i OPIS
SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI
£ E S TA KNJIGA
19U
Jl.
i■»—jt»
ESI
i
□
ZALOZILA SLO V ENS K.A AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI
V LHJBLJiia
1K5
slovenska akademija
ZNANOSTI IN UMETNOSTI V LJIiBLJAM
SC3J
L, 11
■

LETOPIS
SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI LN UMETNOSTI
ŠESTA KNJIGA
19j 4


Z A LO ŽILA SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI
V LJUBLIAM
Sprejeto na seji predsedstva Akademije dne 29. aprila 195S
ttf i I mi
Uredil akademik Milko Kos
Tiskala Triglavska tiskarna v Ljubljani
I
pravilniki

F R A V11. A
KEMIČNEGA INSTITUTA BORISA KIDRIČA* SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IX UMETNOSTI
Na podlagi 19. člena temeljne uredbe o finančno samostojni li zapodil! (Uradni list FLRJ, št,31/53) izdaja Slovenska
akademija znanosti in umetnosti
PRAVILA
Kemičnega inštitutu Borisa Kidriča t Slovenske akademije znanosti in umetnosti
t. Men
Kemični institut Borisa Kidriča« Slovenske akademije /tianosti in umetnosti (v nadaljnjem besedilu; inštitut) je finančno samostojen zavod s sedežem v Ljubljani, k
2.	člen
Inštitut je pravua oseba. Za svoje obveznosti odgovarja s sredstvi svojega predračuna dohodkov in izdatkov ter sklada za nagrade delavcev in uslužbencev.
3.	člen
Za zadeve in naloge inštituta jc pristojna Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Naloge inštituta
4-. člen
Namen inštituta je omogočiti priznanim znanstvenikom eksperimentalno tlelo na znanstvenih lin znanstveno tehničnih problemih zaradi poglobitve kemijske znanosti in njene uporabe ter dati možnost mladim diplomiranim kemikom, dn se

seznanijo z metodiiko kemično znanstvenega dela in izvršujejo raziskave, ki jim morejo služiti kot doktorske disertacije ali kot habilitacijska dela.
Razen tega izvršuje inštitut uporabno znanstvena raziskovanja, S katerimi pomaga industriji in gospodarstvu pri reševanju njunih proizvodnih problemov.
Organizacija inštituta
5.	člen
Inštilut je podrejen predsedstvu Slovenske akademije znanosti in umetnosti po razredu za matematične, fizikalne in tehničue vede.
6.	člen
Inštitut vodii upravnik inštituta, ki ga postavi na predlog razreda za matematične, fizikalne iu tehnične vede predsedstvo Akademije. (Jpravnik prejema za svojo funkcijo nagrado, ki jo določi predsedstvo Akademije.
7.	člen
Pri inštitutu je znanstveni svet. ki gu sestavljajo upravnik in s sklepom predsedstva Akademije določeni člani- Znanstveni svet obravnava, usmerja in določa specialno znanstveno delo inštituta.
8.	člen
\ organizacijskem poglodu se inštitut deli na:
—	upravno pisarno in
—	znanstveno raziskovalni sektor.
člen
pravna pisarna ima:
—	administracijo,
- finaučno komercialno službo in
—	prometno službo.
I pravne posle opravlja upravni direktor z dodeljenilmi uslužbenci.
10, člen
Znanstveno raziskovalni sektor ima znanstveno raziskovalne skupine, biblioteko in tehnične pomožne obrate (delavnice).
Znanstveno raziskovalne skupine so:
—	skupine Ka anorgansko kemijo iin analitiko;
—	skupine za organsko kemijo;
—	skupine za biokemijo in mikrobiologijo;
—	skupine za premog in koks,
Po potrebi lahko upravnik ustanovi tudi druge znanstveno raziskovalne skupine izven gornjega okvira.
Znanstveno raziskovalni m skupinam načeljujejo vodje skupin, ki odgovarjajo za svoje delo upravniku.
Biblioteko vodi bibliotekar, ki je za svoje delo odgovoren upravniku institutu.
Znanstveno raziskovalne skupine imajo poliadustrijske obrate, ki jiii ustanovi upravnik po potrebi dela.
Vodje znanstveno raziskovalnih skupin morajo imeti visokošolsko izobrazbo.
11.	člen
Tehnični pomožni obrali (delavnice) sestavljajo posebno skupino, katero vodi obratovodja, ki je za svoje delo odgovoren upravniku instituta. Delavnice vodijo šefi delavnic.
12.	elen
Delo pol industrijskih obratov vodijo praviloma vodje znanstveno raziskovalnih skupin, ki so problem obravnavale laboratorijsko; upravnik pa lahko poveri to vodstvo tudi drugemu uslužbencu.
Delo teh skupin se praviloma financira samo iz sredstev, ki se stekajo v inštitut na podlagi naročil in pogodb, ali posebnih subvencij.
t!5, člen
Upravnik ima svoj posvetoval ni organ, institutski kolegij, ki ga sestavljajo poleg upravnika in upravnega direktorja še predstavniki znanstveno raziskovalnih skupin, katere imenuje vsako leto upravnik inštituta.
Sejam kolegija lahko prisostvujejo na vabilo upravnika tudi drugi strokovnjaki.
14. člen
Kolegij inštituta se sestavlja na posvetovanja predvsem o: predlogu letnega programa dela: predlogu predračuna dohodkov in izdatkov; predlogu za porabo sredstev iz skladov;
predlogu za organizacijo dela v inžtitutu i rt sistemizacijo delovnih mest;
letnem poročilu.
Seje inslitutskega kolegija sklicuje in vodi upravnik inštituta, ali za to posebej pooblaščeni uslužbenec.
Finančno poslovanje
15.	člen '
Itištiitut hita samostojen predračun dohodkov in izdatkov.
Redni dohodki inštitutu so dohodki od storitev in dotacije iz držuvnega proračuna.
Redni izdatki inštituta so osehuii in materialni (operativni ter funkcionalni).
Institut ima lahko izredne dohodke n. pr. dotacije izven okvira rednega držu\nega proračuna, darila in podobno,
16.	člen
Za svoje usluge zaračuna inštitut dejanske stroške za porabljeni material in plače osebja, pogonske stroške in režijo poleg te^a pa lahko zaračuna tudi 25 % pi i b i tek za raziskovalno delo.
17.	člen
Odredbodajulee za izvrševanje predračuna dohodkov in izdatkov limštiiula je upravnik instituta.
18.	člen
Inštitut ima pri Narodni banki FLRJ svoj tekoči račun-Nanj vlaga svoje dohodke in z njimi samostojno razpolaga po vel ju virih predpisih.
19.	člen
Institut ima tele sklade:
a)	sklad za nagrade delavcev in uslužbence v (sklad za nagrade):
b)	sklad za nadomestitev in dopolnitev osnovnih sredstev in za velika popravila (sklad za nadomestitev in dopolnitev),
V sklada se vplačujejo sredstva po vsakokratnih veljav- ■ n ih pred posili.
Delavcem iti uslužbencem se izplačujejo nagrade iz sredstev, ki so vnesena v sklad za nagrade, po potrjenem zaključnem računu-
Nagrade iz tega sklada določi «pravnik instituta po zaslišanju sindikalne podružnice. Nagrade se praviloma podeljujejo sorazmerno s prejemki uslužbencev in delavcev, \ endar upoštevajoč tudi uspeh dela posameznikov.
Premoženje inštituta
21.	člen
PremoŽenje inštituta sestavljajo Osnovna in obratna sredstva.
22.	člen
Osnovna sredstva linštitnta so: nepremičnine, stroji, laboratorijska oprema, inventar in vozila.
Obratna sredstva inštituta so; material, pot rosni inventar ter gotovina.
Konec vsakega leía inora inštitut izvršiti popis vseh osnovitih in obratnih sred.stev po veljavnih predpisih.
Plnče
23.	Člen
Plače uslužbencev in delavcev se določijo po predpisih o plačah in o napredovanju uslužbencev državnih organov in uslužbencev v prosvetno znanstveni službi ter po predpisih o plačah delavcev, zaposlenih pri državnih uradih iti ustanovah-
Sistemizacija delovnih mest
24.	člen
Delovna mesta uslužbencev in delavcev so sdsteinizirana. Sistemizacija delovnih med. ki jo potrdi Slovenska akademija znanosti in umetnosti v sporazumu s pristojnim državnim organom za sistemizacijo, je kot priloga sestavni del teh pravil.
Zuiiunji sodelavci
25.	Člen
Inštitut ima lahko ludi zunauje znanstvene in strokovne sodelavce, ki se volijo po veljavnih predpisih na. predlog upravnika institutu.
26.	člen
Ta pravila veljajo od 1. januarja 1954 dalje.
Ta pravila so bila sprejeta au skupščini Akademije ilne 30. junija 1954.
PRAVILNIK
FIZIKALNEGA INSTITUTA s JOŽEFA ŠTEFANA* SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI
1.	člen
Fizika! ni inštitut j Jožefa Štefana«« Slovenske akademije znanosti in umetnosti jc znanstvena ustanova s sedežem v Ljubljani.
2.	člen
Naloga inštituta je, da opravlja znanstveno raziskovalno delo na področju fizike, predvsem jedrske fizike in tehnike, ]>oleg tega pa raziskovalno delo na vseh mejnih področjih, ki so potrebna za reševanje glavnih nalog iz fizike.
