PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini ^
Abb. postale i gruppo Cena 500 lir
Leto XXXIX. Št. 144 (11.560)
TRST, torek, 21. junija 1983
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v vdovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni .Slovenija, pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
ZA POGODBO KOVINARJEV
Sindikati danes spet pri Fanfaniju
RIM — Predsednik vlade Aminto-re Fanfani bo na njihovo odločno izraženo željo sprejel danes zjutraj generalne tajnike enotne sindikalne zveze CGIL CISL - UIL, Lamo Carnitija in Benvenuta v že skoraj obupnem poskusu, da bi odprli pot za hiter in pozitiven zaključek pogajanj o obnovitvi delovnih pogodb za kovinarje iz zasebnih podjetij. Kot je znano se delodajalci upirajo spoštovanju obvez, ki so jih sprejeli s sporazumom z vlado in sindikati 22. januarja letos in so s tem prevzeli ogromno odgovornost za skrajno zaostritev družbene napetosti, ki se stopnjuje ravno zadnji teden pred volitvami.
Pogodba kovinarjev je posebno pomembna, saj gre za najmočnejšo (več kot milijon uslužbencev) in najbolj bojevito delovno kategorijo, ki se že poldrugo leto odločno bori za svoje pravice in je bržkone prav zato predmet najhujšega izzivanja delodajalcev, ki nesramno zavlačujejo pogajanja v upanju, da bodo zlomili moč sindikatov in imeli po volitvah večjo podporo v vladi, ki si jo seveda obetajo bolj usmerjeno v desno. Sindikat pa je po vsem videzu že spoznal, da je le malenkostno upanje, da bi pogodbo podpisali pred volitvami
Včeraj je vsedržavno vodstvo e-notnega sindikata kovinarjev pregledalo položaj, po razbitju pogajanj s Federmeccanico. Najprej so se sicer sestala posebej (kar je precej neobičajno) tajništva strokovnih zvez, ki pripadajo CGIL, CISL in UIL, ker se je baje v slednji pokazal večji posluh za delodajalsko ponudbo, da bi nadomestili skrajšanje delovnega časa z denarnimi nagradami. Na skupni seji vodstva so Pa nato dopustili to možnost le za izjemne primere, za določen čas
Zasedanju so prisostvovali tudi zastopniki tajništva CGIL CISL -RIL, ki so osvojili to stališče, čemur je sledila zahteva po nujnem sestanku s predsednikom vlade. Lama, Carniti in Benvenuto bodo danes od njega zahtevali, naj poveri ministru za delo Scottiju izrecno pooblastilo, da predloži FLM in Federmeccanici «zaključni kompromis*, o katerem naj se nujno izrečeta. Vlada ima sredstva za ustrezen pritisk na delodajalce, sedaj je treba videti, če jih bo hotela uporabiti.
PO TRIDNEVNIH PREREKANJIH V STUTTGARTU
Neuspeh sestanka na vrhu EES: vse spet odloženo do decembra
«Slovesna deklaracija» ne vsebuje sklepov, a zgolj želje - Delno zadoščenje le za Thatcherjevo
RIM, STUTTGART — Amintore Fanfani, predsednik vlade, ki je sicer odstopila, a je skupaj z «vršilcem dolžnosti* zunanjega ministra Emiliom Colombom zastopal Italijo na »vrhu* evropske deseterice, se je takoj ob povratku v Rim podvizal na Kvirinal poročat predsedniku republike Pertiniju o izidu tridnevnega zasedanja v Zahodni Nemčiji. Posebej se mu bržkone ni mogel pohvaliti o kakšnem velikem uspehu, ki naj bi ga italijanska delegacija iztržila med pogajanji med vse prej kot složnimi članicami EGS. Morebiti mu je kar pošteno priznal, da je ves uspeh v tem, da se deseterica ni sploh razbila, kot je kazalo v Stuttgartu do zadnjega trenutka.
Izkušeni opazovalci podobnih mednarodnih srečanj na najvišji ravni običajno zatrjujejo, da so «že vnaprej obsojena* na uspeh, saj bi se drugače sploh ne sestali, če bi ne bilo vse predhodno za to pripravljeno. Kaže pa, da velja to «pravilo» čedalje manj, zlasti pa v EGS. Mimo formalnih nasmeškov in stiskov rok ob slo-
vesu, je ves »uspeh* stuttgartskih srečanj strnjen v dokumentu, ki ne vsebuje dejansko nobenega sklepa pač pa vrsto želja, ki si jih bo lahko vsak razlagal po lastni u-videvnosti in interesu.
Edina delna zmagovalka je angleška «železna dama* Margaret Thatcher, ki si je s trdo roko izbojevala obljubo, da ji bodo k letu vrnili 450 milijonov funtov (80 milijonov manj kot je zahtevala), o-ziroma približno 1.000 milijard lir iz skupnega proračuna, kot delno povračilo previsokega deleža, ki naj bi ga po njenem mnenju pri-
IIIIIIIIIIIIIMIIlilllllllMIMIIIIIIHIIIIIIIIMIIIIIIlUinillllltllllllllllllllllllllimiMlUlUllllllllimmilllMIMIHIIIIlil
PO DVANAJSTIH DNEH SPLOŠNE DEBATE V UNCTAD
V pričakovanju odgovora na zahteve manj razvitih
Vzhodne države zavračajo stališče večine, da je odgovornost za krizo splošna
BEOGRAD — Delo v komisijah na 6. zasedanju UNCTAD bo pokazalo, koliko je pravzaprav tudi dejanske pripravljenosti razvitih držav, da z državami v razvoju dosežejo sporazum glede sprememb v mednarod nih gospodarskih odnosih. Dvanajstdnevna generalna debata, v kateri je sodelovalo več kot 150 govornikov, med njimi je bilo tudi 5 šefov držav, je pokazala predvsem podrobnost v ocenah razsežnosti in resnosti krize, ni pa bilo slišati zadovoljivega odgovora razvitih na predloge dežel v razvoju, ki so izraženi
*«UiiiiiiuiMiiii»imii»ill»inwiii»iiiiiiiiiiiiiiiiHii»imi»iiiMiiiiiiimHMiii»m»iiii»i»iiiiiniiiniiii»«niiiniiiini
OB ZASKRBLJENOSTI POLJSKIH OBLASTI
Papež vse bolj posega na politično področje
Včeraj je govoril kmetom v Poznanu in rudarjem v Katovvicah
VARŠAVA - Drugi obisk papeža Janeza Pavla II. v njegovi domovini dobiva poleg pastoralnega vse bolj tudi družbeno - politični značaj v smislu neposrednih prizadevanj in pozivov k narodni spravi med Poljaki. «Naj bo znova pogumno načet socialni dialog, s katerim bi narod lahko spet dobil upanje v svoje polno sodelovanje pri odločanju o oblikah družbenega življenja,* je v molitvi dejal in pristavil, da dialog ne more biti enosmeren in da ne more obiti nikogar.
Ko je včeraj dopoldne govoril več stotisočgJavi množici v Poznanu, Industrijskem središču najbolj kmetijske pokrajine na Poljskem, je papež prvič izustil besedo «Solidar-nost*. Ponovil je namreč misli, ki lih je 2. aprila 1981 pokojni kardinal Wyzsynski izrazil predstavnikom »ruralne Solidarnosti* in spomnil na junij 1956, ko so se poljski delavci prvič po vojni uprli in začeli obdobje velikih upov z Gomulkovo vrnitvijo na oblast. V šlezijskem rudarskem središču Katovvice pa je Papež izrecno imenoval sindikat Le-=ha VValese v govoru, ki je bil ves naravnan na socialno pravičnost in Pravico do sindikalne organiziranosti na vseh ravneh.
Kljub papeževim pozivom k spra vi in dialogu ter zagotovilom, da bo molil tudi za vlado, ki ji priznava izredno težavnost njene naloge, poljske oblasti vendarle kažejo zaskrbljenost ne oliko zaradi nekaterih, dokaj omejenih manifestacij, kolikor zaradi najina, s katerim papež vztraja pri načelih, vsebovanih v sporazumih iz Gdanska in v zamisli «Solidar-nosti*. Z ozirom na kratek čas nje-Sovega obiska na Poljskem, Janez Pavel II. skrbno pazi na to, da je vsak njegov govor in javni nastop hkrati pomembno sporočilo, ki naj Poljakom spodbuja nov pogum. Množice pa so same po sebi izredno ob-Sutljive za vsako njegovo besedo ali zgodovinsko prispodobo, zato je papež moral osebno poseči za umiritev nekaterih nevarnih navdušenj: včeraj je prvič neposredno pozval, naj se verniki v miru razidejo in vrnejo na svoje domove.
Oblasti začenjajo ob teh dogod-kih kazati znake nestrpnosti, mno-Sijo se pritiski na škofovske krofe, naj cerkev do natankosti spo-
štuje sporazume, ki so jih dosegli pred začetkom papeževega obiska. Izjave vladnega glasnika Urbana o nujnosti omejevanja političnih o-beležij papeževega obiska, ki so porodila nekatere manifestacije manjšega obsega v Varšavi in Czestocho-wi, kažejo na bojazen, da bi ob tej priliki prišlo do nasprotnega učinka od tistega, ki so si ga oblasti zastavile: izboljšati odnose med državo in cerkvijo in s skupnimi močmi prispevati za dokončno normalizacijo razmer na Poljskem.
Obravnava Calvi v pričakovanju Silvana Vittorja
LONDON — Sodna obravnava o zagonetni smrti Roberta Calvija se bo bržkone še zavlekla za kak dan, ker bo pred sodiščem pričal tudi tržaški tihotapec Silvano Vittor, ki je bivšemu predsedniku Ambrosia-na omogočil beg iz Italije. Medtem pa je včeraj nepričakovano pričala pred sodniki Calvijeva prijateljica Maria Laura Concas. Njena prisotnost je bila za britanskega sodnika tako pomembna, da je prekinil zasliševanje Calvijeve vdove.
Concasova pa ni kljub očitnim naporom odvetnika Calvijevih svojcev Čarmana povedala niti stavka, ki bi lahko škodil Carboniju. Celo na Čarmanove provokativne izjave, da je «Carbonijeva ljubica*, «priležni-ca visoke družbe*, je ohranila nadzor nad svojim izvajanjem in se ji ni zareklo.
Tudi pričevanje Calvijeve vdove Clare ni razkrilo nobene še neznane stvari. Clara Calvi je spregovorila o strahu njenega moža. da bi mu kdo za vedno zamašil usta. Navedla je tudi njegovo zadovoljstvo, ko ji je le nekaj ur pred tragičnim koncem, povedal, da mu bo morda uspelo rešiti ves zaplet. Glede Calvi-jevega poskusa samomora v zaporu pa je poudarila, da je bil lažni, ker se je hotel Calvi za nekaj časa i-zogniti nekemu sodniku, ki ga je spraševal o socialistih in Vatikanu.
RIM — Včeraj so v vsej Italiji stavkali pristaniščniki in uslužbenci podjetij za cestni tovorni prevoz.
v deklaraciji z ministrskega srečanja skupine 77 v Argentini.
Z več ali manj optimizma gledajo na potek UNCTAD v Beogradu tudi sredstva informiranja v tujini. Kairski dnevniki pišejo, da je med razvitimi državami očitno spoznanje o nujnosti hitrejšega razvoja svetovnega Juga, saj je to tudi v njihovem interesu.
Povsem različne poudarke najdemo v člankih romunskih in češkoslovaških časnikov, čeprav sta obe državi članici vzhodnoevropskega bloka. Medtem ko na primer romunski časopis «Romania libera* piše, da je generalna debata potekala pod geslom, da je treba postopoma uresničiti novo mednarodno gospodarsko ureditev, je češkoslovaški «Ru-de pravo* vztrajal na stališču, da je vzrok težkih razmer v mednarodnem gospodarstvu treba iskati v krizi kapitalističnega sistema in zavrnil večinsko stališče, da je svetovna kriza splošna in odgovornost zanjo univerzalna.
Čeprav je UNCTAD v tretjem tednu zasedanja, je malo znamenj o doseženem soglasju glede ključnih problemov, je zapisal indijski »In-dian Express». Podobno menijo tudi v švicarskem »Journal de Geneve*, čeprav je to časopis izrazite industrijske države, saj so zapisali, da doslej niso naredili niti enega pomembnejšega koraka k premošča-nju razlik med Severom in Jugom. Odgovornost je pa strani razvitih, ki še vedno nimajo skupnega in vsebinskega odgovora na predloge dežel v razvoju.	Z. S.
ALEKSINAC — Število smrtnih žrtev, ki jih je terjala huda nesreča v tamkajšnjem rudniku, se je povzpelo na 32, potem ko sta preteklo noč v niški bolnišnici podlegla še dva hudo poškodovana rudarja.
BEJRUT — Včeraj popoldne sta v nekem atentatu blizu mesteca Anfa na severu Libanona .umrla dva sirska častnika, nakar so sirske čete v odgovor zaprle obalno cesto, ki povezuje libanonski Tripoli s Sirijo.
spevala Velika Britanija, v primerjavi s tem, kar od EGS prejema. V ostalem so pa le naročili zunanjim in finančnim ministrom, naj do konca leta pripravijo »osnutek o dolgoročnih finančnih potrebah skupnosti* in dostojanstveno podpisal; «slovesno deklaracijo o evropski skupnosti*, toda ob odsotnosti francoskega predsednika Mitterranda
Nič ni bilo torej s ponovljenimi zahtevami «revnejših» članic EGS po občutnem povišanju deležev v skupen proračun, čeprav je predsednik izvršne komisije Thorn prepadeno napovedal, da grozi zaradi pomanjkanja sredstev v letu 1984 EGS propad. Doslej prispevajo članice po pol odstotka priliva od davka na dodatno vrednost (IVA), kar pa izčrpavajo že samo tekoči stroški in podpore kmetijstvu. Za tako imenovani asocialno* in «regionalno» politiko EGS, torej za uravnovešanje ekonomsko - družbenih razlik med članicami, ki je bil glavni smoter rimske pogodbe o ustanovitvi EGS, ne ostane skoraj nič. Toda spričo neuklonljivega odpora Zahodne Nemčije in Velike Britanije so to vprašanje spet odložili.
Prav tako je ostalo bore malo od italijansko nemškega osnutka za stvarno politično krepitev EGS. z odpravo soglasja (oziroma pravice veta) pri sklepih in z večjo pristojnostjo evropskemu parlamentu: »slovesna deklaracija* izraža namreč zgolj želje, ne pa obvez. In nazadnje so tudi že dolgo napovedani pristop Španije in Portugalske odložili brez roka, češ da je treba prej preveriti, koliko bo to naknadno bremenilo proračun EGS. ki je treba šele določiti, kolikšen naj bi bil. kar je prav eno izmed najbolj spornih ; pva šanj. V bistvu je bil torej Stuttgart pravi neuspeh in so na j višji voditelji zahodne Evrope sprejeli en edini sklep: da odložijo reševanje medsebojnih sporov na naslednjo rundo, ki bo 6. decembra v Atenah, bržkone v upanju, da jih bo navdihnil Miklavž.
VEČ TISOČ LJUDI SE JE ZBRALO Nfl SEDEŽIH DRUŠTEV IN PRED SPOMENIKI
Enoten odgovor vseh slovenskih ljudi na poziv k antifašistični budnosti
Z vseh sestankov zahteva po prepovedi nadaljnjih fašističnih shodov po naših vaseh
Slovenske vasi in predmestja so sinoči odgovorile na poziv o antifašistični budnosti tako množično in enotno, kot še nikoli. Odločnemu pozivu, ki je prišel z nedeljskega javnega sestanka v Bazovici, je odgovorilo več tisoč ljudi, ki so se zbrali na svojih sedežih ali pred spomeniki. Na poziv so odgovorile vse naše organizacije, od kulturnih in športnih društev, borčevskih in aktivističnih organizacij, političnih strank in raznih drugih organizacij. Očitno je bil odmev dogodkov v Lonjerju, pa tudi od drugod, koder so se podili prejšnje dni fašistični škvadri-sti, tako silen, da je klic k množični mobilizaciji v obrambo društvenih sedežev in spomenikov segel v sleherno zavest. Na množičnih sestankih, ki so jih krajevne organiza-
cije priredile v sleherni naši vasi, v predmestjih ter tudi v samem mestu, smo videli številne obraze starejših ljudi, ki so preizkusili na svoji koži nasilje fašističnega režima pred štiridesetimi leti, pa tudi veliko mladine, ki se je nič manj prizadeto angažirala.
Na vseh sestankih je odločno in enotno odjeknila zahteva, da se prepovejo nadaljnji shodi fašistov po naših vaseh in da se kaznujejo krivci dosedanjih izzivanj, napadov in pretepov. Od vsepovsod prihajajo tudi izrazi solidarnosti z ranjenci iz Lonjerja. Poleg tega pa so se na sinočnjih sestankih konkretno dogovorili, kako bodo zaščitili vasi in spomenike pred morebitnimi napadi. Z nekaterih sestankov so odšle delegacije na kra-
jevne komisariate in karabinjerske postaje, kjer so Izrazile zahtevo, da varnostni organi ukrenejo vse, kar je v njihovih močeh, da zagotovijo slovenskemu prebivalstvu varnost.
Ponekod so z društvenih sedežev, kjer so so bili množični sestanki, krenili sprevodi k spomenikom, kjer so se ljudje zadrževali še pozno v noč. Povsod je bilo skratka zelo živahno in tako bo tudi danes in v prihodnjih dneh. Ljudje, ki so jih dogodki preteklih dni pretresli, so trdno odločeni, da ne bodo dopustili nadaljnjega fašističnega izzivanja, ki tako turobno spominja na težke čase izpred šestdesetih let, ko se je vse začelo prav s pohodi zloglasnega Giunte in njegovih škva-der.
Konzul Mirošič izrazil protest SFR Jugoslavije
Generalni konzul SFRJ u Trstu črtala pomen dobrososedskih od-Drago Mirošič je danes 20. junija nosov in vsestranskega sodelova-
na lastno zahtevo obiskal vladnega komisarja Avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine in pre-
nja obmejnega prebivalstva, kakor tudi krepitve prijateljskih odnosov, h katerim dajeta velik
fekta Trsta dr. Maria Marrosuja. prispevek slovenska narodnostna Generalni konzul Mirošič je v zve- skupnost v Italiji in italijanska zi z zadnjimi znanimi dogodki na narodnost v Jugoslaviji.
Proseku, v Bazovici in Lonjerju, ki jih je povzročila skrajna desnica izrazil vladnemu komisarju protest zaradi žalitve osebnosti in spomina pokojnega predsednika Tita ter SFR Jugoslavije in zaradi nasilja nad pripadniki slovenske na rodnostne skupnosti v Italiji s ni skrajne desnice.
Obsodba iz Slovenije
LJUBLJANA — Delegati Komi sije za narodnosti slovenske skupščine so na včerajšnji seji, ko so ' l,a sicer razpravljali o drugih temah, slra na predlog predstavnika italijanske narodnosti obsodili nasilje, ki Generalni konzul Mirošič je ob ga izvajajo fašisti nad Slovenci tem poudaril trajno skrb SFR Ja- v Italiji. Delegati italijanske in goslsvije za položaj in uveljavlja- madžarske narodnosti ter seveda nje pravic slovenske narodnostne tudi slovenski delegati s0 izrazili skupnosti v Italiji. Ta skrb je se zaskrbljenost zavoljo napad«' na stavni del normalnih odnosov med slovensko narodnostno skupnost in dvema sosednima državama in poudarili, da tako ravnanje ne trajna komponenta jugoslovanske prispeva k razvijanju dobrososed-zunanje politike.	skih odnosov in stikov med na-
Generalni konzul in vladni ko- rodnostnima skupnostima in ma-misar sta ob tej priložnosti pod- tičnima narodoma, (jp)
«Borba» o fašističnem divjanju v Lonjerju
BEOGRAD — Beograjski dnevnik »Borba* ostro obsoja divjanje fašistov v Lonjerju, poroča italijanska tiskovna agencija ANSA, ki tako citira ugledni jugoslovanski časopis: »Italijanska skrajna desnica očitno izkorišča volilno kampanjo, da bi zaostrila svojo munistične partije Enrico Berlin-izzivalno dejavnosti proti sloven- guer je poslal tajniku tržaške fe-
Minguer izrazil solidarnost KPI
RIM — Tajnik italijanske ko-
ški manjšini.* Borba potem nadaljuje z ugotovitvijo, da so v
deraedje KPI Tonelu brzojavko, v kateri izraža svoje ogorčenje nad
drugih italijanskih deželah obla- fašističnim nasiljem proti sloven-sti pokazale veliko odločnost do ski narodnostni skupnosti in proti neofašistov, medtem ko je njihovo demokratični zakonitosti, nasilje, zadržanje v Trstu od vedno mno- ki ogroža tudi prijateljske odno-go bolj popustljivo. Zadnji dogod- »e med Jugoslavijo in Italijo, ki. kljub svoji brutalnosti, niso Berlinguer v svoji brzojavki iz-prepričali oblasti, da bi sprejele raža Slovencem borbeno solidar-kakršenkoli ukrep proti skrajno- nost vseh italijanskih komunistov, desničarskim organizacijam in pro- V nadaljevanju pravi tajnik KPI, ti ljudem, ki so se udeležili divja- da je treba fašiste izolirati z enotni« Borba ugotavlja, da bi se fa- nim in množičnim odgovorom ter šislična dejavnost utegnila nada- zahtevati od vladnih oblasti in od ljevati tudi po volitvah. Divjanje sodstva, naj ne omahujejo ter naj fašistov škodi ne samo Slovencem se poslužujejo državnih zakonov in italijanskemu prebivalstvu, tem- proti vsem tistim, ki so odgovorni več tudi dobrim odnosom med za zločinska dejanja. Ob koncu je dvema .sosednima državama, ki Berlinguer še izrazil solidarnost sta podpisali osimski sporazum, ranjencem.
niiifiiiiMuiiimiiiiiiiiHimiiiiiiaiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiill|iiiHB|||||iait|l|||lai||l||||||mii||iaiiiil||iM|||l|iaiii||||||||iai|||||||||||||aiiiiii|U||||||aiiiiiiai||„ imiliiliiiiiii/„li,iiii, mmuiiinmi miiimiiniiMiiii, iiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiniiimiiuiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuitiiil
Odprto pismo slovenskih socialistov slovenskim volivcem in volivkam
Slovenski socialisti pozivamo vse tovariše, da pristopijo aktivno in učinkovito k vsem akcijam in pobudam skupnega in enotnega antifašističnega boja, ki se je oblikoval v teh dneh v odgovor nezaslišanim provokacijam in škvadrističnim pohodom zloglasnih tolp neofašistične stranke MSI. Ob političnem dokumentu, ki ga slovenski socialisti posredujemo slovenski javnosti, bodi ta poziv glavno izhodišče našega programa.
Od svoje ustanovitve pred 90 leti dalje se je socialistična stran ka Italije zavzemala za volilno pravico vseh državljanov, kei je že tedaj zagovarjala stališče, da splošne volitve niso samo politična igra, ampak važen trenutek v demokratičnem razvoju vsake državne in krajevne skupnosti.
Zato pristopamo tudi slovenski socialisti v Trstu k bližnjim državnim in deželnim volitvam z vso resnostjo in z vso odgovornostjo, ki sta neobhodno potrebni za u-speh teh volitev. Mimo nujnih političnih in strankarskih koristi, mi-pio novih zavezništev, mimo igre za preferente tega ali drugega kandidata, smo mnenja, da morajo biti v politiki poleg ideološkega izhodišča bistveno važne tudi neke trajnejše smernice, kot garancija za dolgoročno in učinkovito politično delo.
Da bomo znali prav razumeti te smernice in pravilno oceniti položaj, v katerem se nahajamo ob teh volitvah je nujno, da povemo nekaj resnic, ki se skoraj vsiljujejo v tem političnem trenutku.
Ni potrebno zapravljati preveč besedi v zvezi s političnim položajem. ki vsakega poštenega in svobodomiselnega Slovenca vsa povojna leta vodi iz razočaranja v razofaianje. Prav tako ni potrebno zgubljati preveč časa v iška nju vzrokov, ki so privedli Trst — da ostanemo samo pri našem mestu — v tako obupno stanje, kakršnega si niso pričakovali še tako neutolažljivi pesimisti. Stvari so jasne kljub lažem in lastnemu hvalisanju raznih strankarskih demagogov, ki skušajo vnašati samo zmedo med ljudi z obtožbami in klevetami na račun drugih. Slovenski socialisti smo v tem po-
tllllltlHllllltlllllllllllttllllllllltllUlllllllllllllllHlllllllitll|ll1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItltllllllllll||l|||lllllfMllllllillliaaaaaaaiaaiaa|aaaaaiaaaaaaaaaaaaii||llllllllllllltlllllllllllllllllS
UDELEŽILO SE GA JE NAD 2.000 PLANINCEV
Uspelo srečanje planincev s te in z one strani meje
12. srečanje planincev Furlanije - Julijske kra jine, Slovenije in Koroške, ki ga je v Nabrežini organiziralo SPDT je popolnoma uspelo. Udeležilo se ga je preko dva tisoč planincev, od katerih je več kot polovica prišla iz Slovenije.
Gostje so že v jutranjih urah prišli v Križ, tu so se razdelili, saj so nekateri šli na pohod do Nabrežine, več avtobusov pa se je podalo v mira-'marski park, na Sv. Just in v Rižarno. Najvažnej ši del srečanja pa je bil kulturni program, ki se je odvijal v prostorih Sokola v Nabrežini. Po uvodnem pozdravu predsednika SPDT Pina Rudeža, v katerem je poudaril pomen takih srečanj med pla ninci, je pevski zbor »Fantje izpod Grmade* zapel nekaj pesmi, nakar so sledili pozdravi gostov. Pred tem pa je prisotne pozdravil še župan devinsko -nabrežinske občine Albin Škerk in jim orisal stanje Slovencev v Italiji ter fašistične provokacije preteklih dni.
