Odgovorni Vrcduikl Profesor Valentin ICoušck.
Slovenske uorine pridejo vsaki četertek na svetlo: cena za cctcrtinko leta ili kr.; po pošli 1 gol. /.a plai-ilo so tudi oznanila razglasijo.
Tcca!
V CcIJi i. 'vclfciga Srpani:
Ctl izobraženja ljudstva.
(Dalje)
Prcvdarimo ga. iu nebo se nam več smelo izročenjo /.delo: de kadar delavski milioui ljudstva premeiijajo stopnjo iu ti mi-lioni poklicani bodo k spoznanju, kadar začnejo misliti ia spoznavati lloga, to jo kadar l.odo začeli premišljevati njegove dela ali naravo (uaturo), kader, siiu rekel, bo to njegova naloga; takrat bode meja med stopnjo omike euili in drugih ljudi pov>od nehala. Tadaj se poprej, kakor ta blagi hip za človeštvo mine, kteriga morebiti še mi dočakali ue borno, pri/.adeuimo poiskati, kaj je v vsakdanjim življenju v resnici narveči zapreka Ijudstvine omike. Popolno osamljc-njc, uikakoršua dotika med izobraženimi iu neizobraženimi Ijiuimi ia nasiedck tega osamijo nja, tega odiočeuja je zaničevanje, ponižanje, kteriga sini začcikaiua opomnil. Od uamvanja slopimo v resno življenje, ua primere. Vladarstvo ima blagor pred očmi, za-! šole, v kterih sc ljudstvo uči brati, .-••kazal siut že, kakošui korist prosti, ua • Lio invczr.ni človek iz branja dobiva in kaj rc. 'že ni pač kaj ha«oovitiga brali Tode, rii se more s samim branjem i/.obražiti? Ivi-I::*!ror nc. Ali vincrtvšh čerkah zaperte mi-:Iij;ovore tako živo k človeku, kakor ?.e ::•: vccpljujejo i/, vzajemnosti z izobraženimi ijitthai? Ilazgovarjajoc se si jih privlasli-va po tnalo, vpera se razmahi jih, iu če jih »te r.-•.ume, n:u ji. t izobraženi človek razja-:. !vi nail četi: Jvomi, mu iv.obrr.žcut dvcin-' :.ie. :.*:i prepričanje vterduje. .'.ko • :.i kaj pred um pojavi, kar ntu slabo o. ;\:nc preseže, :r a izobraženi človek pot ra -.uiaeuja naravna, ga vodi iu rosi tako "•Mri in raz ve« i ri. To pa ui mogoče z v■ rrivimi čerkami. i•:.:č ziluhani. IIes je, •
j o krit v čer I;;.....o je, v bukvah; na
r.- ./.<•!..\./.oniga je. brez vzajemnosti z i/.-o:.raženiir.i ljudmi blago z deveterimi vratni: zaiJjcitci.o, od kterih on nima ključa.
Mislimo si človeka z bistro glavo, k: zna brati iu ki ima železno voljo, noj bi sam po sebi brez utičaja (Eiuliuss) iu ptojc pomoči si kake znanosti privlastii; zapert sedi z bukvami vred, nevedoč, s klerimi bi pričel. Tukaj se mu že pokaže potreba p tujo pomoči. Ali recimo, dc ima zaznamovali rc*i branja, lo je. dc ve, kako slede dela, kiere peljejo h kaki vednosti, poiCM, de ima pra-v orodno (logiseh) sostavo: ali bo, ko i/, to zapero pride, dcslravuo si je siino veiiko prizadjal, ali bo, prašaiu dovolj jak, postavim, slovnico v aiodroslovsko-ciimotogiškim duhu, matematiko ali ktero koli vedno.-*; •»»>-poluama učiti? Nikakor ne. Ve* zme.van bo m :io bo zual ue sebi ue kontu drugiiui kaj razložiti, nobene prave vednosti, uobeniga praviga prepričanja ue bo imel. To do. •vi jo edino mogoče po vzajemnosti z izobraženimi ljudmi, po boju iu borenju vla ii liga uata, z zasledovanjem misel Ijmistvinio, razsuje-vaujcm vlastuiga mueuja memo piejiga, Lar izobražeuje zadene. Vzajemnost z izobraženimi ljudmi je tadaj poleg umetnosti branja edina šola za. neizobraženima čio
(paljc sledi.)	^.V. : tov.)