3.	Člen
Inštitut vodi upravnik inštituta v okviru nalog iz 2. člena pravilnika v skladu z letnim delovnim načrtom in nalogami, ki jih prejme inštitut poleg letnega načrta od Komisije za pomoč v znanstvenih raziskovanjih Zveznega izvršnega sveta. Za svoje delo odgovarja upravnik predsedstvu Slovenske akademije znanosti in umetnosti, za delo v zvezi z nalogami, prejetimi od komisije, pa tej komisiji.
1 pravnika inštituta voli na predlog predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti skupščina Akademije. Predsedstvo se predhodno posvetuje z tnstitufskim svetom.
Upravnik inštitutu
a) predstavlja inštitut navzven,
i)) daje v skladu z delovnim programom institutu smernice in navodila za delo inštituta v znanstvenem, strokovnem iti upravnem oziru.
c)	koordinira delo v inštitutu in skrbi za njegov razvoj,
č) daje predsedstvu Slovenske akademije znanosti in
umetnosti in Komisiji za pomoč v znanstven i li raziskovanjih poroeiila in predloge v zvezi z delom in potrebami inštituta.
d)	sklicuje inštitutski svet, zbor in letno skupščino in jim predseduj e.
o) za določene posle v inštitutu pooblašča in obvezuje vodje laboratorijev ter po potrebi tudi ostale nameščence inštituta,
f) ocenjuje delo inštiiutskih znanstvenih in strokovnih delavcev, vodij inštitutskifc laboratorijev in ostalih vodilnih uslužbencev.
5.	člen
V času odsotnosti nadomešča upravnika inštituta namestnik. ki ga za vsak konkreten primer postavi upravnik izmed članov inštituta po posvetovanju z inštitutskim svetom.
6.	člen
Za opravljanje svojih nalog in za administrativno poslovanje ima inštitut potrebno število ii\a ust ven i h. strokovnih, administrativnih in pomožnih uslužbencev ter delavcev, katerih odnose urejajo predpisi, veljavni za uslužbence in delavce v državnih ustanovah.
Inštitut more imeti tudi zunanje znanstvene sodelavce v smislu 20. člena statuta SAZU.
Člane inštituta (znanstvene in strokovne sodelavce ter asistente) voli inštitutski svet in jih predlaga predsedstvu Akademije v imenovanje,
?. člen
Znanstveno raziskovalno delo inštituta se vrši v laboratorijih, ki so osnovne delovne enoie. Knjižnica, delavnice, skladišča-in uprava omogočajo strokovno kvalitetno in uspešno delo laboratorijev.
Laboratorije vodijo vodje laboratorijev.
Knjižničar vodi knjižnico in skrbi za dokumentacijo.
I.1 pravo vrnil tajnik Inštituta.
Na sejah inštitmskega sveta zastopajo po več laboratorijev a k upaj zastopniki skupin laboratorijev.
Vodje laboratorijev, skupin laboratorijev, knjižničarja ter vodje delavnic in skladišč imenuje iz vrst uslužbencev oziroma sodelavcev upravnik inštituta.
Tajnika inštituta imenuje na upravnikov predlog predsedstvo Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
\odje In bora torijev, delavnic in skladišč, knjižničar in tajnik inštituta --o za svoje delo odgovorni upravniku inšti-[um. Poslovanje knjižnice, delavnic, skladišč in uprave določajo ustrezni poslovniki.
9.	člen
Znanstveni svet. ki gn v smislu 44. člena statuta Akademije voli skupščina Akademije, usmerja specialno znanstveno delo inštituta in pomaga upravniku prt reševanju posebnih znanstven ili nalog inštituta,
10.	člen
L pravniku inštituta pomagata kot posvetovalna organa
a)	inštitutski svet in
b)	inštituiski zbor.
Jiištituiski 6vet sestnvljajb upravnik, tajnik in zastopniki skupin laboratorijev, V vseh vprašanjih, ki se tičejo sodelovanja s fizikalnima inštitutoma Pri rod oslov rto matematične fakultete in Tehniške visoke šole, se vubi na sejo predstavnik skupnega šolskega odbora teb d vet inštitutov.
Inšlitutski zbor sestavljajo upravnik inštituta, vodje laboratorijev. vodje mehanične iti elektronske delavnice in konstrukcije, knjižničar, tajnik inštituta in predstavnik inšlitntske sindikalne organizacije. V zadevah, ki sc tičejo sodelovanja s fizikalnima inštitutoma Prirodoslovco matematične fakultete in Tehniške visoke šole sodelujejo na -sejah /bora tudi vsi redili predavatelji (profesorji in docenti) fizike teh dveh in stilu tov, kolikor niso že člani zbora.
Inštitutski svet skliče upravnik inštituta vsak mesec na posvetovanje. Inšiiiutski svet razpravlja o:
a) letnem delovnem načrtu, njegovih dopolnitvah ali iz-premembah.
bi letnem delovnem poročilu,
c)	predlogih za zboljšanje, izpremeinbo ali dopolnitev in organizacijo znanstvenega in s I rokov nega dela v institutu,
č) predlogih za ustanovitev no%ib in ukinitev obstoječih laboratorijev in skupin laboratorijev v inštitutu,
d)	predlogih za nastavitev članov inštituta, ki sc naj predložijo predsedstvu Akademije v imenovanje (čl. 6. odst. 3),
e)	uktualnih strokovnih problemih, ki jih postavljajo upravnik oziroma člani sveta na dnevni red,
f)	objavi del inštitutskili članov i ji o objavi del drugih nameščence v, ki delajo v inštitutu, kolikor so bila ta dela izdelana v inštitutu oziroma z inštitutskimi sredstvi.
g)	udeležbi na kongresih, konferencah, študijskih bivanjih ter Štipendijah.
h)	sodelovanju s fizikalnima inštitutoma Prirodoslovno matematične fakultete iti Tehniške visoke šole,
i)	sodelovanju z drugimi inštituti in ustanovami.
j) letni skupščini, kjer se poroča O delu inštituta vsem uslužbencem in sodelavcem inštituta.
12.	člen
Inštitutski zbor se sestaja vsaj četrtletno na vabilo upravnika in se posvetuje o:
a)	programu dela inštituta, kot ga je obravnaval svet in O njegovi konkretni izvedbi v laboratorijih.
b)	poročilih upravnika, posameznih laboratorijev in skupin laboratorijev, knjižnice, delavnic in uprave,
c)	medsebojni pomoči in podpori posameznih laboratorijev za izvedbo posebnih nalog,
č) predlogih za zboljšanje, izpremembo. dopolnitve in organizacij n dela v knjižnici, delavnicah, skladiščili in upravi.
d)	problemih, ki'jih je sicer žc pretresel svet. k i so pa po svoji naravi potrebni obravnave pred širšim forumom,
e)	.samosTojnetn praktiku, diplomskih delih in počitniški praksi študentov v posameznih laboratorijih in delavnicah.
f)	aktualnih problemih, ki jih postavlja upravnik oziroma člani zbora na dnevni red.
O sejah inštttntskega sveta in zbora se piše ju zapisniki. Zapisnik potrjuje isti organ na prihodnji seji.
Vsak član sveta in zborn ima pravico in dolžnost, tla pove svoje mnenje o obravnavanih problemih in prevzame odgovornost ¿a vsako v zapisniku formulirano mnenje, kolikor ni ob posvetovanjih izrecno zavaroval svojega osebnega mnenja, kar mora biti v zapisniku izrecno ugotnvljeno. Upravnik pa. ne more izvršiti nekega predloga, proti kateremu 60 vsi ostali člani inštitutskega sveta. V tem primeru se zadeva odstopi v dokončno odločitev predsedstvu Akademije.
t4r. člen
Enkrat na leto sklice upravnik letno skupščino inštituta, na kateri poročajo upravnik inštituta, zastopniki skupin laboratorijev, Uljoik inštitutu, vodje delavnic in zastopnik inšli-tutske sindikalne organizacije o delu inštitnta v preteklem letu ■in o programu za prihodnje leto. Na skupščino se vabijo vsi uslužbenci in delavci ter zunanji sodelavci inštituta, ki imajo pravico postavljati vprašanja In pripombe k poročilom in zahtevati odgovor od poročevalca.
15.	elen
V inštitutu so redui znanstveni in strokovni sestanki na katerih obravnavajo člani instituta probleme s svojih delovnih področij in poročajo o rezultatih svojega dela. /a tisk ^rela dela se objavljajo V inštitu takih in drugih znanstvenih iin strokovnih publikacijah (gL čl. 111).
16.	«len
Zastopniki skupin laboratorijev
a)	predstavljajo laboratorije svoje skupine, poročajo o njihovem delu in predlagajo publikacije zu tisk na inštitul-ekem svetu,
b)	skrili j o za strokovne sestanke v okviru skupine,
c)	jKirocujo o delu skupine kot celote na z,boru in na leini skupščini,
17.	člen
Vodje laboratorijev vodijo svoj laboratorij po navodilih upravnika instituta.
Oni
a)	aktivno sodelujejo v delu laboratorija.
b)	skrbijo za pravilno razdelitev dela med člane laboratorija,
c)	predlagajo upravniku ukrepe v zvezi z delom v laboratoriju,
£) dostavljajo upravniku mesečna poročila o delu laboratorija,
d)	poročajo na zboru o dehi laboratoriju,
e} predlagajo preko zastopnika svoje skupine laboratorijev iušritutskem□ svetu objavo del članov laboratoriju,
{) predlagajo upravniku uabavke laboratorijske opreme, literature in ostalih potrebščin,
e)	vzgajajo svoje sodelavec.