Goste je nato pozdravil predstavnik Planinske zveze Slovenije, sledili pa so še pozdravi predstavnikov navzočih planinskih društev.^ Sledili so
še nastopi harmonikaškega ansambla Glasbene matice Synthesis 4 pod vodstvom Klavdija Furlana, pevskega zbora «Svoboda» iz Bohinjske Bistrice pod vodstvom Lada Odarja, mladega har-monikaša Joža Cerkovnika iz Bohinjske Bistrice, kvarteta »Spev* iz škofje Loke in folklorne skupine iz Srednje vasi pri Bohinju. Med celim programom je več skladb zaigral pihalni orkester železarjev iz Jesenic, ki ga je vodil Ivan Knific.
Izredno prisrčen program je kmalu ogrel ozračje, še bolj veselo je bilo ob plesu z ansamblom «Lojzeta' Furlana*. Med planinci so se tako ob kozarcu vina in ob glasbi kaj hitro porodila nova poznanstva, prav tako pa so se društva lahko med seboj dogovorila 0 sodelovanju in podobnih srečanjih.
To srečanje planincev je že tradicionalno in planinsko društvo iz Trsta ga je že enkrat priredilo in sicer pred petimi leti v Bazovici. Prihodnje leto bo srečanje potekalo tudi za mejo, vendar na Koroškem.
C. D.
gledu najbolj priljubljena tarča njihovih izpadov, kar prihaja še zlasti do izraza za časa predvolilnih kampanj, ko lov na glasove preseže vsako dostojno mero poštenosti, razsodnosti in trezne presoje.
Slovenski socialisti smo sestavni del politične stvarnosti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Ta ko nam, kakor ostalim komponentam te stvarnosti pa ne gre pripi sati odgovornosti za politični položaj, ki ga ustvarjajo strankarski interesi večinskega naroda. Naše delo je skrb za utrjevanje narod ne zavesti, je boj za uveljavitev, priznanje in razvoj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Vendar k tem temeljem in nezamen ljivim vrednotam, enako veljavnih za vse Slovence v zamejstvu, spa da tudi vprašanje političnega pre pričanja, ki mora izhajati iz ne dvoumnih konceptov družbene u-reditve, socialne pravičnosti in človekove svobode. Ni mogoče torej prezreti dejstva, da je izročilo socialistične misli o svobodi in o pravicah delavnih ljudi največja pridobitev človeštva v boju za na predek in za osvoboditev izpod vsa kega jarma.
Prav te smernice socialističnega gibanja so tudi glavni razlog, da toliko ljudi zaupa v demokratični in napredni program socializma. Dejstvo je, da je italijanska socialistična stranka tretja stranka v državi, v evropskem parlamentu pa so socialisti celo na prvem mestu.
Te socialistične vrednote pa obvezujejo tudi nas, da smo kot Slovenci v sedanjem političnem trenutku v Trstu, prisotni pri celotnem političnem dogajanju. Odklanjamo neuspešno gospodarsko politiko Liste za Trst, ker še zavzemamo za drugačen družbeni in gospodarski razvoj tržaškega mesta. Še posebno pa moramo biti pozorni in aktivni zaradi vseh tistih mračnih in nejasnih teženj, ki se iz preteklosti spet javljajo na površje, ki se prav v teh dneh kažejo kot fašistično nasilje po slovenskih vaseh, in ki bi nas rade izrinile na rob dogajanja, oziroma prisilile k molku. Zakaj bi se umikali prav zdaj? Zakaj bi prav zdaj prepuščali odločanje o naši usodi drugim? Nasprotno! Pravf v tem razdobju je potrebno, da smo slovenska socialisti kot subjekt živo, odločno in aktivno prisotni znotraj socialistične stranke pri vsem političnemu delu in odločanju. Kot v preteklih letih, moramo tudi v tem času s svojo prisotnostjo, s svojim prepričanjem in s svojim progra-
mom vplivati na programe in na politične izbire socialistične stranke. To je naša pravica in to je tudi naša dolžnost! In kolikor bolj se tu in tam pojavljajo pomisleki glede programa in glede ljudi, ki naj ta program uresničujejo, toliko bolj je z naše strani potrebno, da kot slovenski socialisti skrbimo za enoten nastop, za svojo samostojnost, za svoj ponos in za jasne cilje v nadaljnjem boju.
Zato slovenski tržaški socialisti, ne da bi se spuščali na raven bednega politikantstva, vabimo poštene in svobodomiselne Slovence, da glasujejo za socialistično stranko in oddajo tudi svoj preferenčni glas slovenskim kandidatom: za poslansko zbornico za Darija Jagodica (3) in za deželni svet za Vojka Kocmana (8) in Marina Pečenika (10) ter kot tretji preferenčni glas za tistega italijanskega kandidata, ki se je zavzemal in ki daje največ garancij za reševanje celotne problematike slovenske narodnostne skupnosti.
Uveljavitev slovenskih kandidatov na listi PSI bo pogojevala politične izbire socialističnih predstavnikov v raznih izvoljenih svetih, potrdila pa bo tudi moč slovenske komponente v stranki sami, kar istočasno pomeni konstruktiven doprinos k reševanju naših temeljnih zahtev tako na krajevni, kot na vsedržavni ravni, predvsem seveda izglasovanje pravičnega zakona za globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.	,
Lojze Abram, Marino Bandi, Viljem Bandi, Zofija Batič, Filibert Benedetič, Stanko Budin, Pavel Colja, Srečko Colja, Lojzka Čebohin -Grozdana, Marcelo Čok. Milan Čuk, Elio Fornazarič, Klavdij Kofol, Josip Kolarič, Pavla Kolarič, Dušan Košuta, Rado Kravanja, Branko Pahor, Nadja Pahor Albert Pernarčič, Danilo Pilat, Andrej Renar, Al-ma Rešič, Boris Simoneta, Zorko Spetič, Marica Škabar, Boris Štre-kelj, Igor Tuta, Marjan Vatovec.
Trst, 15. junija 1983
Čilskemu režimu ne uspe zatreti splošnega protesta
SANTIAGO DE CHILE - V rudnikih bakra El Teniente, El Salvador, Chuquicamata in Andina rudarji stavkajo že peti dan. Svoj protest pa bodo nadaljevali vse do izpustitve Rodolfa Seguela in ostalih sindikalnih voditeljev in dokler ne bodo ponovno sprejeli v službo preko 3 tisoč rudarjev, ki so jih odslovili z dela, da bi zastrašili stavkajoče. Predvsem v prvih dveh rudnikih je položaj skrajno napet. Vojska je rudnika obkolila s tanki in topništvom, vesti pa so skrajno pomanjkljive, saj so uvedli cenzuro.
Pinochetov režim je bil po letih navidezne trdnosti primoran poslati na ulice vojsko, celo v glavnem mestu, saj policija ni več kos ljudskemu protestu, ki ga ne uspejo u-tišati ne aretacije in ne grožnje. V trenutku, ko proti vojaški diktaturi ogorčeno protestirajo tisti, ki so pred desetimi leti nazdravljali Al-lendejevemu padcu, to lahko pomeni samo eno: diktatorju z generalskimi našitki so dnevi šteti. Čilska buržoazija pa ni preko noči postala napredna, na ulico jo je spravila zavožena gospodarska politika vojaške hunte.
AKRA — Po nedeljskem neuspelem poskusu državnega udara v Gani, je kapetan Rawlings, predsednik republike in šef začasnega obrambnega sveta, ukazal zaprtje vseh ozemeljskih meja in mednarodnega letališča ter uvedbo policijske ure. To je že četrti poskus državnega udara v dveh letih, odkar je Rawlings prevzel oblast v državi.
Pobili vodstvo iraške partije
BEJRUT — Kurdska nacio nalistična skupina Džalala Ta-iabanija je vdrla v neko utrjeno vas in pobila skoraj vse vodstvo iraške komunistične partije in dobršen del prebivalstva ter svojce partijskih voditeljev. Do pokola je prišlo a-prila, o njem pa je prvič spregovorila iraška opozicija šele včeraj, vest pa so potrdili tudi v drugih arabskih prestolnicah.
Po trditvah iraške opozicije je skušala partija ponovno o-živeti koalicijo skupaj z obema kurdskima skupinama Talaba-nijevo in Barzanijevo. Talaba-nijeve je povabila v neko svojo utrjeno vas. Ti so res prišli na sestanek, a ne sami, temveč z glavnino svojih sil, ki se je poskrila pred vasjo. Na dogovorjeno znamenje so kurdski nacionalisti v naskoku zasedli vas, kjer so Talabanijevi »odposlanci* onesposobili vodstvo KP Iraka. To je najhujši udarec partiji po pokolih leta 1963, ko je oblast v Iraku z državnim udarom prevzela stranka »Baath*.
TRŽAŠKI DNEVNIK
V ODGOVOR NA STOPNJEVANJE FAŠISTIČNEGA IZZIVANJA IN NASILJA
Mobilizacija, kakršne že dolgo ni bilo
Vsaka vas, predmestje in mestna četrt sklepali o oblikah budnosti in obrambe sedežev in spomenikov pred fašističnimi napadi
Antifašistična zavest slovenskega prebivalstva na Tržaškem je včeraj manifestirala v najbolj množični obliki. V vseh vaseh in tudi v predmestjih in v mestu samem so krajevne organizacije priredile množične sestanke. Udeležilo se jih je zelo veliko ljudi, ki so enotno zahtevali prepoved nadaljnjih fašističnih ekspedicij po naših vaseh, kaznovanje krivcev dosedanjih izgredov in se prav tako enotno dogovorili o stalni mobilizaciji in budnosti.
V	poznih večernih urah, ko to pišemo, so ljudje še zbrani na društvenih sedežih ali pred spomeniki in se še dogovarjajo, zato nam je nekoliko težko posredovati popolnejšo sliko o sklepih in zaključkih posameznih shodov. Zato objavljamo vesti nekoliko razdrobljeno, tako kot nam jih sproti posredujejo iz raznih krajev naši kronisti in dopisniki.
* * *
V	Prosvetnem domu na Opčinah se je zbralo nad tristo ljudi. Sestanka, ki ga je sklicala krajevna sekcija VZPI - ANPI so se udeležili člani vseh slovenskih organizacij z Opčin, od Banov in od Ferlugov. Glavni sklep zborovanja, na katerem so seveda ostro obsodili stopnjevanje fašističnega nasilja po slovenskih vaseh v zadnjih dneh, je bil ta, da bo vsak večer množično zborovanje pred spomenikom padlim. Po sestanku v Prosvetnem domu so se vsi prisotni v sprevodu podali k spomeniku.
* * *
O oblikah antifašistične budnosti je nekaj desetin ljudi, v zastopstvu krajevnih organizacij razpravljalo sinoči v Barkovljah. Daljše poročilo o dogodkih teh dni je imela Jelka Gerbec, ki je med drugim predlagala obnovitev enotnega antifašističnega odbora v Barkovljah. Med samim zborovanjem je nekdo prinesel vest, da je izpred fašističnega brloga v Ul. Paduina krenila neznano kam tolpa škvadristov. šele pozno ponoči se je izvedelo, da je ta tolpa priredila leteči shod ravno v Barkovljah. Najhuje je to, da je spet potegnila na dan transparent s Titovo karikaturo in s sramotilnim napisom, za nameček pa je še pljuvala proti Titu in seveda vpila najrazličnejše žaljivke. Še en primer torej, v katerem bi morali organi javne varnosti odločna nastopiti, saj
' Policijski dosje, sodni oblasti
Kot smo neuradno izvedeli, je vodstvo političnega oddelka tržaške kvesture sestavilo o dogodkih, ki so razburili vso slovensko in demokratično javnost na Tržaškem, dokumentiran dosje in ga včeraj izročilo sodnim organom. Zanimalo nas je, kako je policija tolmačila pohode na Proseku, v Nabrežini, v Bazovici in v Lonjerju, kako razlaga fizične napade fašistov na domačine, žaljenje pokojnega predsednika Jugoslavije Tita, izrečene grožnje in žalitve na račun Slovencev in demokratov, posest gorjač, skratka, kakšen je odgovor policije na vrsto kaznivih dejanj, ki so jasno in očitna kot beli dan. Kljub intenzivnemu zanimanju pa na ta in še druga žgoča vprašanja nismo dobili odgovora. Zapisati moramo celo, da nam vodstva Digosa sploh ni uspelo priklicati na telefon ah osebno srečati. Zakaj toliko tajnosti pred obveščanjem javnega mnenja?
teve slovenskega življa v tem predelu mesta. Udeleženci sestanka so se domenili za ukrepe in zadržanje, ki je nujno potrebno s strani vseh, da zaščitijo predvsem društveni sedež in tudi ostale slovenske domove in za oblike medsebojnega obveščanja. da bi bili kos morebitnim izpadom fašistov v tem kraju, povabili pa so tudi organe javne varnosti, da zaščitijo kulturni sedež in
kulturne domove v mestu.
* * *
Po vaseh dolinske občine so bili sinoči organizacijski sestanki za budnost. Mnogi vaščani niso prišli na sestanek, ker so bili že razporejeni po ključnih mestih.
Pri Domju so poslali delegacijo dolinskim karabinjerjem in finan-carjem, ki je uradno zahtevala, da zaščitijo spomenike in javne zgradbe. Isto so storili Prebeneženi in Boljunčani, danes pa bodo enako zahtevo vložile tudi druge vasi.
Na sestanku v Dolini so vaščani zahtevali, da se morajo o zadnjih dogodkih pri nas obvestiti centralne oblasti v Rimu in je padel predlog, naj bi z naših sestankov po vaseh poslali protest v Rim. Od sinoči vlada torej v Bregu skrajna budnost
in pripravljenost.
• • •
Na občinskem sedežu v Zgoniku se je včeraj sestal na izredni seji občinski antifašistični odbor, ki je sklenil, da organizira aktivno samozaščito po vseh vaseh zgoniške občine. Koordinacijski center je na županstvu v Zgoniku, kjer bo do 22.30 vsak dan delovala dežurna služba in kamor naj vsako sumljivo prisotnost fašističnih pretepačev' občani takoj javijo na tel. štev. 229150, z občine pa bodo takoj obvestili dežurne po vaseh. Pri vseh spomenikih in javnih poslopjih pa bo tudi v nočnih urah neprekinjena straža.
V	domu Albina Bubniča v Repnu
so se sinoči na pobudo kulturnega društva Kraški dom ob prisotnosti predstavnikov repentabrske občinske uprave in drugih krajevnih organizacij sestali občani, ki so se dogovorili, da zaščitijo spomenik	padlim v	Repnu	in da	ob
potrebi s konvencionalnim alarmnim znakom prikličejo pozornost prebivalstva. Vse občane pa pozivajo k največji budnosti.
* * *
V	vaseh zahodnega Krasa še, je
sinoči	množica .vaščanov	podala	na
cesto,	komaj se	je razvedelo,	da
se je- dobro znani fašistični kombi s skupino še nekaterih avtomobilov namenil z brloga Fronte della	Gioventu	proti	Furlanski
cesti.
Ob uri, ki je bila določena za sestanek vseh vaških organizacij, se je tako zbralo na Proseku na
Kržadi in pred spomenikom ter na Kontovelu pravo morje ljudi. Čez nekaj časa je prispel semkaj tudi oddelek karabinjerjev z blin-diranim furgonom, kar je dalo res slutiti, da so fašisti namenjeni na Kras. Domačini so tako ostali na cestah še pozno v noč, medtem ko so se predstavniki vaških organizacij zbrali v Soščevi hiši, kjer so se domenili za oblike zaščite s Dom inskih obeležij in kulturnih objektov v obeh vaseh.
* * *
V prostorih Gozdne zadruge na Padričah so se na/ pobudo vaških organizacij zbrali številni vaščani; prisotni so bili predstavniki skorajda vseh družin in sklenili, da bodo ponoči in podnevi organizirano pazili na vas in na spomenik, da ne bi fašistična drhal divjala po vasi. Prav tako so organizirali budno stražo v Gropadi. Tudi tu sodeluje v bistvu vsa vas.
Na množičnem sestanku v Bazovici (na sedežu TPPZ «P. Tomažič*) v priredbi vseh vaških organizacij je Sonja Pečar poudarila, da trenuuii položaj zahteva resen odgovor vsega demokratičnega prebivalstva. Domačini so se po živi razpravi odločili za celodnevno dežurstvo v vasi, da z njim zajamčijo varnost ljudi ter obrambo naših spomenikom in sedežev društev ter ustanov. Krajevnim organom javne varnosti pa tudi prefektu in kvestorju so naslovili pozivno pismo, poleg tega pa sprejeli sklep, da predsedniku republike Pertini-ju pošljejo brzojavko z navedbo znanih dogodkov in prošnjo, naj primemo posreduje.
* * *
Predstavniki Bora, KD Škamperle in Uniona so se sestali skupaj s Svetoivančani na stadionu «1. maj*. Na sestanku so sprejeli sklep, da zaprosijo tržaško kvestu-
ro za Ivanu.
zaščito objektov pri Sv.
Veliko ljudi se je zbralo tudi v Ljudskem domu v Trebčah. Na sestanku so se domenili, da neprekinjeno zavarujejo spomenik in javna poslopja v vasi (dom, šolo itd.). Sklenili so tudi poslati kvestorju izjavo, kjer vaščani zahtevajo, da zavarujejo spomenik in vas organi javne varnosti.
* « *
V	Skednju so domačini napolnili dvorano KD Ivan Grbec. Tudi oni so se domenili za skupno varstvo naših kulturnih objektov in spominskih obeležij.
* » *
V	Križu so se sinoči zbrali va ščani, ki so se domenili za oblike zavarovanja vaških spomenikov. Odločili so se, da bodo imeli tudi drevi, ob 20.30 zborovanje pred spomenikom.
v SOBOTO IN V NEDELJO ŠTEVILNE PRIREDITVE PO NAŠIH VASEH
Prazniki na Proseku, Rrmenki in v Praprotu
Srečanje pevskih zborov in godb na Proseku
V	nedeljo se je na Balancu na rii oseku uspešno zaključilo dvodnevno srečanje pevskih zborov in godb na pihala, ki sta ga priredila pevski zbor Vasilij Mirk in Godbeno društvo Prosek. Sobotni večer je bil namenjen enajstemu srečanju, pevskih zborov. Poleg domačih pevcev so se ga udeležili še zbor Bratov Milavcev iz Brežic, zbor Svoboda iz Stražišča pri Kranju in mešani zbor Zarja iz Železne Kaple na avstrijskem Koroškem. Večer je potekal pod globokim vtisom fašističnih izgredov v Lonjerju, kar je tudi podčrtal v svojem govoru tajnik ZS KD Vojko Slavec.
V	nedeljo so bile na sporedu godbe na pihala, ki so začele svoj program s skupnim mimohodom po vasi do Balanca. Poleg domače godbe, ljubljanske godbe Litostroj in godbe La prime lus - 1812 iz Bertio-la pri Vidmu, je v sprevodu korakala tudi skupina mažoretk iz Ljubljane, ki je imela po skupnem nastopu vseh treh godb (zaigrale so Viško koračnico in Gorenjsko) svoj sa-
DEMOKRATIČNE SILE ODLOČNO ZAVRAČAJO STRATEGIJO NAPETOSTI
Soglasna obsodba fašističnega rovarjenja
Ogorčen val protestov in poziv oblastem za preprečitev nadaljnjih provokacij
gre za kaznivo dejanje. Pozno zvečer pa smo izvedeli, da policija in karabinjerji s tem sploh niso bili seznanjeni.
Tudi v teku včerajšnjega dne smo zabeležili številne izjave demokratičnih sil, ki odločno obsojajo fašistične provokacije po slovenskih vaseh.
Predsednik deželnega sveta Colli je izrazil svojo solidarnost dirigentu TPPZ Oskarju Kjudru, čigar ženo so skupno s tremi domačini škvadristi ranili na «pohodu» v Lonjerju. Predsednik Colli je tudi v soboto obiskal dolinsko županstvo ter izrazil solidarnost županu in celotnemu občinskemu svetu, ki se je soglasno izrekel proti fašističnim provokacijam. Te provokacije, je še dejal Colli, zahtevajo primeren poseg pristojnih oblasti.
Včeraj se je nujno sestal tudi devinsko - nabrežinski občinski odbor, ki je obsodil fašistična dejanja in zahteval takojšnjo prijavo in kaznovanje dobro znanih škvadristov ter prepoved njihovih »pohodov* in izzivanj; pozval je tudi k budnosti in žrtvam napada iz-» rekel solidarnost. • 'Podobno " je faj šistično nasilje obsodila enotna sindikalna zveza CGIL - CISL - UIL, obenem je pristavila, da je naloga varnostnih organov in odgovornih oblasti preprečiti, da bi se podobni dogodki ponovili; izrazila je solidarnost žrtvam napada in zahtevala odločnejše posege za preprečitev fašističnega načrta o
kaljenju mirnega sožitja med Slovenci in Italijani.
Vsedržavno združenje italijanskih antifašističnih političnih preganjancev je odposlalo pismo vladnemu komisarju Marrosuju, v katerem, potem ko ugotavlja, da gre za prave provokativne «pohode» na krajevno prebivalstvo, zahteva takojšnjo prepoved manifestacij MSI in FdG. Tržaško gibanje (Movi-mento Trieste) zahteva takojšnjo
Odmevi na fašistične pohode na drevišnji seji občinskega sveta
O fašističnem rovarjenju po slovenskih vaseh tržaške pokrajine bo govor tudi na današnji seji občinskega sveta, saj s«.razne.stranke že pred--icžile* ‘T “tej • zvezi svetovalska vprašanjana-katera bi moral odbor že danes odgovoriti. Sicer pa bo seja posvečena predstavitvi proračuna. Ni še jasno, ali se bo razprava začela že danes, gotovo pa je, da se bo zaključila po nedeljskih volitvah.
PO VČERAJŠNJI SEJI NA TRŽAŠKI POKRAJINI
Antifašistični odbor bo zaprosil za sprejem pri predsedniku Pertiniju
Odbor je ostro obsodil sobotno škvadristično divjanje - Kritike na račun organov javne varnosti in tržaškega sodstva
Včeraj se je na sedežu tržaške pokrajine sestal Pokrajinski antifašistični odbor, ki je razpravljal o sobotnem škvadrističnem divjanju v Lonjerju in Bazovici.
Po daljši seji so člani sklenili, da bo odbor zaprosil za poseben sestanek s predsednikom republike Per-tinijem in mu posredoval zahteve demokratičnega prebivalstva, s katerimi naj se onemogočijo fašistični poskusi, da se na Tržaškem zaneti
■_...*— rvin/J /lunivin noi>n/l/\mQ in rlp
Slovenci od Sv. Jakoba in tudi j mržnja med dvema narodoma in da
drugih predelov mesta so se zbrali v dvorani KD Ivan Cankar. Na zborovanju, ki se ga je udeležilo lepo število antifašistov, je padla vrsta predlogov. Rečeno je bilo. da bi se morali povezati tudi z italijanskimi demokratičnimi silami, da bi skupno varovali pomnike naše zgodovine.
Poleg tega so iznesli predlog o zahtevi razpustitve MSI, odločili pa so se tudi, da pošljejo brzojavko predsedniku Pertiniju, da bi on posegel V bran zoper fašistično nasilje.
' * * »
V dvorani Rovte - Kolonkovec je bila najavljena seja društvenega odbora. na sestanek pa so prišli tudi drugi člani društva, ki so v tem težkem trenutku začutili potrebo, da z lastno prisotnostjo podkrepijo zah-
..............
V KINU ARISTON IN NA TRGU UNITA
se zruši prijateljsko sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo. Sklenili so tudi, da danes predsednik odbora Clarici obišče prefekta Marrosu-ja in predstavnike tržaškega sodstva.
Na včerajšnji seji je poseglo več članov odbora, iz razprave pa se je dvignila jasna obsodba misovskih provokacijskih in pretepaških pohodov.
Vsi so si bili tako edini, da mi-sovska zborovanja po Krasu nimajo nič predvolilnega, saj služi fašistom predvolilna kampanja le kot pretveza za provokacije. Marsikdo je tako poudaril, da je bilo bazoviško zborovanje Grilza in pajdašev jasen dokaz, da želijo fašisti zanetiti nespravljivo sovraštvo med Slo-
Uspele kulturne prireditve PSI
Z nastopom znanega italijanskega kantavtorja Gina Paolija se je sinoči na Trgu Unita zaključil niz kulturnih prireditev, ki jih je organizirala socialistična stranka ob sodelovanju lastne mladinske organizacije. Pravzaprav je bila pobuda pretežno zasnovana v znamenju mladih in njihovih izbir na področju lahke glasbe.
Prvi, petkov večer je bil posvečen zelo znanim predstavnikom svetovne rook-glasbe. V kinodvorani Ariston so namreč predvajali dva filma in sicer «Rock-show» bivšega člana ansambla «The Beatles* Paula McCartneja, ki ga je spremljala skupina »The Wings»; v dru-
gem filmu z naslovom «Huragan Who» pa je seveda nastopila skupina »The Who».