K!o sc včselujem. prepriča ši ::c, .! >-venski duh lak krepko :;e oživlja, da .]".»:.-veni i/, jczcrolctni^a spanj." so zdrv;.:Ijrj ii. ziairaj svitiejši iskro •v«.;:- . i,:..--.v . usta i.ogaajajo; paseroo mi od	.1 p..:..k£.ka-
je. de itnan: pcrložuost dr:. ;i... u.: >rr.d-caai. ia rodoljubno posebno izvor: Llu olcvca>ko uiacialuo: ti ocrnorcča.i.
r.aš lepopisatelj iu uckclj leni v c. k. normalni šoli v Te .'sta Jovr.u jjovc ' r.a svojim polju sad ijkreaitra truda, in ciaHji-"i fi >.ozoril, ki se bo vsakima voilifc:j« »:e-li;. -.va močno donadel; posebno ker :i/i.elc;s
v čeuniu. slovcnskia:	zUdblji.uo .'j imi:
..vidco prekosi, iuo uau» nov * c«»-.v. ne-zaauo pot k Ic iOpljO cupro ::» »-o...". — Ijcvc je namreč v svoji doIg*«!cl:t2 . !. .'..'ji
terniga jezika in narodno književnosti ali literature. To pak je kako ».a učitelja lako lutli '/.a učencu močno leiko, ako nije knjige, u kateroj bi sc najšto i/, večera šlevila pisateljev mar nekaj maliga, t. j. ako nije kre-»tomaiije.
l.ela misel meje napeljala ie preteklika Novembra, da ho lotim ja/. letiga tlela. Kazni zaderžki so me luoiili, ludi ueiiaai.10 dozdaj ui ene same knjigo, katera bi mi le trohico pot kazala: po lakiat mi je komaj zdaj mogoče, en glaven (Ir! dokončali.
Ime lele kreslomalijc bo Cvetju J;;-frculavjtuislio » dodsnlml cvcCJ
Vf.-lov »tevjanskl.*!". line samo ie kaže, kar bo zaderžek lote knjige. Zapo-pasti ima eelo jugoslavjansko literaturo, tedaj bo imela spise jugnslavjauskjh pisateljev iz vsili krajev; letim je doiljauo ko primeri ali zgledi jezika nekaj spisov iz ostalih slavjauskill narečjab. Pri tem seiu gledal, koliko mi je bilo mogoče ua najimenitnejše dela, in na spise, od kalcrilt bi se uajšel morebiti jugoslavjauski prevod slovenski ali pak ilirski. — Še ve, de bodo spisi vsakiga narečja skup vredjeui tako, da bodo vsi ilirski eno verste skup, vsi slovenski skup, itd. Vsaka književnost sc razdeli v pesničtvo iu prozu. \ajprijc namenil seiu spise pesuičkc 111 prozaičko u eno knjigo zjediuiti; ali mi je po takem preveč narasla; tedaj seiu se lotil najprije pesničkiga dela. 1'rozaički del jc tudi ic malo da ni clo golov, iu bo razglašen kmalo za |)';siiičkim, iu na zadnje mislim, ako bo mi mogoče čez obadva dela besednik ali rečnik bolj neznanih besed zložili.
}'em!iki tlel bo imel spise iz dva iu šestdesetih jugoslavjauskili podpisanih, iu nekaterih posebno slovenskih nepodpisanih pisateljev; razun liga nekaj mallga iz l)er-iaviua, 1'uškina, kozlova; ivollara, Čela-kovskiga, in Jahlonskiga; iz Šiaiunoviča, Mickieviča itd.; iz „llukoui.a liraljodvor-skiga" iu iz „lgora". I>oleg tiga sem vzel razun mnogih jugoslavjauskili ludi nekatere narodne pesnic iz koliko mogoče vsili ostalih slavjauskill narečjah; iu vse lele večidel u domačem njihovem jiravopisu.