18.	člen
Vsak član inštituta ima sledeče pravice in dolžnost";
n) da aktiino sodeluje pri znanstvenih in strokovnih sestankih v okviru laboratorija, laboratorijske skupine in instituta, kolikor se tam obravnava njemu dostopna problema liku, b) da referira na inštiiutskih sestankih o rezultatih in problematiki svojega dela, zrelejše stvari pa publicira, kolikor ne obstoja na določenih področjih nasproten sklep (gk čl. 11 f)-e) da se pri svojem delu v inštitutu pokorava predpisom tega pravilnika, hišnem n redu in inštitufskim posl ovni kom,
Č| da nn le t tri skupščini stavi j & -iprašanja in pri]>OJiibe k poročilom.
19.	člen
Člani inštituta so razen iega dolžni:
a)	da delajo v laboratoriju po navodilih vodje laboratorija in
b)	da nc začenjajo v inštitutu nobene raziskave in dela. za katerega nimajo dovoljenja vodje laboratorija.
20.	člen
Komisija za pomoč v znanstvenih raziskovanjih
a) daje institutu na razpolago sredstva in določa program porabe ieh sredstev,
b) izposluje potrditev odločb o uslužbenskih razmerjih od organa za oceno zakonitosti za tisle uslužbence, ki so plačani iz sredstev komisije,
e) nadzoruje porabo sredstev, ki jih daje institutu na razpolago.
21.	člen
Inštitut ima s\oj predračun dohodkov in izdatkov. Upravnik instituta je odredbodajalee za izvajanje predračuna.
Inštitut lahko sprejema dotaeije, darila in plačila za opravljanje dela.
22.	člen
Ta pravilnik .stopi v veljavo, ko ga sprejme skupščina Akademije, ki mora potrditi tudi vsako kasnejšo spremembo.
Ta pravilnik je bil sprejet na skupščini Akademije dne 30, junija 1934.
PRAVILA
INSTITUTA ZA TURBINSKE STROJE SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI
Na podlagi 19. člena temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ. št. 51/53) izdaja Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
PRAVILA
Inštituta za turbinske stroje Slovenske akademi je znanosti in umetnosti
1.	člen
Inštitut za turbinske stroje Slovenske akademije znanosti in umetnosti nadaljujem besedilu: institut) je finančno samostojen zavod s sedežem v Ljubljani.
2.	člen
Inštitut je pravna oseba. Za svoje obveznosti jamči s sredstvi svojega predračuna dohodkov in i/dat kov ter sklada za nagrade delavcev in uslužbencev.
Za zadeve in naloge iiišiiiuia je pristojna Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
4.	člen
Inštitut opravlja teoretična in uporabno znanstvena raziskovalna dela iz področja Ktrujanja, Njegove naloge so zlasli;
t. izdelovanje hidravličnih in aerodinamični h osnovnih projektov za vse vrste turbinskih strojev, njih opreme in odgovarjajočih naprav;
2. predlaganje tipizacije na osnovi rezultatov raziskovanj teh strojev in njihove «preme;
izvrševanje hidravličnih in aerodinamičnih preizkusov pri prevzemu teh strojev in odgovarjajočih naprav, po potrebi tudi onih. ki so v obratu;
4.	dajanje strokovnih mnenj za vse vrste turbinskih strojev in odgovarjajočih naprav;
5.	praktično znanstvena raziskovanja na turbinskih strojih m odgovarjajočih napravah z namenom, da se izboljša Stopnja koristnosti in varnosti v obratu:
6.	izpopolnjevanje strokovnih kadrov iz področja hidravlične in aerodinamične tehnike,
5.	člen
Inštitut je podrejen predsedstvu Slovenske akademije znanosti in umetnosti po razredu za matematične, fizikalne in tehnične vede.
6.	i len
Inštitut vodi upravnik inštituta neposredno ali po odgovornih uslužbencih v smislu veljavnih predpisov.
Upravnika postavi predsedstvo Slovenske akademije znanosti in umetnosti na predlog razreda za matematične, fizikalne in tehnične vede.
T. člen
L prav nik instituta ima zlasti te pravice in dolžnosti:
1.	vodi in nadzoruje znanstveno raziskovalno delo inštituta. skrbi in daje smernico za njegov razvoj:
2.	predstavlja inštitut in ga zastopa pred državnim i organi nt tretjimi osebami ter izdaja polnomočja drugim v ta namen;
3.	skrhi za tesno sodelovanje inštituta z drugimi sorodnimi ustanovami in gospodarskimi organizacijami:
4.	predstavlja inštitut ua domačih in mednarodnih konferencah od" osno k o u grešili znanstvenega značaja;
5,	sprejema in razrešuje delavce inštituta;
f>. predlaga predsedstvu Akademije sprejem, razrešitev in napredovanje uslužbencev inštituta;
7. daje poročila pristojnemu razredu o delu in razvoju inštituta.
Organizacija inštituta
S. člen
V	organizacijskem pogledu se inštitut deli na:
—	splošni oddelek,
■ teb niču o organizacijski oddelek,
—	znanstveno raziskovalni oddelek.
Splošni oddelek ima:
—	tajništvo,
—	računovodstvo,
—	komercialo,
—	knjižnico.
V	tehnično organizacijski oddelek spadajo:
—	priprava dela,
—	delavnica,
—	kapitalna izgradnja,
—	skladišče.
V	znanstveno raziskovalni oddelek spadajo:
—	referat za turbine,
—	referat za Črpalke,
—	referat za aerodinamiko,
—	referat za hidroinehansko opremo,
—	konstrukcijski biro,
—	laboratorij.
Po potrebi se lahko ustanovijo se drugi referati za raziskovalna dela iz področja strujanja.
(J nalogah in delu posameznih oddelkov odnosno skupin se sestavijo posebni poslovniki,ki jih potrdi upravnik institutu.
9. Člen
Upravnik inštituta ima svoj posvetovalni organ, kolegij inštituta. Kolegij sestavljajo poleg upravnika še štirje člani, katere voli v začetku vsakega leta delovni kolektiv inštituta. Kolegij se sestaja vsak mesec enkrat.
kolegij inštituta se sestaja na posvetovanje o:
í, sestavljanju osnutka pravil (inštituta, njegovih sprememb in dopolnitev, ki jih predlaga Akademiji v sprejem in odobritev;
2 predlogu dohodkov m izdatkov;
3.	delovnem načrtu inštituta;
4.	nagrajevanju delavcev in uslužbencev inštiiula:
3. uporabi finančnih sredstev in skladov inštituta;
6.	načinu, kako se zaračunavajo usluge (raziskovalna dela, preizkusi, študije i (d,), ki jih inštitut izvršuje po naročilu drugih ustanov ali piidjetij;
7,	sprejemu ali razrešitvi delavcev in uslužbence^ inštituta.
11.	člen
Upravniku inštituta pomagala pri njegovem delu upravni direktor in vodja znanstveno raziskovalnega oddelka,
12.	člen
Upravni direktor nadomešča upravnika inštituta v splošnih in tehmično organizacijskih poslih. Odgovoren je za delo splošnega in tehnično organizacijskega oddelku.
13.	člen
Vodja znanstveno raziskovalnega oddelka pomaga upravniku instituta pri. znanstveno raziskovalnem delu. Vodi neposredno znanstveno raziskovalni oddelek.
Znanstveni iu strokovni svet
14.	člen
Znanstveni svet, ki ga imenuje predsedstvo Akademije na predlog razreda za matematične, fizikalne in tehnične vede, pomaga upravniku inštituta pri reševanju posebnih znanstvenih nalog inštiluta.
15.	člen
Strokovni svet razpravlja in daje zaključke o vužnejšib strokovnih vprašanjih iz področja delu inštituta.
Člane strokovnega sveta imenuje za dobo treh let predsednik Akademije na predlog razreda za matematične, fizikalne in tehnične vede. Število Članov ni omejeno.
17.	Člen
Strokovni g vel se sestane vsaj enkrat na leto, sicer pa po potrebi in lia poziv upravnika inštitutu, ki mu predseduje. Au posvetovanje lahko vabi upravnik inštitut« samo omejeno število Članov sveta, ali pa tudi druge strokovnjake.
Finančno poslovanje inštituta
18.	člen
Inštitut ima samostojen predračun dohodkov in izdatkov.
I.u svoje usluge zaračuna inštilui dejanske stroške za porabljeni material in izplačane mezde, poleg režije pa zaračuna 25 % pribitka za raziskovalno delo.
Za kritje svojih izdatkov, ki jih ne inore kriti s lastnimi dohodki, prejema dotacijo iz proračuna.
Redni izdatki inštituta so: osebni in materialni (operutivui in funkcionalni).
Inštitut ima lahko i/redne doliodke kot u.pr. dotacije iz zveznega proračuna, od z ve z nega ali republiškega gospodarskega odbora, darila in podobno.
19.	člen
Odredhodajalec za izvrševanje predračuna dohodkov iu izdatkov inštitutu je upravnik inštituta.
20.	člen
Inštitut ima pri Narodni banki FLRJ svoj tekoči račun. Nanj vlaga svoje dohodke in z njimi samostojno razpolaga po Veljavnih predpisih, Sredstva za sklade vplačuje, posamič za Vsak sklad, na posebne (namenske) račune pri banki.
21.	člen
Institut ima tele sklade:
sklad za nagrade delavcev ju uslužbencev (sklad za nagrade);
— sklad za nad o m rs ti te v in dopolnile v osnovnih sredstev in ¡ca velika popravila (sklad za nadomestitev in dopolnitev).