Nedeljski in sinočnji koncert pa se je odvijal na prostem v znamenju rdečih nageljnov, ki so kot ogromni posterji omejevali Trg U-nita in ki so jih, kot sveže cvetje seveda, delili številnim udeležencem. V nedeljo je nastopila zanimiva skupina iz Milana »Accade-mia*. Gre za mlade glasbenike, ki izvajajo baročno in sinfonično glasbo v novi, sodobnejši preobleki. Glavna atrakcija zaključnega večera pa je bil znani Gino Paoli, ki je navduševal že prejšnje generacije mladih.
venci in Italijani in da hočejo skaziti odnose med Jugoslavijo in Italijo. Titova karikatura s podnapisom «Tito boia» je bila jasen dokaz za to. V tem smislu je bilo slišati tudi predloge, da se posredujejo pristojnim jugoslovanskim oblastem pojasnila, v katerih naj bo jasno, da večina Trsta odklanja takšne provokacije in si želi mirnega sožitja s sosednjo republiko.
Veliko kritik je bilo včeraj izrečenih tudi na račun sil javnega reda, da niso znale preprečiti fašističnega napada na slovensko prebivalstvo. Obtožbe pa se niso sklicevale le na dogodek v Lonjerju, tudi glede Bazovice, kjer je bilo veliko agentov javne varnosti, je padla marsikatera kritika. Kako to, da so lahko fašisti imeli za daljše obdobje razobeše-no Titovo karikaturo? Kako to, kot je dejal odgovorni glavni urednik našega dnevnika Samsa, da je lahko pretepač Sluga poslikal vse tamkajšnje novinarje z jasnim namenom, da pripravi «poseben arhiv*, ko pa so poklicni snemalci, ki imajo vsa potrebna dovoljenja, hoteli slikati Slugo. so jim to agenti javne varnosti v bistvu preprečili? Podobnih vpra Sanj je bilo še več.
Kritike so padle tudi na račun tržaškega sodstva; dejstvo je, da fašisti žalijo, pretepajo, provocirajo, uprizarjajo prave kazenske pohode, o čemer obstaja neizpodbitna dokumentacija, a doslej še ni bil nihče prijavljen. V antifašističnem odboru je bilo slišati tudi veliko odobravanj na račun slovenskih organizacij, ki so se odločile, da organizirajo aktivno in demokratično antifašistično budnost. Vendar, kot je poudaril poslanec Cuffaro, je ta budnost dokaz, da je nekaj zaškripalo v državnem aparatu, saj bi morala država s svojimi strukturami paziti na varnost državljanov in to tudi med volilno kampanjo. Cuffaro je tu opozoril, da se Slovencem danes dogaja dvojna krivica; ne samo, da nimajo svojega zaščitnega zakona, sedaj morajo trpeti fašistično divjanje brez ustrezne zaščite s strani sil javnega reda.
Lahko bi tu našteli še dolgo vrsto obtožb in obsodb, naj povemo le, da bo antifašistični odbor pripravil poročilo o svoji včerajšnji seji danes.
Nadalje bo odbor sklepal še o drugih odločitvah.
Tonil in Spetič na shodu v Lonjerju
Ob stopnjevanju novofašističnega ustrahovanja po slovenskiii vaseh je pokrajinsko vodstvo KPI priredilo sinoči v Lonjerju kot stvarni žrtvi škvadrizma shod, na katerem sta spregovorila pokrajinski partijski tajnik Tonel in član pokrajinskega vodstva partije Spetič. Njuna posega je uvedel tajnik krajevne sekcije KPI Lucijan Malalan. Govornika sta poudarila, da bomo Slovenci dobili zaščitni zakon šele, ko bo »demokratična alternativa* potisnila KD v opozicijo; demokristjani so namreč odgovorni za vso gnilobo, ki onesnažuje državo. Bodočnost demokracije v Itgliji pogojuje tudi Craxi, katerega pa bi v njegovih «čudnih načrtih* utegnila onesposobiti treznost socialistične baze. Za dogodke v naših vaseh in zlasti Lonjerju, je bilo tudi rečeno, imajo odgovornost nekateri visoki funkcionarji, ki svoje dolžnosti niso izpolnili.
aretacijo krivcev in vabi prefekta naj poskrbi za zaščito prebivalstva; obenem ugotavlja, da je zadržanje tržaškega župana in nekaterih političnih sil kar škandalozno, saj niso čutili moralne dolžnosti, da bi se postavili ob stran prebivalstva.
Pokrajinsko tajništvo PSI protestira zaradi sramotnih provokacij fašističnih pretepačev na Krasu; tajnik Seghene je na prefekturi prejel zagotovilo, je rečeno v tiskovnem poročilu, da se podobna dejanja, ki služijo le javnim poskusom ustvarjanja sovraštva in nerazumevanja med Italijani in Slovenci, ne bodo ponovila. Po njegovem mnenju Trst ne razume in ni pripravljen prenašati takih nizkotnih fašističnih pobud. Tudi podtajnik PSI Pittonj je ogorčeno obsodil te provokacije in kazenske «pohode» fašistov. S tem da jih je obsodilo, je mesto pokazalo svojo omiko, je dejal, te obsodbe pa istočasno predstavljajo,, je dejal Pittoni, poziv organom javne varnosti, da bi sprejele primerne u-krepe za zaščito oseb in institucij. Pittoni je tudi pristavil, da morajo ti dogodki dati novega zanosa PSI za odobritev primernega zakona o globalni zaščiti slovenske manjšine.
Gianfranco Carbone. podtajnik PSI, pa je poudaril, da ni mogoče še naprej prenašati teh provokacij in tega napetega vzdušja, ki so ga vzpostavili fašisti in ki žali vse demokrate in prizadene prav tiste, ki so v prvi osebi poskusili sramotno fašistično izkušnjo. Tržaški socialisti, ki so bili vedno ob strani prebivalcev slovenske narodnosti za obrambo njihovih pravic, obsojajo poskus nacionalistične mobilizacije, ki ga skušajo uresničiti konservativne in reakcionarne sile. Tepistične provokacije je na volilnem shodu obsodila tudi posl. Gruber Benco in pristavila, da je treba za slovensko manjšino izglasovati zakon o njeni globalni zaščiti.
Deželni tajnik KPI Rossetti je u-gotavljal, da strategija napetosti, ki jo skušajo vzpostaviti fašisti ima kot stalni cilj prizadeti vzdušje mirnega sožitja med Slovenci in Italijani poleg tega pa tudi ustvarjati razloge napetosti v obmejnih odnosih in sodelovanju; na te manevre morajo brez izjem reagirati vse demokratične sile; Rossetti je tudi podčrtal, da morajo organi javne varnosti in sodstvo narediti do konca svojo dolžnost, začenši z aretiranjem škvadristov, ki so v teh dneh ranili nekatere krajevne prebjvalce in agente. Potem ko u-gotavlja, da so organi javne varnosti v teh dneli zabeležili v državi več pomenljivih uspehov, se Rossetti sprašuje, če je mar tako težko narediti nekaj podobnega tudi s to skupino pretepačev. Če ne bomo prejeli takojšnjega odgovora na to vprašanje, meni Rossetti, se bo utrdil dvom, da se pri nas uresničujejo temačni in kalni načrti.
Tržaški prefekt Marrosu je včeraj sprejel predsednika deželnega sveta SSk Dolharja, ki mu je posredoval ogorčenje slovenskega prebivalstva zaradi ponavljanja fašističnih provokacij po Krasu in nepripravljenost organov javne varnosti. Marrosu mu je zagotovil, da
so bili po zadnjih dogodkih sprejeti še dodatni varnostni ukrepi in izrazil prepričanje, da ne bo prišlo do novih incidentov. Ostro sta ožigosala sobotno divjanje misovskih škvader tudi občinski svetovalec Lokar in Elvi Slokar. Zato je popolnoma na mestu zahteva SSk, sta poudarila, naj demokratične stranke začnejo v parlamentu postopek za prepoved MSI. SSk bo s svoje strani priredila protifašistično manifestacijo jutri na svojem sedežu.
Ostro je obsodil fašistično rovarjenje po slovenskih vaseh tudi pokrajinski koordinacijski odbor ZŽI - UDI, ki poleg tega da obsoja nezmožnost varnostnih sil, poziva demokratične sile, naj se zoperstavlja temu valu nasilja. O neprimernih ukrepih varnostnih organov govori tudi Proletarska demokracija ki obenem zahteva, da je take provokativne manifestacije po Krasu trebkjii'
4 Kil !>.-
Ob prisotnosti, . tržaškega škofa msgr. Bellomija se je včeraj začel v Trstu 22. vsedržavni Marijin teden. Ob odprtju je o predanosti Mariji in o pričakovanjih italijanske Cerkve spregovoril Bartolomeo Sorge. Marijin teden se bo zaključil 23. junija.
mostojen program ob zvokih godbe Litostroj. Brhka dekleta, ki jih je uvežbala Ivica Knaus, so s svojo ljubkostjo ogrela številno občinstvo.
Zatem sta imeli glavno besedo gostujoči godbi, ki ju je pozdravil tajnik proseške godbe Milan Čuk. Godbo Litostroj je vodil Blagoje Bič, godbo iz Bertiola pa Mario Ma-cor. Po obeh koncertih je sledila vesela družabnost ob zvokih ansambla Veseli šentviščani.
v
Sagra pri kr menki
v duhu sožitja
«Ko smo pred enajstimi leti o-budili tradicijo vaške šagre na Kr-menki, smo si postavili cilj, da bomo s tem nekoliko razgibali kulturno življenje pri nas, da bomo s tem dokazali našo prisotnost, da bo to priložnost za srečanje krajanov in, če upoštevamo narodno mešani značaj tega območja, priložnost za zbliževanje občanov slovenske in i-talijanske narodnosti. Tudi danes smo prepričani, da so ti cilji še zmerom veljavni in da so naše prireditve prispevale k vsemu temu, torej tudi k sožitju med Slovenci in Italijani.*
S temi besedami se je predsednik kulturnega društva Fran Venturini od Domja Boris Kocijan obrnil na številno množico Slovencev pa tudi Italijanov, ki se je v nedeljo zbrala na čudovitem prireditvenem prostoru pri Krmenki na tradicionalni šagri. S svojo prisotnostjo in pozornim spremljanjem kulturnega sporeda so ljudje dokazali, da se cilji društva, o katerih je govoril predsednik Kocijan, uresničujejo. I-stočasno pa so izpričali ves svoj gnev nad gnusnimi fašističnimi provokacijami, ki so prinesle že toliko grdega. Tudi sam Kocijan je to poudaril v svojem govoru. «Nujno je, med drugim dejal, da tudi s tega mesta izrazimo ogorčenost nad fašističnimi dejanji teh dni in protest, da pristojne oblasti niso preprečile zločinskih provokacij, ki nimajo nič skupnega z volilno kampanjo.* Kocijan je še poudaril, da predstavlja obujanje škvadrizma nevarnost ne le za našo narodnostno skupnost, temveč za celotno demokratično življenje. Svoj govor je zaključil s pozivom k budnosti ter pozivom pristojnim oblastem, da kaznujejo fašistične provokatorje.
V kulturnem delu nedeljske šagre so poleg godbe iz Ricmanj nastopili otroški pevski zbor Fran Venturini, ki ga vodi Frida Valetič, mešani pevski zbor Jadran iz Milj, ki
Slavko Knez.
JssisŽanov r*
m >la oq eoIoŽ9tr j
o-lf7T-'v~ -k 'T	30 K(l'
Košnja, bnskola in skrle v Praprotu
Tradicionalna razstava vin je privabila tudi letos v Praprot res številne obiskovalce. V prijetnem borovem gozdiču so pripravili priredi-
telji bogat kulturen program za številne okuse: tako mladih, kot manj mladih.
V soboto je bil na sporedu otroški ex tempore, ki se ga je udeležilo lepo število najmlajših, razporejenih v štiri kategorije. V A kategoriji je osvojil prvo nagrado Berni Hrovatin, drugi je bil Klemen Širca, tretji Alen Sardoč. V B kategoriji se je najoljše izkazala Jana Umek pred Tanjo Kante in Katjo Sedmak. V C kategoriji je šlo prvo mesto I-gorju Ščurku, drugo Tatjani Hrovatin, tretje pa Giorgiu Merkuži. V zadnji, D kategoriji, je slavila Roberta Prosek pred Patricijo Ro-magna in Igorjem Kantetom.
Sobotno briškolo (64 parov) je najbolje zaigral par Stano - Sergio, ki je v finalu odpravil par Gruden -Ukmar ter mu tako pred nosom izmaknil obilno prvo nagrado (2 prašiča). Poraženca sta se morala zadovoljiti z dvema pršutoma, medtem ko so šli tretjeuvrščenemu paru Lado - Giorgio štiri salame in dve koli sira.
Poleg koncerta nabrežinske godbe, ki jo vodi Stanko Mislej, sta bili v nedeljo na sporedu tekmovanji v košnji in v skrlah. Najboljši kosec je bil Ernest Trobec iz Jugoslavije, ki je za svoj trud prejel prašiča in pokal. Za njim so se uvrstili Stanislav Gruden iz Mav-hinj (škropilnica), Adrijan Vižintin (grablje in vile) in Stanislav Go-mizelj (štiri steklenice vina). Z izredno čisto košnjo se je izkazal domačin Angel Doljak, najbolj tipičen kosec je bil Albert Škrk iz bližnje Trnovce, od vseh udeležencev je bil najstarejši Alojz Štolfa (74 let) iz Volčjega grada, najmlajši (17 let) pa Igor Škrk iz Trnovce. Vsi so prejeli pokale. Zjutraj so se pomerili tudi v skrlah. Zmagala je dvojica Caris - Caris pred parom Fa-bio - Walter in dvojico Milič - Bre-sciani.
Izpitna komisija za poklicni zavod
Šolsko skrbništvo je sporočilo sestavo izpitne komisije za letošnje zrelostne izpite na poklicnem zavodu za industrijo in obrt «J-Stefan*. Predsednik komisije je Maksimiljan šah, člani pa Nata-lia Sirk (italijansko slovstvo), Maria Cenda (slovensko slovstvo), Peter Suhadolc (matematika in fizika) Silvano Zaghi (elektrotehnika in elektronika) ter notranja članica Ester Sferco. Maturo ma tem izavodu,..1)0 opravljalo 15 dijakPJK
’ «•.•!<	» -■• r .lini .04
bot
.  n.nun     um 
TISKOVNA KONFERENCA M. PESSATA (KPI)
Odprtje nove bolnice: kdo je kriv za zamude?
Dolgoletna in lahko bi rekli že kronična zavlačevanja in zamude, ki še danes onemogočajo odprtje no-
ki mora še v mnogih primeril) koristiti dopuste iz lanskega leta. Prav to dejstvo, ki je po mnenju KPI tu
ve bolnišnice na Katinari. so bila di sad neorganiziranosti, ki vlada
včeraj predmet tiskovne konference na sedežu tržaške federacije KPI, ki jo je vodil predsednik partijske deželne komisije za zdravstvena vprašanja in bivši član pravnega odbora Krajevne zdravstvene enote Maurizio Pessato. Komunisti so hoteli tako še enkrat opozoriti javnost na veliko zmedo, ki vlada v krajevnih zdravstvenih ustanovah in na odgovornosti večinskih političnih sil za marsikatere še nerešene probleme v zvezi z odprtjem nove bolnišnice.
Obstaja namreč stvarna možnost, je dejai Pessato, da ministrstvo že v kratkem izda dovoljenje za odprtje bolnišnice. Krajevna zdravstvena enota pa ni še v zameno sploh razpisala natečajev za sprejem v službo potrebnega osebja, kot tudi ni še določila, kakšni oddelki naj se takorekoč preselijo na Katinaro. Ta nerešena vprašanja, ki so po mnenju komunistov v prvi vrsti odvisna od nemarnosti vodilnih organov v tukajšnji KZE, bodo povzročila tako še nadaljnje zamude pri odprtju toliko pričakovanega zdravniškega objekta.
Na včerajšnji tiskovni konferenci je bil govor tudi o nekaterih drugih vprašanjih, ki od blizu zadevajo zdravniško oziroma bolnišo oskrbo v našem mestu. Med drugim se bližajo poletne počitnice in torej tudi čas dopustov za osebje bolnišnic.
NA SKLEPNEM VEČERU PREDAVANJ DRUŠTVA SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV
0 razvoju slovenskih avtonomnih strank
«Slovenske avtonomne stranke v Trstu: 1949 . 1952» je naslov publikacije, ki so jo sinoči predstavili v dvorani Slovenske prosvete na pobudo Društva slovenskih izobražencev in Krožka za družbena vprašanja «Virgil Šček», ki je zajetno brošuro izdal. Gre za na ciklostil natisnjeno doktorsko disertacijo Aleša Breclja. Kot že izdaja naslov, zadeva raziskava težko obdobje za tržaške Slovence, ki so takrat pod zavezniško upravo živeli na Svobodnem tržaškem o-zemlju. Avtor sicer uvaja svojo obširno raziskavo s podatki, ki se
nanašajo na prva povojna leta, preide na prelomnico, ki jo je začrtala resolucija Informbiroja, nakar se podrobneje zadržuje ob občinskih volitvah leta 1949 in naslednjih, ki so bila leta 1952.
V svojem delu, ki je objavljeno v italijanskem originalu, Brecelj prikazuje razvojno pot avtonomnih, nekomunističnih slovenskih strank in odnosov, ki so jih imele z drugimi političnimi silami. Brecljeva raziskava dejansko nadaljuje delo, ki ga je zastavila Nadja Maganja, ki je za diplomsko tezo izbrala obdobje od leta 1945 do leta 1949.
O pomenu raziskave sta v imenu krožka »Virgil Šček* govorila Rafko Dolhar in Zorko Harej, delo samo pa je predstavil avtor Aleš Brecelj. Uvodoma pa je predsednik Društva slovenskih izobražencev Sergij Pahor ostro obsodil zadnje fašistične izgrede v Lonjerju. S tem v zvezi sta obe organizaciji sestavili protestno resolucijo, v kateri še posebej naglašata, da je dolžnost pristojnih organov, da onemogočijo vsakršno izzivanje in nasilje, ki je na izključno škodo Slovencev.
v tržaških bolnicah, bi lahko prlved lo celo do zaprtja nekaterih oddelkov, kar bi povzročilo še dodatne težave v zdravniški oskrbi. Ni torej na dlani samo problem odprtja Katinare, ki je sicer najvažnejši, ampak tudi celotna bolniška oskrba, ki v Trstu še zdaleč ne ustreza potrebam prebivalstva, čeprav obstajajo pogoji za stvarno izboljšanje položaja.
Seminar za šolnike mednarodnih šol
V sklopu poletnih udejstvovanj Zavoda združenega sveta Jadranskega morja bodo 30. junija, 1. in 2. julija priredili seminar za izpopolnjevanje učiteljev in profesorjev mednarodnih šol, na katerem bo sodelovalo več kot 40 šolnikov iz Evrope, Bližnjega vzhoda in iz Afrike. Seminar bo potekal v Devinu.
Okrogla miza o manjšini in volitvah
Na sedežu SSk v Ul. Machiavelli 22 bo drevi ob 19. uri zanimiv* okrogla miza na temo, kako gledajo mladi na manjšinsko problematiko, tudi v zvezi s skorajšnjimi volitvami. Moderator bo Ivo Jevnikar, spregovorili pa bodo A-lenka Legiša za mladinsko sekcijo SSk, Robert Louvin za Jeunesse Valdotaine (mladinsko sekcijo U-nion Valdotaine) in Marta Sto-cker za mladinsko organizacijo Siidtiroler Volkspartei.
»Atentatu proti stanovanju mlsovskega pretepača Grilza
V noči med nedeljo in ponedeljkom so nezanci na zelo nespreten način skušali pritakniti ogenj na vhodnih vratih poslopja v Ul. Rossetti 45, kjer stanuje kolovodja fašistov »Fronte della Gioventu* Al-merigo Grilz. Zažigalci so proti vratom odvrgli stekleničko piv*-, v kateri je bila manjša količina bencina, in pritaknili ogenj, ki pa se ni razvnel. Po izjavah gasilcev je škoda nepomembna.
VOLILNA ZBOROVANJA
SSk
Ob 19. uri na trgu pri osnovni šoli na Opčinah, ob 19.30 na Colu, ob 20. uri v Repnu .' i Lonjerju, ob 20.30 v Briščkih in Bazovici, ob 21. uri v Repniču. ob 21.30 v Zgoniku, ob 22. uri v Koludrovci: govorita L. Tul in Z. Harej; v dopoldanskih lirah bo imel Drago Štoka vrsto letečih shodov po tržaškem središču.
PSI
Ob 19. uri r.a Trgu Garibaldi in ob 19.30 v Miljah, posl. Gruber Benco in Carbone.
KPI
• Ob 10. uri v Ul. Capodistria, E-ster Pacor; ob 12, uri Telettra, Ester Pacor; ob 12. uri na Kol-nkovcu, shodi sekcije gradbincev z A. Cala-brio; od 18. do 21. ure leteči shodi na Rocolu: ob 18.30 v Ljudskem domu v Podlonjerju, Boris Iskra in Bi-siak; od 18.45 do 19.45 v Naselju sv. Maura in Ribiškem naselju, Spa-daro; ob 18. uri v Ljudskem domu v Križu, Širca in Martonc; ob 19-uri v Ul. Archi. Tonel; ob 19.30 na Goldonijevem trgu srečanje z neodvisnimi kandidati na listi KPI, Rossetti, Bisiak, Pezzilli, Parovel. Ro-telli in Peloso; ob 21. uri v Saležu na sedežu '-rožka Rdeča zvezda, srečanje s kandidati, Iskra, Spetič, sen. Gerbec: od 20. do 21. ure pri Domju. v Frankovci) in Žavljah, Edvin Švab.
Ob 17.30 v časnikarskem krožku posl. Cuffaro o bodočnosti Italcan-tierija in Lloyda Triestina ter o predlogih KPI; o>- 20.30 v časnikarskem krožku javna razprava na osnovi članka Alberta Asor Rose »Glasoval bom za KPI, čeprav...*, vodi Martone, sodelujejo prof. Cesaro. G. Miccoli, F. Panizon in Darko Bratina.
teta
Nenadoma nas je zapustila naša ljubljena mama, sestra in
a
IDA CESAR vd. DANIELI
(DANEU)
Pogreb drage pokojnice bo danes, 21. junija, ob 10.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalujoči; hčerka Lili, sestri Danila in Marija, brat Stanko z družino (odsoten), nečakinja Magda z družino in drugo sorodstvo
Trst, Melbourne, 21. junija 1983
Gledališča
VERDI
Od 2. julija do 14. avgusta bo v gledališču Verdi pomladni Festival operete.
PRIMORSKO
DRAMSKO GLEDALIŠČE
Danes, 21. t.m., ob 20.30 za izven v veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici. Gostovanje Hrvat-skega narodnega kazališta iz Splita v Novi Gorici z delom Aristo-fan: Lizistrata.
CANKARJEV DOM LJUBLJANA
Razstave
Do 24. avgusta (sprejemna dvorana) 15, mednarodni grafični bienale.
Do 30. t.m. (I. preddverje) Ob 20. obletnici fotogrupe SOLT - Ljubljana.
Mala dvorana
Teden italijanskega filma od 20. do 25. junija.
Danes, 21. t.m., ob 20. uri: «Pro-padlo slavje». Režija Pier Giuseppa Murgia.
Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega doma v Emonskem prehodu od ponedeljka do petka od 9. do 11. in od 16. do 20. ure, ob sobotah Ou 0. do 11. ure in pred pričetkom predstave.
Kino
Grad sv. Justa - Festival festivalov 2L30 «Gandhi*. V primeru slabega vremena bodo film predvajali • v kinodvorani Ariston.
Eden Zaprto. Jutri ob 17.00 (Savana. violenza carnale*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nazionale Dvorana št. 1 ob 15.15 «E-rotic woman». Dvorana št. 2 ob 21.21 «Giochi bagnati». Dvorana št. 3 ob 15.15 «Una vergine per 1’impero romano». Vsi prepovedani mladini pod 18. letom.
Grattaeielo 17.00 «T nuovi mostri*. A. Sordi, O. Muti, U. Tognazzi, V. Gassman.
Fenice 17.00 «Incubo sulla citta».
Mignon 16.30 «11 film pirata*.
Aurora 17.00 «Fiate Ambrogio*.
Capitol Zaprto do petka.
Cristallo 16.30 «Porno market del pia-cere». Prepovedan mladini pod .8. letom.
Moderno Zaprto.
Radio 15.30 «Sessualita pornografi-ca». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.30 «La dottoressa preferisce i marinai». M. Mell in R. Montagnani.
Lumiere 16.00 «Rude boy». Glasbeni film z ansamblom «The clash*.
Giardino pubblico 21.15 «Paura nel-la citta dei morti viventi*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Razstave
SKD Tabor - Prosvetni donf. Dd 26. junija bo odprta razstava Mira Kranjca. Urnik: ob delavnikih , od 17. do 19. ure: v nedelje* od"10. do 12. in od 16. do 19. ure.
V	občinski galeriji na Trgu Uni-ta bo razstavljal od 23. do 30. t.m. tržaški slikar Fabio Zubini. Otvoritev bo ob 18. uri.
V	galeriji «Cartcsius» je odprta razstava skulptur in risb slikarja Vil-libossija.
V	okviru junijskih glasbenih in likovnih večerov, ki jih prireja KD Valentin Vodnik, bo v galeriji Tor-kla v Dolini do 30. junija razstavljal svoja dela slikar Boris Zuljan.
V	galeriji Rettori-Tribbio razstavlja avstrijska slikarka Denisa Lister. Razstava bo odprta do 8. julija.
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 21. junija ALOJZ
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.57 — Dolžina dneva 15.42 — Luna vzide ob 17.08 in zatone ob 2.56.
