4. štey.
April. — 1884.
Letnik VII.
CERKVENI HM
Organ Cecilijinega društva v Ljubljani.
Izhaja po enkrat na mesec in velja za celo leto z muzikalno prilogo vred 2 gold., za ude Cecilijinega društva in za cerkve ljubljanske škofije 1 gold. 50 kr. Vredništvo in opravništvo sta na mestnem trgu št. 10.
Sequentiae.
Sekvencije ali nadaljevanja so neka vrsta liturgičnih pesni, katere imajo ob gotovih praznikih v sv. maši svoje mesto pred evangelijem, in so se v prejšnjih časih pele tudi pri večernicah in drugih slovesnostih. Imenujejo se tudi »prosae", ker nijso bile sostavljene po metričnih pravilih, dasi tudi so jih pozneje metrieno zlagali. Ime „sequentia" jim gre po njihovem začetku. Že zgodaj vrstile so se za allelujo konec graduala daljše notine figure, dodatki melodijam podobni, ki so se prepevali nad zadnjim a besede alleluja; zvali so jih „jubile" ali „neume"; prvi Ordo Eomanus pa jih ima pod imenom „sequentiae" — se ve da brez teksta. V 9. in 10. veku pa so se te neume toliko razširile, da je bila za pevca velika težava, te dolge vrste not brez besed v spominu ohraniti. Ta neprilika je napotila meniha ter poznejšega opata Notker-ja (Balbulus) Št. Galskega do misli, tem jubilom podložiti primeren tekst; tudi mu nij manjkalo izgleda. Okoli leta 851. prišel je bil normansk duhovnik iz necega frankiškega samostana v Št. Gal ter prinesel saboj anti-fonar, v katerem so bile vrstice za sekvencije modulovane. Isto poskušal je tudi Notker, in to še z boljšim vspehom, nego se je nahajalo v antifonarji. Notker je razdelil jubile po melodičnem načrtu, jih preobrazil, raztegnil in jim potem prikladne tekste podpisal. Glavno pravilo mu je bilo, da je prišel na vsako glavno noto poseben zlog. Ob enem je tudi melodična oblika in razdelitev določevala obliko in razdelitev teksta za sekvencije. Notker-jeve sekvencije so se tedaj izcimile iz mnogih muzikalnih fraz, katere je ali neposredno ali tudi po nekem redu drugo za drugo ponavljal, in ki so bile stoprav skup muzikalna celota. Melodije za sekvencije so večinoma Notker-jevi lastni umotvori; pri nekaterih, ki je je po alleluji graduala posnel, obdržal je edini tonov način in začetne tone, drugi stavki so na novo zložene melodije. Glede metrične sestave so sekvencije v sredi med prosto prozo in pravimi metričnimi stihi, toraj tudi nij pri njih merodajna primerna dolgost in kratkost zlogov, ampak njihovo število. Muzikalno lepoglasje teksta je često zahteval prostejše premene besed, kar jim je v zunanji obliki neko pesniško podobo dalo, — ne glede na njihovo notranjo vsebino, vsled katere se sekvencije smejo meriti z najkrasnejšimi umotvori cerkvene poezije; imenovali so je začetkom tudi „himne". Notker je sestavil prekrasne sekvencije — Schubiger
mu prišteva 50 melodij, — kmalu so bile povsod znane in prepevali so je ob praznikih in drugih prilikah z nenavadno vnemo in ljubeznijo. Navadno sta sekvencije pela dva zbora, redkejše en sam, to je zahtevala njih sestava; in bile so tako v čislih, da so med petjem, enako, kakor pri „Te Deum"-u, z vsemi zvonovi ali vsaj z dvema največjima pozvanjali. Papež Nikolaj I. je dovolil 1. 860. rabo sekvencij v cerkvi, in kmalu potem prepevali so — ne samo Notker-jeve sekvencije, ampak zlagali so nove ali pa priljubljene stare melodije oskrbovali z novimi teksti; s časom upodobili so je po meri in kiticah. Skozi ves srednji vek bile so sekvencije izvrstno sredstvo za pove-ličanje cerkvenih slovesnosti in odlikovali sta se ž njimi zlasti Francoska in Nemška. V rimski cerkvi so manje marali za nje, zato nahajamo v mašnih knjigah, katere so bile za 15. veka natanko po rimskem misalu posnete, skoraj edino le one sekvencije, ki je še dandanes imamo. Bilo jih je tedaj veliko število, posamezni misali jih hranijo 50 — 100, za najviše praznike često dve ali tri sekvencije. Da je bilo treba pri novi uredbi misala po tridentinskem zboru toliko množico sekvencij prerešetati, razvidi se iz tega, ker je bilo med njimi mnogo malo vrednih po njihovi vsebini, kakor tudi closti trivijalnih in nedostojnih glede melodije. Petorica, ki se jih je ohranila, so gotovo najboljše in najlepše. Te-le so:
1.	Velikonočna sekvencija: „Victimae pascJiali", ki jo ima naš današnji list na drugem mestu z g. Bilčevim slovenskim prevodom. Zložil jo je Vipo, menih šengalski, ki je slovel med letom 1024. in 1050. Melodija sme se postaviti med klasične pesni, ima pohlevno modulacijo in je vendar ob enem vzvišena in veličastna, kar se more lože občutiti nego opisati. V rimskih misalih se ne nahaja vrstica: „Credendum est magis soli Mariae veraci" etc. pred: „Scimus Christum" etc.
