Stavki, za kterih voljo veleslavno c. k. namestništvo ni dovolilo igrati glediščne igre ,,Samo". Gledišče v doaiačeai jeziku je nam Sloveacem skoro sovsema aova prikazea, čeravBo je uživa v sedaaji dobi vsak nekoliko oaiikaa aarod. Vzrok teaia so aaj več bile aeaičevalae učilaiee, zaacaiarivše po mestib povse sloveaščiao, odtod poaemčeBa mesta, kjer se goje gledišča; odtod aeved nost slovenske besede od strani sredaje vrste; odtod tlačeaje ia zaaičevaBJe vsega Barodaega gibaaja; odtod črteflje vse naše svetiaje ia dragiaje. Zbog tako tožaih razmer ide ves Baš aarodai razvoj od spodnje plasti, tedaj se tudi gledišče počiaa razvijati od ozdol, rekel bi, iz proste kaiečke kolibe, prvega sloveBskega kralja Sama, kteri je združiv sloveaske moči juaaški in zraagavBO odbil vseh divjakov aaj divjejše Pesoglavce ia ošabne Fraake, kteri so Sloveaom dali aaslov npsi", ter osnoval veliko državo sloveasko; čeravao je glasao ozaaajuje vsaka zgodoviaska kajiga za hudega in strogega absolutizma spisaaa. Naj se le aikdor ae baha z ustavaostjo, kjer Se narodom krati, kar jih ide po Bogu ia zakoau, kar je resaičao, pravičao, pošteao. Sloveaec ima precej zvest pomaež, kterega še podpira s pisalora, posebao ako se ljubezen ia Beštevilae daritve povračajo s kameajem. Dragi SloveBec! pozvedi stavke, kteri so aepovoljai veleslavaeaiu c. k. aamestBištvu, ia za kterih voljo je bilo dovoljeaje prikračeao igraBju. V prizoru 2. čiaa I. pripoveda Berislav, ,,da so Pesoglavci aapadli sela v Podraviai, da med kjer se je ohraailo kleao ia zdravo jedro sloveaske aarod JPesnico ia Ščavaico požigajo ia pleae, da je groza", aa kar nosti ia čila beseda. Čitalaice jemu včasih se tudi prikaže kaka sloveaska gledišči; dramatiško društvo ravaokar osBovaao lraa ime- nitao, lepo, pa precej težko Balogo, Talijo aegovati ia čei- titi tako, da bode aa korist aarodu. Prvi ozir je treba aa to jemati, da bode vsaka igra spisaaa v iskreaem aarodaem duhu, podučivna ter primerna aravnira zakoaom; šalivke bo- sezaio pod pazduhe, Dobraaa reče: nKleti krvoločaiki! saj drugega ae zaajo lgra v ljubljaaskem dijo vselej dostojae. Skoro vsak aekoliko olikaa seljak hrepeai po krasni dušai hraai, ako mu eakrat kaj takega gledati; ia ravao aamerek biti to mora dovolil povod zuaiaikom ia piaateljem, da dovoljao strežejo aarodu s nimi pridelki. le rakras- Začetek gledišču seže v prvo polovico šestega stoletja pred Kristom. Tesp se je za Soloaa kolesnici igral svoje surove izdelke; vozil po Grškem ia na toda ta aova umetaost seje aaglo spopolajavala tako glede aa igro, kakor vziroraa na glediščae hraaie. 500 let pred Kristoai še so sicer imeli v Ateaah leseao gledišče, ki se je zarad preobilae maožiae gledalcev zrašilo; za Temistokla so počeli zidali kameao. Kakor skoro vse vedaosti ia umetaosti, takisto gledišče sprejeli Rimljani od Grkov, ia stalo toliko velikaasko gledišče, ia Berislav pritrdi v prizora 3.: nHaji ao od psov." Tako mrzko divjaflje svedočijo zgodoviaarji, vidi razve naših nWiea uad seiae Laadesfiirstea." Ako je pisatelj imeaaje hujše od psov, prilika je povse zmeraa, vsaj pes je krotka živalica, ki laja ter aavadama aapada le sovražaika krivca; Pesn^lavei so bili hujši od hijea ia