V sklada se vplačujejo sredstva po vsakokratnih veljavnih predpisih.
22. člen
11 sklada za nagrade se dodeljujejo nagrade delavcem in uslužbencem inštituta za njihovo prizadevanje in dosežene uspehe pri delu. Višino nagrade določi upravnik v sporazumu s sindikalno podružnico.
Sklad za nadomestitev in dopolnitev" uporablja inštitut za nabavo ter zamenjavo opreme laboratori ja in za druge manjše investicij e.
Premoženje instituta
25. člen
Premoženje inštituta sestavljajo Osnovna in obratna sredst va.
24.	člen
Osnovna sredstva inštituta so; nepremičnine, stroji, laboratorijska oprema, inventar in vozila.
Obratna sredstva inštituta so: niaierial. jiotrošni inventar, gotovina in vrednostni papirji.
25.	člen
konec vsakega leta mora inštitut izvršiti popis vseh osnovnih in obratnih sredstev j» veljasvnih predpisih.
Plaže delavcev in uslužbencev inštituta
26.	člen
Uslužbenci inštituta so razvrščeni in plačani po predpisih o plačah in o napredovanja uslužbencev držav nih organov in uslužbencev v prosvetno znanstveni službi.
Delavci inštituta so razvrščeni in plačani po posebnih predpisih. ki jih izda Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Pomožno osebje instituta je razvrščeno in plačano po pravilniku o plačah voznikov motornih vozil, zaposlenih pri državnih uradih in ustanovah in pravilniku o plačah delavcev, zaposlenih pri čiščenju prostorov pri državnih uradih in ustanovah,
Sistemizacija delovnih mest inštituta
27.	člen
Delovna mesta uslužbencev in delavcev so sšstemiziraua. Sistemizacija delovnih mest, ki jo potrdi Slovenska akademija znanosti in umetnosti v sporazumu s pristojnim državnim organom za sistemizacijo je kol priloga sestavni del teh pravil, prav tako tudi pravilnik o plačah delavcev, zaposlenih v inštitutu.
Čuvanje imovine in službena tajnost
28.	člen
imovina inštituta je del splošnega ljudskega premoženja, katerega so dolžni vsi zaposleni delavci in uslužbenci 'inštituta čuvati. Oni odgovarjajo tudi za škodo, ki bi nastala zaradi njihove malomarnosti ali krivde.
29.	člen
Vse zaposleno osebje je dolžno čuvati podatke o inštitutu, o njegovem delu in izsledkih kot službeno tajnost.
Zunnnjl sodelavci
30.	člen
Inštitut ima lahko tudi zunanje znanstvene in strokovne sodelavce, ki se volijo po veljavnih predpisih na predlog upravnika.
31.	Člen
Ta pravila veljajo od I. januarja 1954- dalje.
To pravila so bila sprejeta na skupščini Akademije dne 30. junija 1954.
PRAVILNIK
INSTITUTA ZA SLOVENSKI JEZIK PBI SLOVENSKI AKADEMIJI ZNANOSTI IN UMETNOSTI
1.	člen
Inžtitat za slovenski jezik pri Slovenski akailcmiji znanosti in umetnosti v Ljubljani ima nalogo, da zbira celotno slovensko jezikovno gradivo (iz sedanjih živih govorov, iz sedanjih in vseli prejšnjih rokopisov in iiskov, iz jezikovnih odnosajev slovenskega jezika do drugih jezikov in substratov), da uporablja zbrano gradivo za pripravo in izdelavo temeljnih del O slovenskem jeziku in da na podlagi zbranih podatkov in dognanj pomaga k pravilnemu razvoju slovenskega pismenega jezika.
2.	Člen
Zaradi načrtne razdelitve delu in lažje izpolnitve postavljene naloge je Inštitut organiziran v dve sekciji:
I. slovnijko-filološko in jezikovno-geografsko sekcijo;
II. slovarsko sckeijo.
3.	člen
Slovniško-filološka in jezikovno-geugraf-ska sekcija ima nalogo, da zbira in uporablja gradivo za naslednja tlela:
1.	temeljna slovniška dela, in zlasti:
a)	slovnico slovenskega pismenega jezika;
b)	zgodovinsko slovnico slovenskega jezika (dokončanje iu dopolnitev Ramovševe zgodovinske slovnice);
c)	slovnice posameznik slovenskih govorov in narečij;
č) monografije oziroma študije iz posameznih slovniških področji (fonetika, morfologija, sintaksa);
2.	vsa. delu, spadajoča k jezikovnemu ailasu Slovenije, in zlasi i;
a) jezikovni atlas Slovenije, fonetično-morfoloski del:
h) jezikovni atlas Slovenije, inorfoloaiko-sintaktični del;
c) jezikovni atlas Slovenije, semantični del;
č) jezikovne atlante posameznih jezikovno - geografskih področij in jezikovno-geografske monografije O posameznih slovenskih govorih in narečjih;
5. zbirko tekstov in filoloske študije, zlasti:
a)	zbirke jezikovno zgodovinskih in literarnih tekstov s komentarji m analizami (v zvezi Institutom za literature);
b)	zbirke govorjenih tekstov iz posameznih narečij s komentarji in analizami:
e) fonogramski arhiv slovenskih narečij, pismenega in pogovornega jezika ter otroškega govora;
č) monografije oziroma štadijc o zgodovini slovenskega pismenega jezika, o socialni razčlenjenosti slovenskega jezika (skupinski povori in strokovni jeziki), o otroškem govoru, o stilistiki, poetiki itd.
4. fonetične lit fonologke razprave na osnovi eksperimentalno fonetičnega študija v inštitutskem laboratoriju za eksperimentalno fonetiko.
4. člen
Slovarska sekcija ima nalogo, da zbiTa i h uporablja gradivo za naslednja dela:
1.	temeljna splošna slovarska dela, iti zlasti:*
a)	veliki akademski besednjak slovenskega jezika (zajemajoč vse slovensko besedno gradivo z vseli vrst imeni vred od najstarejših tekstov do najnovejših in vsa slovenska narečja);
b)	tnali akademski besednjak slovenskega jezika (upoštevajoč vse tisto zgodovinsko in dialektično gradivo, ki ima živo zvezo s sedanjim pismenim jezikom in je pomembno za njegov nadaljnji razvoj);
e) etimološko-zgodo vinski Iiesedlijak slovenskega jezika (z vsemi viri za izvir, zgodovino in geografsko razširjenost slovenskih besed);
2.	temeljna speoialna slovarska dela, in zlasti:
a)	besednjake posameznih slovenskih govorov in narečij;
b)	besednjake posameznih zgodovinskih dob in posameznih pisateljev;
c)	onomastične besednjake vseh vrst:
e) besednjak sinonimov, stilistični besednjak, terminološki besednjak in podobna dela;
3.	monografije oziroma študije o slovenskem besednem zakladu.
V okviru inštituta sia organizirani Komisija za pisava 'in izgovarjalo slovenskega pismenega jezika in Komisija za strokovno terminologijo slovenskega jezika, in sicer prva v okviru I. sekcije, druga pa v okviru 1!. sekcije. Komisija za strokovuo terminologijo ima svojo centralno terminološko kartoteko, ki ji odstopajo dvojnike svojih zbirk vse posamezne strokovne terminološke komisije, delujoče v okviru Akademije.
Po potrebi se lahko ustanovijo pri inštitutu še druge komisije.
6,	člen
Inštitut je upravno podrejen predsedstvu Akademije po razredu za filološke in literarne vede.
7.	člen
Inštitut vodi upravnik, sekciji pa načelnika. Komisije vodi bodisi upravnik ali načelnik sckcije, v okviru katere se nahajajo. Komisije imajo tajnika, ki je uslužbenec inštituta in skrbi za izvršitev sklepov komisije ter vodi usirezno tehnično delo, Upravnika in načelnika sekoij voli izmed članov Akademije ali iadi iz i i'st priznanih znanstvenih delavcev na predlog razreda za filološke in literarne vetle predsedstvo Akademije. Upravnik in načelnika prejemajo za svojo funkcijo nagrado, ki jo določi predsedstvo Akademije.
R. člen
Pri Inštitutu za slovenski jezik je znanstveni svet, ki ga sestavljajo upravnik inštituta, načelniku sekcij in s sklepom skupščine določeni člani sveta. Znanstveni svet obravnava, usmerja in določa specialno znanstveno delo inštituta.
9, člen
\ inštitutu delajo znanstveni, tehnični in pisarniški dela vci, ki so nslužbenei Akademije in imajo naziv in plačo pisarniških uslužbencev, laborantov, asistentov, strokovnih iu znanstvenih sodelavcev. Poleg njih ima inštitut zunanje sodelavce. ki prejemajo honorar po veljavnih predpisih. Znanstvene tlelavee predlagajo v izvolitev razredu za filološke in literarne vede upravnik inštituta in načelnika sekcij.
I tisti t ut ima v predračunu dohodkov in izdatkov Slovenske akademije znanosti in umetnosti za vsako sekcijo svojo kreditno postavko. Načelnika sekcij predlagata načrt predračuna sekcije in podajata obračun o porabi kredita predsedstvu Akademije po upravniku in razredu za filološke jn literarne vede.
11.	člen
L'p ravnik instituta 'in načelnika sekcij podajajo poročila razredu Akademije za filološke in literarne vede, redna letna, izredna na zahtevo razreda.
12.	člen
Inštitut prireja posebne znanstvene sestanke in predavauja ter izdaja skupaj z Inštitutom za literature svoj strokovni časopis.
