob cestah in urediti dohode z njih na polja, zlasti na cesti Fernetiči-Coli
3. namestiti avtomatične telefonske centrale v občinski stavbi za hitrejšo zvezo z mestom;
4. urediti poštno zvezo s Fernetiči.
VODOVODNE IN HIGIENSKE
NAPRAVE
1. Pravilno je treba urediti vodovod. da ne bo primanjkovalo vod'*, in napeljati vodo v zasebna stanovanja po ustrezni ceni, postaviti javna vodovodna črpališča, zlasti v Fernetičih;
2. preurediti je treba vaška napajališča;
3. v Velikem Repnu je treba urediti javno kopališče, na Colu in \* Fernetičih pa javni prhi.
za Devin-Nabrežino
25. maja bomo s svojimi glasovi zaupali upravo naše občine možem, katerih preteklost nam jamči, da bodo kot zavedni in delovni Slovenci varovali naše ogrožene narodne interese in vestno ter pošteno gospodarili in vodili vse posle
interesu vseh občanov.
Kandidati Liste slovenske skupnosti se bodo v občinski upravi borili za konkretno rešitev naslednji!} vprašanj:
1) Nepristransko reševanje občinskih poslov, ne glede na kraj in politično usmerjenost ter narodno pripadnost občanov.
2) Hitro in točno reševanje uradnih poslov ter odpravljanje in pobijanje birokratizma.
3) Odmera davkov v skladu z davčno zmogljivostjo davkoplačevalca, ne da bi se obremenjevali nujno potrebni dohodki za njegovo dostojno življenje.
4) Ukinitev davkov na živino za domači zakol.
5) Skrb za primerno vzgojo in strokovno izobrazbo kmečke in delavske mladine (tečaji, predavanja, borba za strokovno-kmetijsko šolo, drevesnica in trsnica itd.).
6) Zaščita domačih knjetijskih pridelkov in dolgoročni krediti za splošno pospeševanje kmetijstva.
7) Posebna skrb za ohranitev ii> napredek domačega ribištva.
8) Soudeležba občine pri ocenjevanju vojaške škode in posredovanje občine za njeno pravično in čim hitrejšo poravnavo.
9) Ureditev cest in njihova prilagoditev modernemu prometu (a-sfaltiranje, ureditev primernih avtobusnih postajališč in postavitev javnih telefonov, kjer je to potrebno) in občinskih poti, posebno pa pot Praprot (do Trnovske ceste) -Sempolaj - Slivno - Sesljan - Preč nik - Slivno - Mavhinje - Cerovlje ter umno izkoriščanje obcestja z zasaditvijo primernega gozdnega in sadnega drevja.
10) Pravilno in naprednim potrebam odgovarjajoča obnova stanovanjskih prostorov in gospodarskih pritiklin, zlasti pa hlevov v požganih vaseh. (Cerovlje, Medja vas, Mavhinje, Vižovlje, Praprot in Trnovec).
11) Rešitev stanovanjske stiske domačih delavskih družin z zgraditvijo delavskih hiš. Za gradnjo hiš morajo biti krediti dodeljeni izključno občini in ne tujim ustanovam (IACP), ki z razpolaganjem s stanovanji izvajajo narodnostno
1
diskriminacijo proti domačinom.
12) Zboljšanje javne zdravstvene službe (naprava ambulant v Sem-polaju, Mavhinjah, Sesljanu in Sti-vanu, javna stranišča, smetišča i. t. d.) in javnega skrbstva (dom o-nemoglih), javna dela itd.
13) Zgraditev nove šole v Sem-polaju in preureditev šolskih prostorov v Slivnem in Cerovljah, u-stanovitev otroškega vrtca v Sem-polaju in Sesljanu ter skrb za njihovo primerno opremo in učila, izpopolnitev strokovne šole v Nabrežini, ustanovitev šolskih svetov na vseh šolah.
14) Zgraditev primernih prostorov za kulturno prosvetno udejstvovanje občanov in zagotovitev materialne osnove za športno delovanje mladine.
15) Reorganizacija in izpopolnitev živinozdravniške službe in o-lajšave revnim kmetom pri zdravljenju živine.
16) Izboljšanje pogojev za razvoj turizma in pomoč domači zasebni pobudi.
17) Pospeševanje kamnoseške industrije in zvišanje ter nova u-reditev zakupnine za kamnolome sorazmerno z vrednostjo lire. Stremeti je treba za tem, da bo občina prevzela kamnolome v svojo uprave in dobila kredite za njihovo mehanizacijo.
18) Uveljavljanje posestnih pravic bivše mavhinjske občine na se-sljanskem obrežju za ureditev kopališča za njeno prebivalstvo.
Lista slovenske skupnosti ne stopa pred volivce z namenom, da bj jih varala s privlačnimi in neizvedljivimi obljubami, niti, da doseže propagandni učinek. Naša lista je plod težkih političnih razmer, ki ogrožajo naš narodni obstoj na vsem Tržaškem ozemlju in še posebej v naši obmejni občini. Zato se zaveda -težav, ki čakajo njene občinske svetovalce pri upravljanju občine in podčrtava:
a) Svetovalci Liste slovenske skupnosti se bodo za rešitev postavljenih nalog brezpogojno in dosledno borili, kakor to zahtevajo njihova osebna in narodna čast, zavest in ponos. O tem svojem delu bodo stalno obveščali svoje volivce s tiskom in na sestankih.
b) Slovenske volivce opozarjamo na njihovo dolžnost do slovenske skupnosti, ki jo morajo čuvati in jo vztrajno in odločno braniti pred odkritimi in prikritimi sovražniki. (Program za Dolino na 5. strani)
m
I. laza: »MJ SMO ZA STO!«
II. faza:» ZA TRST JE TRfiBA BOLJŠE REŠITVE!*
III faza: y>BOLJSA REŠITEV JE ITALIJA!«
RECI, DA TI NE P O REČ El O...
'Pri nedeljski božji službi se po vsem svetu v katoliških cerkvah bere in razlaga kak odlomek iz e-vangelija po Matevžu ali Marku, ali po Lukežu ali po Janezu. Le v Tiitu pri Sv. Antonu Novem smo predpreteklo nedeljo slišali svojevrsten evangelij — ne po Matevžu ne Marku ne Lukežu ne Janezu, ampak svojevrsten evangelij, ki <i ga je izmislil in ga govoril častiti gospod Narcis Rigonat, kaplan pri Sv. Antonu in katehet na italijanskem liceju. Ta evangelij — govorjen je bil pri sv. maši ob dvanajstih •— se je glasil takole (podajamo ga v slovenskem prevodu):
»Dragi verniki! Berite uvodni •članek v zadnji številki tednika Vita Nuova. Ta članek je zelo poučen in važen za zveličanje vaših duš. Iz njega boste namreč spoznali, kam in kako daleč povede pretirani nacionalizem....«
Zdi se. da je še nekaj naslednjih toesed veljalo temu članku, toda niši informatorji jih niso mogli več, razumeti, ker se je prav tisti hip ■uprl mikrofon, da je postal prenos po zvočnikih skoraj nerazumljiv, ■Sicer pa nam je dovolj teh besed, da se zopet in zopet spomnimo tudi na vse tiste pridige italijanskih vojaških duhovnikov, ki so v abesinski in v pretekli splošni vojni trobiti ubogim vojakom samo »domovino«, Mussolinija in »pokorščino do oficirjev« ter navduševali za boj proti tujim nedolžnim ■narodom v krivični, imperialistični, napadalni vojni.
Take pridige so morali poslušati ■tudi tisoči slovenskih fantov, ki jim je bila Italija hujša kot mačeha in so ji vendarle morali prisiljeni služiti z življenjem. Ti fantje so odšli k vojakom verni in miroljubni. Vračali so se vsi pohujšanj nad takimi in tistimi pridigami ter se zaklinjali, da k takim duhovnikom ne morejo iti k spovedi niti v smrtni nevarnosti.
Vojna je minila in zdaj naj slovenski duhovnik vrača in spreobrača te nekdaj krščanske fante, ki so jih italijanski duhovniki s svojim poganskim šovinizmom pohuj-šall?
Bivši italijanski vojni kaplani se ne zmenijo za duhovna zločinstva, ■ki so jih zagrešili nad slovenskimi fanti, ko jim niso preskrbeli niti slovenskih molitvenikov, ne dali prilike za slovensko spoved, ampak so jih prepričevali celo, naj se borijo za brezbožnega diktatorja Mussolinija ter proti lastnim roja-j kom Jugoslavije ali sploh proti nedolžnim narodom in naj umirajq za tisto Italijo, ki jim je v vojski in doma prepovedovala celo glasno slovensko moliti!
Kaj bi se ti bivši pastirji vojakov zmenili zdaj za duše drugih} Saj se mnogi izmed mjih niti zej svoje več ne zmenijo! Saj je vendar znano, da je na stotine italijanskih vojaških kaplanov iz pretekle vojne odpadlo od Cerkve in da sq istočasno z vojaško suknjo slekli tudi za vedno duhovniški ovratniki ■Saj je znano, da ima Italija danes med petdesettisoči duhovnih (svetne in redne vrste) nad šest tisoč odpadlih. Med nimi jih je polovica prav iz zadnje vojne, in sicer prav iz vrst tistih, ki so pridigali pretirani nacionalizem.
Tu naj si italijanski verniki in zlasti gospod Rigonat med njimi ogledajo živ zgled, kam privede pretirani nacionalizem. S takim e-vangelijem, kakršnega je predpreteklo nedeljo gospod Rigonat pridigal svojim vernikom, se je postavil sam na nevarno pot odpada, apo-stazije. Ce se mu zdi, da je v Italiji še premajhen odstotek odpadnikov, naj gre povečavat to pristno italijansko sramoto, ki ji ni para <ia svetu. Noben narod namreč ni-j «na toliko izgubljenih ali odpadlih ■duhovnikov, kakor prav slavni katoliški narod Italije. Vzroki so različni, toda v veliko primerih pravi (nacionalizem, kajti prav vojaških duhovnikov je mnogo odpadlo i po prvi i po drugi svetovni vojni!