Jutri, SREDA, 22. junija AHAC
Vreme včeraj: najvišja temperatura 22,2 stopinje, najnižja 16,1, ob 18. uri 22 stopinj, zračni tlak 1017 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 70-cd-stotna, nebo malo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 17,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Irene Festa, Mi-chele Paulatto, Luisa Paulatto. Patrick Doria, Antares Scoria, Marco Puissa, Cristina Micheli, Oscar Re-tnualdo, Antonio Pavanello.
UMRLI SO: 43-letna Clelia Capo-ne por. Guerriero, 53-letna Santa Se-coli, 74-letna Zora Veccliiet, 78-letna Maria Kosič vd. Rupena, 61-letna Eufemia Zuppi por. Rovatti, 73-letna Ida Cesar vd. Danieli, 89-letna Maria Antonia Miotto vd. Milleri, 39-letni Edoardo Puglisi, 74-letna Giovanna Zonta vd. Rotta. 74-letna Maria Sch: vi vd. Tindel, 63-letna Teresa Mills Por. Biaggini, 82-letna Antonia San drin vd. Degrassi, 61-letna Maria Velicogna por. Mocchi, 77-letni Mario Jerman, 70-letni Emilio Milessa, 61-letni Romano Ravalico, 76-letna Albina Kaluža, 80-letna Santina Ca-salli vd. Fioretti.
Šolske vesti
Zaključni nastopi šole Glasbene matice. Danes, 21. junija, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah, v četrtek, 23. junija, ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
Osnovna šola Josip Murn Aleksandrov iz Mavhinj in osnovna šola Miroslav Vilhar iz Cerovelj sporočata, da bo skupna šolska maša danes, 21. junija, ob 9. uri v Mav-hinjah. Po maši bo zaključna šolska prireditev.
Devinsko - nabrežinska občina sporoča, da se bo pouk v občinskih o-troških vrtcih zaključil 24. 6. Vpisovanje otrok za šolsko leto 1983/84 pa se bodo vršila 27., 28. in 29. 6. od 9. do 12. ure na posameznih sedežih otroških vrtcev.
Oddelek za staro glasbo šole Glasbene matice ima danes, 21. t.m., ob 19.30 zaključni nastop v Gallusovi dvorani - Ul. Ruggero Manna 29.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
Mladinski pevski zbor Glasbene matice Trst vabi vse, ki jih zanima petje, da se mu pridružijo. Informacije na Glasbeni matici, Ul. R. Manna 29. telefon 418-605.
SKD Igo Gruden - Moški in dekliški pevski zbor priredita v soboto, 25. junija, ob 21. uri v na-brežinski telovadnici ((Letni koncert* ki je posvečen 15-letnici neprekinjenega delovanja moškega in 10-letnici neprekinjenega delovanja dekliškega zbora. Vabljeni.
Glasbena matica - Trst sklicuje jutri, 22. junija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju na sedežu Glasbene matice v Trstu - Ul. R. Manna 29 redni občni zbor. Dnevni red: 1. otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva; 2. poročila; 3. razprava; 4. razrešnica staremu odboru; 5. volitve novega odbora; 6. razno.
Nocoj in jutri za obrtnike
Javna sestanka SDGZ o davčni pobotnici
Dne 1. julija postane izdajanje davčne pobotnice («ricevuta fisca-le») obvezna za nadaljnjih 17 kategorij obrtnikov. Ti bodo torej imeli po zakonu vrsto novih dolžnosti, ki so povezane s tehničnimi pa tudi drugačnimi problemi. Slovensko deželno gospodarsko združenje bo spričo tega priredilo nocoj ob 20.30 na lastnem sedežu v Ul. Cicerone 8 javni sestanek, na katerem se bodo obrtniki lahko seznanili z raznolikimi platmi novosti. Podoben sestanek bo tudi jutri, 22. t.m., ob isti uri.
Porazdeljena sredstva gorskim skupnostim
Na predlog odbornika za načrtovanje in proračun Viginija je deželni odbor porazdelil desetim gorskim skupnostim iz F-JK skupni prispevek ene milijarde in 559 milijonov lir za letošnje finančno leto. Z njim bodo lahko izvajale socio-ekonomske razvojne načrte.
Kraška gorska skupnost bo iz tega prispevka prejela 104 milijone Mr, gorska skupnost iz Brd 55, iz Nediških dolin 150, iz Terskih dolu: 153 ter iz Kanalske doline 213 miMjonov lir.
Razna obvestila
f Čestitke
Včeraj je praznovala MONICA MICALI 10. rojstni dan. Vse najboljše ji želijo njeni.
Danes praznuje rojstni dan LOJZKA. Vse najboljše ji želijo prijateljica Femanda in družini Križmančič ter Micali.
OBVESTILO
Zdravstvena enota Trst sporoča, da je vsak ponedeljek in petek do vključno 30. julija 1983 od 10. do 12. ure na dvorišču proseške klavnice (nasproti Mobilificio Elio) ob-
*«*»	, Ferhigov vabi SfAŽP*-" ’*** ""
ODMCVI NA FAŠISTIČNE IIGIIEDE V TRSTU
Ogorčenje nad stopnjevanjem nasilja in poskusom minimiziranja dogodkov
Izjave treh slovenskih županov na Goriškem in vidnih predstavnikov iz vrst večinskega naroda - Bratina: Ni problem, ki bi zadeval samo pripadnike slovenske narodnostne skupnosti
23. junija na kresovanje «Pod gan-kom» pri Roži, kjer bo ob 21. uri koncert ženskega pevskega zbora Tabor. Vabljeni.
Izleti
Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan priredi enodnevni izlet 10. juHja Kranjsko goro preko Soške doline in Vršiča. Informacije in vpisovanje vsak torek in četrtek od 17. do 19. ure v Ul. Valduivo 30/11 -telefon 64459 aU 732858.
ZAHVALA
Zelo sem bila iznenaden„ in seveda srečna, ko sem videla, da ste se vaščani iz Cerovelj prek Primorskega dnevnika spomnili mojega dolgoletnega dela in mi privoščiM, da bi še mnogo let uživala zasluženi pokoj. Iz vsega srca se vam najlepše zahvaljujem.
Cita Gabrovec
24., 25. in 26. junija na Karavanke vzponom na Stol in Begunjščico. Vpisovanje še danes, 21. junija, na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20.
Pris
Izletnica Primorskega dnevnika N.N. daruje 10.000 za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje in 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Namesto cvetja na grob Juštine Caharija darujeta Danilo in Jolanda MiUč 10.000 Ur za spomenik padlim v NOB iz Repniča. V isti namen darujeta Mario in Olga MiMč 20.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Repniča.
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
MENJALNICA
vseh tujih valut
*u. 6. 1983
Ameriški dolar	1.507.—
Kanadski dolar	1.215.—
Švicarski frank	712.—
Danska krona	164.—
Norveška krona	204.—
Švedska krona	195.—
Holandski florint	528,—
Francoski frank	195,-
Belgijski frank	26,50
Funt šterling	2.310.—
Irski šterling	1.860.—
Nemška marka	591,50
Avstrijski šiling	83,50
Portugalski escudo	12.-
Pezeta	10,—
Jen	5,-
Avstralski dolar	1.200,-
Drahma	16,50
Debeli dinar	14.80
Srednji dinar	16 80
'8ANCA DI CRED1TO Dl TRIESTE 'TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S, P. A.
TRST - ULICA F. FlLZI 70 - .jS? S7-«JAS
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (ud 8.30 do 20.30)
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Zgonik, Milje (Drevored Maz-’ini 1).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Oriani 2. Trg Venezia 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Zgonik, Milje (Drevored Mazzini 1).
LEKARNE V OKOLICI
ljunec: tel. 228-124; Bazovica: 226-165: Opčine: tel. 211001: ek: tel 225 141: Božje polje, ik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 21; Sesljan: tel. 209-197.
IAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA očna služba od 21. do 8. ure 732 627, predpraznična od 14. do
ure in praznična od 8. do 20.
ODDAM skladišče na Krasu. Telefonirati v večernih »urah na št. 040/71206.
UPOKOJENKA, vdova, Slovenka stara 61 let, nekadilka, nealkoholi-čarka z malo znanjem italijanskega jezika želi spoznati skromnega do 75 let starega moškega. Lahko je lažje bolan. Ponudbe pod šifro «Upanje» na Primorski dnevnik, Gorica - Ul. XXIV Maggio 1.
UHANI in ogriice v modnih barvah po zmernih cenah. Kozmetika 90 Opčine.
PRODAM novo kuliinjško pohištvo po ugodni ceni. Telefonirati od 12. do 15. ure na št. 040/943207.
FIAT 126 ietnik 81 v zelo dobrem stanju proda privatnik. Telefonirati ob uri kosila na št. 040/ 226548.
MILAN Kraljič je v Prebenegu odprl osmico. Toči belo in črno vino.
ODDAM na velikem travniku blizu Briščikov travo. Telefon 040/ 211-068.
PRIVATNIK proda zaradi premestitve popolnoma obnovljeno stanovanje veliko 92 k v m, s samostojno centralno kurjavo na začetku Ul. Rossetti. Telefonirati na št. 040/225740 v popoldanskih urah.
PRODAM skoraj nov motor za čoln znamke crysler 25 HP. Cena 1.200.000 lir. Telefonirati v večernih urah na št. 040/213643.
30-I.ETNA ženska nudi pomoč v gospodinjstvu. kot varuhinja otrok ali kot čistilka - tudi več ur dnevno. Tel. 040/811396.
PRODAM fiat 131 special letnik december 1976, prevoženih 55.000 km, v dobrem stanju. Telefon 040/227284.
OSMICG je v Nabrežini odprl Dušan Radovič Poskrbljeno za pri grizek.
OSMICO je odprl Robert Pipan iz Mavhinj. Toči domačo kapljico.
OSMICO je odprl Stanislav Novak -Križpot 122. Toči belo in črno vino.
KALABRIJA - tirenska obala: prodaja in oddaja v najem vile, stanovanja, zemljišča. Studio immo biliare FEMA dr. Fclicetti, Praia a Mare, telefon 0985/72903.
Zaskrbljenost zaradi vse večjega stopnjevanja fašističnih izgredov na Tržaškem, ogorčenje nad nesposobnostjo in pasivnostjo sil javnega roda, ogorčenje nad poskusi, da se vse to, kar se te dni dogaja na Tržaškem prikaže kot del, sicer nekoliko bolj vroče vohlne kampanje. Zaskrbljenost vzbuja zlasti hoteno minimiziranje dogodkov, ki pač nekako sodijo v okvir predvoUlnega boja in ki se bodo po nedeljskih vohtvah sami po sebi unesli. Kakor da na Tržaškem, pa tudi drugod v državi ne bi bilo v zadnjih letih pojavov krepitve desničarskih in skrajno nazadnjaških sil, ki manevrirajo fašistične škvadre.
S takimi občutki v srcu, pa tudi z zagrenjenostjo, saj se zdi kakor, da smo se vrnili v čase izpred petdesetih in več let, naši ljudje spremljajo fašistično, skoraj nemoteno, divjanje po naših krajih. Na Goriškem sicer takih izpadov zaenkrat še ni in upati je, da bo še teh nekaj predvolilnih din minilo v duhu strpnosti in omikanega sožitja. To pa nas ne sme kljub temu uspavati, kajti Trst niti ni tako daleč, nestrpnežev pa imamo tudi pri nas dovolj. Le da niso doslej naleteh na ugodno ozračje za njihovo rovarjenje.
O zadnjih dogodkih na Tržaškem smo zabeležih nekaj krajših izjav naših političnih predstavnikov, pa tudi vidnih predstavnikov iz vrst večinskega naroda.
Dr. Mario Lavrenčič, župan do-berdobske občine je fašistično divjanje takole označil: «Dogodki zadnjih dni v Trstu in okohci so vredni najhujše obsodbe s strani italijanskih in slovenskih demokratov. Najhujše je to, da odgovorni organi demokratične Italije, ki je zrasla iz odporniškega gibanja proti nacifašizmu, zamenjujejo dogodke za navadne izpade v okviru vohlne kampanje in se ne zavedajo nevarnosti, ki jih ti dogodki predstavljajo za demokracijo, za medsebojno spoštovanje in strpnost med tu živečima narodoma, za vzgledno sožitje med Itahjo in Jugoslavijo. To kar se te dni dogaja na Tržaškem mora zaskrbljati vse Slovence v Furlaniji - JuUjski krajini in vse resnično demokratične Italijane.*
Odločno obsodbo dogodkov in zahtevo po razpustu-fašistične stranke je postavil Stanislav Klanjšček, župan v Števerjanu.
((Nastopiti je treba jasno in odločno proti takim in drugačnim o-bhkam fašističnega nasilja. Oblasti morajo tako početje prekiniti in zaščititi slovensko prebivalstvo pred napadi, ne pa dopustiti, da se morajo občani sami braniti pred provoka-torskimi nastopi in pretepi. Nedopustno je, da se take stvari dogajajo po skoraj štiridesetih letih, ko je bil fašizem poražen. Fašistično stranko je treba ukiniti. Tudi sklicevanje na demokracijo ima svoje meje!*
Fašističnim provokacijam in divjanju se morajo odločno upreti vse demokratične sile, je dejal deželni svetovalec Ivan Bratina. «Ni prav. da se fašističnemu nasilju in ustrahovanju, ki je sicer na Tržaškem prisotno že dalj časa, a je v zadnjem času zadobilo nadvse zaskrbljujoče oblike, tudi s fizičnimi napadi na slovensko prebivalstvo, zoperstavijo samo Slovenci in levičarske stranke. To ni in ne more biti samo stvar Slovencev in naprednih strank, ampak neposredno zadeva vse stranke usta''-'''"'1 loka, ki izjavljajo, da so demokratične, d jansko pa dopuščajo lašistično divjanje. To je trenutek preverjanja
o njihovi stopnji in pojmovanju demokracije.*
«Očitno nimajo fašisti pohtičnih argumentov, da bi prepričali ljudi, naj jim oddajo glas na nedeljskih volitvah in so se zaradi tega spravili na škvadristične akcije, da bi obmih pozornost nase,* je dejal Marko Waltritsch, predstavnik socialistične stranke in kandidat za deželni svet.* Najbolj prav jim je seveda prišlo napadanje slovenskega prebivalstva na Krasu in v neposredni okohci Trsta. Ker si niso u-pali v tiste kraje, kjer so že bih zbrani in budni domačini, so se spravili nad posamezne ženske in moške. Svoje «junaštvo» pa kažejo ponoči, ko ni nikogar na uhcah, da mažejo spomenike, ki smo jih Slovenci postavili našim v narodnoosvobodilnem boju padhm borcem in kulturnim delavcem. Čeprav je položaj na Goriškem mirnejši, najostreje obsojamo ta fašistična dejanja. Paziti pa moramo, da bi se kaj takega ne bo zgodilo tudi pri nas, še posebej, ker imamo take ljudi, ki strankarsko sicer niso fašisti, mislijo pa fašistično, zlasti v odnosu do nas Slovencev, do naših spomenikov, do naših simbolov in zastav, do izvajanja naših pravic. Taki ljudje so morda še bolj nevarni kot tista banda pobalinov, ki divjajo po kra-ških vaseh in ki so izbrah sedanji trenutek pred volitvami, za svoje tako imenovane podvige.*
((Fašistične provokacije, ki se te dni sistematično izvajajo v kraških vaseh, ponovno oživljajo ozračje nasilja, ki ga tukajšnje prebivalstvo zavrača. Sožitje med italijanskim in slovenskim prebivalstvom je eno od bistvenih elementov družbenega dogajanja na Tržaškem in Goriškem.* je v krajši izjavi dejal predsednik goriške pokrajinske uprave, Silvio Cumpeta, ki obenem poziva k ustrezni budnosti pripadnike varnostnih sil, prebivalstvo pa, naj ne naseda provokacijam.
((Nedopustno je, da se kaj takega dogaja prav letos, ko obhajamo 40-letnico padca fažizma, ki je več kakor dvajset let stremel za uničenjem slovenskega naroda, ki je i-mel v načrtu uničenje slovenskega
naroda in posebej iztrebljenje slovenskega življa na Primorskem. Težko razumemo, kako morajo pristojne oblasti dopustiti take surove izpade. Apeliramo tudi na predsednika republike, Sandra Pertini-ja, doslednega demokrata in antifašista, da se zagotovi dosledno spoštovanje določil ustave in da se enkrat za vselej opravi s fašističnim izzivanjem in nasiljem v naših krajih.* Tako se glasi izjava župana občine Sovodnje, Vida Primožiča.
Ostro je zadnje dogodke na Tržaškem obsodil pokrajinski tajnik KD Luciano Rebulla. «Gre za hude protidemokratične izpade s ciljem u-stvarjanja napetosti v odnosih med itahjansko in slovensko skupnostjo, ki sta v povojnem obdobju skupaj premostili stara nasprotstva in sovraštva. Fašistični pretepači si skušajo, potem ko so spoznali, da nimajo prostora v državi, slednjega pridobiti s silo.*
V SOBOTO V SOVODNJAH
Pobratenje med borci iz Sovodenj ter Bukovice in Volčje drage
Povratna slovesnost ob pobratenju med sovodenjsko sekcijo VZPI - AN Pl in krajevnim odborom Zveze borcev Bukovica - Volčja draga bo v soboto, 25. t.m. v Sovodnjah. Slovesnost bo v Kulturnem domu s pričetkom ob 19. uri in bo združena s kulturnim sporedom, ki ga bodo oblikovali pevski zbor iz Bukovice, Sovcdenjski nonet, dekliški in otroški zbor iz Sovodenj ter mladi recitatorji.
Prva slovesnost ob pobratenju je bila pred meseci v Bukovici.
Rajonski svetovalci nezadovoljni z občino
Kot smo že napovedah bo jutri zvečer seja občinskega sveta na kateri bodo svetovalci razpravljah o vrsti sklepov, ki so v zvezi z letošnjim proračunom. Tega sicer jutri ne bodo še preučili, kajti predvideno je, da jim bodo jutri šele izročili o-snutek proračuna. Do razprave pride najbrž v začetku prihodnjega tedna, saj bi svetovalci morah proračun odobriti do konca meseca.
V zvezi s proračunom pa lahko povemo, da je bilo na sestanku članov rajonskih skupščin zelo vro-
IIIUtlllUllllllllllllllllllllllllllllllllllllIllIlllllllllUlIlIlIIIIIIIIIIllllllllllllIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllll
OCENILA JIH BO MEDNARODNA ŽIRIJA
BRIŠKA VINA TUDI LETOS NA SEJMU V LJUBLJANI
Tako so odločili na skupščini vinogradnikov v Krminu
če. Malo je bilo svetovalcev, ki se je odzvalo vabilu občine. Vrh vsega so še komunisti v znak protesta zapustili dvorano. Ostre kritike tudi s strani svetovalcev drugih strank, tudi večinskih, so razkačile odbornika za finance Zucallija, ki je zapustil sejno dvorano (moral je seveda na shod svojega vsedržavnega tajnika Longa in to ga je bolj zanimalo kot pogovarjati se z rajonskimi svetovalci!). V dvorani je ostal kot zastopnik odbora le odbornik za decentralizacijo Ciuffarin, ki je moral odgovarjati očitkom, ki niso bih namenjeni njemu, marveč odborniku za finance.
V Sovodnjah drevi odbojka
V Sovodnjah se nadaljuje poletni praznik, ki ga prirejajo domače kulturno ih športno društvo, sekcija VZPI in občinska uprava, in ki bo imel tudi pomembno odprtje telovadnice v petek. Od danes do četrtka. bo vsak večer turnir v odbojki na domačem igrišču.
Vinogradniki iz' Brd in ravninskega dela goriške pokrajine so na skupščini v občinski sejni dvorani v Krminu odločili, da se tudi letos v vehkem številu udeležijo mednarodne vinske razstave, ki bo v Ljubljani od 11. do 25. julija. K takšni odločitvi jih navajajo lepa priznanja, ki so jih prejeli med svojo doslej petkratno udeležbo, zlasti pa še naslov šampiona, ki ga je 1981. leta prejela krminska klet za svoj kabernet franc.
Skupščino je odprla odbornica za kmetijstvo v Krminu Vittorina Guerra, udeležili pa so se je podpredsednik pokrajine Alberto Tonut, podpredsednik gorske skupnosti Silvano Polmonari, predsednik komi-
l s.i-
4*niMMA'*1
POVEDANO NA OBČNEM -ZBORU..
iO

NAD 415 MILIJONOV DOBIČKA JE USTVARILA ZADRUGA ITE
V zadrugi je 342 članov, ki so lani ustvarili za 10 milijard lir investicij
Ob prisotnosti deželnega odbornika za finance Zanfagninija in člana deželne komisije za industrijo in obrt Bratine ter župana Scarana je bila v Gorici, na Espomegu, letna skupščina proizvodne zadruge ITE, v kateri imajo 342 članov, ki so vsi v delovnem razmerju z zadrugo.
Poročilo na občnem zboru je i-mel predsednik Giuseppe Fedel. Zadruga. ki je največja proizvodnega značaja v naši deželi in je včlanjena v zvezo zadrug (njen pozdrav je zborovalcem prinesel Basso De Marc), je lani imela nad 10 milijard Mr prometa L. je ustvarila nad 415 milijonov hi' čistega dobička. Zadruga deluje že od leta 1949, svoje delo je'razširila na vse ozemlje dežele. ukvarja se s postavitvijo telefonskih naprav, električnih in plinskih, v zadnjem času so se lotih tudi informatike.
V lanskem letu so morah plačati
kar 690 mil. raznih davkov, kar je zmanjšalo možnost investicij. Kljub temu pa so dali precej denarja v posodobitev strojev in v prihodnjem triletju nameravajo precej posodobiti svoje poslovanje. Upajo, da bodo dobih denar tudi iz zakona 828.
Trenutno se zadruga ne nahaja v krizi, vendar pa je njeno vodstvo mnenja, da bo tudi ona morala dobiti podporo iz deželnih skladov, tudi tako da bo razširila svoje delovanje tudi na druga področja, kar naj bi odvrnilo možnost morebitne krize.
Od prej omenjenih 415 milijonov čistega dobička so jih 397 dah v rezervni sklad. Članu Luigiju Pri-mosiju so izročili zlato medaljo, ker je trideset let član zadruge. Z enominutnim molkom so počastili tudi spomin tragično umrlega člana Marina Roseta.
sije za osimski sporazum Silvino Poletto in enolog Wanda Gradnik, ki bo tudi letos zastopala Itahjo v mednarodni žiriji ocenjevalcev vin in je tudi v tem svojstvu prisotne seznanila s kriteriji ocenjevanja, seznanila pa jih je tudi s tem, kako izpolniti pogoje za udeležbo na sejmu.
V obširni in poglobljeni razpravi so vinogradniki izrazih zadovoljstvo zaradi visoke mednarodne kakovosti in priznanosti vinskega sejma v Ljubljani. Ugotovili so, da je ocena njihovih vin dana na takšnem sejmu neobhodno potreben test za vsakega vinogradnika, ki želi kvaliteto svoje proizvodnje vedno bolj dvigati in s tem dvigati tudi povpraševanje po svojem vinu na tržišču. Pregledali so dosedanje obhke nasttfMJif ‘ha Sejfotr'v Ljubljani in" špfgmijtijdčntitttifosttrdije' v Kr-1
gotovih, da taksne oblike sodelovanja prispevajo k boljšemu poznavanju med vinogradniki na eni in na drugi strani meje in krepi stike med pobratenim Krminom in krajevno skupnostjo Dobrovo, kjer deluje znana vinska klet, ki ima stike s kletjo v Krminu.
Skupščino so zaokrožili s sklepom, da bo prijave za udeležbo na sejmu sprejemala krminska občina.
V	avditoriju koncert Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana
V	okviru Kogojevih dnevov, ki s* te dni vršijo v Kanalu in v Novi Gorici, bo danes, v okviru sodelovanja med goriško in novogoriško občino, v avditoriju, ob 21. uri, imel koncert Pihalni kvintet RTV Ljubljana.
Ansambel sestavljajo Jože Pogačnik (flavta), Božo Rogelja (oboa), Alojz Zupan (klarinet), Jože Banič (fagot) in Jože Falout (rog).
Informacije SIP uporabnikom
Menjava telefonske številke
Družba SIP obvešča, da bodo v sredo. 22. junija t.l., menjali telefonsko številko približno 600 tržaškim abonentom (katerih številke se začnejo s 74 in 75). Interesenti so bili že obveščeni.
Nove številke bodo objavljene v telefonskem imeniku 1983/84.
Za nadaljnje informacije se lahko poslužite št. «12» (informacije v zvezi z naročniki — brezplačna služba).
Societa italiano per 1‘Esercizio Telefonico
Mirko Špacapan (SSk): Pokrajina mora podpirati kvalitetno kulturo
V zagrajsko - sovodenjsko - do-berdobskem okrožju kandidira za Slovensko skupnost v pokrajinski svet dr. Mrko Špacapan, mladi zdravnik - pediater, ki ima namreč 29 let. Bolj kot s politiko se je doslej ukvarjal s športom, s kulturo še zlasti na glasbenem področju in je tudi vodja skupine Nova misel. V Slovenski skupnosti oziroma v njeni mladinski organizaciji se ukvarja s politiko že nekaj let, tokrat pa je prvič da prihaja navzven kot kandidat v takem okrožju, kjer je Slovenska skupnost v preteklosti izvolila svojega zastopnika v pokrajinskem svetu.