steklih volkov. Še den denešaji aarod ve pripovedati, da so Peaoglavci naše ljudi pekli, ter pečeae žrli. Ali bi pisatelj menda aaj kvaril istiao? V istem prizoru opisuje Berislav Višoji okrotaost pe aoglavsko takole: — ,,Njo (sestro drugo žeasko zvežejo za kite, ter ji z Berislavovo) in aeko bičem tirajo aa pogo- so za Ciceroaa ia Cesarja je da je v ajem imelo prostor 80.000 Ijudi. Odoaod je bilo razširjeBo med druge aarode, ia deB deaeŠBJi ima vsak narod, ki ai povse zatrt ia potujčen, svoje gledišče, t. j. glediščae hrame ia glediščaa dela, le Bam ta modrica dolgo ne more odprti vrat aa stržaj, da všedši v ajeno svetišče se ji klafljaaio; toda kakor v drugih razmerah, gotovo tndi v tej moramo zaiagati, odriflovši sovražaiške ovire, ktere aaša marljivost, aevpešaBa delavaost m juaaška volja v prah zdrobi. Gledišče iaia slavao ia blago aalogo, aarod krasaoslovBo omikati, Jjubezea buditi za to, kar je lepo, okusno, diČBO, junaako, pošteao, um biatriti, vcepljati aarodao ia pravo človečaasko zavedaost, slavae ia stalae zaačaje kazati, pa tudi razvade, aapake, čraa dela ia poprek pogreške ostro šibati ifl pretepati. To se aaj priličnejše godi po zgodoviaskih prikazuih, ako se govoreč aavaja duh davaih apredaikov, čijih lupina je že atoletja prah ia pepel; teh aauki in dobri aasveti ao maogo veče vredaosti, nego niedla aaša beseda. Take bire zgodoviaski prizor smo hoteli pri velikanaki besedi Krempljaovi letos poauditi sloveaskemu aarodu z lepo sestavljeao rišče, kjer so ae vsi vragi zbrali, da prazaujejo aesrečao zmago. Sede na mrtvih truplih naših dedov ia očetov lokali so iz človeških erepiaj, oskvrBJevali žeae ia device, potemje aabadali Ba ražnje ia žive pekli." Vidi v tem Valvazorja; vsaj ni krvološtva, kterega se ae bi udeležil ta izrod božje podobe! V prizoru 11. Vsevid se toži Berislavu: ,,Saj to sam veš, da Slovaai Bimamo prijatelja aa svetu, a sovražaikov od sile. Povsod Bas tujec gazi, ia še v svoji zeralji, ktero 80 aam zapastili slavni aaši dedi, aismo svoji gospodarje, aego tujcem hlapci. — Napadajo nas Nemci, Tabjaai ia pa Obri dolgo smo Bosili tuji jarem, gaetli! Tuje gospodarstvo ali Pesoglavci. Veadar dosti so aas že zatirali dosti dolgo 1B nam preseda, Baveličali siao se jirn hlapčevati. Ia ako aam pomorejo bogovi ia jaaaška sreča, ae bodo aas več tlačili! Skleaoli saio, da vstaaemo ter verige v prah zdrobimo " Ne priča li te žalostae pritožbe zgodoviaa te, pozaejše ia sedaaje dobe, alep ia gluh bi moral biti, kdor tega ae opazi; toda resaica v oči bode. V prizoru 12. čiaa II. prisezajo starejšine ia žnpaai izvoljeaemu vojvodi pokorščiflo ia posluaaoat, a Satno apregovori: ,,Dobro bratje! podpirajmo drug drugega ia delajmo, kar aaj več moremo. Vsevid: To tudi bodemo. (Ostali kličejo Kaj je na tem glediščao igro nSamo" pod milim nebom; toda v ustavai državi avstrijski nismo mi Sloveaci, vselej zvesti vladarje-'Samo: vemu žezlu, aašli toliko milosti, da bi saieli na oder bliže primikuje Samo: Daai se, pojdimo aa delo! (Odide.) za Bjim grede:) Živio aaš vojvoda Samo!" pregrešaega, meada opomia aa složaost ia vzajemao delavaost? Ali pa: Živio naš vojvoda Samo? Kdo hote dovršiti važBO delo bi nagovarjal ia avetoval fla razdvoj ? Bi li klicali: Elyea arpad, elyea Zsoltaa! ali kaj podobaega, gotovo ae bi bilo spodtikaja, le klic, živio sloveaski vojvodajegreh ! V prizoru 2. čiaa III. je ves Samov samogovor razve aek- vzdigaoti, ter v živib podobah narodu pokazati za aas važae zgodbe sedmega stoletja, namreč modro ravaaaje in vodatvo terih redkov pozBamljan s sviačeaikom, glasi se tako le: je že vstalo ia odločai časek se če dalje V sovražflih taborih se živo gibljejo; po- nSolBce doba je, da bodemo aa skoro bili boj, boj, ki odloči aašo in sovražnikovo osodo. Ta odmeri aarodu svobodo ali pa po- gubo. Kdo ve, kakošen bo konec ? — In čemu se bomo bojevali? Morebiti, da napademo tuj narod, ki natn nikdarkrivice delal ni, da ga samosilno spravimo pod jarem ? Ali pa za to, da ugrabimo kos tuje zemlje, ki nam nepripada? Oj, ne za to! Slovenci nismo še nobenemu krivice delali in tudi nismo segali po tujem gospodarstvu! zadovoljni in veseli bomo, če nam tujec ne bo tega napadal, kar je naše. Vendar da bi tako ne! plačujejo nam z nehvaležnostjo pravičnost. Pravice, ktere so nam svete, s peto gazi; otiina nam, kar so si starodavni naši dedi pridobili. In takošno početje, pravijo, da je pravično! Žalostna jira majka! Radi bi nas spravili pod jarem! Pa naj le skusijo! Vedi tujec! da smo, ako nas je tudi malo, krepki in, da te bo zrnaga, ako nas zmagaš, bridko stala. Pomisli tudi, ako znaš poštenja, da te taka zmaga ne poslavi, niarvee te osranioti, ker si z njo pravico zmagal in jo poteptal. Nikar ne misli, da nas s tem za vselej s poti spraviš in uničiš. Tndi naru bo lepše solnce še svetilo. Sicer pa vedi! da vsaka reč le nekaj časa traja in, da zrelo jabolko samo z jablani pade. Tudi tebe bode konec, ko dozoriš." Ni li Saino umno modrovalV Vse besede so čista istina kakor glat, vsaj kot poldnevno solnce o kresu ; znaje sovražnika inači govoriti ni mogel. V prizoru 4. ponuja Samo prijaznost Dagobertu, a tega sel odgovarja: ,,To ni lnogoče. Kako bi ini, ki smo božji blapci, z vami, ki ste psi, prijateljstvo sklenoli ? Vidi Krempljnove Dogodivščine" v Gradci, 1845, na str. 60. V prizoru 7. govori Berislav: nKje pa je prokleti Pesoglavec? Pa mi vsaj ni utekelV Stoj, črna duša! Tukaj mi ne ubežiš!" Je-li bi ga naj bil naslovil: Vaša milost, blagi Pesoglavec? Ali pa mu rekel, poštena duša, drago srčice? V prizoru 8. govori: Drugi Nemec (Saniu) Na! Tako le, lej! pri nas pse pitamo! (Zamahne ln hoče Sama posekati)." Ako je plemeniti sel frankovski Slovene imenoval pse, bode li prosti vojak rekel: Vaša sijajnost, prevzišenost itd. ? Toisto velja y ravno tem prizoru: nDrugi Neniec. (Desnica tnu se pobesi). Prokleti pes! (Samu). Ranil me je. Nič več se ne morem bojevati." Kar se spominam, nekdanja censura je prekrižala, kar je htela, da se opusti, ali je včasih sama besede utolažila, potem pa je veljalo da si globoko ukopljeno; crkev jerabila zakelivost, p. dveh listov v duhovniškem molitveniku; Ruska vlada zamazivost nevarnih stavkov in sestavkov itd.; v ustavni državi avstrijski za državnega pečatnika barona Beusta, stiskalca Slavenov k zidu in za nauiestništva Mecserivega, ki je bil popečitelj redarstveni za Schmerlingovega gospodstva, pa se naravnoč zabrani brez ikakve pogodbe!