13.	člen
Pravilnik o notranji organizaciji Inštituta izdelajo upravnik in načelnika sekcij v sporazumu z razredom za filološke iii literarne vede. potrjuje pa gu predsedstvo Akademije.
Tu pravilnik je bil sprejet na skupščini Akademije dne 30. junija 1954-,
PRAVILNIK
ZA TISK PUBLIKACIJ SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI
1.	Publikacije Akademije so splošne iu razredne. Katere so splošne in katere razredne določa stulul Akademije [49. čl.), v dvomljivih primerih ali po potrebi pa more o tem odločati tudi predsedstvo Akademije, pri čemer upošteva zadevne pre~ d loge ali mnenje razreda.
2.	Splošne publikacije se dajo v tisk potem, ko jih je sprejelo na svoji seji predsedstvo Akademije.
3.	Razredne publikacije se dajo v tisk potem, ko jih je na svoji seji sprejel pristojni TazTcd in je na to na svoja seji pristalo predsedstvo Akademije.
4.	V koinpetenco predsedstva spada strokovna ocena predloženih splošnih publikacij, v k0111 peterico razreda pa strokovna ocenil predloženih razrednih publikacij.
Predsedstvo more zav rniti natis spisa ali publikacije, ki jo je razred Že sprejel, če ta po obrazloženem mnenju enega ali več članov predsedstva v strokovnem pogledu ni zadovoljiv. Sicer ima pa predsedstvo pravico zavrniti tudi sprejem in natis spisa ali publikacije, Če zanjo ni na razpolago dovolj i i naučili 11 sredstev, če bi izdatki za publikacije preveč obte-Ževali proračun Akademije, če se spisu ali delu, ki je v strokovnem oziru sicer neoporečno, more upravičeno prigovarjati iz drugih tehtnih razlogov, ki jih predsedstvo utemelji.
5.	Za tisk predložene spise izroči predsedstvo ali razred vsaj enemu svojih članov kot referentu v oceno, ki se mora pismeno opraviti najkasneje v 3 mesecih po zadevnem sklepu.
V sporazumu s predsedstvom oziroma z razredom more referent določiti (udi stroko\ nega referenta izven Akademije, če v okviru razreda ali Akademije ni za to po stroki pristojnega člana.
Vse predložene spise tako članov kot nečlanov Akademije mora pregledati urednik, ki ga za razredne publikacije določi razred in ki je za splošne publikacije glavni tajnik Akademije. Urednik določi ali naj gre spis v jezikovni pregled ali nc, skrbeti mora, da ho spis poslan v tiskarno Že povsem prirejen za natis, mora pa tudi opozoriti na nedostatke nestrokovnega značaja, zaradi teli stopiti v stik z avtorjem in spis eventualno zopet predložiti predsedstvu oziroma razredu.
7.	Akademijske publikacije se tiskajo po avtorjevi želji v slovenskem, srbolirvatskem ali makedunskem jeziku. Po sklepu razreda in v sporazumu s predsedstvom se 1 ali ko iiska razprava tudi v iujem jeziku, mora pa y tem primeru imeti povzetek v domačem jeziku. Povzetki razprav (publikacij) in krajša strokovna poročila se lahko tiskajo po avtorjevi želji v tuj eni jeziku tudi brez posebnega sklepa razreda ali predsedstva,
8.	Višino naklade, Tormat in tisk določa za vsako publikacijo predsedstvo na predlog razreda oziroma V soglasju z njim in avtorjem.
9.	Pisec dobi -brezplačno 25 posebnih odtisov svoje razprave. Posebni odtisi so kot ta.ki označeni na naslovnem listu. Pisec oziroma prireditelj posebnega izdanja Akademije dobi 20 primerkov izdanja.
10.	Posebna naročila za risarje, kartografe, fotografe itd. morajo izvršiti avtorji v dogovoru z razredom ali predsedstvom oziroma z urednikom publikacij; obveznosti, ki nastanejo iz takih nalogov, plača Akademija.
11.	Korekture mora opravljati avtor sam; če jih iz kakršnega koli razloga ne more opravili, preskrbi predsedstvo strokovnjaku za avtorske korekture; stroške nosi avtor. Po pravilu sta določeni dve nelomljenl korekturi, ena lomi j ena in revizija.
12.	Naknadne manjše spremembe in dopolnitve rokopisa so dovoljene samo i- nelomljenih odtisih. V lom l j enih odtisih gredo korekture, če povzročijo ponovno lomljenje, na avtorjev račun. Za neopravičeno zavlačevanje korekture odgovarja avtor.
Ko rek t urne odtise pošilja tiskarna predsedstvu Akademije, ki jili dostavlja avtorju. Korigirane odtise vrača avtor pred» sodstvu. Končni i mp rima t ur dasta urednik publikacije in predsedstvo Akademije ali njegov pooblaščenec.
13.	Avtorski honorarji se ravnajo po veljavnih uredbah.
14.	Referentom, urednikom in jezikovnim korektorjem gre honorar, ki ga določi razred po veljavnih uredbah. Pri jezikovnih korekturah, ki gredo preko meje navadnih korektur mora po predlogu urednika nositi del stroškov avtor,
13. Ce imajo spisi povzetke v tujih jezikih ali spisi, spisani V tujih jezikih, povzetke v domačem jeziku, se zanje računa honorar takole:
a)	za povzetke v domačem ali tujem jeziku, če jih sestavi avtor sam. enako kot za glavni tekst;
b)	za povzetke, ki jih sestavi kdo drug, se izplača honorar po dogovoru med njim in avtorjem ob pristanku predsedstva;
e) za naročene prevode, domače iu tujejezičiie. gre honorar po uredbi o avtorskih honorarjih;
č) v izrednih primerih odloča glede honorarja za povzetke predsedstvo.
16.	Avtorske pravice ostanejo avtorju, ki ima prav ico zu dogovor s kako drugo založnico aa drugo izdajo ali za prevode svojega dela v tuje jezike. Treba pa je predsedstvo o tem obvestiti. Če si je Akademija izgovorila prvenstveno pravico.
17.	Ta pravilnik stopi v veljavo, ko ga sprejme skupščina Akademije.
Ta pravilnik je hit sprejet na skupščini Akademije dne 30. junija f)34_
ORGANIZACIJA




PREDSEDSTVO
Josip \ iilmar. Božidar L n v r i i. Milko Kos.
1.	v razredu za zgodovinske in družl>ene vede France Štele:
2.	v razreda za filološke in literarne vede Ivan Grafenauer;
v razredu za matematične, fizikalne in tehnične vede Milan \ i d m a r :
4.	v razredu za prirodoslovne in medicinske vede J o v a n H a d ž i ;
5.	v razredu za umetnosti Anton T.ajovie.
Nadzorni odhor
Člani; Anton Melik, Josip Plcmelj, Janko Pnlcc: namestnik: i v a ti RakoveC.
Isti so bili po preteku dvoletne funkcijske dobe 1111 skupščini Akademije dne 30. junija 1954- izvoljeni ponovno za člane nadzornega odbora za naslednjo funkcijsko dobo.
Delegati v Akademijskem svetu FLRJ
Redni; Milko Kos. France Štele. Milan Vidmar; namestnika: Anton Melik. Anton P e t e r 1 i n.
Isti so bili po preteku triletne funkcijske dohe na skupščini Akademije 30. junija 1954 izvoljeni ponovno zn delegate Akademijskega sveta FLRJ za naslednjo funkcijsko doho.
i L?tflpU	_ 33 _
Predsednik: Podpredsednik: Glavni tajnik: Razredni tajniki:
VODILNI USLUŽBENCI UPRAVE AKADEMIJE
(pri stanju 31. decembra 193+)
L UPRAVNA PISARNA
Upravnik — višji referent; dr. Lco 15 a e b I e r. Administrator: Nnda Jessc.
A od ja računovodstva računski referent; Franjo Mihe t č i č.
11. ZNANSTVENA PISARNA
Upravnik — znanstveni sodelavec: dr, Matej S male.
III.	BIBLIOTEKA
Upravnik — bibliotekar: Primož Ramovš.
IV.	KEMIČNI INSTITUT »BORISA KIDRIČA* Upravni direktor — referent: Ciril P o 1 a j 11 a r.
\ odja računovodstva — računski referent: Rožica S t o k -M e d v e š e e k.
V.	FIZIKALNI INSTITUT > JOŽEFA ŠTEFANA*
L pravni direktor —honorarni uslužbenec: Karel K a j f e Ž. Vodja računovodstva: Božidar Paucr.
VI. INSTITUT ZA ELEKTRISKO GOSPODARSTVO
Upravni direktor — višji referent: Josip Arh. Vodja računovodstva — računski referent: Adolf Pauč-n i k,
VII. INSTITUT ZA TURBINSKE STROJE
Upravni direktor — višji referent: Ferdinand Hladu i k. Vodja računovodstva — računski referent: liinko Florjan č i č.
UP R AVA INSTITUTOV IN KOMISIJ
(po stanju 31. decembra 1954)
l. KEMIČNI INSTITUT BORISA KIDRIČA. Upravnik: akad. dr. Maks S a m e c.
Znanstveni svet: akad, dr. Anton P e t e iT 111, akad, dr. J os i p P 1 e m e I j , akad. dr. Maks Samec, akad. dr, ing. Milan V i d m a r.
Sistemizirano znanstveno osebje:
Znanstveni sodelavci: ing. Karel Aiidref , tir. Mana B 1 i n c T ing, Miroslav D er m el j, ing. Rajko K a o 61 č , ing. Boris I.ovTenčii.