2.	Binkoštna sekvencija: „Veni sancte Spiritus, et emitte coelitus", bila je ena izmed najbolj priljubljenih pesni; o skladatelji še nij gotovo, kdo da je bil. Duranclus in Trithemius ga imenujeta Roberta, kralja francoskega (f 1. 1031.), drugi pripisujejo to sekvencijo papežu Inocenciju III. (f 1. 1216.).
3.	Sv. Rešnjega Telesa sekvencija: „Lauda Sion". Zložil jo je po splošnem menenji sv. Tomaž Akvinski (f 1. 1274.), kateri je na povelje papeža Urbana X. liturgijo za novo slovesnost sv. Rešnjega Telesa sestavil. Melodija je še starejša (nahaja se pri sekvenciji: „Laudes crucis attolamus", ki jo je postavil Adam a S t. Victore; Coussemaker jo je deloma našel v nekem rokopisu iz 12. veka), a vsebina te sekvencije, katera se po svoji lepoti in vzvišenosti odlikuje kot resnično lirična cerkvena pesen, je v verskem, zgodovinskem in polemičnem obziru za katoličana imenitna. Melodija pa ima toliko resnobe in veličastnosti in ob enem toliko močne nežnosti, njeni glasi so besedam tako primerni, da morajo vsako srce prešiniti. Njih obseg je VIL in VIII. ton.
4.	Sekvencija: „Dies irae", katera se poje v mašah za ranjke. Pripisujejo jo raznim skladateljem; večina liturgistov imenujejo Tomaža Celanskega, ki je okoli 1. 1250. vstopil v frančiškanski red. Ta sekvencija je svojo prvotno obliko nekoliko spremenila; bila je baje spisana za samotno pobožno vzbujo, ali, kakor drugi trde, namenjena za 1. adventno nedeljo, ker
slika poslednjo sodbo v krasnih potezah. Sedanji obliki manjka prvih treh kitic, in tudi zadnji dve ste bili stoprav potem pridani, ko se je „Dies irae" vsprejel v officium defunctorum t. j. za 14. veka. V misalih iz 15. veka, kateri so spisani po rimskem, nahaja se ta sekvencija v dodatku, na katerega kažejo obrazci „črnih" maš; brž ko ne je bila toraj s prvega še „ad libitum". O notranji izvrstnosti pesni čuje se le en glas.
5. Sekvencija: „Stabat Mater", koje zlagatelj je frančiškan Jako-pone ali Jacobus de Benedictis (f 1. 1306.). Razširila se je hitro in daleč; bičarji pa in drugi spokorni popotniki so jo radi rabili. V liturgijo je bila vsprejeta, ko se je postavil praznik Marije 7 žalosti. (7 Dolorum Ti. M. V.); razdelila se je na 3 kose kot liijmnus za vesperae, matutinum in laudes; kot sekvencija pa je v maši vsa skupaj. Prekrasna pesen je to; vskipela je srcu polnemu priprostosti, vere in ljubezni, sožalovanja in spokornosti. Kakor za „Dies irae" imamo tudi za-njo več prav dobrih, da. prekrasnih skladeb, n. pr. od Palestrine, dr. Fr. Witt-a in v najnovejšem času od slavnega čeha A. Dvofak-a, čigar „Stabat mater" se je 13. marcija t. 1. v Londonu vpričo brezštevilnega občinstva pod vodstvom skladateljevim predstavljala.
Kdor želi kaj več o sekvencijah izvedeti, naj bere Schubiger-jevo delo: „Die Sangerschule von St. Gallen".
Prijateljska pisma. iii.
Čudiš se, dragi moj, da je bilo zadnje pismo tako kratko. Toda nikar ne išči nad menoj krivde; vprašaj rajši Glasbenikovo vredništvo, ki ga je skrajšalo za celo tretjino. Sicer je to še dobro znamnje, ker ima preč. g. vrednik gotovo dosti druge tvarine v porabo. Spomnil sem se pa vendar nehote pri ti priložnosti Tvojih besedi, ko si rekel nedavno, da kažemo cecilijanci neko bojazljivost pred svetom, kakor bi ne upali vselej naravnost z resnico na dan. Res je, da moramo delati „provide et constanter" (previdno in stanovitno), toda čez toliko let bi morali vendar to previdnost združiti z večjo odločnostjo v besedi in dejanji. Če toraj pogrešamo odločnosti v pisani besedi: kakošna bode naša odločnost v dejanji!? Ozriva se zato danes nekoliko po škofiji in preglejva delovanje na polji cerkveno - glasbenem. O kakošna puščava se bo razgrnila pred očmi! Na velikem prostoru le tti in tam kaka zelena tratica, vse drugo pa neobdelano in zanemarjeno. In glej prokletstvo! Še ondi, kjer je bila naša ideja s toliko požrtovalnostjo že precej trdno vstanovljena, zadušena je zdaj od trnja in osata! Vtihnili so vrh tega še prvi buditelji, ki so se vsled bridkih skušenj odtegnili skupnemu delovanju in delujejo rajši sami za-se v — samoti.