I.eli dei razredil sem u čcliri dele: I. u pevatcljui ali lirički; II. o pripovc.lajoči ili epički; lil. 11 dramatički del; IV. u smes. Vsakim« delu lin od kraja pridjana kratka tenria o njemu. Koliko pol (liogen) bo imela eela krestomalija pesuička, uc premorem pre-gledni.ti; ko bo tiskan pervi zvezik (Ileti), bom bolj lahko lo presodil; ko se mi zdi. bo imela okol 2."i do 41) pol; iu Iruilii se bom, de ue bo širja.
^ 1'orvi zvezik, ki bo najprije razposlan,
in ki.....je priiljauo slovenski in ilirski kratko
kruioa/orje ali a/Miku, bo zapopadel celi lirički razdci.
Plačevalo se ho za vsak zvezik, ko 00 razposlan; cena za vsakih pet pol je i."» krajcarjev srebra.
Žalostno stanje našega knjižostva me pri*.k, to delo na /irriMrtj ali /«».//«'ie i.a svetlo dati j po naucitu in osnot i letina dela
bi močno rad bil. da bi si ga o v;;a!:l;.-. malo imeuitnejšim mestu vsak lahko ;iriskerhel; alj u mnogih mcsiali nevem nikakiga gospoda za lo.
1'olSpiso bodo ledaj Jemali: U C niti m: g. .Muršee, iu slovensko društvo, u .Variurgui g. prof. .".ialjašič. na Ptuju: g. Tcrsienjak Davorin, u Celovcu: g. prof. javornik, iu ^;ovei.^ko
druitvo. u Celju: g. prof. ivonšug, u 'jjuhtjuni: g. Cigalc, in slovensko druitvo, 11 Cortei: g-prof. .'rcuiru.iu slovensko društvo, u Temin: zloiitelj sam iu slavjausko druitvo. u Hrt u: g. Vuk Štefanovi« ivar., i knjigo!,
Wcuedikt. u VaraStlluu: \arodua čifauuica, u Zut/reiu: g. prof. liabukič iu i!ir. n..r.
čitaouiea, u Knrhreni nar. čitaouiea. u Viukoneih-. g. prof. Vaujiček, u Djakoeurn: g. Topalovič. u Iteki: g. Ivurcfac,
u limlru: g. prof. Kuzmanii, iu slavjauska lipa, u Ko/tirn: g. Cučak. u Dubrovniku: g. prof Orsat 1'očič. u Pustna 1 (1'isiuo): g. prof. Ilikoli.
/.daj pa še prosim vse tiikaj'iu posebno lično mi nepoznane gospode, naj mi ue zamerijo, de uje tako nadlegujem; iu zadnjič prosim, da mi naj podpise kak naj hi-trej pošlejo, da se jto lim zavoljo števila natisov ravnati premorem; iu ker bi močuo rad pervi zvezik mesca I.istopada razposlal.
V Terstu 10. Julija 1S4U. IVAN itIACUN,
začu.ui ueitolj lat. mI iu slovenskima jezika.
Kafcošca jc naš cesu:.
(Pr. *|«v.)
0 Večkrat smo že posamesnih lastnost, uašiga mlndiga ccsarja v tciu časopisu opomnili. V vcsvoljuih Augšburških uovinah' smo brali tc dni popis cesarja od nekiga uooi-sovavca iuicuovauili noviu, ki jc nriložnost imel, ccsarja v ogerski vojski vidii/. .'o njegovih besedah zvemo, de ga je pervikrat vidil in zavoljo tega so more posneti, de so njegove besede resnične, iz uikakoršuc strasti uc izvirajoče. Posiušajmo, kako ga popiše :
„Ccsar Franci š c k ..T a ž e f jc bolj srednje velikosti, ravne rasti iu čverst. Vidi se pa, de je še mladeneč. Njegovo obličje razodeva toliko uniiui.«t, kolikor odkritOscrc-nosti iz njega sije. 'vadar svoje usta k smehljanju odpre, kar se mu prav dob;«, poda, sc vidi, de mu je uatura, kakor .^icer I)u-najeanam, posebno i/cuajčankaa; lepe zobe podelila. — Za blagor .svojih vojakov kaže veliko skerbuost. iu več kakor eno djanie priča v njegovim kratkim vladarstvu, dc njih zlužbe ceniti uiac.