Gospod Rigonat je bolj v goreči skrbi za svojo patriotično slavo pri Legi Nazionale kakor za zveličanje duš pri Bogu — hotel s tistim .»evangelijem« usekati Slovence, toda usekal je samega sebe in svoje Šovinistične rojake! Ce on sam v •svoji šovinistični slepoti tega ne, uvidi, evo, mu hočemo pomagati.
Gospod Rigonait je svoje vernike opozoril na članek v Vita Nuova, ki smo se v Demokraciji že bavili z njim. Gre za članek g. Botterija, ki stoče, da smo katoliški Slovenci z volilno povezavo izdali svojega »rojaka« nadškofa Stepinca, da prodajamo katoliška načela, ko le vežemo s komunisti itd. Članek je) neumen in zloben, toda še bolj neumen in zloben je človek, ki z duhovniško avtoriteto »ex cathedra« oznanja urbi et orbi tak evangelij sovraštva, kakor je to storil gospod Rigonat. Mislite si, kako vpliva na verne, ponižne in .naivne, duhovni-; ku vdane in že itak nacionalistično ubrane italijanske vernike, če jim duhovnik slovesno naroča kot n e 7
„1 z svetega evangelija po Rigonatu...“
kaj silno važnega, branje tistega članka, in če tako strupeno nami-gava na »pretirani nacionalizem«.
Kaj je tako početje? Najstrupe-nejše hujskanje. Kaj volilna propaganda po letakih in zvočnikih!, Kaj volilni govori agitatorjev! Kaj časopisni članki in lov za glasove! Vseh teh reči je meščan že toliko vajen, da zna ohraniti lastno sodbo kljub vsej propagandi. Toda evo vam prižnico! Ce se vam v cerkvi duhovnik tako pukro, tako hinavsko, tako svetohlinsko sredi molitev/ sredi oznanjanja božje besede zakadi z zaničljivim in jedkim posmehom v neko politično formacijo — slučajno našo slovensko: katerega italijanskega vernika, že ii tak od povsod bombardiranega s protislovensko propagando, naj ne popade nov hujši bes in gnev prot\ tem nesrečnim »slavokomuntstom«, ki so — po Rigonatovih besedah — tako daleč nacionalisti, da prodajajo tudi Boga in duše komunizmu iz same želje po uničenju Italijanov?,
Mislite si zdaj preprostega vernika, italijanskega vernika, kako je po tisti maši doma brž poiskal Vito Nuovo in slastno prebral neumni, članek Botterija, ki je itak pol zlagan in sploh ena sama potvorba dejstev. Vernik bo razumel članek kajpak še vse bolj črno, kakor spis zasluži, kajti pod vplivom je duhovnika iz cerkve. Pod vplivom duhovnika si bo razlagal članek tako, da gre zares za najgršo zaroto slovenskih katoličanov in da ti pripravljajo vse več kot potres proti Italiji. Preprostemu ali neprepro-stemu italijanskemu verniku se bodo pod vplivom Rigonatove skrajno megalomanske in avtoritativne pripombe slovenski katoličani zares zagnusili, katoličani ali nekatoliča-ni — Slovenci pa na sploh! Ce jih je doslej mrzil, jih bo odslej sovražil; če jih je doslej sovražil, jih bo po taki propagandi in po taki vzgoji zatiral, kar bo le mogel. Italijan-, ski vernik si ne bo več štel v greh, če dela Slovencem krivico, saj ga dušni pastir k temu hujska!
Kaj bo pa slovenski vernik na, to rekel? Bodisi na Rigonatove besede, bodisi na njihove posledice, na dejanja italijanskih katoličanov, ki bodo pod vplivom Rigonatovih besed zatirali Slovence?
Ali je g. Rigonat kaj pomislil, kaj porečejo Slovenci? Porečejo kakor marsikak slovenski fant, ki se je pohujšal nad italijanskimi vojaškimi duhovniki: preklel je vojaškega kaplana, Cerkev in njene predstojnike! Ali se gospod ne čuti nič odgovornega za ogromno pohujšanje, ki ga je s svojim strupenim nacionalizmom povzročil med Slovenci? Ali se ne čuti krivega pred Bogom za greh narodnega sovraštva? Sovraštva namreč, golega .sovraštva do Slovencev je Rigonat poln! Njegova prijaznost do Slovencev je ponarejena, njegov značaj je značaj hinavca! Tako sodijo o njem tisti, ki ga že dolgo poznajo. Tako vedo tisti, ki čutijo, kakn, pri Sv. Antonu sabotira slovenske pobožnosti, slovensko spovedovanje itd.
Ce utegne kaka olajševalna o-kolnost opravičevati ali vsaj omiliti njegovo krivdo, bi bila to samo ignoranca, neznanje moralne teolor gije (poleg absolutnega pomanjkanja pastoralne modrosti). Ko bi bil g. Rigonat bolj vešč v svoji stroki, v teologiji, bi moral pač vedeti, da rahla povezava tržaških slovenskih katoličanov s kako marksistično stranko v danem položaju in za določeni volilni program ni nedovoljena, kakor baje tudi De Gasperi-ju ne osporava noben italijanski duhovnik, da vlada v še tesnejši povezavi s Saragatovimi marksisti. Ko bi bil kaj moder dušni pastir, bi moral biti tudi bolj previden, preden nasede tako neumnemu članku iz Vita Nuove, ki je objavila kopo neumnosti, samo resnice nič! In ko bi gospod Rigonat še, malce modrosti imel, bi moral tudi razumeti, da v politiki ne moremo vsega nesti na veliki zvon Italijanom, ker bi nas ti samo zlorabili, če bi jim pokazali svoje karte!
Vedeti bi moral končno, da niti Vita Nuova niti Rigonatova modrost niso za nas veljavni evangelij, ker ne verujemo, da je Kristus umrl samo za Italijane! Ko bi imel košček državljanske modrosti, če že nima pastirske, bi moral vedeti, da nam je s svojo neumnostjo naredil veliko uslugo: odbil je od krščanske demokracije in potisni) nam v naročje marsikako dušo, ki je verovala v edinozveličavnost-DC, dokler ni slišala Rigonatovih besed!
Videti je torej, da se g. Rigonat
na politiko ne razume. Tega mu ne zamerimo. Ni to njegov poklic! Zamerimo mu pa, da se ne razume niti na pastoralne dolžnosti in korektnosti. Ce se ne razume niti v svoji stroki, naj izstopi iz dušnega pastirstva ter vstopi v kak samo, stan in naj dela pokoro za svoje rojake, da zadosti božji jezi za grmade zločinov, ki jih je njegov narod zagrešil nad malim slovenskim narodom, nad slovenskimi dušami.
Ce on sam ne sprejme našega nasveta, prosimo njegove predstojnike, naj za to poskrbe!
Volilna hominfopmiada v Sv. Kpižu
V četrtek 8. maja se je v Sv. Križu »na Križadi« zbralo nekaj kominformističnih vročih butic, da bi poslušale »evangeljsko besedo« svojega kolovodje, v osebi nekega sicer malopoznanega »govornika«, a hudega zagrizenca Markoviča. Ta je zbranim poslušalcem vedel o »li-parjih« in »titofašistih« mnogo povedati, a ga ljudje, deloma zaradi preučenih izrazov, deloma zaradi neke kitajske slovenščine, katero menda redkokdo obvlada, niso mogli natančno razumeti, kaj pravzaprav žlobudra. Najpreje je govoričil o »titovsko-liparski« povezanosti, o urednikih, o »domobrancih«
DISCIPLINIRANI PAPAGAJI
Comp. Bidovec: »Kako naj objasnimo slovenskim kominformi-stom stališče partije, ki zahteva vrnitev Trsta Italiji? Med slovenskimi člani vlada veliko o-<7crčenje, ker o Italiji nečejo ničesar slišati!«
Comp. Vidali:	»Comp.	Bidovec,
anzitutto disciplina!«
TRŽAŠKI KATOLIČAN
ne sme biti slovenske narodnosti J
Vsak dan prihajajo iz Rima razne podpore tukajšnjim iredentističnim organizacijam, ki le podpihujejo sovraštvo med tukaj živečima narodoma. Pred kratkim pa so ‘z Rima poslali znesek milijona lir kot podporo tukajšnjim semeniščni-kom.
V semenišču študirajo tudi taki, mladeniči, ki so revni, in tem je podpora res prav prišla. Tedaj bi si človek mislil, da končno vendar enkrat rimski denar služi tudi v človekoljubne namene.
Zalibog smo morali kaj kmalu spremeniti svoje mnenje o dozdevni človekoljubnosti. Izvedeli smm da so trije mladeniči, na podlaga »policijskih ugotovitev«, da so slovenske narodnosti, bili črtani iz seznama tistih, katerim je šla ta podpora.
Vprašali bi gospode, ki so to tako hladnokrvno storili, kot bi šlo le za trgovsko pogodbo, s kakšnim denarjem so zgradili tržaško semenišče? Zakaj nam niso prej povedali, da bodo v bodočem semenišču vzgajali može, ki bodo najprej zagrizeni Italijani in šele nato dobri duhovniki? Ce bi na ovojčke, kamor so verniki dajali denar, napisali, da ne bo v bodočem seme-
nišču mesta za slovenske fante, bi se marsikak vernik premislil, prej ko bi dal svoj skromni prispevek.