Toda nikar mi ne očitaj, da pomakam pero pregloboko. Le vzemi v eno roko šematizem, v drugo pa poročila „ Cerkvenega Glasbenika" in videl boš, koliko da se je storilo dozdaj v vseh 20 dekanijah. V ogromni večini (zlasti po Notranjskem in Dolenjskem) vlada stari šlendrijan. Poje se zato, ker je
taka navada, in poje se to, kar se posvetnemu duhu bolj prilega. Ne rečem, da se zato nič ni storilo, ker ni poročila, vendar sodi nazadnje človek le o tem, kar sliši ali vsaj bere. Ako odtegnejo našemu listu še goriški in štajerski cecilijanci podporo — se bo precej poznalo.
To, prijatelj, je žalostna a resnična štatistika našega delovanja, ali bolje rečeno: to je sad bratovskega nasprotovanja in naše lenobe. Ne govori toraj: „Pax!" kjer kraljuje gnjili mir, ampak pridruži se tudi Ti tovarišem, ki poznajo bolezen, za katero hira naša sveta reč, in ki se bodo poprijeli gesla: „Si vis pacem — para bellum!" (Oboroži se, ako hočeš mir imeti!)
Mi sicer večkrat beremo, da so tii ali tam napravili nove orgle. Misliš, da je s tem vse storjeno? Meniš, da so nove orgle prvi korak do zboljšanja cerkvene glasbe? O koliko še manjka pri najboljših orglah, ako ni zraven izurjenega pevskega zbora! In vendar stanejo prve tisoče in tisoče, za druge (cerkvene pevce) pa štejemo krajcarje in še teh je škoda. Kaj mi pomaga mrtvi inštrument, katerega znabiti ne znam rabiti, kateri se glasi od nedelje do nedelje vedno enako ali kateri mi služi celo v podporo lastne zanikernosti, da pokriva s svojimi vršečimi glasovi revščino in nezmožnost naših primadon in prijateljic! Da, ljubi moj, ako hočejo cerkveni pevovodje spolniti to, kar so po svoji službi (respect. plači) storiti dolžni, morajo odložiti najpoprej malomarnost — z lepšim imenom komoditeto — katera se pri večjem številu nahaja. Cerkveno petje naj podučujejo zistematično, to je: po predpisanih pravilih, kakor vsako drugo vedo. Najbolje je, ako začnejo s podukom pri otrocih. Videli bodo, da se jim bo obilno poplačal njihov trud. Potem naj pa poročajo o svojem delovanji vsako leto vsaj enkrat „Cerkvenemu Glasbeniku" kot svojemu vodilnemu listu. *)
Porečeš: „Vse prav, toda brez duhovščine, ki ima pri ljudstvu v vseh rečeh veljavo, ne bomo prišli daleč naprej. Organist pri vsi svoji pridnosti ne bo mogel veliko storiti, ako ga g. župnik ne podpira. In ravno tukaj nam manjka . . . ." Vem, kaj hočeš reči. Rad ti pritrdim, da preustrojenje cerkvene glasbe ne bo izšlo ne od naših pevovodjev, katerim manjka izobraženosti v liturgičnem obziru in tudi ne tako lahko od duhovnih pomočnikov, ki so danes tukaj jutri tam in ki sploh nimajo prve besede v fari. Zato imejmo upanje, da bodo čč. gg. župniki po svoji znani gorečnosti podpirali tudi cerkveno petje kot del božje službe, in da se bodo držali tudi v tem obziru onih pravil, katere jim dajejo rubrike. Ako se pa to upanje ne vresniči, čaka nas še veliko boja, truda in časa, preden bomo mogli brez podpore kaj prida doseči.
Dobro! Odložimo toraj za zdaj polemiko do skrajnega časa in pojdimo rajši na delo, ker potrebujemo pred vsem veliko delavcev in prijateljev — pa nobenega sovražnika!
Tvoj
J. BorovsM.
*) Tudi vredništvo „C. Gl.-a" tu zopet ponavlja svojo željo in prošnjo, katero je že večkrat izreklo, naj mu blagovolijo pošiljati gg. orglavci iu pevovodje poročila o cerkv.-glasbenih napredkih svojih zborov. Izgovor, ki se večkrat sliši, češ, da bi se taka poročila smatrala „baharija", nikakor ne velja, enako malo, kakor statističnega poročila nihče ne more zvati reklamo. Znano je nam mnogo cerkv. zborov, ki lepo napredujejo, a pisanega poročila nij moč dobiti od njih. „Pustite vendar tisto napačno sramežljivost"! Vr.

Spremenljive pevske molitve pri sv. maši
ob nedeljah in zapovedanih praznikih l. 1884. (po direktoriji ljubljanske škofije.)
(Dalje.)
6. aprila. Cvetna nedelja (Dom. in Palmis), 1. cl. De ea, sem.
Introitus.
Domine, ne longe fdeias auxilium tuum	Gospod, ne odteguj mi pomoči svoje,
a me, ad defensionem meam dspice: libera glej na mojo branitev: reši me iz levovega me de ore leonis, et a cornibus unicornium žrela in (otrni) mene ponižanega od rogov humilitdtem meam. Ps. Deus Deus meus, samorogov. Ps. Bog moj Bog, ozri se na rčspice in me, qitare me derelequlsti? Longe me, zakaj si me zapustil? Vpitje mojih greti salute me verba delictbrum meorum. — hov mi odteguje pomoč. — Gospod ne od-Domine, ne longe . . .	teguj . . .
Graduale.