Nečesar m.;ra:u med dru;,:.ui 0;..:;;i;itL kar it.:.:w šc d..bro v paa:e.;. ..„ j.il? tabori pred llau.ii;: od ee>.:rsk:!: vzeti, nrino-seje memo cesarja nek i ga vojaka. ktorkaa jš;c bile obe nogi razdrobljene. C u tisti.';.;... 1
jo >iil cesar tako ginjen, dc se jc na slrr.n obcrnil iu si solze obrisal. r.Iož. kteri i:ii j«; 10 povedal, star »ivobrad oficir, jc imel mili uiokrc oči. — Aii jc čudo, de je armada za sve>i^a resarja lako vnela ? i)e je pa vticta, sc vidi iz govorjenj oficirjev iu vojakov iu nesmeruiga veselja in vriskanja, s klerim cesarja |iin»Oil sprejmejo, kjerkoli sc pokaže".
c Njih Veličaslvo, nas prcmi!o»livi cesar Frančišek Jožef so se ."». I. m. z boriš.i nazaj ua Dunaj veruili. — Njih slre-ieii so šest luuiov težko topno kroglo »abo na I>unaj piiu-sli. ktera jc ravno med \j. Veličaslvaiu iu nadvojvodam i<'erdiuaudaiu. cesarjevim bralam, ua tla padla. V spomiuj velike uevarnosii jo bodo nrauiii, ktero jc v.siuamogočui Ilog od glave tako blagiga življenja odvemil, ktero uej šc mnogo, mnogo let v blagor vsili uarodov edine, mogočne Avstrie vbraui.
Xova uadlogal
0 Puuti iu vojske z vsiuii iijibuimi nasledki, in kolera, so nesrečne stiske vlau-skiga iu letašnjiga leta, s kterimi jc božja modrost razue dežele obiskala. K vsiui tem sc šc uova približuje, namreč kobilice. V več krajih Ilrovaškiga . Slavouskiga iu Ogerskiga so se žc pokazale in iz l.vov-skiii noviu zvemo, dc so ludi Oaiieijp žc obiskale, posebno pa Zvolomcjsko iu Čorl-kovsko k rešijo.
licrc se v svetim pismu iu znano jc vsa-kimu, kako strašni so ti merčesi kamor pridejo. V naših deželah jih že dolgo ui bilo, desiravuo smo vlausko leto slišali, dc so do Itcrškiga iu ua zdoljuje Š laja rs k o tudi nek-tere iz lirovaškiga zašle. V prcjšuih časih so pa tudi naše dežele večkrat obiskale iu v / ,o»lovš:ui sc bere, de je v letu 872 velik vlak kobilic v Šlajar*ko,I\oroško iu »vrajnsko deželo priletel, ki so vso zelenjad ua polju iu v v ertiu do korenine pozohalc. V a 1 v a z o r piše, de je velik vihar ujihnimu potovanju konec naredil, ki jili je v reke pomedcl. Pa tudi še po smerti — piše V al vazo r dalje
—	so smert rodile, Zakaj kakor so v svojim življenju zaScujad morile, tako so ludi lacrlve ljudem in živalim smert vzrokovale, ker so jih vode zopet na suho pometale, kjer so ua kupili pilile in zrak okužile, dc so r.arsikiere kužne bolezni iu v neklerih krajih šc cclo kugo prinesle.