Zavedajmo se, da italijanska klika vidi v slovenskem razumništvu (katerega pa javno ne priznava!), v slovenskem duhovništvu in učiteljstvu največjo nevarnost za ita-lijanstvo Trsta! Sodijo namreč po sebi, ker so prav oni v vseh poklicih najprej Italijani in šele potem vse drugo. Ce bi prišla sem Italija, bi šli našim tukajšnjim duhovnikom prav taki pridevki, kot gredo danes beneškim duhovnikom: da so
»fanatici nazionalisti slavi«, krivi, samo tega, da si upajo v Italiji govoriti slovenski.
Zaman je, da dajajo gospodje o-koli Prore v svojih uvodnikih (v znamenju medsebojne strpnosti, bratstva med narodi itd.) nasvete nam Slovencem, ki smo v zadnijh letih toliko preizkusili, da lahko vemo, kakšni so. V takih primerih, dragi demokristjani, pokažete svoj pravi obraz. Zaman je, da se skrivate za ščitom!
Kaj bi rekel k vsemu temu ameriški kardinal Spellman?
Ricmanje za našo stvar
V torek, dne 6. maja je bilo v
naši vasi zelo živahno. Bil je namreč prvi volilni shod Liste slovenske skupnosti. Ze popoldne smo o, pazili kominformistične voditelje, ki so šfigali med hišami. Zvečer, smo pa videli, kaj jih je bolelo. Bali so se namreč, da bi zaslepljenci slišali, kako se jim njihovi voditelji lažejo in jih vodijo za nos. Zato so organizirali nekaj pobalinov,
T ržaški
kandidati
ZORAN SOSIČ
ALOJZ KALC
Dr. RUDOLF MARC
Volilni znak
Slovenske narodne liste
To Je bil znak naših očetov
To je naš znak Tega bomo volili/
JOSIP IN A PERTOT
ki so poskušali s tuljenjem in žvižganjem razbiti zborovanje. Tem ?o prišli tudi nekateri Tržačani iz »Sicilije« na pomoč....
Zborovanje je otvoril dr. Miro Adamič, nato pa predal besedo dr. Otonu Bercetu, ki je v svojem go-, varu poudaril, da smo nastopili skupaj kot nekoč naši predniki zato, ker smo sprevideli, da nas \c sovražnik iz leve in desne skušal razbiti z lažmi in prevaro. Opozoril je volivce tudi na Neodvisno listo v Dolini, ki je postavljena zato, da svojim kominformističnim zaveznikom pomaga do zmage. Svoj govor je zaključil z besedami, da je zadnji čas, da Slovenci izločimo iz svoje srede vse politične lažnivce.
Kot drugi govornik je nastopil g. Stanko Bole, ki je z neizpodbitnimi dokazi razkrinkal dvolično vlogo Vidali ja: v Trstu nastopa kot neizprosni branilec STO-ja in enakopravnosti Slovencev z Italijani, v Bariju pa govori Vidali o ogroženem italijanstvu Trsta, ki bi se utegnilo spremeniti v »pokopališče, Italijanov«.
Med njegovim govorom je neki zeleni kominformistični »udarnik« zagnal proti zvočniku vrečico peska, dokazujoč s tem vso visoko »kulturo« Vidali je ve stranke!
Njihov trud, da bi shod razbili, se je popolnoma izjalovil.
Kaj se dogaja
Naš član se je pritožil na pristojnem anagrafskem uradu zaradi nedostavitve volilnega izkazila.
Kaj je izvedel? Da se je že davno izselil v Ameriko!
Pa je čil in zdrav v Trstu, kjer službuje v poldržavni ustanovi....
Takih »izseljencev« je med tržaškimi Slovenci nič malo, saj je na našem anagrafskem uradu dovolj prenapetežev, ki bi se nas hoteli kar čez noč iznebiti!
Prašimo vse naše čitatelje, da nam sproti javljajo take primere, da jih moremo pravočasno objaviti, in hkratu ukreniti potrebne korake.
in »četnikih« ter šele nato prešel na obravnavo gospodarskega programa svoje KP, o kateri je kajpak trdil, da je v vsakem oziru e-dina branilka svobode, neodvisnosti itd. našega delavca in kmeta.
■Nekaj važnega pa je nadebudni tovariš Markovič »pozabil«, namreč, da bi svojim slovenskim poslušalcem razložil, kaj piše o trža&kem vprašanju v zadnji številki Vie Nuove rimski kominformist, senator Pastore! S kako drznim poudarkom postavlja ta človek »-tržaški proletariat« v prvo fronto zagovornikov in predhodnikov italijanskega vlačugarskega apetita po slovenski zemlji! Napadal je Slovenca in poštenjaka, domačina g. Kristijana Tenceja, ne da bi niti z besedico obsodil pobalinsko-raz-položenega laškega sleparja Vidali-ja, ki ie v Lonjerju slovenskemu človeku javno opsoval mater z vlačugo! To je torej napol kitajsko govoreči »politik« in »strokovnjak« Markovič v svoji govoranci »pozabil«, ne bomo pa tega nikoli pozabili mi!
MaMje za LSS
Dne 6. maja ob 20-ih smo imeli. v naši vasi otvoritveni volilni shod Liste slovenske skupnosti, na katerem se je zbrala velika večina vaščanov.
Mačkovljani so dokazali svojo zavednost in slogo s tem, da niso dovolili skupini kominformističnih razgrajačev, da bi motili potek zborovanja.
Prvi je povzel besedo dr. Miro Adamič. S kominformističnim časopisom Vie Nuove v roki je pozval enega izmed nosilcev Lovri-hove liste, naj se na lastne oči pra-priča, kaj piše njihovo glasilo: da je kominformistična stranka večji, zagovornik italijanstva Trsta kot sama Democrazia Cristiana. Vsi prisotni so kar strmeli in se zgražali nad njihovo dvoličnostjo!
Nato se je oglasil dr. Oton Berce, pozivajoč občane, naj 25. maš strnjeno glasujejo za skupnost Slovencev ter dokažejo s tem zavednost in kulturnost svoje vasi. Govornika so piskači skušali prekinjati z medklici in neumnimi vprašanji, a so dobili take odgovore, da st je pogostoma zbrana množica iz, srca smejala in so se zborovalci razšli v najboljšem razpoloženju.
HjiminforinistiCni prvi maj
^redčile so se vrste pristašev naših kominformističninh veljakov. To je najbolje dokazal 1. maj. Obi-, čajnih kominformističnih proslav se je udeležilo letos veliko manj kominformističnih navijačev kot lani.
V povorki, ki je šla iz Rojana skozi mesto na Garibaldijev trg, kjer je bilo prvomajsko zborovanje, so našteli — reci in piši --2611 oseb, vštevši telovadce, Vida-lija in njegov štab. Popoldanskega telovadnega nastopa na stadionu pri Sv. Soboti se je sicer udeležilo nekoliko več oseb, vendar so zijale s tribun velike vrzeli!
Naravnost porazna pa so poročila o poteku kominformističnih prvomajskih proslav na našem podeželju. Naj navedemo samo to, da se ni v Nabrežini udeležilo povorke in zborovanja niti 30 domačinov!
Naše ljudstvo je spregledalo in ne naseda več vabljivim glasovom komiredentista Vidalija in njegove, klike. To dokazuje tudi dejstvo, da stalno pada število podeželanov, ’u se udeležujejo kominformističnih volilnih zborovanj. V Gabrovcu je poslušalo Blažinove neslanosti komaj 15 vaščanov, v Saležu ni ime\ A Ido Slavec mnogo več sreče, v Zgoniku pa so kominformistični govorniki prišli na popolnoma prazen trg, ker so domačini »izbrali svobodo«....
Konec je kominformističnega terorja!
Rda prodaja Trst?
Človek zares ne ve, kdo sploh prodaja Trst! Pisanje kominformističnega tiska nam je popolnoma zmedlo pojme....
Unita in Lavoratore pišeta, da prodajamo Trst Jugoslaviji. Delo pa piše, da prodajamo Trst Italiji. Uni-tž, Lavoratore in Delo spadajo v isto kominformistično sračje gnezdo, v katero polagata svoja kukavičja jajca Togliatti in Vidali! Lg čitajte jih.
Dušan Kodrič, • vplivni sodelavec Dela in njegov bivši odgovorni u-rednik, pa je svečano izjavil pri vpadu v Stokov govor pri zborovanju Slovensko - italijanske ljudske fronte dne 3. maja pri Sv. Ani:
»Da, res smo za Italijo!«
Kdo laže? Bidovec ali Kodrič?
Kdo prodaja Trst?
Leto VI. -1 Stev. 20
, ?. i / S C "■> ' DEMOESAC1 JA
■ Stran
t
STO in demokracijo
odločno v borbo proti komunizmu in iredentizmu!
Podeželje se prebuja 3
Čimbolj se bližajo volitve, tembolj se naše podeželje prebuja. Kot val gre spoznanje preko naših vasi, 'la mora slovenska okolica Trsta vstati odločno in kot en mož proti vsem, naklepom, s katerimi se skuša o-grožati obstoj in bodočnost Svobodnega tržaškega ozemlja.
Kar je Italija izgubila na bojnem polju, pOskuša po svoji stari navadi zopet pridobiti s prosjačenjem.. z zvijačo in z izsiljevanjem.
Mobilizirala je vse. Od rimske vlade, pa do javnih in tajnih italijanskih vezi v tujini, preko številnih propagandistov iz vseh mogočih italijanskih provinc, ki jih meče kot govornike po tekočem traku na tržaške trge, z razsipanjem q-gromnih sredstev, vse je mrzlično na delu, da poda svetovni javnosti dokaz, kako so upravičene njene zahteve po vrnitvi našega ozemlja.