Tenuisti manum dexteram meam: et in	Držal si me za desno roko: in po svoji
voluntdte tua deduxisti me: et cum gloria	volji si me vodil: in se slavo si me sprejel.
assumpsisti me. ft. Quam bonus Israel	V. Kako dober je Bog Izraelu, njim, ki so
Deus rectis corde! Mei autem pene moti	pravega srca! Moje noge pa bi se bile kmalu
sunt pedes, pene effiisi sunt gressus mei:	spotaknile, kmalu bi bile spodrknile stopinje
quia zeldvi in peccatoribus, pacem pecca-	moje: ker sem se vnel zoper grešnike, videč
torum videns.	mir grešnikov.
Tractus, glej Ps. 21.
Offertorium.
Improperium expectdvit cor meum, et	Zasramovanja pričakuje srce moje, in
miseriam: et sustinui qui simul me cum reve: in pričakoval sem ga, ki bi žaloval contristardtur, et non fuit: consoldntem me z menoj, pa nij ga bilo: iskal sem ga, ki quaeslvi, et non inveni: et dederunt in es- bi me tolažil, in nisem ga našel: in dali so eam meam fel, et in siti mea potaverunt mi želča v jed, in v žeji moji napajali so me aceto.	me s kisom.
Communio.
Pater, si non protest hic calix translre,	Oče, ako ne more ta kelih memo mene
nisi hibam illum: fiat voluntas tua.	iti, da ne bi ga pil: zgodi se volja tvoja.
10. aprila. Veliki četrtek (In coena Domini), dup. 1. cl.
Introitus.
Nos autem gloridri oportet in cruci	Mi pa se moramo hvaliti s križem Go-
Domini nostri Jesu Christi: iti quo est salus, spoda našega Jezusa Krista: v katerem je vita, et resurrictio nostra: per quem salvdti rešenje, živenje in vstajenje naše: po katerem et liberdti sumus. Ps. Deus misereatur smo oteti in rešeni. Ps. Bog se nas usmili, nostri, et benedicat nobis: illuminet vultum in nas blagoslovi: razsvetli naj svoj obraz suum super nos, et misereatur nostri. Nos nad nami, in usmili se nas. Mi pa . . . autem . . .
Graduale.
Christus factus est pro nobis obediens	Kristus je postal za nas pokoren do
usque ad mortem, inortem autem crucis. smrti, smrti pa na križi. V. Radi tega ga tr. Propter quod et Deus exaltdvit illum, je tudi Bog povišal, in mu dal imG, ki je et dedit illi nomen, quod est super omne nad vsa imena. nomen.
Offertorium.
Dextera Domini fecit virtutem, dextera	Desnica Gospodova je moč skazala, de-
Ddmini exaltdvit me: non moriar, sed vi- snica Gospodova me je povišala: ne bodem vam, et narrdbo opera Domini.	umrl, ampak živel bodem, in oznanoval dela
Gospodova.
Communio.
Dominus Jesus, postquam coenavit cum	Gospod Jezus, ko je povečerjal se svo-
discipulis suis, lavit pedes edrum, et ait jimi učenci, je umival njih noge in jim rekel: illis: Scitis quid fecerim vobis ego Dominus Veste-li kaj da sem vam storil jaz (vaš) Gospod et Magister? Exemplum dedi vobis, ut et in učitelj? Zgled sem vam dal, da tudi vi vos ita facidtis.	tako delate.
13.	aprila. Velika noč (Dom. Resurrectionis), dup. 1. cl. cum Oct.privilegiata
Introitus.
Resurrexi, et adhuc tecum sum, alleluja:	Vstal sem, in še sem pri tebi, alleluja:
posulsti super me manum tuam, alleluja: položil si na-me roko svojo, alleluja: čudo-mirdbilis facta est scidntia tua, alleluja, vita je vednost tvoja, alleluja, alleluja. alleluja. Ps. Domine, probdsti me, et co-	Ps. Gospod, preiskuješ me, in me po-
gnovlsti me: tu cognovisti sessionem meam, znaš: ti poznaš sejo mojo in vstajenje moje. et resurrectionem meam. V. Gloria Patri. V. Čast Očetu. Ton IV. Ton. IV.
Graduale.
Haec dies, guarn fecit Dominus: exul-	To je dan, ki ga je naredil Gospod:
thnus, et laetemur in ea. P. Confitdmini radujmo se in veselimo se v njem. V. Sla-Domino, quoniam bonus: guoniam in sae- vite Gospoda, ker je dober: kajti na veke cula misericordia ejus. Alleluja, alleluja. (trpi) milost njegova. Alleluja, alleluja.
V. Pascha nostrum immolatus est Chri-	V. Velikonočno jagnje naše, Kristus,
stus.	je darovan.
Seqiientia.
Victimae paschdli laudes immolent chri-	Daritvi velikonočni darujmo hvalne pesni,
stiani. Agnus redemitoves: Cliristus inno-	kristijani. Jagnje odrešilo ovce; Kristus ne-
cens Patri reconciliavit peccatores. — Mors	dolžni je grešnike z Očetom spravil. — Smrt
et vita duMo conflixere mirdndo: dux vitae	in živenje sta se bili v prečudnem dvoboji;
mortuus regnat vivus. — Dic nobis Maria,	voditelj živenja umorjen — živ kraljuje. —
quid vidisti in via? Sepulchrum Christi	Kaj si videla na poti Marija? prosim, daj
viv&ntis: et gloriam vidi resurgentis. Ange-	nam doznati! Videla grob sem živečega in
licos testes, suddrium et vestes. Surrixit	njega, ki vstal je v slavi bliščečega; angelov
Christus, spes mea: praecedet vos in Gali-	priče vesele; prt in povoje bele. Vstal je
laiam. Scimus Christum surrexisse a mor-	Kristus, upanje moje; pred vami pojde vGa-
tuis vere; tu nobis, victor rex, miserere. —	lilejo. — Vemo, daje Kristus vstal od smrti
Amen. Alleluja.	resnično; Ti, Kralj zmagalec, skaži nam
milosti. — Amen. Alleluja.