Svetnik: ing, Riko Repič.
Red 11 i honorarni sodelavec: doeeut dr, Dušau II a d ž i.
Slrokovni sodelavec: ing. Štefan S k 1 e d a r.
Asistenti: Savo Bratož, ing. Miroslav Celi, ing. S+azika Černic-Simič, ing. Božidar Hočevar, ing. Andrej Hribar, ing,Ljuboelava Klemene«?, ing, Jelka Komar, ing. Damjan Kozak, Bogomir Koželj, ing. Aleksander Novak, ing, Živa P a n 1 i <5, ing. Darinka P e r k o, ing. Marko 11 e i s a c r. ing. Tatjana Sernec-Avšič; ing. Ludvik S t r a u c h , Tatjana Strauch.
Mr. ph.: Marija K r e č , Helena S o č i č.
Inštitut je organiziran na princi pa raziskovalnih skupin, ki se Formirajo po značaju in potrebi dela. \ letu 1954 SO SC tako formirale naslednje delovne skupine:
a)	Skupina za anorgansko in analitično kemijo, vodja znan-s t ven i sodelavec ing. Miroslav Dcrmelj, sodeluje ing. Štefan S k 1 e d a r , strokovni sodelavce.
b)	Skupina za biokemijo, vodja znanstveni sodelavec dr. Marta Blint
c} Skupina za premog in koks, vodja ing.Boris Lavren-čič, znanstveni sodelavec. V tej skupini sodelujejo naslednje delovne skupine, ki sicer delajo popolnoma samostojno:
Slruktura premoga in koksu, vodja redni honorarni «odela vcc docent dr. Dušan H a d ž i.
Kemična predpriprava premogov za koksanje, vodja znanstveni sodelavec ing. Rajko K a u č i č,
Kkstrakcijski produkti goriv, vodja občasni honorarni sodelavce prof. dr. Salvi si a v J e n č i č.
č) Skupina za kemijo steroidov, vodja znanstveni sodelavec i ng. Karel A n d r e Č.
d) Skupina za kemijo alkaloidov, vodja ing.Riko Repič.
2. FIZIKALNI INSTITUT »JOŽEFA ŠTEFANA«
Upravnik: akad, tir. Au tun P e i e r 1 i n.
Pomočnik upravnika: ing. Milan Osredkar.
Inštitulski svet: akad. dr. Anton Pet erlin, dr. Franjo i. H a v I i č e k , ing, Tjado kosi a, docent Anton Molj k, ing. Milan O s r e d k u r.
Inštitulski zbor; akad. dr. Anton P e t e r I i n , ing. Joško Bat-t e s t i u . dr. ¡ng. Branko B r e i č , ing. Franc B r e m š a k , " ing. Edvard Cileošek. Milan Čopič, ing. Janez I) e-k L e v a , dr. I ranjo i. H a v I i č e k , Darko J a lil n i k , Karel K a j f e i , iug. Lado K o s 1 a , dr. ing. Ljtllx> K 11 o p , Velibor M a r i n k o v i č , ing. Gorazd M o h o r č i č , docent Anton Molj k. ing. Milan Osredka r, iug. Anton PeČ-nikar, ing. Ivan P e r m a n , Rudolf Pelkovšek,
Jnšlitutski plenu in tvorijo vsi nameščenci inštituta.
Sistemizirano znanstveno osebje:
Znanstvena sodelavca: dr. Franjo I. Kavliček, iug. Lado K os t a.
Si rokov n i sodelavci: ing. Joško Ba t testin, ing. Edvard C i -1 c u š e k. ing. Janez D C k 1 e v a, ing. Gorazd M ob O r č i Č, ing. Miro Pirš.
Asistenti: ing. Frane Bremšak, Nada B r i 8 n i k - V e n e , Milan Čopič. dr. Alenka D e k 1 e v a , Bibiana Dob o -višek, ing. Vladimir F u r m a u, Darko Jam n i k , ing. Franc K r a š o v e c . ing. Janez K r i s t a n , Velibor M a -r i n k o vi i, ing. Majda Ostanek, ing. Anion P e č -nikar, ing. Janez Perman, Lovro P i č m a n, Marjan H i b a r i č, Marjan S e n e g a č n i k, ing. Peter Z a z u l a, Črtomir Zupančič.
\ išji rei ereilt: ing. Milan O sred kar.
Honorarni znanstveni sodelavci: dr. ing. Branko Brčie, dring. I jubo K n o p , doc. Anton Molj k.
IlazdelitCV inštituta na laboratorije
R- 1 Alializni laboratorij — vodja ing. Lado Kos ta.
R- 2 Spektrograf«ki laboratorij — vodja ing. Ivan Perman.
R- 3 laboratorij za uranove fluoride — vodja dr. ing. Branko B r č i č.
R- i I-alioTatorij za težko vodo — vodja dr. ing. Ljubo K. ti o p.
K- 5 laboratorij za reaktivno tehniko — vodja dr. Fran jo I. Havliček.
K- 6 Laboratorij za masno spektrometri jo — vodja ing. Janez
D e k 1 e v aR- 7 [.alxira torij za nevtron s ke meritve — vodja doc. Anton Molj k.
R-8 Laboratorij za elektroniko — vodja ing. Frane Bremšak.
R- 9 T.aboratOrij za preiskavo materiala — vodja Velibor M a -i' i n k O V i C.
A- I I.ahoratorij za gradnjo akeeleratorjev — vodja ing. Edvard O i l e n Š e k.
A-2 laboratorij za jedrske raziskave — vodja Darko Jamnik.
K- 1 Laboratorij za velemolekulsko fiziko — vodju Milan Čopič.
K-2 Optični laboratorij — vodja dr, Franjo I. Havliček.
K.- 3 Laboratorij za velemolekulsko kemijo — vodja ing. Gorazd M o h o r e i č.
3. INSTITLT ZA ELEKTRLšKO GOSPODARSTVO
l pravnik; akad.dr. ing. Milan V i d m a r.
Namestnik upravnika: ing.OžboJt G ros.
L sianova ima kolegij in plenum, ki fuiigiraia kot posvetovalni organ upravnika. Kolegij sestavljajo poleg upravnika in namestnika vsi načelniki strokovnih skupin. Plenu m pa tvorijo poleg np ravnika in namestnika načelniki strokovnih skupin, znanstveni sodelavci inštituta, načelniki pomožnih skupin ter imenovani zunanji znanstveni sodelavci. Člani plenoma So lahko tudi gosti, ki jih povabi upravnik ter vidni zunanji s i rokov nja k i. ki jih v ia namen imenuje na predlog upravnika predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Člani institutskega kolegija:
L upravnik akad.dr, ing. Milan V i d in ar,
2.	namestnik upravnika ing. Ozl»lt G ros,
3.	načelniki strokovnih skupin: ing.Miloš BreJi h, in g. Edvard
Hofler, ing, Janko Rudolf, ing, Srečko Sajovic, ing, Branko V a j d a,
Člani inštitutskega p 1 e n u ni a :
1.	upravnik akad. dr. ing. Milan Vidmar,
2.	namestnik 11 j)ravnika ing. Ožbolt G ros,
3.	načelniki strokovnih skupin: ing. Miloš Brelih, ing.Edvard
H of 1 er, ing. Janko Rudolf, ing. Srečko S a j o v i c, ing. Branko V a j d a. 4-. znanstveni (strokovni) sodelavci, asistenti inštituta: ing. Jurij D e t i č e k , ing. Franc Mlakar, dr. ing. Marjan P1 a -]j e r, ing. Bogdan B em š e, ing, Joško Rosi na, ing. Milan i d in a r, ing. Franc Cn rt. ing. Vida T i Š 1 e r. 3. načelniki pomožnih skupin; upravni direktor Josip Arli; v, d. vodja dokumentacije in strokovne literature Nina Š k o d 1 a r,
6. imenovani zunanji znanstveni sodelavci: univ. prof. dr. ing. Vratislav BedjaniS; ing. Vekoslav Korošec, direktor ELES-a; ing. Jože Voršifi, obratni inženir tovarne gliniee in aluminija, Strnišče; ing, Vladimir ŽepiČ, univ. prof. \ Zagrebu.
Sistemizirano znanstveno osebje:
Znanstveni sodelavci: ing. Ožboll G ros, ing. Fdvard Hofler, dr. ing. Mar j au Plaper, ing. Janko Rudolf, ing. Srečko S a j o v i c, ing. Branko V a j d a, ing. Milan V i d m a r. Svetnik: ing,Miloš Brel i b.
Strokovni sodeluici: ing. Jurij De tiče k, ing. Franc Mlakar, ing. Bogdan Remše, ing. Joško Rosi na. ing. Frane Š p i l e r.
Asistenta: iag. Frane C Urk, ing. \ ida T i š l c r.
Inštitut je razdeljen na naslednje oddelke:
L Proučevanje proizvodnje elekirične energije; načelnik ing. Ožbolt G ros, referent ing,Milan Vidmar.
11. Proučevanje transformiranja in preusmerjanja električne energije:
načelnik akad. dr. ing. Milan Vidmar, referent dr. ing. Marjan P I a p e t.
111. Proučevanje prenosa in razdeljevanja električne energije: načelnik ing, Janko Rudolf, relerent ing. Joško 11 o s i n n.