V IfuMeuskih letopisih so tako Ic popisane: imele so po šleri penile iu po še*t nog. široke gobce iu po dva zoba, bolj ter-ua kot kamen iu kosi, s kterima so narmeli-kejši ia uarlcrši skorjo dreves razglodati r.o:;!e. :)(»!.«e iu debele so bile, kakor pa!c u.i..•.;"„, iu toliko jih je bilo, dc so v coi un v enevu pri mestu .".ajneu toliko potja po-
-	le, kolikor ga mu ljudi v enim dnevu obdela. lvatl.tr so se pa »o žnice vzdiguilc, so e:.o eelo miljo koda solucc tako zakrile, dc : a ui bilo mogoče viuili. —
Lvorske u&viue pišejo,	se zale-
ga tejra merčesa, dokler ne more leteli, nar bo .J g.aovo v kouča. Kuj ko se merčesje na kako slrau premikali začne, se dva grabna škt.pljcia s navpičnimi stenami iu v. u:.motam zemlje tisti strani nasproti, ua kteri m> merčesi. j\a dnu grabna jc treba živsga apna nasuti iu zalega, ko do grabna pride, sc z lopatami vanj pomeče. i).«...nk merčesov. ki pervimu napotku odide, stori v drugim grabnu svoj konec. — To jc edini pomoček zeper
(i'.. Muv.j

Kar smo bili v zaduemu li»iu naših No-viu povedali, da se bode zgodilo, lo sc je tud resnično dogodilo.
Nar veče Ogersko mesto "uda - Pesi jc v cesarskih rokah. »Judo . ktera ua desnim bregu Donave leži so naši cesarski vojš.»ki posedli; v Pest, ktero j c na levim bregu le reke, so pa Kusu primarširali. To inesloje, skoro pušavi podobno, ker jc mnogo ljudi iz njega žc tedaj pobeguiio, ko j«? uošui mesto zapustil bil: drugi so poznej zbežali, ko so slišali, da se Kosi bliža,««. S.elezni most med iiuilo iu Pcstam je raztergau, torej sc ijuui v čolnih sam ler tje vozijo: pa kakor se sliši sc bode most kmalo popravil, tako da se bode lahko po njemu vozilo.
Okolj terdjave komora je naša iu llu-ska armada sovražnika popolnoma oklenila, tako da uikaiuut' ue more.
Večkrat so sovražniki skusili našo armado predreti, pa vselej so morali » ker-vavimi »lavami uazaj bežati. Od dne do dno naši sovražnika tesnejše vkup stiskajo; že mu živeža za ljudi in konje pome?:kuje, iu ui ga dne, da bi nc biia kaka majhua bit-va, iu sovražnik jc vedno ua zgubi.
Sovražita posadka v terdjavi .»umoru *;cer iz uar večih topov brez prcnehaiija na naše strela pa brez da bi naši::, kako kvaro storila, ker so dalječ proč ot! terdjave.
i	iiUiUCi
Na Nemškim bo kmalo popoa.nma mir. Puntarji, ki so bili povr.odi premagani, so se ua zatluc v lerdjavo .iasiatt v«.rgli. i:, se branijo, koljkor se morej«.. '.Vrtijav.; je p;, žc od Pruskih in drugih Nemških vojšakov okolj iu okolj obsedcita, in ue bo dolgo ter-pclo, da bo premagana; že ;>» reki Lini 70 velikih topov peljajo, z l.iermi bodo Prusi v lerdjavo tako dolgo »trclali, »la sc bode vdala.
.Mailr.ud il>. .i ulj a. Uai:*se jc »- iis;.:i razbo ji.i I: o < ohe. iio. kteri so uililaea-., ..«» ic bil .ladec:.y nad iiie.:..»ute/.i sel. i:i nje' prema:-;.-.!. v ..'rc.se;i	uve-
bolne voj.-iakc po špilalci •iou.« riu.
V Mimu 1'Vancoz: gospodarijo; punlarj« so sc razkropili in poskrili.
Kro. SjLSSJprsjs.
r - f	]"	f*
i—O	r^ C^ U
ccs. Kralj. &lnjare!:ega deželuiga preisestva.
v.mdnjnisjn t:cn.".i"iiili li.stov po C> ia 10 krnjsarjov v ;;:• eji\:.
(...^enarno opravuišlvo sije na vso moč prizadevalo, da l>i se potrebi » mcitjitvi na drobno zadosti storilo skoz to, da je brez prenehanja kovati pustilo sreberni iu kotlovi drobiš. l>a kakor dosadašoja skušnja uči, vendar le drobiša pomenkuje, večdel zavclj lic-v.avupa, kter se je po hudovoljuosii razširil. To reč ne samo dobičkarija, ampak tud p:-e-kueijska stranka, ktera v svoji hudobnosti nikdar uc praznuje, v svoj prid oeračujc; torej jc pa tud drobiš, kakor veliko se ga je vuu dalo, v ravno listi dobi zginil, ko je v uienjilvo prišel.