Ojfertorium.
Terra trimuit, et quievit, dum resArgeret	Zemlja se je tresla in je počivala, ko
in judlcio Deus, alleluja.	se je Bog vzdignil v sodbo, alleluja.
Communio.
Pascha nostrum immolatus est Cliristus,	Velikonočno jagnje naše, Kristus, je
alleluja: itaque epulemur in dzymis since- darovan, alleluja: obhajajmo tedaj veliko noč ritdtis, et veritdtis, alleluja, alleluja, alle- v opresnih kruhih čistosti in resnice, alleluja, luja.	alleluja, alleluja.
14.	aprila. Velikonočni ponedeljek (Fer. II. Paschatis), dup. 1. cl.
Introitus.
Introduxit vos Dominus in terram flu-	Pripeljal je vas Gospod v zemljo, ka-
entem lac et mel, alleluja: et ut lex Domini	tera se cedi mleka in medu, alleluja: in da
semper sit in ore vestro, alleluja, alleluja.	bi bila postava Gospodova vedno v vaših
Ps. Confitemini Domino, et invocdte nomen	ustih, alleluja, alleluja. Ps. Slavite Gospoda,
ejus: annuntidte inter gentes opera ejus.	in kličite njegovo ime: oznanujte med narodi
f. Gloria Patri. Ton. VIII.	dela njegova. V. Čast Očetu. Ton Vm.
Graduale.
Haec dies, quam fecit Ddminus: exul-	To je dan, ki gaje naredil Gospod: ra-
timus et laetemur in ea. Dicat nune dujmo se in veselimo se v njem. V. Reci
Israel, quoniam bonus: guoniam in sačcu- zdaj Izrael, da je dober: kajti vekomaj traja lum misericordia ejus. Alleluja, alleluja. milost njegova. Alleluja, alleluja. t. Angel V. Angelus Domini descendit de coelo: et Gospodov je prišel z nebes: in je pristopil accedens revdlvit lapidem, et sedebat super ter kamen odvalil in nanj sedel. eum.
Sequentia.
Victimae Paschali etc.	Daritvi velikonočni i. t. d.
Ojfertorium.
Angelus Ddmini descendit de coelo, et	Angel Gospodov je prišel z nebes in
dlxit mulieribus: Quem quaeritis, surrexit, rekel ženam: Katerega iščete, vstal je, kakor sicut dixit, alleluja.	je rekel, alleluja.
Communio.
Surrexit Dominus, et apparuit Petro,	Vstal je Gospod, in prikazal se Petru,
alleluja.	alleluja.
20. aprila. Bela nedelja (Dom. in Albis, I. p. Pascha), 1. cl. De ea, dup.
Introitus.
Quasi modo giniti infdntes, alleluja:	Kakor novorojeni otroci, alleluja: pože-
rationdbile, sine dolo lac concupiscite, alle- lite duhovnega, neskaženega mleka, alleluja, luja, alleluja, alleluja. Ps. Exultate Deo alleluja, alleluja. Ps. Radujte se Bogu, po-adjut&ri nostro: jubildte Deo Jacob.	močniku našemu: ukajte Bogu Jakobovemu.
t. Gloria Patri. Ton. VI.	t. Čast Očetu. Ton VI.
Pro Graduali.
Alleluja, alleluja. f. In die ressur-	Alleluja, alleluja. t. Dan vstajenja
rectionis meae, dicit Dominus, praecedam mojega, pravi Gospod, bodem šel pred vami vos in Galilaiam, alleluja. tr. Post dies v Galilejo, alleluja. f. Čez osem dni, je octo, januis clausis, stetit Jesus in medio stal, pri zaprtih vratih, Jezus sredi učencev discipuldrum suorum, et dixit: Pax vobis, svojih ter rekel: Mir vam (bodi), alleluja. alleluja.
Offertorium.
Angelus Ddmini, descčndit de coelo, et	Angel Gospodov je prišel z nebes ter
dixit mulieribus: Quem quairitis, surrexit rekel ženam: Katerega iščete, vstal je, kakor sicut dixit, alleluja.	je rekel, alleluja.
Communio.
Mitte manum tuam, et cognosce loca	Položi roko svojo in spoznaj kraj že-
clavčrum, alleluja: et noli esse incredulus bljev, alleluja: in ne bodi neveren, ampak sed fidelis, alleluja, alleluja.	veren, alleluja, alleluja.
27. aprila. Dom. II. p. Pascha. S v. F i d e 1 i s Sigmar. (S. Fidelis a Sigm. M.)
dup.
Introitus.