Ce bodo ti napori v mestu uspeli, bomo šele videli. Za nas okoliške Slovence se pa spričo teh namenov postavljajo izredno resne in za našo bodočnost usodne naloge. Naj bo tudi res, da je mesto po večini italijansko. Prav tako je pa tudi res, da neha to italijanstvo že na obronkih gričev, ki obkrožajo Trst z vseh strani. Ko se z gotovih mest danes govori o pretežno italijanskem značaju tega področja, se vede in neodgovorno zamolčuje, da to velja samo za ozek obalni patv ki sega komaj par kilometrov od obrežja. Vse drugo je slovenska zemlja, na kateri živi trd in klen kraški človek, ki je vedno znal odločno braniti slovensko posest pr o ti vsem grabežljivim rokam.
To moramo slovenski podeželani pri teh volitvah dokazati vsemu svetu! Posebno spričo zadnjih dogodkov v Londonu je zaradi tega zadela slovensko podeželje ogromna odgovornost, kateri moramo biti kos. Italijanski pohlepi po naši slovenski zemlji se morajo zlomiti na črti, kjer pričenja kraška skala! Danes je naše orožje glasovnica; v nedavni preteklosti smo dokazali, da se znamo boriti tudi z drugačnim orožjem!
Slovenci na podeželju so spričo nevarnosti strnili svoje sile. Hočejo v uprave svojih občin zavedne in odločne Slovence, ki bodo sami odločali, kako se branijo slovenske koristi in koristi občanov!
Zato ni zgolj slučaj, da uspehi kominformističnega propagandnega delovanja v naših vaseh vidno pešajo. Ljudstvo jih je spoznalo. Pod vodstvom svojih italijanskih voditeljev bi nas hoteli speljati v Italijo. To njihovi kapo ti v Italiji javno govorijo in pišejo. Dobili bodo zasluženi odgovor!
J. P.
Shod LSS v Dragi
Na shodu, ki je bil dne 10. t. m. je naš zastopnik dr. Rudolf Marc, ob prisotnosti skoraj vseh občanov orisal borbo Slovfencev na tem najskrajnejšem koščku slovenske zemlje za svoj obstanek, ki se vleče že skozi tisoč in tri sto let, ter prikazal zbranim ves razvoj in razmah slovenskega uveljavljenja v kulturnih, gospodarskih in političnih u-stanovah, ki so bile last vsega naroda in ki so dosegle posebno pred prvo svetovno vojno zavidljivo višino.
'Prikazal je nato žalostno pot slovenskega človeka v dobi predfaši-stičfie in fašistične dobe, ki je kljub vsem nakanam brutalno raznarodovalnega sistema ohranil zavest v, pravičnost človeških in božjih za-, konov in ki je v svoji tradicionalni trmi kljuboval terorju, ki ga je nad njim izvajala tritisočletna kultura, ki se je pa kakor megla razblinila, ko je zopet posijalo sonce odrešenja in svobode. Ohranil je ponos sicer malega, zato pa žilavega in naprednega naroda.
Orisal je nato prevaro, s katero so pridobili tako imenovani inter-nacionalisti slovenske glasove pri zadnjih volitvah, ki so potem pomagali dvigniti rdeče trdnjave po slovenskem Bregu in kjer se je gospodarilo z občinskim premoženjem po političnih in ne gospodarskih principih. T.rošilo se je za vse mogoče iz fondov, ki so bili dani na razpolago od strani ZVU, kakor da bi bila občina partijsko ko? rito in pri tem zanemarjalo one vasi, ki niso trobile v partijski rogi Predočil je tudi dvolično politiko kominformističnega vodstva, ki 'e predstavlja v Italiji za' italijansko stranko, medtem ko pa v našem podeželju hoče zagovarjati STO in slovenskega delavca in kmeta. Po-
jasnil je zbranim pomen in program Liste slovenske skupnosti, pri kateri sodelujejo res slovenski možje, pridni in vestni gospodarji, ki bodo zastopali pošteno interese vseh vasi brez političnih predsodkov. Zato je dolžnost vsakega Slovenca in Slovenke, da gre na volišče in voli za Listo slovenske skupnosti.
Ožigosal je tudi početje ljudi o-•ko|i tako imenovae Neodvisne liste, ki pa je le trojanski konj v vrstah zavednih Slovencev in ima !e namen, da bi lovila one ljudi, ki še, niso spregledali namer teh razbijalcev slovenske skupnosti.
Zaključil je s pozivom, naj tudi vaščani Drage dne 25. maja s svo7 jim glasom prispevajo k utrditvi slovenske samozavesti in pometejo enkrat za vselej z »izvedenci« internacionalnega kova.
‘Nato je govoril g. Miro Prešel, ki se je dotaknil predvsem vprašan \ krajevne važnosti v zvezi s sedanjimi upravnimi volitvami.
Shod LSS v Briščhih
V	nedeljo 11. maja je bilo v Bri-ščkih prvo volilno zborovanje Liste slovenske skupnosti. Govorila sta Sergej Mihelčič in Anton Ukmar.
Kot prvi je nastopil Sergej Mi-, helčič, kateri je pozval naše podeželane, da morajo strniti naše vrste in ostati strnjeni, dokler ne bodo priznane vse naše pravice! Govornik je posebno poudaril, da moramo danes voliti slovensko, če bomo hoteli jutri nastopiti v obrambo naših življenjskih interesov!
»Zato — je dejal govornik — če hočete, da vam bodo priznane vaše pravice in da bodo zaščiteni vaši interesi, ki so skupni interesi vseh Slovencev, ker samo brat lahko bratu pomaga, ne da bi ga s tem stavil v ponižujoč, hlapčevski položaj, morate voliti za Listo slovenske skupnosti! Izvolili boste ljudi, ki vas bodo povsod častno predstavljali, izvolili boste Slovence, ki; bodo znali pokazati v vsakem primeru, da so možje in ne številke, S katerimi lahko tuji voditelji operirajo po mili volji.«
Potem ko je Sergej Mihelčič še enkrat omenil, da je bilo z vseh strani dokazano, kako se Lista slovenske skupnosti bori dosledno in brez pridržkov za ohranitev STO-ja, v smislu mirovne pogodbe, je zaključil s temi besedami: »Dobro si zapomnite, da ne bi bilo Svobodnega tržaškega ozemlja, če ne bi bilo Slovencev: samo močen in za-' veden slovenski rod ga lahko čuva!«
Sledil je govor gospoda Antona 'Ukmarja, ki je z ostrimi besedami ožigosal dvolično in izdajalsko vlogo kominformističnih voditeljev in poudaril, da kdor se pokori Vida-liju in odda njemu svoj glas, volj zo povratek Italije in za novi -az-mah fašističnega imperializma!
Nato je povzel besedo g. Drago Legiša, ki ie v svojem jedrnatem govoru orisal zgodovino slovenskega življa na skalnatih bregovih nad Jadranom, njegov trud in doprinos za uspostavitev boljših pogojev za razvoj slovenske samobitnosti na Tržaškem ter prikazal njegov križev pot skozi petindvajsetletno dobo -italijanskega gospodarenja v teh krajih. Živo je opisal vse svečane obljube, katere smo bili Slovenci deležni, in brezmejno razočaranje, ki smo ga dočakali v demokratični in fašistični Italiji. Tudi, je pokazal v svoji pravi luči način postopanja vodstva KP z navedbo različnih virov, kjer je Vidali nedvoumno izdal pričakovanje slovenskega delavca, ki mu je pred_ tremi leti slepo zaupal, s tem da je povezal z italijanskim iredentizmom in prodajal Trst zemlje lačnemu Lahu. Zato je pozval vse po-j stene Slovence, ki imajo le še količkaj narodne zavesti, naj pri sedanjih volitvah ne nasedajo več vabljivim klicem nam sovražnega tabora, in zaključil z besedami našega pesnika:
»PROST MORA BITI, PROST
MOJ ROD, NA SVOJI ZEMLJI
SVOJ GOSPOD?«
Shod SNL s Lonjerju
V	ponedeljek 12. maja je bil v Lonjerju shod Slovenske narodne liste, ki je marsikateremu Lonjer-cu odprl oči in ga pripravil do tega, da bo glasoval za slovensko narodno stvar na Tržaškem, to je za Slovensko narodno listo.
Kot govornika sta nastopila T. Cerkvenik in B. Agneletto. B. A-gneletto je prikazal predvsem dvolično igro tržaških kominformističnih voditeljev v borbi za STO. Pozval je zato Lonjerce, naj valijo za edino slovensko listo v tržaški občini, to je za Slovensko narodno listo, katera more edina jamčiti tržaškim volivcem, da bo znala vztrajno in dosledno braniti slovenske koristi v novem tržaškem mestnem svetu.
OFEnCI ZB LIP0M0 VEJICO
Na Opčinah je bil dne 9. maja uspel shod Slovenske narodne liste, na katerem je govoril dr. Josip A-gneletto. Ker je govor važnega pro-gramatičnega pomena, prinašamo njegove glavne misli, ki jih je občinstvo večkrat s ploskanjem podkrepilo.
Govornik je naglasil, da so te volitve za Tržačane in Slovence tako važne, ker se bo pri reševanju tržaškega vprašanja gledalo tudi na to: koliko Tržačanov se je izreklo za STO in koliko za Italijo.
KAJ JE STO?
Med Jugoslavijo in Italijo je sporen prostor, ki ga je pariška konferenca povzdignila v samostojno neodvisno državno telo, ker ga ni mogla dati niti Italiji, ker tu prebivajo Slovenci in Hrvati, niti Jugoslaviji, zaradi Italijanov; in ker je ta prostor ključ do Srednje Evrope, most za zbližanje Slovanov in Italijanov in č.initelj miru v Srednji Evropi.
KAJ POMENI S T O ZA TRŽAČANE ?