«Na kandidatno listo sem prišel po principu rotacije, kajti kdor je bil več časa na enem mestu je prav da svoje izkušnje prenese na druge forume ter prepusti prostor mlajšim, čeprav nimajo iste zmožnosti kot prejšnji, ki so bih na tem mestu, imajo pa možnost da se usposobijo za politično in sploh javno de-lovanje*, nam je že uvodoma povedal Špacapan, ko smo ga vprašali kako se je odločil za kandidaturo v pokrajinski svet, ter zamenjal v tem okrožju kandidatko, ki je bila večkrat izvoljena. V pokrajinska:: vodstvu Slovenske skupnosti so se namreč odločili, da pride do določenih zamenjav in to ni šlo kar tako od rok, saj je bilo precej napisanega o tem tudi v raznih časopisih.
«Pokrajinska uprava ima za Slovence poseben pomen*, nam še pove kandidat, «saj je nekak povezovalec občin, zato je tudi pravilno, da bi
bilo čimveč Slovencev v pokrajinskem svetu, ter da bi vsaj v ključnih vprašanjih prišlo med njimi, pa čeprav pripadajo raznim strankam, do sloge in sožitja.* Kakšno odbomištvo bi rad prevzel če bo spet prišlo do koalicije v kateri bo soudeležena tudi Slovenska skupnost, smo ga vprašah. «0 vsem tem bo sicer odločalo vodstvo stranke, najprej če pride do koahcije in seveda bo treba upoštevati tudi stališče, ki ga bodo druge stranke zavzele do Slovenske skupnosti. Čeprav bi se osebno rad najbolje zanimal za razna ekološka vprašanja, kar pa ni stvar enega samega resorja, bi želel, da bi prevzel tako odbomištvo, ki bi najbolj u-strezalo njegovim komponencam in zanimanju.*
O splošnem delovanju pokrajinske uprave se bo seveda mlad kandidat moral še soočiti. Zato nas je zanimalo kako gleda, tudi kot človek, ki deluje na kulturnem in športnem področju, na slovensko delovanje v mestu, ki se razvija v dveh polih, v Kulturnem in Katoliškem domu, ter kako bi morala pokrajinska u-prava, ki ne sme biti po našem pristranska, gledata na oba pola. «Po mojem je treba na te stvari gledati bolj z zornega kota kvalitete kot pa kvantitete udejstvovanja*, je dejal Špacapan, «zaradi tega ne bi smelo biti razhk in javna uprava ne bi smela gledati z večjo ali manjšo prijaznostjo na en ah drug dom, kot ne bi smela delati razhk med slovenskimi in italijanskimi prireditvami. S tem v zvezi bi moralo biti seveda veliko stikov s Slovenijo, ki so Slovencem v zamejstvu dragi. Dvomim pa da bi Italijani želeh veliko teh stikov, posebno po zadnjih ukrepih, ki so zamrznili osebne odnose čez mejo. Smo v fazi da se mnogi sprašujejo kam so končali stiki. Ko se bodo odnosi razčistili bo prav pokrajinska uprava morala v prihodnji mandatni dobi odločiti ali bomo šh v smeri večjega sodelovanja ah pa večjega zaprtja. Kot Slovenci si bomo morah prizadevati, da bodo ti stiki čim-boljši.*
Ob zaključku pa je dr. Špacapan izrazil še «dokajšnjo mero zagrenjenosti zaradi stalnih ločitev med Slovenci, saj najdemo skupni jezik, a le ko gremo na razne obiske v skupnih delegacijah.*
Po aprilskem porasta maja manj prometa na meji
Po nekoliko živahnejšem prometu v aprilu, ko so na mejnih prehodih na Goriškem našteh nekaj nad 320 tisoč prehodov oseb, iz 'česar so mnogi sklepah o postopni čeprav delni normalizaciji stanja, so podatki za mesec maj spet drugačni, neugodni. število prehodov se je spet znižalo. V maju je mejo prestopilo nekaj nad 280 tisoč oseb. V maloobmejnem prometu so zabeležili 58.241 prehodov (od tega 33.055 prehodov italijanskih državljanov) v mednarodnem prometu pa 222.649 prehodov (od tega (je bilo 125.111 prehodov italijanskih državljanov). Padec prometa v maju je pripisati predvsem manjšemu prometu s potnimi hsti, tako italijanskih, kakor jugoslovanskih državljanov.
Produkcija Glasbene matice drevi v Sovodnjah
V Kulturnem domu v Sovodnjah bo danes zvečer, ob 20.30, zaključna produkcija tamkajšnje podružnice šole Glasbene matice. Nastopili bodo, kot v prejšnjih letih, gojenci te šole, kj so obiskovali pouk v tem šolskem letu.
Imenovana izpitna komisija na trg. zavodu
..Izpitni komisiji na trgovskem za^* vodu v Gorici bo predsedoval prof. I Egidij Košuta,-‘teani komisije pa so prof. Maria Raunik. Majda Sancin, Anna Volpi in Bogdan Troha. Kot zunanja članica (predstavnica razreda) bo delu izpitne komisije sledila Vera Pauhn.
Razna obvestila
Na pobudo kulturnega krožka U-manita bo drevi, ob 20.30, v prostorih socialnega občinskega centra v Uhci Baiamonti 22, predavanje o slovenski kulturi s posebnim ozirom na Primoža Trubarja.
Slovensko planinsko društvo obvešča člane, da pripravlja v drugi polovici avgusta večdnevno potovanje v Srbijo in na Kosovo z ogledom zgodovinskih in drugih zanimivosti ter zlasti z obiskom znanih srbskil: srednjeveških samostanov. Pojasnila in predprijave v trgovini Bavcon, Carduccijeva ul. Ekskurzija se bo opravila, če bo zagotovljeno minimalno število udeležencev (630).
Kino
Občinska seja v Števerjanu
Števerjanski občinski svet je na zrdnji seji, v petek zvečer, ponovno razpravljal o finančnem načrtu prve skupine del novega vodovodnega o-mrežja. Svet je soglasno odobril nov finančni načrt z nekaterimi poviški, oziroma popravki cen. V kratkem pa bi se morala tudi pričeti dela, je poročal župan Klanjšček.
Volilna zborovanja
SSk: danes ob 20.30 v Pevmi ter ob 21. uri v Štmavru.
KPI: danes ob 20.30 v štandrežu govorita Ivan Bratina in Silvino Poletto, ob 21. uri v Sovodnjah govorijo Aleksandra Devetak, Ivan Bratina, Mario Lavrenčič in Nereo Bat-tello.
(lori ca
VERDI Danes zaprto.
CORSO 17.45 — 22.00 «Giuramento».
VI1TORIA 17.30 — 22.00 «Facciamo l'amore, purche rimanga fra noi». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 18.00 — 22.00 «Fashion mowie».
PRINCIPE 18.00-22.00 «Venon».
OBČINSKO GLEDALIŠČE 19.30 «11 mondo nuovo*.
Nata C,urica in okolicu
SOČA 19.00—21.00 «Vzpon in padec Idi Amina*. Angleški politični film,
SVOBODA 21.00 «Preko sedem postelj*. Nemški erotični film.
DESKLE 20.30, «Prijektil X*. Ameriški vohunski film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D Udine, Trg sv. Frančiška, telefon
84124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Al Redentore, Ul. Rosselli, tel. 72340.
POGREBI
Danes v Gorici, Maria Zian, ob 12. uri iz mrliške veže na glavnem pokopališču.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža in očeta
ARTURA K0SHUTE
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na zadnji pob in počastili njegov spomin. Posebna zahvala vsem. ki so namesto cvetja na grob prispevali v dobrodelne namene.
Žena Ida in hčerka Dora
Gorica. 21. junija 1983
21. junija 1983
l VRSTO IZLETOVRAZSTAV IN DRUGIMI PRIREDITVAMI
Tudi openski šolarji zaključili šolsko leto
' Zaradi predčasnih del v poslopju, so morali niiji rairedi končati pouk teden prej
Šolsko leto se je zaključilo po vseh slovenskih šolah dokaj slovesno, saj so se učenci in učitelji povsod trudili, da so dali od sebe najlepše in najboljše. Zaključne prireditve in razstave so postale v vseh povojnih letih ponos s’ovenstva in vztrajnega dela, saj po večini italijanskih šol takih zaključkov in del ne poznajo.
Na Opčinah pa so letos na osnovni šoli «France Bevk* zaključili na kaj svojevrsten način. V maju je bilo kar lepo in prijetno: sprehodi v naravo, šolski izleti, podeljevanje bralnih značk, priprave na zaključno prireditev in razstavo, pa še prvo sv. obhajilo in birma in razne druge prireditve.
Izleti so bili letos porazdeljeni v različne smeri. Nekatere so organizirali starši, druge pa šolniki sami. Najmlaiši, učenci iz prvega in obeh drugih razredov, so se s svojimi učiteljicami podali v Li-gnano na ogled živalskega vrta. Vrnili so se vsi navdušeni kljub dolgi vožnji in vročini. Še dolgo so se pogovarjali o živalih, ki so jih tako od blizu prvič videli. Posebno jih je pritegnila mama kenguru z mladičem v vrečki, od katere se kar niso mogli ločiti. Izredno pozorni pa so bili med velikimi tigri in lenimi levi, ki se niso kar nič zmenili za njihov živžav.
Učenci višjih razredov so se vsak po svoje samostr jno odpeljali na razne kraje. Najstarejši, u-čenci S. b razreda, so jo v spremstvu svoje učiteljice z vlakom mahnili v Benetke. Od tu so se vrnili z lepimi vtisi in srečni — zakaj ne, saj so prebili ves dan brez staršev v prijateljski razredni skupnosti.
7a četrtošolce in učence iz 5. a razreda pa je organiziralo poučen izlet v Idrijo Združenje staršev opepske šole. Z velikim avtobusom so se odpeljali v nedeljo, 22. maja, v družbi mnogih staršev proti mejnemu prehodu Fernetiči. Vreme se je držalo kislo, a je še kar vzdržalo. V Idriji so jih pričakali prof. Jure Bavdaž, Vinko Vršeč in Tomaž Pavšič. Najprej so si izletniki ogledali novozgrajeni šolski center, ki so ga odprli pred šestimi gneseci. Tu so
videti najmodernejše učne pripomočke, izredno lepo urejene učilnice in razne druge pritikline, o katerih mi lahko sam sanjamo. Prijazni direktor idrijskega muzeja je povedel otroke in njihove starše v svet pridobivanja živega srebra. Ogledali so si tudi Bevkovo knjižnico, katero so po pisateljevi smrti prepeljali iz Ljubljane v Idrijo. Tako je bilo namreč določeno, saj spada Bevkova rojstna vas Zakojca v idrijsko občino. Naša šola pa je še posebno povezana s pisateljem, saj nosi njegovo ime. Ne bi bilo prav. da bi se od Idrije ločili brez žlikrofov. S temi so nam prijazno postregli v restavraciji Nebesa. Hitro je minilo popoldne ob prijaznem prof. Bavdažu, ki je vse na zares prijeten način pritegnil. Za vse prisrčna mu hvala!
Najmanj sreče z izleti so imeli učenci obeh tretjih razredov. Ti so načrtovali svoj izlet za prve dni junija. Odločili so se za Beneško Slovenijo. Ni jim bila sreča naklonjena. Neka okrožnica je prekinila šolske izlete in morali so ostati doma. Vsem je bilo žal, saj so se toliko pripravljali na ta poučen izlet.
Vse je šlo več ali manj po sreči, a glej ga spaka, že v prvih junijskih dneh se pojavijo na šoli delavci. Pričeli so s popravljanjem oken ter čiščenjem in loščenjem podov po nekaterih u-čilnicah v drugem nadstropju, kier je večina slovenskih razredov. Nemogoče je bilo vzdržati v takem okolju. Strupeni hlapi so dušili u-čence in jih silili h kašljanju. Nekateri razredi so ostali celo brez učilnic. Prisiljeni smo bili zaključiti pouk en teden pred uradnim zaključkom. Le oba p ta razreda, ki imata učilnico v pritličju, oz. I. nadstropju, sta redno nadaljevala pouk in opravila tudi izpite.
Začeli smo se spraševati, kaj bo s prireditvijo, na katero smo se že pridno pripravljali. Tudi to smo morali odpovedati. Kljub vsem zaprekam pa smo zaključili šolsko leto, seveda tudi brez tradicionalne razstave risb in ročnih del. kar prijetno.
V torek, 14. junija, smo se u-čenci, učitelji in starši zbrali na šolskem vrtu. Tu je katehet Franc
Pohajač postavil zasilni oltar in daroval sveto mašo, kajti niti v cerkev nismo mogli, saj tudi to že dalj časa popravljajo. Po maši smo se vsi zbrali v Prosvetnem domu. kjer sta pripravila oba peta razreda zaključno šolsko prireditev. Zapela sta tudi zbora nižje in višje stopnje pod vodstvom u-čitelja Branka Lupinca. Prijetno presenečenje vsem je pripravilo Združenje staršev — za vse je bilo slaščic, obloženih kruhkov in pijače. Otroci so se na ploščadi po svoje zabavali, starejši pa kramljali. Po razdelitvi spričeval so si zaželeli prijetne in zdrave počitnice ter se poslovili. D. L.
Dijaški dom ob koncu šolskega leta

Prejšnji petek je bila zaključna šolska prireditev tudi v slovenskem dijaškem domu v Trstu. Prireditev je zelo lepo uspela in je dokazala, da je življenje v domu tudi v tem oziru bogato in plodno
ISTOČASNO S PROSLAVAMI TISOČLETNICE PRVE OMEMBE MESTA
V Pazinu svečane proslave 40-letnice priključitve Istre k matični domovini
Zgodovinski «Pazinski sklepi», II. zasedanje ZAVNOH in II. zasedanje AVNOJ
....................»mm..........................................................m
,,,, , >fci .*•, ,ni .»a .*<• ntdiM • m »1» < »iiiki uk n mi«*	^
V KULTURNEM DRUŠTVU «TABOR» NA OPČINAH
Akvareli Mira Kranjca: krajina in človek Krasa
Sežanskega mojstra palete je predstavil slikar in kritik .Milko Bambič
V petek je bilo v kulturnem društvu Tabor na Opčinah odprtje slikarske razstave Mira Kranjca. Mnoge ljubitelje slikarstva, ki so skoraj napolnili dvorano, je pozdravila predsednica društva Kori Jeričeva, ki je izrazila zadovoljstvo, da smo navezali stike z društvom Jože Pahor iz Sežane. posebej pa, da se bo s svojimi akvareli predstavil slikar Miro Kranjec, prav tako iz Sežane, Akvarelista Mira Kranjca je predstavil slikar in kritik Milko Bambič, ki je poudaril, da je v razstavljenih akvarelih vidna podobna tehnika, kot jo je uporabljal pokojni umetnik Robert Hlavatg, da pa je izrazna moč Mira Kranjca popolnoma svojska in v dojemanju krajinarske tematike različna■ V najpreprostejšem izteku iz narave najde umetnik motiv za umetniško upodabljanje, v liričnih akvarelih izpoveduje človekovo notranje doživetje in svojo močno navezanost na vsak dro-bep kraške narave. Bogata paleta barv se preliva z izredno tankočutnostjo, od najnežnejše modre sinjine neba in morskih valov do mračnejših jesenskih tonov, kjer je v ozadju slutiti strehe kraških domov. Človek - narava in spet narava - človek zaživita v Kranjčevih akvarelnih pastelnih barvah, s čopičem in barvo jima u-metnik daje dušo in izrazno moč.
Miro Kranjec je zelo cenil Roberta Hlavatgja in se z njim pogosto srečeval in od njega sprejemal skrivnosti akvarelnega slikanja, kot je povedal slikar Milko Bambič. Ob tej priložnosti je prišel v goste tudi ženski pevski zbor. pod umetniškim vodstvom Majde Škrl iz Sežane, ki je pripravil za to slovesnost bogat kulturni program. Svojo ubrano in občuteno zapeto pesmijo od otožnih tonov Kosovelovih pesmi do renesančnih in razigrano narodnih pesmi, so predstavile širok izbor iz svojega programa. Med pesmi so vključile tudi recitacije nekaterih pesmi pesnika Aleksandra Peršolie iz Sežane, ki je do zdaj izdal štiri pesniške zbirke. Tudi iz njegovih pesmi veje sporočilo o človeku, njegovi občutljivi biti in bivanjski tematiki.
Prijeten večer je zaključila predsednica društva z zahvalo vsem nastopajočim in hkrati na tej svečanosti iskreno čestitala r imenu kulturnega društva Tabor, zelo aktivnima in vsestran sko požrtvovalnima članoma kul turnega društva, tovarišici Slavi Čebtdec in dr. Vladimiru Turini sa visok življenjski jubilej. Iskre-
ne čestitke so priznanje za opravljeno delo in sodelovanje z društvom. Obiskovalci razstave so se zadržali v prijetnem pomenku ob razstavljenih akvarelih. Večer je bil kulturno bogat in človeško prijeten. Razstava bo trajala do nedelje, 26. junija, in bo odpi ta ob delavnikih od 17. do 19. ure in ob nedeljah od 10. do 12. ure ter od IS. do 19. ure.
O. L.
Skozi led in čas
Mešana ekipa danskih, Švicar skih in ameriških znanstvenikov raziskuje zgodovino zemeljske a-tmosfere v zadnjih tisočletjih. S specialnim vrtalnim strojem vrtajo v grenlandski ledenik in ledeni bloki dolžine poltretjega metra so njihovi vzorci.
Analiza v led ujetih zračnih mehurčkov kaže. da se koncetracija ogljikovega dvokisa v zraku stalno veča od začetka uporabe fosilnih goriv.
Sedaj, po treh letih vrtanja, so v globini 1816 m naleteli na živo skalo in končali poskus, kjer so najgloblji vzorci ostanki snega, ki je padal pred 130,000 leti.
V starodavnem središču Istre, ki se je zadnji čas močno razraslo na vse strani od starega mestnega jedra in od Kaštela nad breznom Pazinčice, se skrbno pripravljajo na dve pomembni proslavi, ki sta tesno povezani z zgodovino tega mesta:
—	25. septembra bo v Pazinu o-srednja hrvaška proslava 40-letnice zgodovinskih Pazinskih sklepov, II. zasedanja ZAVNOH (Pokrajinski protifašistični svet narodne osvoboditve Hrvaške) in II. zasedanja AVNOJ (Protifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije), ki so soglasno sklenili, da se matični domovini priključijo Istra, Reka, Zadar in del jadranskih otokov, ki si jih je po prvi svetovni vojni prisvojila kraljevina Italija,
—	13. septembra pa bo Pazin-ščina svečano proslavila tisočletnico Pazina, ki je imel pomembno vlogo v Vsej, zlasti pa v polpretekli ir. novejši zgodovini Istre.
'1 Tudi Istra se je že leta 1941 vključila, v narodnoosvobodilni boj narodov m narodnosti Jugoslavije, ki pa je imel v tej zgodovinski pokrajini poleg osvoboditve še cilj združitev z matično domovino, od katere je bila nasilno odtrgana po prvi svetovni vojni.
Močna vzpcdbuda za še hitrejši razvoj NOB v Istri je bila ustanovitev Prvega vodstva KP Hrvaške za Istro, ki so ga ustanovili 10. marca 1943 v Karojbi, slikoviti vasici v osrčju Istre, ki leži ob cesti Pazin Motovun. Zatem je narodnoosvobodilno gibanje Istre pripravljeno dočakalo kapitulacijo fašistične Italije septembra 1943.
Samo štiri dni po kapitulaciji I-talije, to je 13. septembra 1943, je Okrožni narodnoosvobodilni odbor za Istro izdal proglas »Istrskemu ljudstvu*, v katerem je med drugim ugotovil:
—	prvič, da nepokorni Hrvati niso hoteli postati ubogljivi sužnji, da so pokazali «visoko narodno zavest* in dokazali, da je Istra hrvaška pokrajina in da bo to tudi ostala.
—	drugič, da so Istrani z lastnimi silami razorožili italijansko vojsko in zgrabili za orožje, da obranijo »svojo pravico in svobodo* in da ne dovolijo, da bi drugi odločali o njih, ii
—	tretjič, da je ljudstvo Istre prvič v svoji zgodovini vzelo »krmilo v svoje roke* in da se Istra «priključi matični domovini in proglaša zedinjenje z ostalimi našimi hrvaškimi brati*.
Navedene sklepe, ki so prišli v zgodovino kot Pazinski sklepi, je potrdil ZAVNOP 20. septembra 1943 na svojem zasedanju v Pla-škem. Ker pa so Pazinski sklepi veljali samo za 'stro, j ZAVNOH istočasno s svojim sklepom priključil Hrvaški še Reko, Zadar in
HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH
Tel.: 212494
obvestilo
Cenjene stranke obveščamo, da je od včeraj, 20. junija tl., stopil v veljavo nov urnik, in sicer:
zjutraj:	8.30 - 12 30
popoldne: 14.00 - 15 30 nedelja- 10.00 - 12,00 sobota:	zaprto
BJ1 ZASTOPSTVO fcH NADOMESTNI
NADOMESTNI DELI SERVIS
/P
3 I NI UtLI

SERVIS
NADOMESTNI DELI ^
dele jadranskih otokov, ki so bili dotedaj pod Italijo.
Vse navedene sklepe je sprejel tudi novoustanovljeni Začasni pokrajinski izvršni NOO za Istro na svojem zasedanju 26. septembra v osvobojenem Pazinu.
Na zasedanju ZAVNOH v Pla-škem od 12. do 15. cktobra 1943, so postali člani tega najvišjega hrvaškega predstavniškega organa tudi naslednji predstavniki Istre: dr. Petar Burič odvetnik iz Poreča. Anton Cerovec privatni nameščenec iz Buzeta, Marija Kopitar jčiteljica iz Pazina, dr. Ante Mandič odvetnik iz Opatije, Joakim Rakovac delavec iz vasi Rakovci, Ljudevit Simčič trgovec z Matul j, Srečko Stifanič duhovnik iz Pazina in predstavnik Italijanov Istre Giuseppe Budicin -Pino delavec iz Rovinja.
Zgodovinske sklepe o priključitvi Istre, Reke, Zadra in dela jadranskih otokov je na svojem drugem zasedanju v Jajcu- 20. in 30. novembra 1943 potrdil tudi AVNOJ. Ob tej priložnosti je Tito v svojem poročilu na tem zasedanju med drugim dejal: »Eden najlepših uspehov naše vstaje, uspeh velikega zgodovinskega pomena, je osvoboditev Istre in Slovenskega Primorja po kapitulaciji I-talije. Dvajsetletno suženjstvo slovenskega in hrvaškega ljudstva navzlic vsem naporom fašistov ni moglo odvzeti našim zasužnjenim bratom njihovega nacionalnega značaja in oslabiti njihovih teženj za zedinjenje z brati in ostalimi narodi Jugoslavije.*
Osrednja proslava 40-letnice priključitve bo 25. septembra v Pazinu, dan pred proslavo bo delegacija odbora za proslavo položila cvetje na Titov grob v hiši cvetja v BeograJu.
25. septembra bodo ob 9. uri odprli razstavo zgodovinskih dokumentov Istre, Reke, Zadra in jadranskih otokov ter prikazali uspehe, dosežene v povojni socialistični izgradnji teh krajev. Razstava bo v razstavnih prostorih Spominskega doma v Pazinu.
Ob 10. uri bo v veliki koncertni dvorani Doma zedinjenja in svobode svečana seja pripravljalnega odbora osrednje proslave, katere se bodo udeležiL delegacije federacije, republik Li pokrajin, skupnosti občin Reka. Split in Koper, delegacije občin Jajce, Ogulili, Kočevje, Leskovac in Pazin. Na svečano sejo so še vabljeni člani Prvega vodstva KPH za I-stro, pokrajinskega in okrožnega NOO za Istro, udeleženci Labin-ske republike in Proštinskega u-pora, obtoženi s sodnega procesa proti Vladimiru Gortanu in tovarišem ter revolucionarji in prvoborci priključenih Krajev.
Ob 12. uri bo veliko ljudsko zborovanje (pričakujejo okoli 50 tisoč udeležencev), na katerem bo eden izmed govornikov tudi predstavnik Italijanske unije za Istro in Reko. Sledil bo bogat kultur-noumetniški program, ki ga bodo izvajali umetniki od Splita do vključno Slovenskega Primorja.
Bogat program proslav ob 40-letnici zedinjenja se je pravzaprav ,že pričel in bo trajal vse letošnje leto.
Tako je bila marca v Karojbi svečana proslava 401etnice ustanovitve Prvega vodstva KPH za Istro, k. so ga ustanovili 10. marca 1943 v hiši bratov Ante in Ljuba Drndiča. Ob tej priložnosti so predstavili zbornik «Karojba in oko-ilca* ter pripravili razstavo o delovanju Prvega vodstva KPH za Istro.	,. , ,
Maršal Tih je večkrat obiskal Istro. Istrani še zlasti dobro pomnijo njegov obisk v Bermu pri Pazinu 14. junija 1953, ko je ob odkritju spomenika borcu za pra vice istrskega ljudstva Vladimiru Gortanu govoril stotisočglavi množici. Tega dne je v Pazinu v odgovoru na zdravico Tito med drugim dejal: «Ko govorim o gradnji socializma, moram podčrtati naše načelo j enakopravnosti narodov. V naši socialistični družbi ni diskriminacije enega naroda na-pram drugemu. Ko smo se borili proti fašizmu, tega nismo delali, da bi denacionalizirali italijanski živelj. V naši državi imajo vsi na-
rodi pravico do narodne kulture, narodnega jezika, šol in književnosti, ker je to načelo naše socialistične skupnosti.* Te besede so bile izrečene v času hude tržaške krize...