Protexisti me, Deus, a conventu mali-	Varoval si me, o Bog, zbora hudobnežev,
gnantium,alleluja: a multitudineoperantiiim	alleluja: druhali njih, ki delajo hudobijo,
iniguitatem, alleluja, alleluja. Ps. Exaudi,	alleluja, alleluja. Ps. Usliši, o Gospod, proš-
Deus, oratidnem meam cum deprecor: a	njo mojo, ko (Te) prosim: strahu sovražnika
timore inimici eripe a/nimam meam.	reši dušo mojo.
V. Gloria Patri. Ton. VIL	f. Čast Očetu. Ton VII.
Pro Graduali.
Alleluja, alleluja. t. Gonfitebuntur	Alleluja, alleluja. f. Slavila bodo ne-
coeli mirabilia tua, Domine: etenim veritd- besa čuda tvoja, o Gospod: in resnico tvojo tem tuam in eccUsia Sanctdrum. Alleluja. v zboru svetnikov. Alleluja.
t. Posuisti, Ddmine, super caput ejus	V. Položil si mu, o Gospod, na glavo
cordnam de lapide pretioso. Alleluja.	venec iz drazega kamena. Alleluja.
Offertorium.
Confitebuntur coeli mirabilia tua, Do-	Slavila bodo uebesa čuda tvoja, o Gospod,
mine, et veritatem tuam in eccUsia Sancto- in resnico tvojo v zboru svetnikov, alleluja, rum, alleluja, alleluja.	alleluja.
Communio.
Laetabitur justus in Domino, et spera-	Veselil se bode pravični v Gospodu in
bit in eo: et laudabuntur omnes recti corde, upal bode v njega, in hvaljeni bodo vsi, ki alleluja, alleluja.	so pravega srca, alleluja, alleluja.
(Dalje prih.)
Dopisi.
—	Iz Vipave. — Večkrat že sem imel vročo željo, prepričati se o razločku stare in nove sisteme pri orglah, katero so že tolikokrat opisovali naši gg. muzikarji, in res mi je došlo prav prijetno vabilo od č. g. župnika iz Podkraja, naj bi prišel tudi jaz pogledat od gg. Zupanov iz Krope novo postavljene orgle. Tukaj sem imel priliko se seznaniti o veličastnem glasu polnih orgel in posameznih spremenov, kateri so v resnici prav zadeti značaji milo donečih glasov. O drugem ne bom govoril obširno, ker je že bilo tako na široko popisano iz drugih krajev od bolj veščih poskušateljev, kateri so se o tej sestavi toliko pohvalno izrekli; toraj jim tudi jaz prav z veseljem pritrditi zamorem, da so me lepo delo in glas prav iznenadili.
Podkrajske orgle nove sčstave na stožce in z najnovejšimi kombinacijami zbiralnikov, kateri so v veliko vslugo organistu, pomnožijo naznačeno dispozicijo do čudovite moči, kakor tudi na posamnih spremenih delajo velik efekt, ker tako naglo kombinirajo in zopet odbijajo glasove, kakor le organist sam želi.
Dispozicija: principal — 8' — cinast; salicional — 8'— cinast; flote — 8' —lesena; bourdon — 8' — lesen z dvolabijami; oktava — 4' — cinasta; dolce — 4' — cinasta; mixtura — 2%' — (dvojna) cinasta; sub-bas — 16' — zaprt, lesen; oktav-bas — 8' — odprt, lesen.
Oktavni sklep, kateri kombinira vse oktave z nad srede klaviature in navzdol vse oktave. — Pedalni sklep veže manual s pedalom. — Fortissimo-zbiralnik, katerega se organist na lahko le dotakne, hipoma združi vse spremene do popolne moči. — Mezzo-forte zbere in potegne pevske glasove do srednje moči. — Piano odbije pa glas do največje tiho te.
S kratka: Podkrajske orgle gg. Zupanov hvalijo in priporočajo svoje mojstre. J. P.
—	Iz SI., 20 jan. — (Dalje.) — Kad verjamem, da organist, ki se strogo cerkvenih pravil drži, ima v tem obziru veliko pretrpeti, ali pri nas velja potrpljenje in zopet potrpljenje. Ne-ustrašljivo delati na potu, katerega za pravega spoznamo in počasi bo zginil tudi pokvarjeni okus. — Novejše božične in velikonočne so ljudem premalo vesele, nič ni na skok. Kdo se bo temu čudil, če pomislimo, da so prej peli v cerkvi v nedeljo zjutraj to, kar se je v saboto zvečer razlegalo v tihi noči pod oknom. Sam sem slišal peti v Ljubljani pri procesiji na presv. Reš. Telesa dan od znanih dobrih ljubljanskih pevcev Abt-ov „Sabatfeier", ki je zelo priljubljen kot podoknica (Standchen). Ko sem pevovodja na to opomnil, dobil sem še gorko pod nos: „da jaz pač ne vem, kakošna pesen se prilega tako vzvišeni cerkveni slovesnosti, naj se le kot „nepevec" kar vsake kritike zdržim". Prositi sem si na tihem rekel; čemu se vtikaš, ker veš, da nič ne opraviš. — Naenkrat se to pač ne da pre-drugačiti. Pevovodja naj se v tem obziru nikoli ne da spraviti od prave poti, naj se tudi nagne sedaj na desno, sedaj na levo; da bi vsem vstregel, je tako nemogoče. Bog je vsegamogočen, pa če pusti deževati, kmet hvali Boga in je vesel dobrodejnega dežja ob suši, popotnik na cesti pa ob istem času godrnja, ali še kaj hujega. Tako tudi organist ne bo nikoli vsem vstregel, naj se na to, ali ono stran ozira.