STO pomeni za vse Tržačane >n vse prebivalce: vrnitev Trstu njegove funkcije svetovnega mednarodnega tržišča in pristanišča; s tem obilo dela in služb, zadosli kruha, višje plače, nižje cene, v kratkem — blagostanje. STO kot ozemlje pomeni prosVost od vojaške službe in prihranek ogromnih oborožitvenih stroškov. Tržaške ladje ne bodo več bogatile tujih pri-* stanišč, na njih bodo zaposleni tržaški mornarji. STO pomeni, da ne bo več tujec odjedal kruha domačinu in zasedal nova udobna stanovanja. In končno bo vsak Trža-) čan-državljan STO-ja pod zaščito Združenih narodov in bo imel odprto pot v svet.
IN KAJ POMENI ZA SLOVENCE IN SLOVANE?
Za Slovence in Hrvate pomeni STO:	enakopravnost. To pomeni:
ko boš ti iskal dela in tvoj sin in hči službe, ne boste kot Slovenci ali Slovani zapostavljeni, ampak predpostavljeni; ko boš govoril jav* no in na glas svoj slovenski jezik,
ne boš zaničevan in zmerjan s »ščavo«; ko boš stopil v javne in državne urade, boš govoril v svojem jeziku, ki bo enakopraven z laškim; po ulicah, na javnih poslopjih) železnicah itd. bodo dvojezični napisi, kakor so povsod po svetu, kjer živita skupaj po dva ali več narodov (Belgija, Luksemburg, Švica, Finska). Toda STO bo za Slovenca pomenilo še več:
Vsak Slovenec in Hrvat bo enakovreden državljan, brez občutka manjvrednosti in sramu: bo človek, v vsej svoji polnosti, ne pa polsu-ženj!
ITALIJA IN ST O
Italijanska vlada se je zagrizla v Svobodno tržaško ozemlje in že štiri leta vodi neizprosno borbo za uničenje STO-ja, ker hoče skozi Trst zopet v Srednjo Evropo, ker noče, da postane Trst konkurent Benetk in drugih laških pristanišč, ker noče, da bi italijansko prebivalstvo preko meje s skominami gledalo na tržaško blagostanje, red in mir.	,
Pri teh volitvah se voli: ali za STO ali za Italijo! Politično prepričanje igra pri teh volitvah podrejeno vlogo.
SLOVENSKA NARODNA LISTA in stranke, ki jo tvorijo, zastopajo že od 1947 naprej dosledno in brezpogojno načelo ohranitve in ostva-ritve STO-ja. Z dr. Agnelettom je bila Slovenska narodna lista zastopana tudi pri londonski delegaciji. Slovenska narodna lista je edina slovenska lista v Trstu kot naslednica načel onih naših slovenskih ‘n hrvatskih narodnih mož, ki so pred sto leti začeli borbo za slovensko enakopravnost in ki so jo bili izv> jevali in dosegli pred prvo svetovno vojno 1. 1914.
Samo Slovenska narodna lista je, v Trstu predstavnica slovenskega naroda in Slovanov sploh!
Eden glavnih razlogov, da ni daj la pariška konferenca leta 1947 Tr-f sta Italiji, je bilo prav dejstvo, da živi v Trstu močna slovenska manjšimi. Ko se bo zopet razpravljalo o usodi STO-ja, bodo države podpisnice mirovne pogodbe pod vplivom laške propagande, da Slovencev v Trstu ni, štele: koliko Slo-
vencev je pravzaprav še v Trstu? In pri tem bodo šteti le glasovi onih Slovencev in Slovanov, ki bodo oddani za Slovensko narodno listo, ne pa tudi oni glasovi, ki bodo oddani za Italijanske ali za mešane italijansko-slovenske liste!
Italijani so hoteli prikriti število Slovencev in so zato pri ljudskem štetju izbrisali stolpec o narodnosti, ker pričakujejo, da bodo pri volitvah »naivni« Slovenci tako in tako oddajali svoje glasove italijanskim in mešanim italijansko, slovenskim listam kot zadnjič leta 1949; in da bodo zato številčno skoraj izginili s površja tržaške občine. Prav pri teh volitvah, ko vemo. da je prav od števila Slovencev v Trstu odvisna v veliki meri tudi usoda Trsta in STO-ja, ne bi se smel noben slovenski glas izgubiti med glasove mešanih in italijanskih list!
Zato vsak glas, oddan za druge, tudi za one mešane liste, ki so ’a Trst, ne bo štel kot slovenski glas! Mi nočemo laških glasov toda pri) teh volitvah, kjer se bo svet spraševal, koliko Slovencev je še v Trstu, mora vsak Slovenec in Slovan, ki še čuti v sebi slovensko kri, !n ki hoče samostojen Trst in STO. oddati svoj glas edinole oni listi, ki je slovenska, in to je le Slovenska narodna lista!
IN DRUGE LISTE ?
Italijanski iredentisti se poganjajo in prosjačijo za slovenske glasove. Vsak slovenski glas, ki se odda za italijanske iredentistične liste, je glas za to, da pride Italija zopet v Trst! Ali ste že pozabili, kaj je bila Italija za Slovence in Hrvate? Kaj je bila za Trst?
Govornik je navedel razloge, zakaj ne sme noben Slovenec ali Slovenka voliti za demokristjane. O tem bomo še posebej spregovorili.! Nato se je govornik obrnil na slovensko delavstvo. Tudi o tem bomo še pisali posebej. Zaključil je svoj govor, da naj oddajo vsi Slovenci, brez razlike politične pri-' padnosti, pri teh volitvah glas za Slovensko narodno listo, to je /a lipovo vejico, v znamenju katere so se Slovenci in Slovani skozi tisočletja borili in zmagovali!
Shod SNL oa Hotioori
Na shodu SNL na Katinari je g. dr. Rudolf Marc obrazložil zbranim Katinarčanom pomen sedanjih volitev, ki čeprav upravnega značaja, imajo za nas Slovence silno važnost, ker jim daje svet politični pomen. Vsak glas, ki bi ga Slovenci oddali neslovenskim listam, bi bil popolnoma izgubljen in bi bil štet kot' italijanski glas in v določenih primerih upoštevan kot pristanek na združitev Trsta z Italijo. Tega seveda si ne šeli noben Slovenec, ki je okušal skozi dobri dve desetletji, dobrote »ljubeče matere Italije«, '.n tega si ne želi niti slovenski dela7 vec, ki je dal kominformistični partiji svoj glas, ker mu je zagotavljala, da se bo borila za uspostavitev in ohranitev STO-ja, medtem ko je njegovo zaupanje nedvoumno izdala, kakor pričajo izjave vseh vidnejših voditeljev KPI in tudi samega Vidalija, čigar brezvestnost gre tako daleč, da zmerja slovensko mater z vlačugo.
Zato je slovenski delavec že spregledal in čeprav ostane istega svetovnega prepričanja kakor do sedaj, bo oddal svoj glas edini slovenski listi, ki brani načelno in neprestano STO od vsega začetka, s tem, da zahteva spoštovanje mirovne pogodbe in uveljavitev njenih določb.
Govornik je nato pozval prisotne, naj vplivajo tudi na druge, da dne 25. maja oddajo svoj glas za SNL in pometejo tako za vselej v. internacionalno navlako.
POblhni PROfiRflm kSS
za občino Dolina
Kandidati Liste slovenske skupnosti bodo v občinski upravi morali v prvi vrsti varovati osnovne in neposredne gospodarske koristi) celotnega prebivalstva dolinske občine, ki so v zvezi z razširjenjem, tržake industrijske cone na zemljiščih, ki so last dolinskih občanov.
V	zvezi s tem bo morala občinska uprava skrbeti:
1) da razširitev industrijskega področja ter razlaščanje našega kmeta ne bosta v korist tistim gospodarskim ustanovam in silam, ki hočejo predvsem izpodriniti naš živelj iz domačega kraja ter zato zagotoviti priseljevanje tujcev;
2) kjer bodo domači ljudje oškodovani, mora biti dana prizadetim možnost neposrednega sodelovanja pri izvrševanju načrta za industrijsko področje in s tem možnost njihovega gospodarskega uveljavljanja. Pri gradnji objektov na industrijskem področju je treba zaposliti v prvi vrsti domačo delovno silo in s tem zagotoviti življenjski obstoj domačega prebivalstva;
3) z zgraditvijo industrijskega, področja se bo tržaško mesto širilo proti dolinski občini in zato bo morala občinska uprava ukreni1! vse, da se razvoj in širjenje mesta pravilno izkoristi in s tem splošno okrepi gospodarska moč občine:
4) v komisiji pri ustanovi za ža-veljsko industrijsko pristanišče, ki, se bavi z razlaščanjem in ocenjevanjem zemljišč, ki so last dolinskih občanov, mora biti stalno zastopana tudi dolinska občina.
KMETIJSTVO
Kmetu bo treba predvsem vsestransko pomagati, da bo izboljšal in utrdil svoj gospodarski položaj. Zato je treba:
1)	skrbeti za splošno izboljšanje pašnikov, od katerih sta odvisna živinoreja in mlekarstvo. Zaščititi je treba domače pridelke s posebnim ozirom na mlekarstvo in vinogradništvo;
2) izkoristiti bo treba vsako priliko za melioracijo ter najti sredstva za finansiranje kmečkega gospodarstva, za obnavljanje gospodarskih objektov, seznanjati kmetovalce s sodobnim načinom obdelovanja in nabaviti stroje za umno gospodarjenje in kmetovanje. Nujno je potrebno pogozdovanje vseh primernih zemljišč;
3) posredovati za dosego dolgoročnih brezobrestnih posojil ali vsaj takih z najnižjo obrestno mero, ki bodo služila za pospeševanje kmetijstva.