V spomin na ta Titov obisk pred tridesetimi leti je bil 12. junija v Bermu zbor pionirjev, mladine, bivših borcev in aktivistov NOB pri spomeniku Vladimira Gorta-na. Kultumoumetniški program so izvedli učenci in dijaki vseh istrskih osnovnih in srednjih šol. poimenovanih po Vladimiru Gortanu. Zborovalci so si ogledali še rojstno hišo Vladimira Gortana in znamenite freske v cerkvici sv. Marije na Škriljinah v Bermu. ki so delo hrvaškega slikarja Vincenta iz Kastva iz leta 1474.
Okrog petsto pionirjev občin Pazin, Pulj in Rovinj se bo od 21. do 24. septembra udeležilo spominskega pohoda «Po stezah istrskih partizanov ’83». Pohod bodo zaključili v Žminju. kjer bo proslava u stanovitve prve istrske partizan ske brigade »Vladimir Gortan*.
Za 40-letnico priključitve pri pravlja TV Zagreb film «Grgo ši matic gre u Pazin*, ki opisuje dogodke leta 1943. Film režira Via dimir Fulgozi, ki je glavni vlogi poveril Milanu Srdoču in Mariu Voštenu ob sodelovanju številnih igralcev reškega gledališča.
3. septembra bo v Spominskem domu v Pazinu znanstveno zborovanje »Partizanski tisk v NOB I-stre*. ki ga pripravljajo časopisi Novi list in La voce del popolo iz Reke in Glas Istre iz Pulja.
22. in 23. septembra pa bo v Spominskem domu znanstveno zborovanje «40-letnica zedinjenja in 1000 let Pazina*, organizator je kate-
dra «Pazinski memorial* Čakavskega zbora.
24. septembra bo na Trgu osvoboditve v Pazinu projekcija filma «1000 let Pazina*, spominski tek po mestnih ulicah in velik ognjemet.
še nekaj besed ob tisočletnici Pazina. 7. junija je poteklo točno tisoč let, odkar je bil Pazin, v la tinščini Pisinum. prvič omenjen. Ta prvi in ohranjeni dokument je listina, s katero je rimsko-nemški cesar Oton II. dne 7. junija 983 v Veroni ponovno potrdil poreškemu škofu Adamu pravice nad vsemi posestvi, ki so jih njegovi predniki darovali poreški škofiji. Razen posestva pri Mimi in Moto1 vuna je bil tedaj omenjen tudi pazinski Kaštel (trdnjava) »Častnim Pisinum*.
V počastitev častitljivega jubi leja Pazina je Etnografski muzej Istre pripravil v pazinskem Ka-štelu razstavo, fotografij »Pazin včeraj - danes*. Razstavljenih je 149 fotografij'dd^ftajstarejših preslikanih razglednic do najnovejših fotografij novih predelov mesta. Razstava bo odprta do 11. septembra.
Tudi Skupnost jugoslovansldh PTT je počastila visoki jubilej središča Istre. 7. junija je izda la dvobarvno znamko za štiri dinarje z risbo slavljenca po Valvazorjevi gravuri in mestnega grba. Osnutek za znamko je delo beograjskega akademskega slikarja Dimitrija Čudova.
Za oba jubileja — za 40-letnico priključitve in tisočletnico Pazina — so pripravili še številne športne in druge prireditve, nekatere celo z mednarodno udeležbo.
JOŽE OBLAK
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.10 Šola in vzgoja
13.00	Italijanske kronike
13.25	Vremenska slika
13.30	Dnevnik 1
14.00	Posebni oddelek Most Wan-ted - TV film
14.50	Pojeta Marco Ferradini in Renato Zenobi
15.30	Šola in vzgoja
16.00	Risanka
16.20 Dnevnik 1 - Objektiv na . . .
17.00	Dnevnik 1 - Flash
17.05	Risanka
17.30	športne vesti 17.55 Risanka
18.50	Trapper TV film
19.45 Almanah in Vremenska slika
20.00	Dnevnik 1
20.30	Volilna tribuna - Tiskovna konferenca KPI
21.25	«XXm Premio nazionale re-gia televisiva Giardini Na-X06 TV 1983*
22.25	Dnevnik 1
22.25	Romeo in Julija - balet 23:55 šola in vzgoja
00.25 Dnevnik 1 - Zadnje vesti in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Opoldanski program
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	Volilna tribuna
13.40	šola in vzgoja
14.15	Tandem
16.30	Šola in vzgoja
17.00	Čarovnik Merlin - TV film
17.30	Dnevnik 2 - Flash 17.35 Komični film
18.15	Risanka
18.40	Dnevnik 2 - Športne vesti
18.50	«Mangimania*
J 19.45 Dnevnik 2 - Vesti ’ 20.30 «Gli sposati* - film
Nastopata Clark Gable in Marilyn Monroe
22.30	Dnenik 2
22.40	Reportaža o Kubi
23.40	Dnenik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
17.00 Giudizzolo: Kolesarstvo
17.25	Srečanje z gledališčem
18.25	Poje Robert Palmer
19.30	Dnenik 3
19.30	Dnenik 3 Deželne vesti
20.05	Šola in vzgoja
20.30	Dnenik 3
21.30	Neposredni prenos iz Spole-ta: Prejšnji dan
22.15	Dnevnik 3
22.50	Med vero in legendo
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
17.50	Poročila
17.55 Sedem stopnic do glasbe: Jure kvak - kvak Med stvaritvami naših avtorjev v zadnjih letih se je otrokom gotovo priljubila zgodba, ki jo je napisala Sa~ sa- Vegri, z • ilustracijami pa ■it jo je imenitno dopolnil letos-i nji dobitnik Levstikove; ina-grade Kost ja Gatnik. Že naslov ,ie privlačen — Jure kvak kvak. In ta naslov daje slutiti, da se je nekemu Juretu pripetila zelo nerodna reč, namreč, postal je žaba. Kako je bilo potem z žabo. pa še teto Otilijo, ki je bila odgovorna za Juretovo varstvo, bo v naši nani-
V GALERIJI KNJIŽNICE CIRILA KOSMAČA V TOLMINU
Razpadajoče kmetije in bajte v fotografiji Rafaela Podobnika
Obujanje spominov na starožitnost in dogajanja med narodnoosvobodilno borbo
Pod tem naslovom je bila v galeriji knjižnice Cirila Kosmača v Tolminu od 13. do 27. maja na ogled razstava umetniških fotografij Rafaela Podobnika, zobozdravnika iz Nove Gorice. Razstava je nemalo presenetila vse udeležence, ki so se udeležili odprtja. Z barvnih in črnobelih fotografij v velikosti 30x40 cm, so spregovorile razpadajoče kmečke in bajtarske domačije svoj srhljivo očitajoči jezik: Umiramo! Zakaj?!
Naj omenimo nekatere izmed razstavljenih fotografij, ki na gledalca izlivajo razmišljajoče. Taka je barvna fotografija Logarjeve domačije v Gorenji Trebuši. Gledalec se prt ogledovanju globoko zamisli. Tistemu, ki mu ni poznana zgodovina te domačije, naj povemo, da je med NOB poleti 1944 skladatelj Makso Pirnik imel v tej hiši pevovodski tečaj za partizanske učitelje in učiteljice na Primorskem. Takrat so tečajniki in tečajnice pod vodstvom skladatelja Maksa Pirnika prvič zapele znano pesem Smrt v Brdih, ki jo je v spomin na tragično smrt Jože Srebrniča in tovarišev v naracli Soči dne 11. julija 1944 napisala partizanka Nada Dragan - Živa. Skladatelj Pirnik je pesem uglasi! prav tiste dni. Logarjeva domačija daje danes prav žalosten videz: streha je že na polovici velikosti udrta, stene obrašča mah, klopi, kjer so le la 1944 sedele tečajnice so že za pisane razpadu ....
Ustavili sme se še pri fotogra fiji Pšjakarska bajta v Gorenji Trebuši. Pri ogledovanju nam je spomin poletel za petdeset let na zaj. Takrat je v tej bajti — od katere stoji samo še ena stena — utripalo življenje v pridnosti in zadovoljstvu, čeprav je bila bajta na samoti.
zanki 7 stopnic do glasbe poskusila na svoj način povedati glasbena pravljica. Ve-grijevi in Gatniku se je namreč pridružil še skladatelj Jakob Jež. Na fantazijsko zamišljeni sceni Jožeta Spacala sta pod režijskim vodstvom Mira Pribele zaigrala Mila Kačičeva in Rok Penko
18.10	Španski balet Maria Rosa -4. oddaja
18.40 Mali svet - otroška oddaja
19.10	Risanka
20.00 Strogovi - TV nadaljeanka
21.10	Dokumentarec meseca
Na temelju meddržavnih programov' o znanstveno tehničnem in kulturno prosvetnem sodelovanju, ki jih je sklenila Jugoslavija z državami v razvoju, prihajajo k nam na šolanje številni mladi fantje in dekleta. Prihajajo iz prijateljskih dežel, večinoma iz najbolj vroče celine in nam ne docela znanega dela sveta. S sabo in v sebi prinašajo del domovine, svoje navade, šege, miselnost, poglede na svet, vero in vso svojo zgodovinsko dediščino. Nemalokrat jih srečujemo povsod v naših univerzitetnih središčih. Hodijo mimo nas vzbujajoč pozornost s svojo barvo kože in nam nerazumljivo govorico. Leta bivanja v tuji deželi puščajo v njih sledove, nekaterim vtisnejo pečat našega okolja. Slika, ki so si jo ustvarili pri svojih prvih korakih na tej, pogo-sto ovinkasti poti, se z leti bivanja spreminja in nov prostor pod soncem dobiva drugačno podobo. Postajajo nam bližji, a ostajajo sami svbji. Njihova razmišljanja o sebi, vtisih, doživljanju novega okolja in iskanja ravnovesja v njem, smo strnili v filmsko pripoved, katere rdeča nit je jordanski študent, trdno zraščen s svojo deželo, katere globoke kore nine ga ovirajo na slehernem koraku . . .
22.20 TV dnevnik
Koper
14.00	in 17.00 Odprta meja - oddaja v slovenskem jeziku
17.55 TVT) Novice
18.00	Salut Champion' - serijski film
19.00	Horizonti
19.30 TVD stičišče
19.45	Dossier našega časa
20.45	Criminal Story - celovečerni film
22.15	TVD danes
22.25	Turistčini vodič v sodelovanju s Kompasom Jugoslavija
22,40..čas v sliki - dnevnik-v. nem " ščini , Zagreo
18.15	TV koledar
18.25	Kronika občine Osijek
18.45	Rock koncert
19.30	TV dnevnik
20.00	Dialogi notranjepolitična oddaja
20.50 Velike kinematografije
Madžarska - Praznik, igrani film
22.30	TV dnevnik
Gledalca pretrese pogled na o-sem stebrov velikega kmečkega kozolca v Šebreljah. Osameli štrlijo v nebo, brez strehe so in brez šestih sštantov z latami», na katerih so se nekoč sušile pšenica, ječmen, rž in v jeseni ajda. Pri ogledovanju te fotografije oživijo spomini na 10. junij 1944. ko so tevtonski požigalci požgali šest vasi na Cerkljanskem. Samo v Šebreljah je zgorelo 172 hiš in drugih gospodarskih poslopij. Go spodar kozolca, od katerega so ostati le stebri, je obnovil hišo in hlev, kozolca pa ni več zmogel. Osem stebrov še po 39 letih ne mo obtožuje požigalce.
Kar vrsti se presenečanje nad tako posrečeno izbranimi motivi. Škatljice so motiv z Lipnika pri Stopniku. Velika zaloga praznih vžigalničnih škatljic. In vendar te škatljice govorijo o zadovoljujem življenju na tem prelazu nad šu mečo Idrijco. Naprej na steni so ' fotografije škrpeti, Petrolejka, O mara, Ognjišče, Majolika, Zibel ka. Kamra, Otroška postelja, čr na luknja in tako naprej in tako dalje, vse do zadnje 53. fotogra fije, ki predstavlja Demona časa. Omeniti moramo še fotografijo z orumenelim lističem z napisom »Cela naša hiša je delala za O svobodilno fronto».
Prostor ne dovoljuje, da bi se ie več razpisali o tej zanimivi razstavi. Nujno pa moramo pove dati nekaj besed o avtorju. Ra fael Podobnik je rojen na Straži pri Cerknem, Foto zveza Jugosla vije mu je leta 1980 podelila na ziv Kandidat mojster fotografije. Do zdaj je sodeloval že na 210 domačih in mednarodnih fotograf skih razstavah in prejel 71 pri znanj.
P. A. - Ogarev
TRST A
7.00.	8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00,
19.00	Poročila: 7.20 Dobro jutro
po naše: 8.10 Almanah: Bratje in sestre, na zdar!; 8.45 Glasbena matineja; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30	14.00
Poldne vniški razgledi:	Beležka;
12.00	Niko Kuret: Ljudsko verovanje: »Moč nebesnih teles*; 12.45 Volilna tribuna; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Roman v nadaljevanjih; Ivan Tavčar: »Izza kongresa*; 14.30 Revija »Pesem mladih 1983»; 14.50 Motivi od vsepovsod; 15.30 Jazzovski koncert; 16.00 Trst in zaledje; 16.35 Instrumentalni solisti; 17.10 Mi in glasba: letošnja revija «Primorska poje*: Trst:
18.00	Slovenska poetična drama: Danes Zajc: »Otroka reke*;' 18.40 Priljublieni motivi.
KOPER
(Slovenski program)
6.00,	6.15, 13.00. 14.00. 15.00. Poročila; 6.00 Glasba za dobro ju tro; 6.15 Vremenska napoved, Cest ne razmere: 6.45 Prometni servis. Napoved radijskih in tv programov: 13.00 Prisluhnite med glas bo; 13.10 Predstavitev popoldan skega programa; 13.20 Zanimivosti, reportaže, pogovori; 13.45 Na rodne in ponarodele; 14.20 Glas bena produkcija radia Koper; 14.35 Glasbene želje poslušalcev po telefonu: 15 30 Za varneiši iutri;
Srednji val 546,4 metra ali 549 kilohertzov UKW - Beli križ 102,0 MHz UKW - Koper 98,1 MHz UKW — Nanos 88,6 MHz
15.45 Ekonomska priporočila; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17,30 Mladim poslušalcem:
18.00	18.55 Sotočje.
KOPER
(Italijanski program)
7.15, 12.30. 15.30, 18.30 Radijski dnevnik, 6.15, 8.30, 10.30. 13.30. 14.30, 16.30, 17.30, 19 30 Poročila;
6.00	Glasba za dobro jutro; 7.00
Horoskop; 7.30 Glasba; 7.50 Time mušic: 8.32 Glasba: 9.15 Edig Ga) letti:	9.32 Lucianovi dopisniki;
10.00	Glasba in pošta; 10.10 Šola in vzgoja; 10.32 Vrtiljak; 11.00 Svet mladih: 11.30 Na prvi stra ni; 11.35 Glasba; 12.00 Glasba po željah; 14.32 Glasba. 16.15 Poje in igra skupina Cašadei; 16.32 Glasba; 17.00 Made in Jugoslavia: 17.32 Glasba; 20.00 Zaključek pro grama
RADIO 1
7.00, 8.00, 10.00. 12.00. 13.00, 15.U0, 17.00. 19.00 Poročila; 6.00	8.45
Jutranja oddaja; 9.00 Glasbeno govorni program: 10.34' Pesmi;
11.10 Glasba za vse okuse; 11.3.4 Radijska priredba; 12.03 Ulica A-siago Tenda; 13.25 Poštna kočija;
13.35	Master, glasba dan za dnem; 14.30 Raj - oddajo vodi Ombretta Colli; 15.03 Tedepska oddaja o e-konomiji in delu; 16.00 Radijska priredba; 17.03 Volilna tribuna; 18.05 Nove plošče; 18.30 F’. Goya;
20.00	Jazz glasba; 20.00 Srečanje ■ gledališčem; 20.40 Glasba; 21.03 Poje Stevie Wonder; 21.30 Radij ska priredba; 21.57 'Glasba W. A.' Mdzarta; 22.50 'Glasba; 23.05 Telefonski klic.
RADIO 2
7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00
8.00	Jutranj aoddaja; 8.00 Radio 2
predstavlja; 8.45 Radijska nadaljevanka; 9.32 - 10.13 Glasbena oddaja; 10.32	11.32 Radio 2 3131;
12.48 Izgubljeni otok natečaj za kantavtorje; 13.41 Sound - Track, glasba in kino; 15.00 Fanfan la Tulipc radijska nadaljevanka; 15.42 Natečaj za radijske drame; 16.32 Festival!;	17.32 Glasbene
ure; 18.32 Pot sonca; 19.50 Radijska oriredba; 21.00 Nihče naj ne spi . . .; 21.30 Potovanje skozi noč
proza in poezija; 22.50 Radio 2 3131.
RADIO OPČINE
11.00 Rastline in zdravje; 18.00 Dober nasvet, dragocen nasvet.
LJUBLJANA
6.00, 6.30, 7.00. 8.00 , 9.00, 10.00, 11.00. 12.00, 14.00, 15.00. 19.00 Poročila; 7.45 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za srednjo stophjo;
8.35	Iz glasbenih šol, Republiško tekmovanje učencev in študentov glasbe: 9.05 Z glasbo v dober dan:
9.35	Napotki za naše goste iz tuji ne; 10.05 Rezervirano za - . ..; 1L35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Danes smo izbrali; 12,30 Kmetijski nasve ti; 12.40 Po domače; 13.00 Danes do 13. Iz naših krajev Iz na ših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije: 14.05 Odrasli tako, kako pa mi?; 14.35 Cez tli gore, čez tri dole, šolsko leto se poslavlja; 15.05 Radio danes, radio jutri; 15.15 Vrtiljak; 15.40 Naš gost; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Zabavna glasba; 16.35 Vrtiljak: 17.00 Studio ob 17.; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra; 19.25 Obvesti :a in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč »troci; 19.45 Minute z ansam blom Bojana Adamiča; 20.ril Slo venska zemlja v pesmi in besedi. »Tokrat malo drugače . . .»; 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tek movanjih; 21.05 Radijska igra. Sta nislav Len: Mesečna noč. Glasbe ni intermezzo; 22.25 Iz naših sporedov: 22.30 Mikrofon ze sloven ske nevcf zabavne glasbe: 23.05 Literami-nokturno. Sterling Brown: Pesmi; 23.15 Operetna glasba.
PRIMORSKI DNEVNIK 5
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
21. junija 1983
nogomet
ITALUANSKI POKAL
Veroni prva tekma
Juventus je premagala z 2:0 - Jutri povratek
VERONA — V prvi finalni tekmi italijanski pokal je Verona gladko in povsem zasluženo premagala turinski Juventus z 2:0. Zmaga domačinov bi lahko bila celo izdatnejša, če bi Marangon v protinapadu ne zadel samo vratnice in če bi sodnik ne razveljavil zadetka Di Gennara. Juventus je bil v nedeljo zelo slab, saj se sploh ni znal upirati razigranim domačinom. Boniek, Platini in še posebej Rossi so se trudoma «vlekli» po igrišču, s čimer so potrdili, da nimajo več nobene kondicije.
Prvi zadetek je v 43. minuti dosegel Penzo z glavo, v 51. minuti Pa je po odličnem predložku Panne Podvojil Volpati, ki je v prazna vrata preusmeril spretno podajo Penza.
Povratna tekma bo na sporedu že jutri v Torinu. Če bo Juventus zmagal z 2:0, bo treba odigrati podaljške.
Jutri Cremonese — Como
Juiri ob 18. uri bo v Rimu tudi druga dodatna tekma za napredovanje v A ligo med Cremonesejem
in Comom. Po porazu s Catanio mara slednji nujno zmagati, sicer bi bil že izločen iz boja. Cremonese bi se lahko zadovoljil tudi z neodločenim izidom, saj bi potem lahko še vedno računal na napredovanje z zmago proti Catanii. Jutrišnjo tekmo bo v neposrednem prenosu predvajala italijanska televizija.
Brazilija
svetovni mladinski prvak
CIUDAD DE MEXICO — V finalu svetovnega mladinskega prvenstva je Brazilija z 1:0 premagala Argentino. Odločilni gol je z enajstmetrovko dosegel 19-letni Silva, ki je bil s sedmimi zadetki obenem tudi najuspešnejši strelec prvenstva.
Lazio se je odrekla Junioru
RIM — Lazio se je odrekla brazilskemu igralcu Junioru. Zanj bi morala namreč odšteti kar štiri milijone dolarjev, poleg tega pa tudi Flamengo ni imel pravega namena se mu odreči.
KOŠARKA
NA SVETOVNEM POKALU V SAO PAULU
V finalu Jugoslavija in Brazilija
V odločilni tekmi so «plavi» premagali Italiio s 103:92 ■ Vilfan 30 točk
SAO PAULO — V zadnji tekmi regularnega dela košarkarskega svetovnega pokala se je Jugosla' a oddolžila Italiji za poraz na eviepskem prvenstvu. Pomlajena vrsta «plavih» je namreč premagala prav tako obnovljeno peterko «azzurrov» s 103:92 in jo izločila iz finala za prvo mesto.
Drugi finalist turnirja, ki ni bil kdove kako kakovosten, je Brazilija, ki je brez težav premagala slabe Američane «Marathon oil», ki so branili ugled ZDA, a še zdaleč niso bili dorasli ostalim nasprotnikom in so se morali zadovoljiti z zadnjim mestom. V finale za 3. mesto sta se namreč uvrstili Italija in Argentina.
Če se povrnemo k tekmi med Italijo in Jugoslavijo velja omeniti, da je šlo za zagrizen boj, v katerem ni manjkalo ostrine in fizičnih dvobojev, ki pa niso presegli meja športnosti. «Azzurrom» bi bil dovolj že poraz s sedmimi koši razlike. S tem, da so jih premagali z enajstimi točkami razlike, pa so Jugoslovani izločili Gambovo vrsto.

NAMIZNI TENIS
NA DEŽELNEM PRVENSTVU
KRASU KAR 14 KOLAJN
Premoč Krasa je bila najočitnejša v ženski konkurenci
Občinska telovadnica v Nabrežini je bila v soboto in nedeljo prizorišče deželnega namiznoteniškega Prvenstva, na katerem se je Kras še enkrat izkazal kot najuspešnejše društvo in odnesel kar 14 kolajn.
Najočitnejša premoč Krasa je bila v ženski absolutni konkurenci, kjer si je zagotovil dva deželna naslova. Med posameznicami je slavila dobro razpoložena Sonja Milič, ki je v finalu nekoliko nepričakovano premagala klubsko soigralko Marino Cergol z 2:0 (10, 14). Tudi tretje mesto je pripadlo Krasu po zaslugi Sonje Dol jak. V ženskih dvojicah beležimo popolno zmagoslavje Krasovih barv, saj so predstavnice zgoniške občine osvojile kar prva štiri mesta. V finalnem obračunu sta Cergolova in Miličeva odpravili z 2:0 (17, 17) mlajši so-jgralski Doljakovo in Sedmakovo, vetje mesto delita dvojici Purič-■kkrk in Žigon-Ukmar. Med tretje-kategornicami je zmagala Calin, Kras pa si je zagotovil drugo in tretje mesto po zaslugi Darme Pu-rič in Nataše Škrk.
Tudi v mladinski konkurenci je bila bera kolajn bogata. Še najprijetneje je presenetila mladinka Ksenija Marušič, ki si je privoščila tretjeuvrščeno naraščajnico na državnem prvenstvu Cosolo in je tako zasedla nepričakovano tretje mesto za odlično Dondo. Peto mesto pa delijo Guštin, Ukmar in Širca. V ženskih mladinskih dvojicah je bil Par Ukmar-K. Marušič dingi, dvojica Marušič-Guštin pa je pristala na tretjem mestu. Med mladinci je zmagal Infantolino, Boris Štoka pa je zasedel dobro tretje mesto in si je v polfinalu za las zapravil zmago. Štoka se je s soigralcem Coljo izkazal tudi v igri dvojic, kjer je zasedel drugo mesto.
B. S.
PLAVANJE
Na tekmovanju na Rojcah
Nekaj odličnih rezultatov
Nad 250 plavalk in plavalcev se je v nedeljo udeležilo 4. ^ Trofeje vzhoda, mednarodnega srečanja za začetnike in mladince, ki ga je v bazenu na Rojcah priredilo društvo Gorizia Nuoto. Tekmovanj na 50- in 100-metrskih progah se je udeležilo 19 društev iz Furlanije -Julijske krajine, Slovenije in Hrvaške.
Čeprav smo komaj v začetku plavalne sezone, ni manjkalo odličnih
rezultatov. V prvi vrsti gre omeniti nov jugoslovanski rekord, ki ga je v kategoriji do 12. leta starosti postavil Jure Jerkovič (Ilir-ja) na 50 m hrbtno (33’9”) ter nov slovenski rekord Tadeja Zeb-ca (Olimpija) na 100 m delfin v kategoriji do 14. leta starosti (minuta 04”3).
V ekipnem seštevku je prvo mesto zasedla Triestina nuoto pred pordenonskim Gymnasiumom in mariborskim Branikom.
AVTOMOBILIZEM
Slavj'e porsche v Le Mansu
LE MANS — Na 24-urni avtomobilski dirki v Le Mansu (Francija) se je ■ na prvih osmih mestih uvrstilo prav toliko bolidov znamke porsche- Zmagali so Američana Holbert in Hay\vood ter Avstralec Bchuppan, ki so bili samo 1’04” hitrejši od sedemkratnega zmagovalca Belgijca Iskxa in njegovega so-pilota Bella. Porsche je obenem
tudi matematično osvojil naslov svetovnega prvaka za avtomobilske hiše.