Še nekoliko o orglanji. Tudi tukaj se nahaja več napak.
Enkrat me je vprašal nek duhoven: „Ali je pred „Sveto" ena sama predigra, da človek vedno eno in isto sliši; kaj bi se ne dalo tudi kaj druzega primernega dobiti ? Res se človek že naveliča, ko se vedno eno tolikrat ponavljal" — Drugi pot prišel sem v družbo, kjer se je razgovarjalo o orglanji. „Ta organist (ni Cecilijanec, pa še živi) vedno enako začenja; pri vstopu vsake sv. maše ima vedno eno in isto predigro. Ako mi kdo ne verjame, stavimo! Samo pot tja naj plača tisti, ki zgubi, in jaz že tukaj prva dva takta njegove preludije napišem. Naj se zmotim samo za tonov način (C- ali D-dur), jaz zgubim", predlagal je eden, in res nihče ni hotel staviti, da si bi bila stava komaj 5 gld. znašala. — Pri obeh slučajih sem bil sam zraven, slišal sem tudi oba organista in pri poslednjem sem bil res vesel, da nisem stavil.
Pri takih in enakih slučajih je pač lahko pomagano. Razlika mika, pravi pregovor, posebno pa še pri godbi to velja. Najložje se pa človek enoterosti odvadi, ako rabi pisane ali tiskane predigre. Saj ravno zato imamo toliko preludij tiskanih, da se jih poslužujemo. Najbolj nadarjeni orglavec pride v položaj, ko mu fantazije zmanjka ali če jo tudi ima, ni tiste izurjenosti, da bi jo tudi pravilno speljal. Če pa kar tako v en dan igra, ni ne takta, ne prave zveze, prsti se privadijo vedno enih potov; organist sicer tega ne zapazi, poslušalci pa le trpe. — Eden najbolj produktivnih cerkvenih slovenskih skladateljev vedno iz vlog igra. Ko sem večkrat to pri njem videl, vprašal sem ga, zakaj ne igra iz glave; on, ki ima bogato fantazijo, bo gotovo naj primernejše v duhu ravno odpete pesni igral. „Ni dobro tako, mi odgovori. Če igram iz bukev, se tudi meni fantazija bogati, ker dobiva vedno novega gradiva, poslušalcem tudi vstrežem, ker vedno kaj druzega pride in v eno-terost ne padem, kar je smrtni greh orglavcu." Mož gotovo ve, kaj je prav, je zelo skušen in delaven, tedaj mu prav rad pritrdim.
Zraven tega pade pa še lahko organist v drug greh. Neverjetno pa resnično. Pisatelj teh vrstic se ga sam naravnost in odkritosrčno obtoži. Igral je pred službo božjo doma na glasovir neko poskočnico, potem pa je igral v cerkvi pri litanijah „Tantum ergo". Ko je bilo že vse odpeto in je bilo potreba še dalje igrati, postal je zelo raz-mišljen, prsti so sicer opravljali svoj posel, ali ker jih pravi gospodar ni vodil, prestopili so meje in zašli v — poskočnico, katero so prej doma igrali. Še le ko se pevci spogledujejo in se na organista pomenljivo ozirajo, spozna svojo zmoto. Bil je tedaj materijalen in ne formalen grešnik.
Kaj naš organist vse igra v cerkvi, tega ti nisem v stanu povedati, pride na vrsto: „0 du mein Oesterreich", „Hoher Peter", zaljubljene in sploh znane narodne pesni vsake vrste; sam pridi se enkrat prepričat", tožil mi je enkrat neki gospod. Slučajno sem bil neko nedeljo pri litanijah navzoč. In glej, po odpevu se je močno po cerkvi razlegalo: „Po jezeru bliz' Triglava", in po kratki modulaciji: „Mila, mila lunica".
Je li vedel organist, da to igra, ne vem; hvalili so mi ga pa večkrat priprosti ljudje kot strokovnjaka na orglah. Rad verjamem, da pri ljudeh hvalo žanje, saj so celo v enem kraji tako samoglavni ljudje, da celo v cerkvi nočejo iti k darovanju (ofru) toliko časa, dokler se na koru ne oglasi poskočnica; kakor hitro pa pride „marš" na vrsto, tedaj se pa vse ziblje in guga proti altarju. — Mislim, da pač cerkev ne bo veliko na dohodkih škode trpela, če se ta razvada opusti; organistu pa kličem: da ona glasba je najnižja, ki le pete segače, in to gotovo ni namen cerkvene glasbe. O tem bi se dalo dosti pisati, nočem biti pa preobširen in presuhoparen. Najboljši pripomoček, vse te naštete pregreške odstraniti, je gotovo ta: Organist naj kolikor mogoče rabi tiskane preludije I
Posebno dobro je tudi že prej odbrati pred- in poigre za vsako pesen; le tako je mogoče nekoliko enote spraviti med petje in orglanje; zraven tega pa tudi ušesa ne trpe. Enkrat sem bil navzoč pri sv. maši, kjer so na koru peli zelo izobraženi pevci. Bolj natanko ne povem, ker bi se lahko uganilo, kje je bilo. Po povzdigovanji pride na vrsto Frey-ev „Adoro te". Zadnji del peli so brez orgel. Sam sem že prej s svojimi pevci večkrat pel to skladbo, zdela se mi je nekoliko „premlačena". Vendar so tako ginljivo peli, da se jim je vidilo, vse jim pride iz srca; sam sem bil zelo ginjen in pazljivo sem poslušal. Končali bo počasi „pianissimo", da so se glasovi polagoma kar zgubili. Kaj
pa organist ali organistinja na to naredi? S polnimi orglami udari in dela skoke, kakor na glasovirji, skoraj „staccatto", brez vsake zveze s pesnijo, brez takta, brez kake melodije samo da je svojo nalogo ali vrsto dopolnil. Naravnost povem, da takrat bi bil rajši dobil gorko zaušnico, kakor tako poigro.	(Konec prih.)