ELEKTRIFIKACIJA
Izvede naj se elektrifikacija vse občine. Na Jezeru in pri Novakovih je treba poskrbeti za javno razsvetljavo, izpopolniti jo je treba tudi v Domju. Napeljati bo treba elektriko v Botač.
TELEFONSKO OMREŽJE
V	vaseh, kjer še ni telefonskih zvez z mestom, naj se postavijo javne telefonske govorilnice.
VODOVOD, PRALNICE, NAPAJALIŠČA IN KANALIZACIJA
1) Napeljati je treba vodovod v vse vasi, ki ga še pogrešajo, na pr. v Prebenek, Gročano, na Pesek, Jezero, Drago, na Hrvate itd. Povsod je treba prebivalstvu tudi omogočiti, da si napelje vodo v stanovanja, v gospodarska poslopja in za zalivanje vrtov.
2) Prav tako bo treba preskrbeti za primerna javna napajališča in pralnice po vseh vaseh, kjer jih 5e ni. Urediti bo potrebno tudi kanalizacijo.
UPRAVA IN VZDRZEVANJE
CEST
1) Potrebno je, da se uredijo vse važnejše poljske poti, da se popravijo vsi obcestni zidovi in postavijo tako, da ne bodo ovirali prometa in zapirali dostopa na polje.
2) Potrebna je regulacija poto-
kov. Posebej bo treba poskrbeti za regulacijo potoka pod Prebenegom.
OBNOVA
Občinska uprava bo morala zastaviti vse sile, da se čimprej dovrši obnova v Mačkovljah, Boljun-cu, Prebenegu, Dolini in Krogljah.
V	tem okviru bo treba za domače prebivalstvo rešiti tudi pereče stanovanjsko vprašanje z gradnjo stanovanjskih hiš.
ZDRAVSTVO IN HIGIENA
Vso skrb bo treba posvetiti organizaciji občinskih ambulant. Kjer že obstojajo, se morajo razširiti in primerno opremiti. Imenovati bo treba občinsko bolničarko.
'Poskrbeti bo treba, da bo občinski zdravnik redno in pogosteje or-diniral, da bodo zdravniški pregledi vestni in temeljiti. Občinski zdravnik mora periodično temelji-* to pregledati mladino.
Pregledati se mora seznam revnih, da bo vsem revnim občanom omogočeno brezplačno zdravljenje v bolnišnicah.
VOJNI OŠKODOVANCI IN POLITIČNI PREGANJANCI
Za vojne oškodovance in za bivše politične preganjance mora občinska uprava ukreniti vse potrebno, da jim bo povrnjena škoda, ki jim je bila prizadejana.
TURIZEM
Izkoristiti je treba vse možnosti za razvoj turizma in ga pospeševati v splošno korist občanov.
ŠPORT
Športno igrišče v Boljuncu je treba popraviti in opremiti z obla-čilnico in prhami. Igrišče mora postati dostopno vsem, ki se bavijo s športom.
ZAKUPI OBČINSKIH NEPRIMIC-
N1N
Občinska uprava bo morala pregledati vse pogodbe o zakupu občinskih neprimičnin ter pravilno u-porabljati dohodke, ki izhajajo iz njih. To velja posebno za kamnolome v Boljuncu in nad Ricmanji ter za strelišče pri Gročani.
Shod SNL o Gropadi
Ob udeležbi številnih vaščanov ie imela Slovenska narodna lista svoj shod v Gropadi v nedeljo 11. t. m. dopoldne. Govorila sta inž. Milan Sosič in dr. Branko Agneletto.
Inž. Sosič je v izbranih besedah prikazal vse težkoče, s katerimi sta se morala on in dr. Agneletto boriti ob ustanavljanju slovenskih >-troskih vrtcev in osnovnih šol. Seveda je spet mnogo takih primerov, da so Slovenci zapostavljeni. Medtem ko imajo, reci in piši, štirje italijanski otroci svoj vrtec in svojo lastno kuhinjo, morajo slovenski otroci v miljskih gričih prehoditi dolge poti, da lahko pridejo do oddaljene šole.
Govornik je pozval vaščane, naj dobro premislijo, komu bodo pri prihodnjih volitvah oddali svoj glas. Italijani so vse one, ki so volili komunistično partijo, prišteli med svoje in tako so bili vsi ti glasovi za nas Slovence izgubljeni. V drugo se kaj takega ne sme več dogoditi! V tem odločilnem trenutku gre za biti ali ne biti! Preprii čan sem — je dejal govornik :— da noben Slovenec, ne glede na svoje politično prepričanje, ne želi več pod Italijo!
Dr. Agneletto je najprej temeljito obračunal z demokristjani, ki st še vedno upajo med naše ljutjtf, da bi še kakšnega lahkovernega tička ujeli na svoje limanice,. potem ko> so vsa ta leta gledali le na to, da b: kolikor mogoče škodovali Slovencem. Vsekakor pa so oni vsaj toliko pošteni, da odkrito priznavajo, da ho{ejo Italijo, dočim konjin-formisti delajo vse zahrbtno i»\ podlo.
Dovolj velika hinavščina kominformističnega vodstva je ta, da i-grajo tu eno muziko, takoj za Devinom pa drugo. Gotovo vam je kot primer znan članek v Vie Nuo-ve komunističnega prvaka Pastore-ja, katerega je dal Vidali takoj vzeti iz prometa v coni A.
»Zatorej — je poudaril dr. Agneletto — naj vsakdo ohrani svoje prepričanje, vendar pa naj v tem odločilnem trenutku odda svoj glas edini slovenski listi, ki brani Svobodno tržaško ozemlje. Vse druge stranke so že mnogokrat premenja-le svoje politične smernice, samo Slovenska narodna lista vedno odločno brani stališče Slovencev in obstoj tržaškega ozemlja!«
VESTI s TRŽAŠKEGA
Zgoniške kominformiste
je postalo sram...
Kot je razumljivo in za volilne razmere spodobno, se je pri nas ozračje temeljito razčistilo in danes lahko slednji občan ve, da sta v tej volilni borbi samo dva tabora! Komunistična vidalijevska pro-italijanska fronta na eni — in tabor slovenske skupnosti proti Italiji na drugi strani. Tu ni več do-.pustno nikako slepomišenje, ker gre za svobodo in obstanek vsakega slovenskega človeka, ki se tega i-mena zaveda in ki noče nikoli več italijanskega jarma nobene vrste, nobene barve in v nobeni obliki! Spričo jasne opredelitve vseh poštenih in zavednih Slovencev, spričo vs?kdanjih dokazov o izdajalski in dvolični igri vidalijevske KP o tržaškem vprašanju, si štejemo v dolžnost in nujnost ponovno vprašati, razredčene zgoniške, šaleške in samotorske kominformiste, ali res nočejo spregledati? Ali nameravajo kljub vsem Pajettovim, Vi-dalijevim in v najnovejšem času tudi Pastore-jevim nedvoumnim izjavam o »nalogah in ciljih tržaškega proletariata v borbi za italijan-stvo Trsta«, še nadalje varati in slepiti javnost, da so proti Italiji? Ali so razni »ideologi« ala Pegan Just, Milič Herman in Stanislav že vzeli v roke zadnjo številko italijanske komunistične revije Vie Nuove, da bi se na lastne oči prepričali, kaj je tja notri zapisal njihov italijanski velikaš on. Pastore pod naslovom: »Tre colpi all’italia-nita di Trieste?«. Ker se to v polni meri Vidalijevih komunistov tiče, torej tudi omenjenih slovenskih podrepnikov te nečedne druščine, jim svetujemo, da si »progresivno« revijo čim hitreje nabavijo in na volilnih shodih svojim volivcem tudi jasno povedo, ali se s tem strinjajo! Nekdo je namreč tu lažnik, in sicer najslabše vrste, ker del slovenskih pristašev in njihovih koristi odkrito izdaja in na podel način vleče v sovražnikovo sužnost. Ob tokih dokazih odpade vsako blebetanje in postane ničevo vsako kasnejše opravičevanje in izgovarjanje. Kdor danes ne spregleda, ne bo spregledal več in ga bomo morali nujno šteti med odkrite odpadnike in prostovoljne narodne izdajalce. Kominformističnim kandidatom naše občine s Pircem na čelu in organistom Hermanom na »repu«, kličemo danes Zgoničani jasno in glasno: še je čas, da svoje kandidature ustno prekličete, da
Vidalijev hlev za vselej zapustita in postanete spet to, kar ste bili ob rojstvu, namreč: Slovenci! Naša borba proti Italiji na splošno in komunizmu posebej, ne bo nikdar odnehala, niti popustila, ker dobro vemo, da pomeni za nas prvo in drugo novo sužnost in, — morda novo kri!
Da vas je v tej odločilnih dneh do kosti sram, vam radi verjamemo, ne moremo vam pa verjeti, da nimate v sebi toliko poguma in volje, da bi se te sramote otresli ir, pokazali zaničevalcu svojih slovenskih mater, laškemu sleparju Vi-daliju, enkrat za vselej hrbet. To zahteva od vas slovenski Zgonik, to zahtevajo od vas vsi vaši prejšnji volivci in vse naše žrtve! Zadnjo besedo pa ‘bo o vas izrekla nepodkupljiva zgodovina!
Lovriha je odigral
V razburkanih časih se pojavljajo vedno na površini političnega življenja ljudje z določenimi las‘-nostmi. Čimbolj so nesramni in kričavi, tembolj uspevajo. V rednih razmerah, ko odločajo vrednosti duha in srca, so taki ljudje kvečjemu smešni.