JADRANJE
Three quarter ton
TRST — Po treh preizkušnjah je na čelu lestvice svetovnega prvenstva v kategoriji «Three quarter ton», ki se v teh dneh odvija v Trstu, italijanska jahta Botta Drit-ta 3.
hlOGOMET
Namesto Trevisana . . . denar
MILAN — Po nakupih branilca Braghina (Varese) in napadalca Perroneja (Vicenza) se vodstvu Triestine ni posrečilo obdržati v Trstu močnega branilca Trevisana, ki je bil v solastništvu s Cam-pobassom. Tajna ponpdba tega društva je bila višja od vsote, ki jo je v kuverti zapisal tehnični direktor tržaškega drugoligaša
Finalni tekmi sta bili danes ponoči ob eni uri po našem času. V regularnem delu turnirja je Brazi lija že premagala Jugoslavijo. Kako je bilo vdrugič?
Italija in Jugoslavija pa sta nastopili v naslednjih postavah: ITALIJA: Savio 12, Gracis, Mot-ta 5, Tonut 5, Magnifico 11, Bru-namonti 14, Premier 19, Ricci 7, Riva 14, Polesello, Generali 5.
JUGOSLAVIJA: Zorkič 6, Ivanovič, Vujačič 2, Sunara 12, Vilfan 30, Mutapčič 15, Radovanovič 17, Vučurovič 17, Savovič, Grbovič 4.
TENIS
TURNIR V WIMBLEDONU
C. Panatta presenetil
LONDON — V prvem kolu teniškega turnirja v Wimbledonu je največje presenečenje pripravil Claudi* Panatta. ki je v treh setih z izidom 6:1. 6:4, 6:2 premagal nosilca 7. skupine, Argentinca Luica Cler-ca. V naslednje kolo sta se uvrstila tudi Američana Connors in Me-Enroe. Prvi je s 6:4, 7:5, 6:3 odpravil Južnoafričana Edvvardsa. drugi pa (McEnroe je že igral drugo kolo) s 6:4, 7:6, 6:2 rojaka Tester-mana.
Med ženskami je Jugoslovanka Renata Sašak že v prvem kolu s 4:6, 3:6 zgubila proti Avstralki Randal-lovi.
ATLETIKA
NA PRVENSTVU ZDA
C. Lcwis: 879 cm v skoku v daljino
INDIANAPOLIS — Na ameriškem državnem prvenstvu v atletiki je Carl Lewis za 11 cm zgrešil nov svetovni rekord v skoku v daljino, ki ga je pred 15 leti s fantastičnim skokom 8,90 dosegel Bob Bea-mon na olimpijskih igrah v Mehiki. Lewis je v Indianapolisu preskočil 8,79 m, veter pa mu je bil naklonjen za 1,89 m. Levvis, pravi naslednik slovitega Owensa, je zmagal tudi na razdalji 100 m v času 10’'27.
i trav z ovirami • vila borovka " i hana Natural. i vanje je stal-j .o oviral močan c..., tako da tudi izredna kakovostnih rezultatov ni moglo biti.
Nastop mlade borovke je bil dober, saj je dosegla čas 16”3, s katerim si je v močni konkurenci priborila 17. mesto. Upoštevati moramo tudi, da Naturalova tekmuje šele prvo leto med mladinkami in se mora torej boriti s starejšimi nasprotnicami.
Normo za nastop na državnem prvenstvu je letos doseglo zelo veliko število atletov, tako da se jih je v Firencah zbralo več kot 800.
C. D.
Mladinsko državno prvenstvo
Dober čas borovke
Tiziane Natural
V soboto in nedeljo je v Firencah potekalo mladinsko državno atletsko prvenstvo. Tudi Slovenci smo na tem tekmovanju imeli svojega predstavnika, saj je v teku na 100 me-
KRASNODAS ROM ZA NAŠE ClTATEUE
RDEČA LUČ ZA PARTIZANA
' mm
Rdeča luč, ki opozarja na opreznost, je bila prižgana v Splitu. V zadnjem velikem derbiju letošnje sezone je namreč Hajduk nadigral in premagal Partizana in ima tako le točko zaostanka za Beograjčani, za katere je zmaga v zadnjem kolu proti Veležu obvezna. Spličani v tej končnici prvenstva igrajo zares odlično, kot potrjujeta tudi zmagi proti Crveni zvezdi in zagrebškemu Dinamu. Vendar je težko verjeti, da bo Partizan prav v zadnjem kolu spustil iz rok letošnji naslov.
Značilnost nedeljskega derbija je, da je bil odločen le z enim zadetkom, ki je padel v prvi minuti po zaslugi Zorana Vujoviča. Neki navijač je izračunal, da bi bil s tako učinkovitostjo (šest golov v petih tekmah) in če bi seveda igral vse tekme, Zoran Vujovič sedaj prvi strelec prvenstva in Evrope — dosegel bi namreč kar 40 golov, kar bi bil rekord med rekordi.
vpletena tudi Rijeka in Osijek, vendar bi v zadnjem kolu morala zgubiti z veliko razliko.
IZIDI 33. KOLA
OFK - Beograd	2:0
Galenika - Radnički	0:0
Vojvodina - Dinamo (V)	1:0
Vardar - Željezničar	3:0
Rijeka - Olimpija	2:1
Sarajevo - Dinamo (Z)	1:1
Osijek - Budučnost	3:0
Velež - C. zvezda	2:2
Hajduk - Partizan	1:0
Naj bo kakorkoli že, eden izmed trojice Partizan, Hajduk in Dinamo bo Jugoslavijo zastopal v pokalu prvakov. Kdor bo izločen iz tega boja, pa bo igral v pokalu UEFA (razen seveda Dinama, ki ima že zagotovljeno mesto v pokalu pokalnih prvakov). V pokalu UEFA bo gotovo tudi četrtouvr-ščeni Radnički in najverjetneje petouvrščena Crvena zvezda.
V to borbo se lahko vmeša tudi Vardar, ki je prepričljivo prema-
gal Željezničarja, vendar bi moral v zadnjem kolu poskrbeti za podvig v Ljubljani proti Olimpiji, ki se je s porazom na Reki poslovila od tega pokala. Poleg tega bi morala tudi Crvena zvezda doma zgubiti proti Osijeku.
Tudi na dnu lestvice ni še vse matematično odločeno. Galenika je bila sicer že pred časom obsojena na izpad, po njeni poti pa najbliže stopa OFK Beograd. Možno je, da bi v to «borbo» bila
Amaterski giro: etapa Sovjetu
ROVIGO — Na amaterski kolesarski dirki po Italiji je včerajšnjo e-tapo osvojil Sovjet Malakov s rekordno poprečno hitrostjo 46,664 km na uro. Na skupni lestvici še naprej vodi Italijan Piccolo, saj je včeraj glavnina prispela na cilj v zmagovalčevem času.
........................................................................................................................................iniiilimilliiiiililllliiiiiilililiillllilliiiiiillliiliillllllimiiiiiilimiilliiii«
LESTVICA
Partizan 44; Hajduk 43; Dinamo (Z) 42; Radnički 39; Crvena zvezda, Vardar 35; Vojvodina 34; Slo-boda, Olimpija 33; Sarajevo, že-ljezničar 31; Dinamo (V), Velež, Budučnost 30; Rijeka, Osijek 29; OFK Beograd 27; Galenika 19.
PRIHODNJE KOLO Sloboda - Hajduk, Partizan - Velež, C. zvezda - Osijek, Budučnost - Sarajevo, Dinamo (Z) - Rijeka, Olimpija - Vardar, željezni-čar - Vojvodina, Dinamo (V) - Galenika, Radnički - OFK Beograd.
KOŠARKA
NA TURNIRJU «RADENSKA» NA STADIONU 4. MAJ
Združena ekipa Bora in Kontovela na 4. mestu
Zmagal je Inter 1904 pred SGT - Sklenjena letošnja sezona Borove košarkarske sekcije
V soboto in nedeljo je košarkarska sekcija ŠZ Bor priredila zaključno prireditev, ki je zaobjemala dve tekmi (med mladinskima selekcijama in med igralci in trenerji) lov na zaklad in, kot najvažnejšo točko, turnir Radenske. Le-tega je osvojila ekipa Inter 1904, ki je v finalu premagala ekipo SGT (obe ekipi bosta v naslednji sezoni nastopali v D ligi), medtem ko je selekcija igralcev promocijskega prvenstva AH Starš v finalu za tretje mesto odpravila ekipo Radenske, ki so jo sestavljali košarkarji Bora in Kontovela.
IZIDI
Inter 1904 — Ali Starš 85:81 (33:32)
ALL STARS: Poretti 16 (4:8), Cau 9 (5:9), Medizza 4. Gimona 9 (3:5), Peretti 10. Trani 7 (3:7), Polonca .0. (2:3), .Sosši 8.1(6:11), Sbl-lazzo 4.
INTER 1904: Brandolisio 9 (1:2), Micol 7 (7:9), Furlan 4 (2:2), Pa-scon 21 (9:11), Parigi 20 (6:7), D’E-

KOTALKANJE
NA OPČINAH V PRIREDBI SD POLET
Zelo uspešen konec deželnega prvenstva UISP
Poletovci osvojili še dve prvi mesti in 3. mesto na društveni lestvici - Vipava Peč na 6. mestu
Tudi tretji in zaključni dan deželnega prvenstva UISP, ki ga je priredilo ŠD Polet, je potekal organizacijsko brezhibno. Le za kratek čas je tekmovanje prekinil dež, drugih zapletov pa ni bilo.
Zaključnega nagrajevanja so se udeležili tudi zastopniki deželnih kotalkarskih zvez UISP in FIHP: Vižintin — deželni delegat za ko-talkarsko zvezo UISP, Agatini — predsednik iste organizacije ter Marzano — odgovorni za kotalkanje deželne federacije FIHP. Vsi prvouvrščeni kotalkarji ter prisotna društva so prejeli pokale, ki so jih velikodušno prispevali naša domača podjetja in ustanove, ki so tudi drugače pomagali pri organizaciji prvenstva. Zadnji dan tekmovanja je bil uspešen tudi iz tehničnega vidika, saj so nastopili kotalkarji, ki se že več let ukvarjajo s tem športom in so dosegli že mnogo uspehov na vsedržavni ravni kot tudi v mednarodni areni. Med temi moramo najprej o-
																		
KOLESARSTVO
V TORSI PRI VIDMU
Dežmanu (Adria) prvo mesto
Lonjersko društvo je zmagalo, tudi na ekipni lestvici ■ Gnev in osuplost ob povratku domov
Kolesarji lonjerske Adrie so v soboto spet pripravili novo presene-čenje in s ponovno zmago potrdili svojo premoč v deželi. V kraju Tcrsa pri Vidmu so nastopili v štirih in sicer Dežman, Hafner, Pokopat in Lenarčič in dokazali absolutno premeč kot homogena ekipa.
Na krožni dirki, kjer so tekmovalci morali prevoziti štiri kroge v •skupni dolžini 54 kilometrov, sla v ■starejši kategoriji Hafner in Dežman napadla že po prvih kilometrih in praktično vozila sama z dvominutno prednostjo Pre<' Slav' nino, v kateri je Poropat nadzoroval najnevarnejše nasprotnike. Logično sta lonjerska predstavnika osvojila tudi oba leteča cilja, kjer ■sta bila enkrat prvi in enkrat drugi. O odlični kondiciji priča tudi visoka povprečna hitrost — skoraj 44 km na uro, ki jo je dosegel Dežman kot zmagovalec.
V mlajši kategoriji, kjer so kolesarji skupaj privozili čez cilj, je bil Lenarčič 12.
Veliko zmagoslavje pa se je zvečer v Lonjerju sprevrglo v osuplost in gnev zaradi zločinskega napada fašističnih provokatorjev, ki so le nekaj ur prej z drogovi, kamenjem in ob divjem kričanju napadli in ranili demokratične vaščane in jili pahnili v najtemnejše obdobje naše zgodovine. Ljubljanski kolesarji, ki branijo barve slovenskega kolesarjema kluba Adria, so bili neme priče posledic divjanja fašističnih škvader in na avtomobilu jun je ostal spomin na kamenje, ki je bilo namenjeno vaščanom, ki so se branili pred vdorom črmh pretepačev v Lonjer.	......
VRSTNI RED: 1. Dežman (Adria), ki je 54 km dolgo progo prevozil v 1.14’ s povprečno hitrostjo 43,.84 km na uro; 2. Hafner (Adria) v istem času; 3. Pavero (Cividalesi) po 2’; 4. Bravin (Stil lux); 5. Na-scig (Cormonese); 16. Poropat (A-dria) vsi v istem času.
EKIPNA LESTVICA: 1. Adria 34 točk. 2. Cividalesi 28. R. Pečar
meniti Sama Kokoravca, ki je prejšnji teden osvojil tretje mesto na kadetskem evropskem prvenstvu in se je tudi na tem tekmovanju odlično izkazal. Dosegel je absolutno najvišjo oceno med vsemi nastopajočimi kotalkarji. Poleg Sama je prvo mesto osvojil tudi njegov brat Mojmir Kokorovec v kategoriji a-materjev. Drugo mesto pa so osvojili Nicoletta Sossi (državne mladinke), Mauro Renar (seniorji) ter Federica Suban (amaterke). Na žalost pa klubskim tovarišem tokrat ni mogel priskočiti na pomoč v borbi za kolajne, deželni prvak mladinske kategorije Damjan Kosmač, ki je ravno med tednom zbolel. Vsi omenjeni poletovci so sc uvrstili na državno prvenstvo Ul SP. Na prvenstvu je nastopilo skupno skoraj 150 kotalkarjev ter sedem društev iz dežele. Poleg Poleta so tekmovali tudi kotalkarji PD Vipava iz Peči, ki so osvojili končno 6. mesto. Zmagalo je društvo Roli S. Marco iz Pordenona, ki se je predstavilo z izredno številnim zastopstvom. Na drugem mestu je Scating Club prav tako iz Pordenona, na tretjem pa ŠD Polet. Nad organizacijo tekmovanja so se pohvalno izrazili tudi sodniki pod vodstvom g. G. Ortellija iz Bologne.
KONČNE LESTVICE
AMATERJI
FANTJE: 1. Mojmir Kokorovec (Polet) 108.00 točk.
DEKLETA: 1. Sonia Borgobello (SC Pordenone) 113,50 točke; 2. Federica Suban (Polet) 112,60; 4. Tanja Peteani (Vipava - Peč) 102,65;	5. Helena Sosič (Polet)
101,25; 6. Tatjana Kokorovec (Po-
let) 97,25 ; 7. Tatjana Malalan (Polet) 89,30.
DRŽAVNI MLADINCI UISP FANTJE: Gian Paolo Di Marco (Roli S. Marco PN) 221,70 točke.
DEKLETA: 1. Annalisa Marelli (Ronchi) 245,85; 2. Nicoletta Sossi (Polet) 236,70.
SENIORJI
FANTJE:	1. Samo Kokorovec
(Polet) 428,95; 2. Mauro Renar (Polet) 378,15.
DRUŠTVENA LESTVICA 1. Roli S. Marco Pordenone 291,60 točke; 2. Scating club Pordenone 211,50; 3. ŠD Polet 163,50; 4. Sca-i ting club 80 Latisana 109,12; 5. ! Ronchi 67,04 ; 6. PD Vipava - Peč ' 17,44; 7. APAP Pordenone 13,70.
			
r	i i|		T~ } ej
1. —	1. Docente	X
	2. Scam	1
2. —	1. Acceso	X
	2. Sinicca	2
3. -	1. Rabacal	1
	2. Emedio	1
4. —	1. Bannnas	1
	2. Re Nero	2
5. —	1. Betlanolu	X
	2. Biga	2
6. -	1. Aquilotto	X
	2. Capmtnclla	1
KVOTE		
12 -	10.596.000 lir	
11 -	375.000 lir	
10 -	35.000 lir	
X 2
Nova inačica Ferrarijevega bolida
MARANELLO — V mehanični delavnici avtomobilske hiše Ferrari so včeraj predstavili zadnjo inačico u-spešnega bolida turbo 126 C. Novo
Ferrarijevo vozilo, 126 C3, bo najbrž nastopilo že na Veliki nagradi Velike Britanije v Silvestrom, in bo zamenjalo prejšnji model 126 C2. ki je pravkar zmagal na VN Kanade.
KOŠARKARSKI TURNIR
Brumen in Splidial na stadionu «1. maj»
Včeraj se je na stadionu «1. maj» pričel košarkarski tečaj, ki ga vodita priznana strokovnjaka Splicbal in Brumen. Na prvem treningu je bilo prisotnih 33 mladih košarkarjev in 7 trenerjev. Verjetno se bo število košarkarjev v naslednjih dneh še povečalo, kajti pridružili se bodo še tisti, ki imajo te dni malo maturo.
ste 17 (1:2), Moschioni 2 (0:2), Esotti 5 (3:8).
SODNIKA: Vatovec in Tavčar
SGT - Radenska 93:84 (38:36)
RADENSKA: Ban 22 (4:4), Maver 3 (1:3), Čuk (0:3), Klobas 18 (0:1), Furlan 2 (0:5), Race 8, Čok 4, Kneipp 17 (7:14), Jankovič, Štoka 6 (2:4).
SGT: Ruaro, Dudine 8 (4:15), Calzorali, Giraldi 30 (6:9), Sala, Černe 6 (0:3), Zorzin 2, Giraldi,
V S. Giorgiu di Nogaro
Med nagrajenci Ivan Furlanie in Ivan Peterlin
V občinski sejni dvorani v Š. Giorgiu di Nogaro je “bil v nedeljo dopoldan redni obč: ni zbor domačega ženskega odbojkarskega društva Sangiorgi-na. Zadnjih pet let ob tej priložnosti nagradijo tudi po dva najzaslužnejša trenerja v deželi, dva najobetavnejša mlada odbojkarja ter enega sodnika. Poleg domačega trenerja Gina Zampierona je bil deležen tega laskavega priznanja tudi prof. Ivan Peterlin za izredno uspešno delo pri Slogi z mladimi odbojkaricami in odbojkarji. Med sodniki je dobil priznanje «Mesta S. Gior-gio» Giovanni Grossi iz Vidma. med mladimi odbojkarji pa Marco Rovere, igralec «un-der 15» tržaškega Interja 1904 ter Stefania Gerolamo prav tako mlada odbojkarica iz Fiume Veneta. Med novinarji so priznanje prejeli Augusto Re David (Rai 3), Franco Te-renza (Telefriuli), ter dolgoletni sodelavec Primorskega dnevnika Ivan Furlanič.
VIDEM — Kaže. da so dosegli sporazum, po katerem naj bi odložili izplačilo za prestop brazilskega asa Žica k videmskemu prvoligašu.
Maranzana 30 (14:22), Simeone 7 (5:7), Mami 2 (2:3), Janousek 8 (2:5).
SODNIKA: Pittana, Romano.
FINALE ZA 1. MESTO Inter 1904 - SGT 76:64 (43:39)
INTER 1904:	Micol 14	(2:2).
Brandolisio. Furlan 12 (2:3). Pa-scon 4, Parigi 21 (1:1), D’Este 10, Moschioni 15 (1:3), Esopi.
SGT: Dudine 2 (2:3), Calzolari, G. Giraldi 10, Sala, Černe, Zorzin 2, Maranzana 26 (16:20), Simone 6 (0:1), Magrini 8 (4:5), Janousek 10 (4:4), F. Giraldi.
SODNIKA: Romano in Gherlani FINALE ZA 3. MESTO
Ali Starš — Radenska 93:70 (41:26)
ALL STRS: Poretti 24 (4:8), Po-tocco 8 (2:2), Gimona 10 (0:3). Trani 8 (4:7), Sossi 2. Marizza 12, Cau 7 (3:6), Peretti 16 (4:4), Sol-lazzo 4.
RADENSKA: Ban 10. Maver 8 (2:2), čuk. Klobas 28, Furlan. Race 2, čok 12, Kneipp 2 (2:2), Štoka 8 (2:2).
SODNIKA: Pittana in Romano
Najboljši strelec turnirja je bil Maranzana (SGT) s 56 točkami pred Klobasom (Radenska), ki jih je zbral 46. Kot najboljša igralca so trenerji izbrali Klobasa in Po-rettija (Ali Starš).
MOSKVA — Med spartakiado je Sovjet Vasilij Gričenkov z .znamko 17,55 m izboljšal sovjetski rekord v troskoku. Na istem tekmovanju je Vareri Sereda preskočil 2,35 m.
OBVESTILA
]
j
Jadralni klub ČUPA
priredi tri tečaje za jadralce na deskah za mladino, in sicer od 27. junija do 1. julija, od 4. do 8. julija in od 11. do 15. julija. Tečaji so brezplačni, potreben jc le vpis v jadralni klub ČUPA. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI — Ul. sv. Frančiška 20, od 9. do 14. ure do jutri, 22. t.m.
* * *
TPK Sirena
prireja tritedenske jadralne tečaje v razredu optimist za otroke od 8. do 14. leta starosti, ki dobro plavajo. Tečaji bodo od 27. junija do 11. julija in od 25. 7. do 31. 7.
Za vpisovanje in informacije ob delavnikih od 11. do 14. tire na ZSŠDI, Ul. sy, Frančiška 20. ob nedeljah pa na terenu v Barkov-ljah od 9. do 12. ure do vključno 26. junija.
HiiiiiiirniiutimimiiiHMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiMiiiiiiimtHiimniiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiia
KONEC ŠAHOVSKE INTERLIGE PRIJATELJSTVA
Tržačanom končna zmaga
Openski Polet se je uvrstil na osmo mesto
IDRIJA — V organizaciji šahovskega društva Gorica se je v nedeljo v športni dvorani v Gorici nadaljevalo in zaključilo tekmovanje v šestem krogu šahovske inter-lige prijateljstva, v kateri je sodelovalo 15 štiričlanskih ekip, osem iz slovenskega Primorja, pet iz Furlanije-Julijske krajine in dve iz avstrijske Koroške.
Šahovska interliga je letos pote kala po švicarskem sistemu devetih kol. Prvih pet kol so ekipe odigrale v začetku junija v Solkanu, naslednja štiri kola pa v nedeljo v Gorici. Švicarski sistem tekmovanja tokrat ni ustrezal šahistom, saj so bile ekipe, z izjemo Trsta, izredno izenačene in je šele seštevek točk po Buholsovem sistemu določil končni vrstni red ekip. Prav zato bodo morali organizatorji v naslednjem krogu šahovske interlige določiti nov sistem tekmovanja, ki je že od leta 1972 najbolj množično tekmovanje šahistov treh sosednjih dežel in prispeva k nadaljnjemu utrjevanju prijateljstva šahistov db meji.
Šahisti Trsta so tudi v zadnjih srečanjih pokazali najbolj učinkovito igro in so zasluženo že četrtič zmagovalci v šahovski interligi. šahisti Kopra in Idrije pa so z uvrstitvijo na drugo oziroma tretje mesto ponovno potrdili, da še vedno sodijo v vrh primorskega šaha.
Nekaj rezultatov: 1. Trst 30 točk, 2.Koper 22, 3. Rudar Idrija 20, 4. Nova Gorica (prva ekipa) 19 točk, od 5. do 8. mesta Polet Opčine, Tolmin, Slovenska športna zveza Celovec in Ilirska Bistrica, vse ekipe po 18.5 točk, od 9. do 12. mesta Finchenstein, Sežana, Gorica in Nova Gorica (druga ekipa) vse po 17,5 točk, 13. Costalunga 16, 14. Izola 12,5 točke in 15. železničarsko športno društvo Opčine 6 točk. Prvih šest ekip je prejelo pokale, Ki so jih poklonile goriške ustanove, pokal Primorskega dnevnika je za 5. mesto prejela ekipa Poleta z Opčin. Vse ekipe pa so prejele spominske diplome primorske šahovske zveze.
Silvo Kovač
•ll*■l■•••llllllll«llllllllllllllllllnvrlllll■llllllllllll•lll>lll■llllll|||■l|l||••••llll•lClAllAlllalllllllll«lll•lll■l>■>>>■>llllllllllll■ll*lll**<la*|al*v*llla*llllllllvllll**Blv*all*lfllal**>l>l*ll**9****llll*lft*l*|,l**a*ll*l*■*l*allllllll**llllllllll••llllllllll•ll!Mllllll•llnllllllllllllllllalIlllllll•lll,l•l«lllll,lll|l||l,,■■■l•
NA TURNIRJU DOMA <A. BUDAL* V PRIREDBI ŠD JUVENTINA
Med 6 klubi najboljši OK Bled pred Salonitom iz Kanala
V soboto je bil v štandrežu II. turnir Doma «Andrej Budal», ki so se ga udeležila najboljša moštva iz Slovenije. Nastopilo je kar 6 odbojkarskih klubov, razdeljenih v dve skupini. Prvo mesto je osvojila ekipa z Bleda, ki pa se je morala pošteno potruditi, preden je v finalni tekmi strla odpor OK Salonit iz Kanala. Za presenečenje je poskrbel OK Izola, ki je z bojevito igro zasedel tretje mesto pred sicer dobro razpoloženo ekipo iz Bovca. Letos nas je razočaral OK Kamnik, saj je delil komaj 5. mesto z Juventino (spomniti se moramo, da je moštvo iz Kamnika že dvakrat osvojilo ta turnir). OK Bled je letos prvič nastopal in sodi že med najkvalitetnejše skupine moških članskih ekip v deželi.
Za prvo skupino so organizatorji turnirja izbrali sovodenjsko igrišče, ker bo prav v tej občini čez nekaj dni otvoritev nove telovadnice. V tej skupini so bili OK Salonit iz Kanala, OK Izola in OK Kamnik. Vse tekme so bile zelo izenačene. Zmagala je ekipa iz Kanala, ki je najprej odpravila moštvo iz Kamnika, Kanalčani pa so v odločilni tekmi marali celo prepustita set Izolča-
nom, ki so presenetljivo premagali Kamnik, ki igra v višji ligi. Vrstni red: 1. Salonit Kanal, 2. Izola, 3. Kamnik.