IV. Analiza potrošnje in tarifiranje električne energije: načelnik ing. Srečko S n ; O V i e.
\. Proučevanje zaščite elektrotehniških naprav; načelnik ing.Edvard Hoflcr,
referent ing. Jurij Detieek — vodja kemičnega laboratorija,
referent ing. Frane S p i 1 e r, asistent ing, Vida T i š l e r.
Vi. Skupina zu meritve:
načelnik ing. Branko V a j d a , referent mg. 1' rane Mlakar, referent ing. Bogdan Remše, asistent ing. Frane C a r k.
Vil. Skupina za energetsko ekonomiko: načelni ing. Miloš B r e 1 i h.
4. INSTITUT ZA TURBINSKE STROJE
Upravnik: akad. dr. ing. Anton K u h e 1 j.
Znanstveno iil raziskovalno osebje: dr. ing. Ivo ^ tiš kovic, honorarni znanstveni sodelavec; ing.Miroslav Pečornik, svetnik; ing. Marijan Dolgan, strokovni sodelavec; ing. Vladislav Šimnie, strokovni sodelavec; ing. Ljubo Bizjak, asistent; ing. Franc Schweiger, asistent: ing. Miloš Sfi-ligoj, asistent.
Organizacija inštituta:
a)	Splošni oddelek (tajništvo, računovodstvo, komerciala in knjižnica).
b)	Tehnično organizacijski oddelek (priprava dela, delavnica, kapitalna izgradnja in skladišče).
i) Znanstveno raziskovalni oddelek (referat za turbine, referat za Črpalke, referat za aerodinamiko, referat za hidromehan-fiko opremo, konstrukcijski biro in laboratorij). Vodja: ing. Marijan Dolgan.
Vodje posameznih referatov: zu turbine ing, Marijan Dolgan, za črpalke ing. Vlad islav S i m n i e , za aerodinamiko ing. Miroslav Pečornik.
5. INSTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA V POSTOJNI
Upravnik: a kad. dr. Srečko Brodnr;
vršilec doižnosti upravnika; znanstveni sodelavec dr. Roman S a v u i k.
Znanstveni svet: a kad. dr. Srečko Brodar, akad, dr. Jovau Iladži, akad. dr. Anton Melik, akad, dr. Ivan Kako v e c , nniv, prof. dr. Albin Scliškar, znanstveni sodelavec dr. Roman S a v n i k.
Strokovni sodelavec: Lgon P retner.
Asistent: Franc TI r i b a r.
Honorarni znanstveni sodelavec: dr. Val ter Bohi n e c.
Honorarni strokovni sodelavec: Ivan M i e h J e r.
b. INSTITUT ZA GEOGRAFIJO
Uprav nik: akad. dr. Anton Melik.
Znanstveni Svet: akad. dr. Milko Kos. akad. dr. Anton Melik, akad. dr. Ivan R a k o v e c, nniv. prof. dr. Svetozar i J e š i č.
Honorarni znanstveni sodelavec: nniv. prof. dr. Svetozar ilešič.
Asistenti: Ivan G a m s , Drago M e z e , Milan Si f r e r.
V okviru Inštituta za geografijo je tudi Zavod za kartografijo.
Kartograf: Vilko F i n ž g a r.
7. INSTITUT ZA GEOLOGIJO
Upravnik: akad. dr. Ivan Rakovec.
Znanstveni svet: akad. tir. Srečko Brodar, akad dr. Jovan Hadži, akad, dr. Anton Melik, akad. dr. Ivan Bukovce, nniv. prof. dr. ing. Jože D 11 h o v n i k.
Strokovni sodelavec: Cveto Germovšek (umrl 8. julija lfJ55),
Honorarni znanstveni sodelavce; nniv. prof. dr. ing. Jože Duhovnik.
Inštitut ima naslednje sekcije;
a)	geolosko-paleontolosko sekcijo: načelnik abnd, dr. Ivan R a k ove e;
b)	mineraloško petrografsko sekcijo: načelnik univ. prof. dr, ing. Jože Duhovniki
c)	prazgodovinsko sekcijo: načelnik akad. dr. Srečko Brodar.
8- INSTITUT ZA BIOLOGIJO l_ pravnik: akad. dr. Jovan Had ž i.
Znanstveni svet: akad. dr. Jovan Hadži, iiiiiv. prof. dr. Albin Seliškar, nniv, prof. dr. Miroslav Zei, uni v. docent dr. Ernest M a y e r. Honorarni znanstveni sodelavci: nnlv. prof. tir. Miroslav Zei,
nniv. prof. dr. Albin Seliš kar, dr. Maks Wraber. Asistenta: Jane/. Ma t j a š i è , Ljerka G od i c 1.
Inštitut za biologijo ima se dva laboratorija:
Speleobiološki laboratorij v Postojni, vodja nniv. prof. dr. Albin S e 1 i š k a r.
Murinobiološki laboratorij v Rovi ii ju, vodja uni v. prof. dr. Jovan
Had 7, i.
9. ODBOR ZA UREJEVANJE FAVNE, FLORE IN GEJE SLOVENIJE Predsednik: akad, dr. Jovan H a ti ž i.
Znanstveni svet: akad, dr, Srečko Prod ar. akad, dr. Jovan Hadži, akad. dr, Anton Melik, akad. dr. i van Rakov e C.
tO. INSTITUT ZA MEDICINSKE V UDE Upravnik; akad, dr. Igor Tavčar,
Znanstveni svet: akad. dr. Bogdan Brcc el j, akad. dr. Božidar L a v r i č , akad. dr. Igor I a v č a r.
ti. INSTITUT ZA ZGODOVINO L pravnik: akad. dr, Milko Kos.
Znanstveni svet: akad. dr. Ivan Grafenauer, akad. dr, Milko Kos, akad, dr, Janko Polec, akad. dr. France S telè, univ. prof. dr. Josip Korošec.
a) Sekcija za občo i O narodno zgodovino. Načelnik akad.dr.Milko Kos,
Honorarni znanstveni sodelavec: dr. Mclita Pivec-Stelà.
b)	Sekcija za zgodovino umetnosti. Načelnik akad. dr. France Štele. Asistent: dr. Emilijan Cevc.
Strokovni svet: nkad. dr. Izidor Cankar, akad. dr. France S tele, asistent dr. Emilijan Cevc.
c)	Sekcija za arheologijo.
Načelnik: univ. prof. dr. Josip Korošec. Asistenti: ing. Dem etri j 13 roda r, Stanislav Jesse. Alojzij 5 e r c e 1 j.
Strokovni svet: akad. dr. Srečko R rod ar. upravnik Narodnega muzeja dr. Jože Kaste I it. univ. prof. dr. Josip Klemene, univ. prof. dr. Josip Korošec, univ, prof. dr. Božo S k e r 1 j,
12. INSTITUT ZA SLOVENSKI JE/1K Upravnik: akad. dr. Ivan G r a f e n a u e r.
Namestnik upravnika: znanstveni sodelavec dr. Rudolf Kola r i č.
Znanstveni svet: akad. dr. Ivan G rnf enauer, akad, dr. Karel Oš tir, akad. Anton So v r e , znanstveni sodelavec dr. Rudolf fvolarič, znanstveni sodelavec Božo \ od Usek, ni3 i v. prof. dr. Anton B a j e c. Znanstveni sodelavci: dr. Rudolf Ko I a ri e, Božo Todušek,
dr, Tine I. o g a r. Asistenti: Joža M e z Saša S e r n e c , Jakoh R i g 1 e r. Honorarna sodelavca: dr. France Be z I a j, dr. Vuso S u y e r.
Inštitut je po čl. 2 svojega pravilnika organiziran v dve
sekciji;
1. slovniško-filološko in jezikovuu-geografsko sekcijo, načelnik: znanstveni sodelavec dr. Rudolf K o I a r i Č :
II. slovarsko sekcijo, načelnik; znanstveni sodelavec Božo V o d u š e k.
Prva sekcija ima še Komisi jo £a pisavo in izgovarja™ .slovenskega pismenega jezika, druga sekcija pa Komisijo za strokovno terminologijo slovenskega jezika.
15. INSTITUT ZA LITERATURE
Upravnik: akad. Josip Vidmar,
Znanstveni svet: akad. dr. Ivan Grafenauer, akad. dr. Janko P o 1 ti e , akad. Josip Vidmar, dopisni Član dr. Fran L ti k m an.
Stroko vila sodelavca: Dušan P i r j e v e c , dr. Milena U r S i e. Honorarni znanstveni sodelavci: prof. Akademije za igralsko umetnost dr. France K ob I ar, univ, prof. dr. Anton Oevirk. u aiv. p rof. dr. Anton S l o d n j a k.
14. INSTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE Upravnik: akad. dr. I Vali C r a f e n a u e r.
Znanstveni svet: akad. dr. Milko Kos, akad. Anton L a j o v i c ,
akad. dr, Anton M e H k . prof. Matija T o m c. Strokovna sodelavcu: N iko K u r e t, Milko M a t i č e t o v. Honorarna znanstvena sodelavca: univ. prof. dr. Jakob Koleni i n u , dr. France Kotnik (uinrl ti. februarja 19551. Honorarni strokovni sodelavci: Alojzij Bol h ar, profesor na II. gimuazip V Cel j u, dr. Vilko Novak, asistent na univerzi v Ljubljani, dr. Sergij Vilfan, upravnik Mestnega arhiva v Ljubljani.
15. TERMINOLOŠKA KOMISIJA Predsednik: akad. dr, Janko P o I e c.
Strokovni svet, univ. profesorji; dr. Alija Košir, dr. Rudolf S a j o v i c , ing. Albert Struna.
a)	Pravna sekcija.