V takih razburkanih, povojnih časih se je pojavil v Bregu tudi Dušan Lovriha. Poleg nezrele mladosti ga je odlikovalo samo še prete-paštvo. S temi lastnostmi si je pa pri kominformistih zaslužil tolikega priznanja, da so ga dali izvoliti celo za dolinskega župana! Dve leti in pol je paševal v občini in se repenčil po občini kot petelinček na domačem dvorišču. Mislil je, da bodo taki časi večno trajali. Pa se je zmotil. Povojni časi so minili. Ljudje njegovega kova s prehodom v urejene razmere neizogibno izginejo s površja. Posebno v občinskih upravah hočejo občani imeti vest-
ne in skrbne gospodarje. Splošno je znano, da so Brežani svojega kričavega župana že zdavnaj do grla siti. Komaj so čakali dneva, da si izvolijo v občini može, ki bodo častno zastopali in upravljali njihovo napredno občino. Ta čas je tu!
Shodi SNL v Trstu
SOBOTA, 17. MAJA:	Železniška
postaja pri SV. Ani ob 20. in Ko-lonkovec ob 21. uri.
NEDELJA, 18. MAJA:	Sv.	Anton
ob 7.45, Rojan ob 9.40, Skedenj ob 11., Opčine ob 16.30 in Sv. Križ ob 18. uri.
PONEDELJEK, 19. MAJA: Opčine ob 20.30.
TOREK, 20. MAJA: Barkovlje Vo
20.30.
SREDA, 21. MAJA: Padriče ob 20.
in Trebče ob 21. uri.
ČETRTEK, 22. MAJA: Prosek ob
10.30.
Beseda italijanskim katoličanom
Resnicoljubnost, bratska ljubezen in narodnostna strpnost
Da ne bo nihče izmed nas nasedel sirenskemu javkanju demokri-stjanske hinavščine, hočemo razkrinkati intrigantske namene lista Vita Nuova v tistih trditvah, kjer se člankarju ni posrečilo prikriti, da govori popolnoma »in mala fi-j de«, to je da laže vedoma in ho-toma.
Temeljito polomijo je pa člankar zagrešil z obtožbo, da se slovenski katoličani vežejo s titovci. Naši bralci so že prav poučeni, kako je s stvarjo, gospodje Botteri in drugi verjetni »botri« njegovega članka, pa naj se le hudujejo: s takimi lažmi nam delajo najboljšo propagando, kajti če se mora politična propaganda italijanskih katoličanov posluževati takih laži, je pač pošten človek ne bo volil!
Vendar pa pravimo: Ce bi bilo tudi res (kakor ni res), da smo se Slovenci vsi v obrambi Svobodnega tržaškega ozemlja in svojih narodnih pravic povezali v eno samo skupnost, kaj to vam, gospodje pri Vita Nuova, mar? Saj se vi dobri italijanski katoličani vežete v. Lega Nazionale s framasoni in sodelujete pri najbolj umazanih krivicah zoper Slovence, ste sodelovali s komunisti med vojno in s fašisti pred vojno! Vi italijanski
Polilno premirje u Trstu
Takoj po razpisu upravnih volitev na našem področju se je sestal pripravljalni odbor za volilno premirje za tržaško občino, ki je začel z rednimi zasedanji takoj z začetkom volilne kampanje.
V odboru so zastopniki vseh štirinajstih vloženih list. Predseduje izmenoma zastopnik vsake liste. Tajniške posle vodi g. dr. Bonifa-cio, funkcionar področnega predsedstva, ki vrši hkratu vlogo zveznega člana z ZVU.
Odbor za volilno premirje je u-spešno' rešil vprašanje dogovornega dodeljevanja trgov v mestu in tržaški okolici za volilna zborovanja. Prav tako je zadovoljivo .rešil vprašanje razvrstitve govornikov mestnih in podeželskih list na slovenski in italijanski radijski postaji v Trstu.
Vendar ni odboru uspelo rešiti glavnega vprašanja, zaradi katerega je bil ustanovljen! O volilnem premirju med strankami, ki se potegujejo za naklonjenost tržaških volivcev, skoro ni ne duha in ne sluha!
Naš zastopnik je že moral odločno nastopiti zaradi očitnega kršenja sklenjenega dogovora za volilno premirje, na katerega je Slovenska narodna lista iskreno pristala, in ki ga tudi vestno izpolnjuje. Najhujši dogodki, zaradi katerih je moral naš zastopnik nastopiti, so bili posledica izzivalnega nastopa organiziranih škvader MSI-ja, ki so motile naše fante in jim, zlasti v prvi noči volilne kampanje preprečevale lepljenje našega propagandnega gradiva. Odbor je dal zadoščenje zastopniku SNL ^ tem, da je soglasno obžaloval navedene dogodke.
Slične pritožbe proti vsem strankam in skupinam skoro brez razli7 ke so na dnevnem redu! MSI in KP sta glavna tarča osredotočenih pri-* tožb, vedar se misovci s spretnq diplomatsko zgovornostjo, vidali-jevci pa z mojstrskim zavijanjem oči in prevaljevanjem krivde na druge, posebno na indipendentiste
in »elemente iz cone B«, mažejo iz, zadrege aelo spričo najočitnejših dokazov krivde....
Kljub vsem hibam se je odbor za volilno premirje izkazal kot zadovoljiv koordinacijski organ številnih volilnih dogovorov in posredovanj med posameznimi vloženimi listami na eni strani in na drugi pa med listami in pristojnimi zavezniškimi in domačimi oblastvi.
PLEBISCIT
Ker nimajo pravega socialnega programa, se skrivajo tržaški so-cialdemokratje (Partito Socialista della Venezia Giulia) za lepo zvenečim imenom njihovega kuma Sara ga ta.
Ker pa danes niti lepo zveneče ime političnega voditelja ne zadostuje več za pridobivanje članov — kajti italijanstvo je monopol de-mokrščanske klike poklicnih rodoljubov — so si naši socialdemokratke izgovorili izključno pravico do zagovarjanja potrebe po izvedbi plebiscita, ki naj bi Svobodno tržaško ozemlje vrnil v naročja mačehe Italije.
• Plebiscit naj bi dal Tržačanom možnost glasovanja samo za Italijo ali za Jugoslavijo! To je jasno povedal socialdemokratski govornik pri izvajanju volilne propagande po italijanski radijski postaji v Trstu.
Zakaj ne bi smeli Tržačani pri plebiscitu povedati svojega mnenja tudi o Svobodnem tržaškem ozemlju in ne samo o Italiji in Jugoslaviji? Zato, ker se se tudi social-demokratje bojijo take pristne ljudske sodbe!
Vendar zagovarjajo naši socialdemokratke še vedno nujnost uresničenja določb mirovne pogodbe glede Svobodnega tržaškega ozemlja, češ da je to edini način združitve jugoslovanskega in anglo? ameriškega področja ter nato vr-j nitve obeh pod italijansko vrhov-nost.
Čudna so pota socialdemokratske logike!
katoličani in celo italijanski duhovniki ste zatirali Slovence pred vojno enako kot fašisti! Vi ste, prav zato, ker katoličani in duhovniki, sejali slovenski mladini v srca namesto evangelija pohujšanje! In naj vam bo vendar že povedano, da imate na vesti premnogo, stotisoče slovenskih duš, ki so res odpadle od vere prav zaradi vaših katoliških in duhovniških krivic. Najprej pometite pred svojim pragom! Najprej pokažite in dokažite v dejanju, koliko ste vi dosledni in načelni ljudje in ne oportunisti, potem pridite učit druge!
Ali naj še odpremo knjigo spo-, minov na polpretekle čase? Tako hude, tako strašne in vnebovpijoče stvari ste delali proti nam, da se nam ustavlja pero v strahu pret} pohujšanjem, ki ste ga že vse preveč vi nad našim ljudstvom razsejan s svojo neukrotljivo, histerično, blazno nadutostjo in šovinizmom, ko ste zlorabljali križ in Boga za poitalijančevanje, neredko za kruto preganjanje slovenskega in hrvatskega življa. Da, da, gospoda, naši spomini še živijo! Vse vaše vpitje jih ne.more udušiti! Ce večidel molčimo, če še nismo objavili skoraj nič; če mi nekomunisti nismo objavili žalostnih dejstev o italijanskih katoličanih, nas je pri tem zadrževala skrb, bojazen, da sij naše ljudstvo še bolj ne pohujša.
Kajti že vse preveč ste vi pohuj-ali. Zato je grda hinavščina in licemerstvo ter jako neposrečeno ljubimkanje za slovenske glasove kajpak, ko govorite, da je »preprosto slovensko ljudstvo kmetov in delavcev strašno verno in katoliško ter pobožno in vdano cerkveni gosposki«. Oh, ironija! Oh, ko bi bilo to res! Naše slovensko ljudstvo je seveda neprimerno bolj verno, katoliško in moralno zdravo kakor italijanski narod. To so morali nehote priznati celo italijanski okupatorji bodisi za bivšo Julijske* krajino bodisi za Ljubljansko pokrajino v času zasedbe. Vendar ta lepa sodba, ki jo dajejo vsi tujci našemu narodu, ne velja trdno za Trst. Prav slovensko ljudstvo na Tržaškem je postalo kaj mlačno v veri, prav to ljudstvo, ta del slo7 venskega ljudstva se oprijemlje na ža.lost v velikem številu materiali7 stičnega svetovnega nazora.
In zakaj in kdo je temu kriv’ Eh, italijanski katoličani in zlasti italijanska duhovščina, ali ste s j kdaj izprašali vest, zakaj toliki i:) toliki Slovenci v Trstu ne hodijo k maši? In od kdaj so nehali hoditi’ Vi, italijanski katoličani, vi italijanski duhovniki, ste na tisoče slovenskih duš odbili za vedno, odbili ste jih od Boga, ko ste jih hoteli pridobiti za Italijo, za italijansko politiko! Ali pa ste jih s svojo italijansko šovinistično politiko v cerkvi pohujšali in potisnili v odpad!