Ua bi so odveruili nepaki, kleri iz tega pomenka za uienjilcv ua drobno izvirajo, so .Njih Veličanstvo po nar vikšemu vkazu od ŽU. rožuika t. I. dovoliti bla-oviliii, da sc denarni listi vuudajo pod sledečimi določbami.
Pcrvic: Denarni listi sc bodo glasili ua sest iu deset k raj ca rjo v srebra, iu se bodo v svojemu polnemu napisanemu %ucsku pri vsili plačilih pod enim gol-diuarjam v vsili cesarskih dcuaruicali (kasabj kakor sreberni drobiš jeiuali.
Drugič: Vcsolui znesek tih dciiaruih listov ne sme čres pet miljonov gol-dinarjov znesli.
Tretjič: Razdajali sc bodo po verstah, kterih bo vsaka z čer k o z.v/.namuaua. Po preteku treh meseov, to jc po preteku mesca kimoveca (Scntcmbra) lSli) se. bodo ti denarni listi za sreberni denar nazaj jemali zaceli. Javna vadla bo določila, v kteri redi iu v kterih dobah so bodo posaiucsiic verste nazaj jemale.
Čo ter t ič: Menami listi sc uc bodo od cesarskih kas ua ravno vmc.l privatne (ljudstvo) raz dal i, ampak razdali sc bodo za euaki znesek v bauknotili na kraj ne v rad? glavnega iu stolnega mesta, deželskih glavnih uiest iu sploh ua vradc tistih večib krajev, kjer sc vidi da se ti denarni listi posebno potrebujejo.
Doba, v kteri se bodo taki donarni listi tud v posamesnib krajih dobiti zamojli, sc mora tam posebno razzuauiti.
Petič: Jvdor te denarne liste popači .alj ponaredi, zapade pod ravao listo zcu, ktera jo za popačeujo iu ponarcjaujc javnih zavupuih listov, kteri kakor srebro veljajo, določena.
Šestič: Uazdajaujo lih deuarnih listov mora beujati, kakor hitro tc^a pobotai;-uiga sredstva ni več potreba.
To se razzuani po vkazu visokega raiuistcrstva od 2-1. rožuika (Junija) t. 1. iie-vilo 7111 (F. M.)
V Gradcu 1. Julia 1849.
vlCei: od TC.iz-j:'zzct,
deželuiga predsedstva oskerluili.
Kar novje.
lo. iu 17. lega mesca jc bila huda bit-va med Aladžaram iu llusam. Uusi so *ov-ražuika popolnoma premagali.
V Cejtelii fa?! so v:ner!L
JJal. Serpatia. 3. lir.šijan Žlebov, delavec za gradaia Xro. !0, Icl star, v koleri.
•i. {.'..-»pa Apolonja t';rl:o, !.re.«is!,iga slu/.dmika žiua, Uo let »Ura, v mestu Xro. lil). v koleri.
I\aiiskar in založnik J. 11. Jerelin.
i. jlaria XilJ, daccrja žena. v	Kič-
nicKtu .Vro. £3, v .'.oferi. j. Martin 1'intcr. oferce -in, il '.cl xicr, v»#i-talu, v koleri.
J. Jlaria Xili, uradnika Ž2M, Z? I«l v Črnskimi! prcibe^a Xro. Cm, v koleri.
b. Kut:iriiia .*.'iiicrbc;Mau:i, udova, mJ L! *tsr&, vlaostu .Vro. I!-., v koleri.
10. Liza Jancži«-. ku«tu*a »eaa, Ijt	v
1'oluLli Xro. »O. v koleri.
10. Anton r.ejjul. oforj.. .-«in, Z ie!a slcr, zi. C.,-. dam Xro. 10, v koleri.
15. Ana Sabor&k, želcznikarja ki-i, 7 L» f-iars v 1'ečovuiku, v koleri.