Druga skupina je igrala na odprtem igrišču Doma «A. Budal* v Štandrežu. Škoda, da je veter oviral potek tekmovanj. Premoč moštva z Bleda je bila očitna, saj ta ekipa nastopa kar v 1. zvezni jugoslovanski ligi - skupina zahod, kar nekako odgovarja naši A 2 ligi. Tudi ekipa iz Bovca se je dobro odrezala in si tako z zmago zagotovila možnost osvojitve 3. mesta. «Belo-rdeči» niso igrali najbolje. Igralci so bili precej utrujeni, saj so se prejšnji dan udeležili turnirja v Gorici za pokal Petra Špacapana. Poleg tega sta manjkala dva ključna i-gralca, Orel in Černič. Vrstni red: L Bled. 2. Bovec. 3. Juventina.
V večernih urah sta bili na sporedu finalni tekmi. Najprej sta se pomerila Izola in Bovec. Tekma je bila zelo živahna, prevladala pa je izredna borbenost in požrtvovalnost Izolčanov. V zadnji tekmi je ekipa z Bleda v začetku podcenjevala nasprotnika, tako da je bilo stanje v prvih dveh setih izenačeno. Odtlej pa je moštvo z Bleda pokazalo vso
svojo izkušenost in tako osvojilo končno zmago. Sledilo je nagrajevanje ekip, nagrajeni pa so bili tudi igralci in trenerji Juventine. Posebno nagrado so prejeli tudi trenerji nastopajočih ekip. ŠD Juventina se ob tej priložnosti zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspehu in organizaciji tega turnirja. Izidi:
1.	SKUPINA
Salonit Kanal - OK Kamnik 2:0 (15:6, 15:12); OK Kamnik - OK Izola 2:1 (17:15, 3:15. 11:15); OK Salonit OK Izola 2:1 (15:17, 15:12, 15: ril)
2.	SKUPINA
OK Bled - Juventina 2:0 (15:8, 15:5), OK Bovec - Juventina Belca 2:0 (15:10. 15:9). OK Bled - OK Bovec 2:1 (15:13. 12:15, 15:4)
Finale za 3. mesto: OK Izola - OK Bovec 2:1 (15:11. 12:15, 15:10)
Finale za 1. mesto: OK Bled - Salonit Kanal 3:1 (15:11, 13:15, 15:5) POSTAVE
OK BLED: Zapan, Torkar, Ferjan, Rešek, Urdih, Petriček. Roma-hazi, Divjak.
OK SALONIT: Vidic, Zakropič, Urvočič, Rogor, Testen, Lenardič, Hvalica, Jurečič, Munik, Možnik, Slapevih.
OK IZOLA: Kapel I., Kapel II., Jakomin, Pesič, Frankovič, Jankovič, Jovič, Mitrusevski.
OK BOVEC: Gašperšič, Marka, I-stenič, Žorč, Dela Bianca, Kravanja, Mlekuž, Borja. Arcet, Štrukelj.
OK KAMNIK: Tadič. Strajhar, Kaizer, Drolc, Frontini, Novak, Matjan, Hribar I., Hribar II., Slabanja, Škorjanc. Onolnar.
ŠD JUVENTINA: Malič. Plesničar, Petejan. Černič, Mučič, Faganel, Lavrenčič, Jarc, Juren.
I. Plesničar
V MINIODBOJKI
Tudi Slogiiu1 igralke na državno prvenstvo
Danes odpotujejo v Arezzo, točneje v Cordono. mlade Slogine igralke, ki bodo od jutri dalje nastopile na državnem odbojkarskem finalu za peto «Trofejo Tb-polino». Sloga si je pravico do nastopa na državnem in letnem prvenstvu zagotovila z osvojitvijo tržaškega pokrajinskega naslova in tako bo tudi letos prav to naše slovensko društvo že tretjič bra-
nilo ugled odbojkarskega Trsta na vsedržavnem finalu miniodbojke. Gre vsekakor za nov, lep uspeh našega društva z Vzhodnega Krasa, ki že nekaj let veliko naporov in skrbi posveča prav najmlajšim vrstam. Mlade slogašice Katja Granier. Karmen Guštin, Sonja Guštin in Manica Maver so se povsem zasluženo prebile do uspeha, saj niso na tržaškem delu mi-niodbojkarskega prvenstva naletele na enakovredne nasprotnice in so znale predvajati daleč najboljšo in najbolj zrelo odbojko. (INKA)
Turnir Našega prapora
Danes se bo v Gorici pričel prvi notranji turnir Našega prapora, ki se ga udeležijo igralci, rekreativci in navijači tega športnega društva z vznožja Brd. Spored je naslednji:
DANES: 19.30: Tilda - W. So-šol; 20.30: Pintar - V. Primožič; 21.30: W. Sošol - V. Primožič.
JUTRI: 19.30: Tilda V. Primožič; 20.30: Tilda - B. Pintar; 21.30: B. Pintar - W. Sošol.
Vse tekme bodo na odprtem igrišču v Dijaškem domu.
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek
TRSI Ul. Montecchl 6. PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TU 460270
Podružnico Gorica, Drevored 24 magglo 1
Tel. (0481) 83382 (85723)
Naročnino
Mesečna 9.000 Ir — celoletno 108.000 lir
V SFRJ številko 6.00 din, za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din za organizacije in podjetja mesečno 140.00 letno 1400,00 din.
Pottnl tekoči račun za ltall|o Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 LJubl|ano
Gradišče 10/11. naa., teieron 223023
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., vIS. 43 mm)
39.000 lir. Finančni 1 500, legalni 1.500, osmrtnice po formatu, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 300 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%, IVA 18% Oglasi iz dežele Furlanije - Julijsko krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
I J , član italijanikal J ■■	zvez* časopisnih [
21. junija 1983 Odgovorni urednik Bogo Samsa
Izdajal In tiske I
založnikov FIEG
PO SOBOTNIH SPOPADIH MED PALESTINCI V DOLINI BEKAA
POGLABLJA SE SPOR V PALESTINSKIH VRSTAH JASER ARAFAT JE ODKRITO OBTOŽIL LIBIJO
Napad na «Al Fatahove» položaje je sprožil libijski oklopni bataljon - Pri Damasku ranili Arafatovega sodelavca Abu Šarifa
DAMASK - Vodja PLO Jaser Arafat je v intervjuju za neko britansko televizijsko agencijo navedel, da so težke spopade med sprtimi palestinskimi skupinami sprožile enote nekega libijskega o-klepnega bataljona, ki so skušale prodreti v oporišča «A1 Fataha». Palestinci so bili primorani odgovoriti na napad, vso noč pa so bili med hudimi spopadi priča «u-mazani vlogi* libijskih vojakov v Libanonu.
Arafat je tudi povedal, da je sedaj položaj pod kontrolo njemu zvestih sil. Pozval pa je vse libijske vojake in častnike ter libijsko ljudstvo, naj ne pristane na tako umazano vlogo v napadu na palestinsko revolucijo. Po njegovih besedah, je libijski in uporniški napad «nož v hrbet Palestincem*, ki pa so ga uspešno odbili.
Arafatov optimizem pa ne potrebujejo vesti, ki prihajajo z bliž-njevzhodnega prizorišča. Pripadniki
Arafatu sovražnih palestinskih skupin so v nedeljo ranili enega najbližjih Arafatovih sodelavcev polkovnika Abu šarifa in njegovega 15-letnega sina. Predvsem libijski voditelj Gadafi se kot kaže ne more sprijazniti z Arafatovim zavračanjem radikalizma in iskanja realnejših poti za rešitev bližnjevzhod-nega vprašanja. Med palestinskimi skrajnimi skupinami je Gadafi do-bil_ plodna tla za svoje geslo (doseči vse, ali pa nič*. Palestinska in z njo arabska neenotnost kot vedno pa služita predvsem interesom Izraela, ki se lahko upravičeno mane roke, saj sedaj prehajajo v ozadje vprašanja o izraelski vojaški prisotnosti v Libanonu.
Nič čudnega torej, da že od nedelje zaseda v Damasku pod vodstvom Jaserja Arafata centralni komite cAl Fataha*. Trenutno niso še znani sklepi zasedanja, a po dosedanjih izjavah Arafatovih najtesnejših sodelavcev je na dlani, da
NOVE ARETACIJE PO VSEJ DRŽAVI
Spregovorila sta nosilca preiskave proti kamori
Za vpletenost Ema Tortore več dokazov kot zgolj pričevanje «skesanih» teroristov
NEAPELJ — Sodnika, ki sta pred dnevi podpisala 856 zapornih nalogov za, domnevne pripadnike (nove organizirane kamore* Raffaela Cu-tola. in kakih trideset sodnih sporo-ročil, ki še niso bila vsa razdeljena, Felice Di Persia in Lucio Di Pie-tro, sta včeraj prvič stopila pred javnost, ko sta privolila v kratko srečanje s skupino .časnikarjev.
(Najlepše, kar sem doslej prebral v časopisih, je bil kompliment enega od vaših kolegov,* je dejal Lucio Di Pietro, «ki je zapisal, da sta najini imeni jamstvo za resnost te preiskave.* Poudaril je tudi široko sodelovanje vseh kolegov sodnikov in sil javne varnosti ter dejal, da gre za izredno obsežno delo, ki še ni niti zdaleč zaključeno. Felice Di Persia, ki se je v preteklosti med drugim ukvarjal s primerom Semerari in s preiskavo o teroristični organizaciji (Nuclei armati proletari* pa je dodal, da imata s kolegom vsakodnevna srečanja s (skesancema* Barro in Pandicom, ki da odlično sodelujeta.
Sodnika sta tudi povedala, da je vpletenost Enza Tortore v tej preiskavi presenetila vse in tudi nje same. Kljub temu, da so bili v njegovem primeru izredno oprezni, sedaj lahko mirno zagotovijo, da na njegov račun obstaja mnogo več j kot le izjave (skesanih* kamoristov. j Podrobneje pa seveda o tem nista I hotela spregovoriti. Na vprašanje J o tem, kako da so znanemu neapelj- j skemu pevcu in (kralju scenegia-1 te* Mariu Meroli naslovili le sodno sporočilo, sta sodnika dejala, da I nista prišla do dokazov, ki bi upravičevali njegovo aretacijo. Za konec pa sta sodnika izključila, da' bi v okviru njune preiskave prišli do kakih novih spoznanj o zadevi i Cirillo,
Sodnika sta torej poleg 856 zapornih nalogov, podpisala tudi vrsto sodnih sporočil, za katera se je izvedelo, da so naslovljena med dru- j gim tudi na neapeljskega pevca Ma- j ria Merolo, na bivšega župana me- j steca Giugliano v Kampanji, Giu-1 liana Granato, ki naj bi odigral ze- j lo pomembno vlogo v pogajanjih z : Rdečimi brigadami za osvoboditev Čira Cirilla, in še na štiri odvetnike.
Karabinjerji pa so medtem aretirali še nadaljnjih osem oseb iz seznama 856 obtoženih sodelovanja pri «novi organizirani kamori*. Dve osebi sta bili aretirani v Trstu, ena v Turinu, tri v Reggio Calabrii in dve v Catanii.
Pravosodno ministrstvo je v zvezi s preiskavo proti kamori izdalo sporočilo, v katerem pravi, da že obstaja zakonski osnutek, na osnovi katerega bi določila, ki veljajo za (skesane* teroriste raztegnili tudi na (skesane* pripadnike mafijskih in kamorističnih organizacij. Predčasen razpust zbornic je sicer preprečil, da bi vlada razpravljala o osnutku, zato ga bodo znova predstavili po ponovnem odprtju parlamenta. Pravosodni minister Dari-da še dodaja, da je osnutek sestavljen iz enega samega člena, ki predvideva zmanjšanje kazni za skesance, ki sodelujejo s sodstvom za tretjino do polovice zaporne kazni.
se bo «A1 Fatah* odločil za odločno akcio proti upornikom*. Dosedanje kompromisne rešitve so bile namreč le začasne, prej ali slej je prihajalo do novih razhajanj. Palestinci pa rabijo v tem trenutku vse sile v težkem političnem in vojaškem boju proti izraelski a-gresiji, da si ne morejo privoščiti razpršitev sil za zamudno reševanje notranjih sporov.
Bržkone pa bodo predhodno skušali dokazati disidentom, da so le nebogljeno orodje v rokah interesov raznih radikalnih arabskih držav. Vsekakor ni Arafatova naloga lahka. PLO preživlja enega najhujših obdobij od svoje ustanovitve. Zmerne sile PLO naklonjene Arafatovi politiki so do sedaj poka zale precejšnjo mero strpnosti, po zadnjih dogodkih, med drugim so baje disidenti ugrabili več borcev «A1 Fataha*, pa je tudi te strpnosti lahko konec, da bi bil kompromis iz čustvenih razlogov nemogoč.
Vsekakor pa je Jaser Arafat še vedno prepričan, da mu bo uspelo rešiti tudi ta zaplet. Bodri ga sporazum, da je večina Palestincev na njegovi strani.
BUENOS AIRES — Neki argentinski sodnik je ukazal zapreti tri policijske agente, ki so osumljeni, da so ubili dva peronista. To je prvi takšen primer v sedmih letih vojaške diktature v Argentini.
Izvežbani psi tudi za gluhe
LONDON — Da psi vodijo slepce, je splošno znano. Da pa so psi lahko v konkretno pomoč gluhim o-sebam, je povsem novo. Gluha zakonca James in Izabel Chapman sta te dni prevzela iz šole za specialistično vzgojo psov črnega Labradorca, ki ju opozori na vsak (zanimiv* zvok. Labradorec razločuje otroški jok, klic na pomoč, zvonenje pri vratih, trkanje, «klic» budilke in celo pišč vrelega lonca. Pes se v takih primerih ne zadovolji s tem. da zalaja, temveč stopi do najbližje osebe in jo vodi k viru zvoka.
Klavrna nacistična družabna igra
BONN — Antisemitizem v Zvezni republiki Nemčiji prihaja na dan tudi v bednih primerih kazanja
NAJVECJA PRIREDITEV ITALIJANSKE NARODNOSTI
V nedeljo zaprli «Koprska srečanja»
Srečanjem je letos prisostvovalo nad 12 tisoč gledalcev
KOPER — S slovesnostjo na Titovem trgu. na kateri so nastopili tudi Slovenska folklorna skupina iz koroške Globasnice, madžarska folklorna skupina iz Lendave, ukrajinska folklorna skupina iz Prnjavorja in italijanska iz Štivorja (obe iz Bosne in Hercegovine), madžarski orkester iz Zalaegerszega, pevski zbor Lino Mariani iz Pulja in koprski ansambel «Priraorski fanti*, so zaključili največjo tukajšnjo prireditev pripadnikov italijanske narodnosti — (Koprska srečanja*.
Na kulturnih prireditvah in športnih tekmovanjih je sodelovalo več kot 1000 izvajalcev iz štirih držav — pripadnikov osmih narodov. Srečanjem je prisostvovalo doslej največ gledalcev (po neuradnih podatkih okoli 12 tisoč), kar je ponovno potrdilo politiko sožitja večinskega in manjšinskega naroda in prijateljstva med narodi nasploh, ki ga želi negovati tukajšnje prebivalstvo ob meji. (bš)

OBISK DE CARLUA V MEŠANIH PODJETJIH
Podjetjem na nerazvitih področjih priznati ugodnosti zakona št. 35
Deželni tajnik PSI Bravo je pred delavci opozoril na odprto vprašanje zaščite slovenske skupnosti
Bdvši podpredsednik deželnega odbora Franco De Carli si je ogledal mešana in manjšinska podjetja v o-brtniški coni v špetru Slovenov pri Čedadu. De Carli ja, ki je kandidat PSI za poslansko zbornico, so spremljali visoki predstavniki socialistične stranke videmske pokrajine, ki so hkrati tudi vidni zastopniki oblasti in ustanov. Tako so si skupno s kandidatom za parlament podjetja Veplas, Hobles in Beneco ogledali predsednik videmske trgovinske zbornice Bravo, podpredsednik deželnega odbora Zanfagnini, pred sednik čedadske industrijske cone Jacolutti, župan občine špeter Ma-rinig in tajnik PSI v Čedadu Pasta.
De Carli je pokazal veliko zani-
manje za proizvodni postopek in za poslovne uspehe podjetij. Poudaril je obvezo, da se po volitvah nadaljuje te v sedanji mandatni dobi izkazovana skrb v korist manj razvitih področij, kar z drugimi besedami pomeni, da bodo morala biti podjetja, ki delujejo v manj razvitih območjih, deležna ugodnosti deželnega zakona št. 35. ki zagotavlja posebne finančne podpore.
Predsednik trgovinske zbornice Bravo je opredelil družbeni in gospodarski pomen, ki ga imajo podjetja na takšnem nerazvitem področju kot so Nadiške doline. Dejal je, da se v njih zaposluje domača delovna sila, v konkretnem prime-
ru mlada domača delovna sila. Bravo, ki je tudi deželni tajnik PSI, je ob tem opozoril na še vedno odprto vprašanje zaščite slovenske narodne skupnosti.
Gianni Bravo je govoril tudi o uresničevanju nedavno tega sprejete pobude, da svetu predstavijo proizvode «made in Friuli*. V skladu s to pobudo bodo prihodnji teden prišle v Videm gospodarske delegacije Kanade, Avstrije, Nemčije in češkoslovaške.
«Ni dovolj samo proizvajati, potrebno je tudi prodajati,* je dejal Bravo poslušalcem, ki so potem bili v mešanih podjetjih zaposleni Beneški Slovenci, (gv)
rasne nestrpnosti. Sodstvo je namreč v teh dneh sprožilo preiskavo o neki igri, ki spominja na znano (človek ne jezi se», v kateri je v sredinskem polju Davidova zvezda ob vrhovih zvezde pa so imena nacističnih uničevalnih taborišč.
RIM — V sporu zaradi posesti borne zapestne ure je bil včeraj v Rimu ubit 22-letni somalski državljan Mohamed Jus Hildid. Morilec je po trditvah očividcev Hil-didov sonarodnjak, policija pa ga ni še izsledila.
Svojevrsten rekord
BONN — Človeška norost ne pozna meja, da lahko doseže (slavo*. V ZRN je 38-letni Manfred Jetzki potolkel vse dosedanje rekorde, ko je nepretrgoma igral na «flipperju» kar 101 uro.
Olof Palme v Jugoslaviji
BEOGRAD — Predsednik švedske vlade in predsednik socialno -demokratske stranke Olof Palme s soprogo je dopotoval na uradni obisk v Jugoslavijo. Na beograjskem letališču ga je sprejela in pozdravila predsednica ZIS Milka Planinc. Včeraj so se v palači federacije v Novem Beogradu začeli uradni jugoslovansko - švedski razgovori med Palmejem in Milko Planinc. Premier Palme se je sestal tudi s predsednikom IS Skupščine SR Srbije Branislavom lkoničem, sinoči pa je Milka Planinc priredila slavnostno večerjo na čast gosta iz švedske. Olof Palmeja bodo med bivanjem v Beogradu sprejeli še predsednik predsedstva Mika Špiljak, predsednik predsedstva CK ZKJ Mitja Ribičič in predsednik predsedstva zvezne konference SZDL J Jovan Dejanovič. Med bivanjem v Beogradu bo premier Palme govoril tudi na 6. konferenci UNCTAD.
Ob začetku uradnih pogovorov sta Milka Planinc in Olof Palme medsebojne odnose ocenila izredno ugodno in obenem izrazila pripravljenost za njihovo razširitev. Predsednik švedske vlade je posebej poudaril, da je za razvoj takšnih odnosov izredno pomembna tudi prisotnost 50 tisoč jugoslovanskih delavcev na Švedskem. (Jugoslovani uživajo velik ugled na Švedskem,* je med drugim poudaril Olof Palme, (dd)
160 izletnikov Primorskega dnevnika na obisku pri gradiščanskih Hrvatih
V nedeljo zvečer nekaj po predvideni uri, se je vrnila v Trst skupina 160 izletnikov Primorskega dnevnika na Gradiščansko in na Dunaj. Pot je izletnike vodila skozi Slovenijo s kosilom v Radencih, preko mejnega prehoda Kuzma v Prekmurju naravnost v glavno mesto dežele Gradiščanske (Burgen-land) Žel jezno (Eisenstadt), in do turističnega naselja Purbach ob severnem delu Nižiderskega jezera, kjer je bilo prenočevanje ves čas bivanja v Avstriji.
Osrednji namen izleta je bil seveda obisk pri gradiščanskih Hrvatih, ki prav letos in v teh poletnih mesecih praznujejo 450-letnico svoje naselitve na Gradiščanskem. Izletnike je v četrtek, to je dan po poznovečernem prihodu v Purbach, sprejel in potem vodil na ogledu Gradiščanske, tajnik Hrvatskega kulturnega društva, upokojeni šolski ravnatelj g. Alfonz Kornfeind. Izletniki so si tako ogledali najprej širšo okolico Željezna, popoldne pa znamenitosti Željezna samega in končali prvi dan obiska v kraju Cindrof (Siegendorf) južno od Željezna v «osmici» enega najbolj znanih hrvaških vinogradnikov, Si-
meticha, kjer se je večerja spremenila v pristno bratsko družabnost z nagovorom predsednika Hrvaškega kulturnega društva dr. Iva Miillerja in predstavnika našega dnevnika Jožeta Korena
Naslednji dan (petek) je bil namenjen obisku Dunaja, ki je od Željezna oddaljen le dobrih 50 km, ogledu njegovih pomembnejših zanimivosti (grad Schoenbrunn, cerkev sv. Štefana in drugih) s kosilom v znanj središčni restavraciji pivovarne Goesserbrau, zvečer pa so imeli izletniki enkratno priložnost. da so v Cindrofu prisostvovali proslavi 20-letnice delovanja domačega tamburaškega društva «Tam-burizza*, ki je danes največje in tudi najkvalitetnejše med okrog 20 tamburaškimi ansambli na Gradiščanskem. Slovesnost je bila za gradiščanske Hrvate zelo pomembna. Udeležili so se je poleg krajevnih predstavnikov sam deželni glavar Gradiščanske Theodor Kery, član deželne vlade, gradiščanski Hrvat inž. Johann Karali in druge osebnosti ter predstavniki iz SR Hrvaške, iz Nemčije in seveda vsi naši izletniki, katerih prisotnost je bila v govorih kar trikrat posebej
poudarjena. Spored je izpolnil tam-buraški ansambel «Tamburizza», o-bogatil pa ga je folklorni ansambel «Kolo Slavuj*, ki ga sestavljajo zvečine na Dunaju živeči gradiščanski hrvaški študentje. Oba ansambla sta izvajala poleg gradiščansko-hrvaških pesmi in plesov tudi plese drugih jugoslovanskih narodov in izpričala presenetljivo lepo raven. Medtem ko je okrog 800 do 1000 prisotnih domačinov nadaljevalo slo; vesnost s prosto zabavo, so se naši izletniki morali žal vrniti v Purbach, toda spomin na to dvojno srečanje z gradiščanskimi rojaki je ostal vsem izletnikom v spominu kot najlepši del izleta.
Tretjega oziroma četrtega dne bivanja v Avstriji je izletnike spremljala povratna pot skozi Gradec z ogledom mesta in kosilom v znani pivovarni Puntigam, kjer je izletnikom poklonilo pivo tržaško zastopstvo Velox, ter povratkom preko mejnega prehoda Šentilj v Maribor na zadnje prenočevanje. Nedeljski dan je bil namenjen ogledu Ptuja in njegovih zgodovinskih zanimivosti z ogledom znane haloške kleti in pokušnjo vina ter seveda povratku v Trst.
PREDLOG FIRME ASTRA TECNOIMPIANTI
Proizvajati paro s srednjim pritiskom, brez pregledov ANCC za vzdrževanje, brez občasnih kontrol, brez kurjača
To je naš predlog
Za proizvodnjo pare do 2.500 kg/h pritisk 12 atmosfer
Na diatermno olje, z ali brez evaporatorja, do 6.000.000 kal/h
PRIHRANEK NA ENERGIJI NIŽJI PROIZVODNI STROŠKI
sta dva obvezna pogoja, da se lahko proizvaja po konkurenčnih cenah.
Prihraniti na energiji, bodisi termični kot električni,
pomeni razpolagati s stroji, ki nudijo čim večji izkoristek: zmanjšati proizvodne stroške
pomeni uporabiti avtomatične stroje,
za obratovanje katerih ni potrebno specializirano osebje.
Strošek za kilogram pare niha danes med 35 in 45 lirami, glede na uporabljeno gorivo.
Pri namestitvi naših naprav, ki omogočajo visok izkoristek (90%) in za katere ni potreben specializiran kur|ač* znaša strošek za vsak proizvedeni kg 20, 30 lir.
Za proizvodnjo 1.000 kg/h pare in z uporabo kurilnega olja kot gorivo, bo prihranek znašal 120.000 lir dnevno, kar znaša letno 28.000.000!!!
Zaradi tega se je na stotine velikih in majhnih italijanskih industrij opredelilo za naše naprave in sprejelo naše predloge. Dobavljamo, po naročilu, kompletne termične centrale, že pripravljene za delovanje: samo en dobavitelj, samo en odgovorni.

Naša posebnost:
para brez kurjača, para z najnižjim stroškom!!
astra tecnoiaipianti *ri
Etena Prmtdoeimo
TRST - NOVA INDUSTRIJSKA CONA, PRI OREHU - TELEFON 040/232281