Naj torej gospod Botteri nikar ne laže, da pobožni slovenski delavci in kmetje s Krasa zaradi vere želijo sporazum z italijanskimi katoličani. Narobe! Nam, ki smo opazovali na terenu tridesetletno raznarodovanje in razkristjanjeva-nje naših ljudi, je danes, da bi se zjokali, ko gledamo po naših vaseh in po mestu pri slovenskem bogoslužju — razen redkih izjem — polprazne cerkve. Italijansko mesto »Trieste italianissima« se je izkazalo, da nikakor nima italijanske katoliške tradicije, ampak da je tudi »amoralissima, ateissima«, kajti to mesto je tisoče naših ljudi moralno pokvarilo in versko pokvarilo, še več pa jih je zaradi šovinizr
ma tržaških italijanskih katoličanov in nekaterih duhovnikov potisnilo v odpad.
Hinavci, da vas ni sram govoriči o »vernih slovenskih« delavcih in kmetih, ko dobro veste, da ste jim prav vi italijanski katoličani in du, hovniki vero že zdavnaj pred prihodom komunizma uničili s svojim šovinizmom!! Hinavci, da vas ni sram govoriti samo o slovenskih delavcih in kmetih! Ce je to res, da smo samo kmetje in delavci, ali niste s tem dovolj priznali svoje krivde, da nam ni bilo dano v sen-| ci 2000-letne italijanske kulture vzgajati si tudi inteligence? Ker pa to ni res, da bi bili samo delavci in kmetje, zakaj se ne sramujete tajiti slovenske uradnike, obrtnike in trgovce, ki jih je najmanj toliko kot kmetov in delavcev?
Koliko pa le drži. da je precej Slovencev še vernih in pobožnih, v toliko nastane zopet vprašanje la vas, italijanski katoličani: povejte, kaj nam ponujate vi, bratje v veri, v volilnem programu? Kaj samo rohnite nad našo politiko? Povejta nam, ali nam vi italijanski katoličani jamčite slovenske šole, jezikovno enakopravnost v uradih, e-nakopravnost v službah ter zlasti neodvisnost STO-ja? S kom smemo sodelovati v politiki in v katerih vprašanjih, bomo verjetno znali slovenski katoličani bolje presoditi kot vi, italijanski katoličani, kajti nas ne motijo šovinistični nagoni in strasti kakor vas!
Jita Nuoua" io Slovenci
Našim bralcem v informacijo še eno za zabavo. Clankar lista Vita Nuova, Botteri, pravi, da so voditelji demokratičnih Slovencev bivši veleposestniki in celo latifondi-sti, in niti ne iz Trsta, marveč prišleki - begunci. O budalo ti laško! Vidi se mu, da revež ne zna geografije in si v svoji ignoranci pomaga tako, da na vse dežele proi-cira kar italijanske srednjeveške razmere! Da ima Italija še v 20i stoletju latifundiste in da so ti tudi na krmilu (ministra Scelba, Pel-la), to ves svet ve ali vsaj Slovenci, ki smo izobraženi ljudje, to vemo; zato bi se spodobilo za sinove dvatisočletne kulture tudi to, da bi oni vedeli, da v drugih deželah, najmanj pa v Sloveniji, latifundi-stov že sto let ni več!
Sarlatanski in megalomanski člankar dela neke primerjave slovenskih političnih organizacij z južno Tirolsko in z italijansko Democra-zio Cristiano. Ko bi molčal! Slovenci imamo vsekakor precej starejšo tradicijo demokratičnih strank kot italijanski demokristjani, zato bi ne škodovalo, če bi sq italijanski demokristjani prišli učit k slovenski preteklosti in sedanjosti, ne pa da kvasijo neumnosti o razliki med Katoliško akcijo ir^ stranko Democrazia Cristiana.
Take trditve so morda dobra pustna norčija, in mi se taki modrosti iz srca smejemo ter bomo dali predvsem na volitvah odgovor, če italijanski katoličani še niso razumeli odgovora, ki so jim ga dale puške slovenskega odporniškega gibanja v vojni. V ostalem take tr-, ditve dajejo najslabšo kvalifikacijo piscema in mi nimamo nič zopei; to, da se kak prečastiti gospod To-mizza ali spoštovani Botteri smešii ta, kajti vsakdo ima pravico blamirati se. Vendar nam narodni ponos ne dopušča, da bi molče prenesli to, da se gospodje od Vita Nuova poslužujejo prav nas Slovencev za svoje časnikarske vaje.
Fašistično propagando podpirajo
slovenščino pa izganjanjo iz cerlnic !
V ponedeljek 28. aprila je bila v cerkvi sv. Antona Novega slovesna služba božja v spomin pokojnega Mussolinija. V sredi cerkve je bil postavljen katafalk, zavit v itali7 jansko zastavo, po cerkvi pa je bilo povsod raztreseno cvetje.
•Nihče nima nič proti temu, če so fašisti postali naenkrat tako po^ božni, da se spomnijo na svojega dučeja, ki se je v zadnjem trenutku, ko je stal 28. aprila 1945 pred nabitimi puškami, spravil z Bogom.
Tržaškim vernikom pa ne ugaja, kar se je zgodilo ob koncu maše, ko so v cerkvi zbrani fašisti začeli, kričati »Viva il Duce« in pozdravljali z dvignjeno roko. Uprizorili so manifestacijo, kakršne lahko vidimo in slišimo zaenkrat le po cestah, in dokazali, da jim ni šlo preveč za dušo pokojnega dučeja, kakor pa za to, da pokažejo, da so še živi in da bomo še kaj slišali o njih.
Da si pa zberejo hišo božjo za tako početje, to ne gre! Zdaj smo vajeni slišati tako kričanje pogosto, toda na cesti in ne v cerkvi. Čudno je, da so ostali demokristjani tihi. Ali so morda zatisnili eno oko?
Ko so verniki, ki so se po naključju znašli v cerkvi in slišali fašistična gesla in kričanje, S0'jo kar popihali. Vsak lahko ve, kako taki izbruhi, in še v cerkvi, žalijo čustva posameznika. Dve ženici st^ se zgražali nad tem in povedali nekemu cerkovniku, da je tako početje nezaslišano. Namesto da bi mj)ž imel malo razumevanja do čustev teh dveh ženic, ju je še celo napadel, češ da prav one, ki kleče cele dneve po cerkvah, ne privoščijo ubogemu pokojniku ene maše. Mašo, gospod cerkovnik, ne pa' komedije med mašo! Po končani
Obvestilo Felcem bito
Obveščamo živinorejce, da' bo prve dni junija spomladanski pregled za potrditev bikcev.
Zakon ne dovoljuje imeti nepotrjenih nad 10 mesecev starih bik,-cev ali bikce, za katere ni v teki} prošnja za potrditev.
Torej, vsi lastniki bikcev, kateri bodo v juniju stari deset mesecev, morajo predložiti v roku do 31. maja prošnjo na kolkovanem papirju za 24 lir, naslovljeno na Področno komisijo za potrditev bikov (pri Področnem kmetijskem nad-zorništvu), ulica Ghega št. 6-1, tel. 86-73.
Prav tako morajo predložiti prošnjo tudi lastniki že potrjenih bikov, katerih potrditev poteče junija meseca.
maši je isti cerkovnik kazal na :i ženici in razlagal črno oblečenim, damam z južnjaškim narečjem, kaj sta si upali reči.
Vemo, da se kaj takega ne more .več zgoditi, ker cerkev je cerke\= in ne mestni trg, kjer je vse dovoljeno. Ali pa tržaške krščanske demokrate bolj motijo slovenske molitve in petje po cerkvah, kakor pa fašistični izbruhi?
ČESTITKE
Elektroinženir dr. Silvan Žagar iz Bazovice je diplomiral 24. marca na politehniki v Turinu za specialista v električnih telekomunikacijah. — Čestitamo!
BOLJŠA DRUŽINA ISCE pošteno^ dekle, veščo samostojnega gospodinjstva in kuhe. Primerne ponudbe z referencami poslati' na upravo lista pod značko »samostojna«.
ZOBOZDRAVNIK
Dr. STANISLAV PAVLICA
sprejema od 9-12 in od 17-19 TRST, VIA COMMERCIALE 10-11., TEL. 31-813
Krojaška delavnica za moške in dame sprejema vsakovrstna dela. Izdelava solidna. Plačilo blaga in izdelave tudi na obroke.
KOŠUTA
ulica R a f f i n e r i a št. 5
Dr. N. GIGLI A
Zobozdravni:
kirurg
Proteze in zdravljenje 2 najmodernejšimi sistemi. Sprejema od 15. do 20. ure Ulica Torre bianca 43-11 ( Vogal ulica Carducci )
Deske smrekove, macesnove in trdih letov, trame in parke te nudi najugodneje
Mizarji fl Kmetovalci J podjetnih »
TEL.
90441
CALEA
TRST
Vial« Sonnino, 2 4
29 BIRMI)
Zapestne ure najboljših znamk, zlate verižice in druge zlate predmete dobite po najnižjih cenah pri Urarna -zlatarna ex Nordio, ul. Roma 19
Tvrdka UHIVERSALTECHICA
Vam nudi možnost za ugodnejše vsakdanje življenje s tem, da stavlja v prodajo različne najnovejše izdelke z Milanske razstave
Radioaparati
TELEFUNKEN - C, G. E. - PHONOLA MINERVA - ALLOCCHIO - BACCHINI
Šivalni stroji Električni pralniki Hladilniki itd.
Plačilo na majhne mesečne obroke
Unloersaltecnica
Korzo Garibaldi 4 Tel. 41-243
Ulica Istria 13 Tel. 94-485