— Iz Gorice. — Ker naša vrla „Soča" nij toliko razširjena po drugih slovenskih deželah, kakor bi bilo želeti, — saj ima vsaka svoje lastne časnike in morda še premnogo — prosim Vas, da vsprejmete v „Cerkv. Glasbenik", kar je nedavno prinesla. Tiče se Cec. društva, toraj vtegne Vam všeč biti. (Gotovo! Vr.)
Druga poddružnica Cec. društva goriškega se je ustanovila v Šrebeljah 24. svečana. Načelnik je bil izbran v. č. gosp. Adolf Harmelj, župnik; pevovodja pa gosp. Jurij Lapajne, organist. Poddružnica šteje sedaj 11 udov, ki so vsi izurjeni in vneti cecilijanci. Živili 1 — Poziv (kateri? Vr.) v „Soči", ki je prišel iz „Iz" — nij padel na kamenita tla; oglasil se je že proticecilijanec, ki je poročevalcu teh vrstic poslal častno diplomo v cecilijanskem orglanji in petji s pridjano karikaturo, orglavca pri orglah sedečega. To je res „elegantno"; škoda samo, da se nij upal svojega imena podpisati. Sicer pa pisanje očitno kaže, da se je elegantni gospod mnogo trudil, svoje navadno pisanje zatajiti. Je-li to znabiti tisti napredek, katerega nam cecilijancem odrekujejo, češ da za 200 let nazaj segamo v temni srednji vek?! Naši nasprotniki so si povsod enaki, pri nas kakor pri vas; plitva glava, lenoba, svojeglavnost in zaljubljenost v samega sebe in v to, kar se še dečki ali mladenči učili, — to so in nič druzega: toraj nikar se jih bati! (Kdo se jih boji? — Kdor ima pravico in resnico na svoji strani, gotovo ne. Vr.)
Razne reči.
—	Hud udarec je zopet zadel cecilijansko prizadevanje. Umrla sta dva cecilijanca odličnjaka, 25. febr. preč. gosp. Utton Lang, opat benediktinskega samostana Metten na Bavarskem. Bil je jako dober muzik in mnogo let 'vodja glasbe v samostanu. Izuril je v glasbi lepo število učencev, med katerimi je bil tudi dobro znani skladatelj, č. gosp. Ferdinand Schaller, ki je komaj 14 dni za svojim mojstrom, t. j. 9. marcija kot stolni vikar in nadzornik nadškofijskega deškega pevskega zbora ter predsednik cecil. društva v Monakovem, umrl. Ferd. Schaller je skladal že kot dijak, komaj 16 let star; pozneje v semenišči za zbor bogoslovcev, katerim je bil tovariš in pevovodija dve 4glasni maši, več Marijinih pesni, dvoje 6glasuili večernic, eno mašo z instrumenti, mnogo motetov in druzega drobiža. Od leta 1867. (komaj 32 let star) je bil nadzornik nadškofijskega deškega pevskega zbora. Kar je od tega časa storil za razvoj prave cerkv. glasbe, kaže najbolje katalog občnega nemškega Cecil. društva. R. I. P.!
—	V Rimu vstanovilo se je novo društvo za cerkveno glasbo pod imenom (Societe choral Pal6strina); to je že sad Gregorijanske šole.
—	Na Dunaj i je začetkom t. 1. nehal izhajati „Ambrosius - Blatt", ki ga je vre-doval č. gosp. A. Podrabsky. Kaj je bil vzrok njegovi smrti, nam nij znano; bržkone prepičla duševna in gmotna podpora.
—	Solnograški nadškofijski list v 11. štev. 1. 1883. ukazuje za vso nadškofijo Mohr-ovo znano knjigo „AUeluja" kot cerkveno pesmarico s pristavkom, da se poleg te pesmarice nobena druga ne sme rabiti in da se morajo vse druge, če se kje nahajajo, odstraniti. Bi se li ne dala tudi slovenska cerkvena pesmarica „Cecilija" enako vpeljati?
Listnica vredništva prilog. „Asperges me": Prenaredite, prosim, psalm in verz, da ostane „cantus firmus" v tistem tonu; tudi ni dostojno, recitovati celo doksologijo na enem tonu, nadomestite to z akordi „a la falso bordone".— Enemu č. gospodu. Nastop zmanjšane kvinte je povsodi dovoljen (v tenorih stoji d—a pa eis — g.)
Pridana je listu 4. štev. prilog. Današnji list obsega 10 strani in priložen mu je oglasnik muzikalij.
Odgovorui vrednik lista Janez Gnjezda. — Odgovorni vrednik glasb, priloge Anton Foerster. Zalaga Cecilij i no društvo. — Tiska R. Milic.