Načelnik: honorarni znanstveni sodelavec univ. prof. dr.
lludoll Sajovic. Člani sekcije: univ,profesorji dr.Avgust Munda, dr.Albin O g r i S , dr. Leoni d P i t a m i C in akad. dr, Janko Polec.
Strokovni sodeiavec: dr. Vlndimir K u k ni a n.
b)	Tehniška sekcija.
Načelnik univ. prof. lug. Albert Struna.
Strokovni sodelavci: univ. docent ing, Bori g C e r n i g o j (za strojništvo); univ. prof. dr. Črtomir N u č i č (za kemijo); nniv. proT Vinko Sadar (za agronomijo); ing. Srečko S a j o i i c in ing. Franc Mlakar (za elektrotehniko); ing. Viktor Skaberne (za gradbeništvo); univ. prof. dr. ing. Matija Ž u m c r (za rudarstvo in metalurgijo); ing. Lojze Zamer (za gozdarstvo in lesno predelovalno stroko); ing. Te v Pipan (za varilno tehniko iti raziskavo materiala); akad. univ, prof, dr. Anton Pet e r I i n (za fiziko in matematiko), jezikovni svetovalec: znanstveni sodelavec Inštituta za slovenski jezik tir. Rudolf K o 1 a r i č.
t) Medicinska sekcija.
Načelnik univ. prof. dr. Alija Košir. Strokovni sodelavec: Mudr. Franc S m c r d ii.
SKUPŠČINA
[
PREDSEDSTVO
______i__ _
I	III
Upravo* pl¿aroA '¿nan* tve im jiis¡iru¡i Bikliuii-ku	Hrnn-di
_I
i	7
HhíuiuimxLhIvo Ekonom al
I
]. RAZRED
I tiltil u L ta
zgodovino
RAZREDI I
II. HAZltED
_!_
III. RA/R KD
Italtilut
IE
i loveuski jciik
Initiât zu
jilltülutc
[fcJlHnt u
»Loven ah» a¡LTt>do]]¡s je
Terminološka komisija (nekclfb! il) |> ra v il o, Ii) tell il ¡3 k d. r) me<lii:innkn}
I
IV. RAZRED
I
I
V, RAZRED
I
I
I
I
Institut
liiSiiim JnSiijiit Institut Institut
rLi/iikuvnnji1 pciigratij» licnlu^jju krasu	in Zaide!
CO
k Li (Kiü ruf i jo
biologijo tncdjsJiüiLa viíde
I
Oiilmr zo inojíí-vunje favne, floro ta prje Slovonijp
I. ackuijd : Obüa in naruJcia
IfodOTHB
I
] I. sekcija : UuctQIHlhll f^Klimiiko
nr.
A rheolofijji
Kemiini inllltiit ? Boriïu kiclriiaf
I
Fizikalni inštitut >Jožefa SicfmiiK
i
Jnätitut /ji Hi-klriškn tfos-pildfi rstvo
~ 1 InEtitul r.a turbinsko stnijiï
Preglednica organizacije Slovanske akademije znanosti in umetnotti











iii
Cl ani
ČASTNI ČLANI
Josip Urnz-Titn, predsednik l1 LRJ, maršal Jugoslavije, izvoljen 9.avgusta 19+8.
GI Letopis Tli, 79—115.
Edvard Kardelj, podpredsednik Zveznega Izvršnega sveta FLR.J, izvoljen 6. decembra 1949.
Gl. Letopis 111. 119—152.
I. RAZRED
Za zgodovinske in družbene Dede
Redni člani
Izidor Cankar, rojen 22. aprila 1886, dr. p bil., redni profesor za zgodovino umetnosti na univerzi v Ljubljani v pokoju, redni član 2. junija 1953. — Glej Letopis V, t>7—75.
Milko Kos. rojen 12.decembra 1892, dr. phil., redni profesor za občo zgodovino srednjega veka in historične pomožne
Po neljubi pomoti jc na strani 49 v spisku rednih članov L razreda v tisku izpadel tale odstavek;
Janko Polec, rojen 19. avgusta 1880, dr. iur„ redni profesor za narodno in primerjalno Jiravno zgodovino na univerzi V Ljubljani v p.: redni član 7, oklobra I93H; načelnik pravnega razreda od 25. februarja 1942 do 30. .septembra 1949: predsednik Terminološke komisije pri Akademiji. — Glej Letopis I, 97 do 101.
1 ranče Štele, rojen 2i. februarja 1886. dr. phil., redni profesor za umetnostno zgodovino no univerzi v Ljubljani: redni član 16. maja 1940; načelnik filozofsko-filnloiko-liistoričnega razreda od i. julija 1942 do 2. oktobra 1945: tajnik razreda za zgodovinske in družbene vede od 24. julija 1948 dalje: načelnik Sekcije za zgodovino umetnosti pri Inštitutu za zgodovino; dopisni čfan Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Za-
i Le Kipi t
— 49 —
grebu: član Med naroči nega odbora ¿a umetnostno zgodovino; član dopisnik Mednarodnega komiteja za spomenike pri UNESCO; član AICA pri UNESCOi član Instituta für österreichische Geschichtsforschung na Dunaju, — Glej Letopis T. 113—J 23.
Dopisni člani
L j u d m i i Hauptmann, rojen 5. februarja 1S84, dr. phil., redni profesor /a občo zgodovino srednjega veka na univerzi v Zagrebu [od leta 19+8 v pokoju); dopisni član 16. maja 1940; dopisni član Srpske akademije nauka v Beogradu in K ni lovske češke společnosti nauk v Pragi. - Glej I empis I, Ibfi—167.
Marko Kostrencič. rojen 21. marca 1884. dr. ¡ur., redni profesor za zgodovino države in prava narodov i1 LH. j do 19, stoletja na vseučilišču v Zagrebu, dopisni član 2. junija 1953, pravi član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosii v Zagrebu in njen glavni rajnik, dopisni elatl Srpske akademije nauka \ Beogradu, častni doktor Karlove univerze v Pragi. — Glej Letopis A . 74—75.
Zdenek N e j e d 1 y . rojen (0. februarja 1878, profesor mtizikologijc na Karlovi nuiverrzi v Pragi: predsednik Ceske akademie ved a um en i v Pragi; dopisni član 7. novembra 194-7; dopisni član Akademije nauk SSSR v Moskvi.
Bori a Z i h e r 1. rojen 25. septembra 1910, ljudski poslanec, redni profesor za teorijo družbenih ved na univerzi v Ljubljani: dopisni član 6.decembra 1949. Glej Letopis 111. 165—i7t.
Fran Zwitter, rojen 24. oktobra (905. dr. phil., redni profesor za občo zgodovino novega veka na univerzi v Ljubljani, dopisni član 2. junija 1953. prorektor univerze in predsednik Zgodovinskega društva za Slovenijo v Ljubljani. — Glej Letopis V. 76 - 82.
II. RAZRED
Za /iloloike in literarne vede Redni člani
Ivan Grafenau er, rojen 7. marca IflRO, dr. phil., profesor v pokoju; dopisni član 16. utaja 1940: redni član 21. decembra 1946: tujnik razreda za filološke in literarne vede od 50. decembra 1949 dalje; upravnik Inštituta za slovensko narodopisje in Inštituta za slovenski jezik pri Akademiji; častni član Slavističnega društva v Ljubljani. Glej Letopis 1. Iii t —165.
RajkoNahtigul, rojen 14-, aiprilu 1B77, dr. phiL, redni profesor za slovansko filologijo in primerjalno gramatiko slovanskih jezikov v pokoja in častni predstojnik Slovanskega inštituta na univerzi v Ljubljani: redni član 7. oktobra 1933: prvi predsednik Akademije od -i. januarja 1939 do 27. juniju 1142; načelnik ru/reda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo od 2. oktobra 1945 do 3(1. septembra 1949; predsednik Znanstvenega društva za humanistične vede 1921 —1939; predsednik Slavističnega društva Î935 in njegov Častni član 1937; dopisni član Srpskc akademije nauka v Beogradu in [tigosla-venske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu. — Glej Letopis L 71-75.
Karti Oš tir, rojen 13.oktobra 1883. dr. phiL, redni profesor za primerjalno jezikoslovje na univerzi v L jubljani, redni član 2. junija 3953. — Glej Letopis V, S3—S5.
Anton SoVrè, rojen 4. decembra 1885, redni profesor za grščino na univerzi v Ljubljani, redni član 2. junija 1933. — Glej Letopis V, M6—SS.
J os i p Vid mar, rojen 14. oktobra 1895; redni član b. decembra l*J4*J: od 27. oktobra 1952 predsednik Akademije; upravnik Inštituta za literature pri Akademiji: ljudski poslanec I. RS. predsednik odbora za p ros ve to in kulturo Ljudske skupščine I .RS. — Glej Letopis III, 172-184.
Dopisni člani
Aleksuitdar Belic, rojen 2. avgusta 1876, dr. phiL, profesor srbskega jezika na univerzi v Beogradu; predsednik Srpske akademije nauka v Beogradu: dopisni Član 7. novembra leta 1947; dopisni član akademij znanosti "i" Zagrebu, Sofiji. Pragi. K rakovo, Moskvi in Kopenhagenu: častni doktor univerz v Pragi in Glasgowu: častni profesor univerze l.nmonosova v Moskvi.
Franc K S a v. L U k m a n , rojen 24. novembra 1880, dr. thcoJ,, dr. pliil., redni profesor za historično dogmatiko, za zgodovino starokrščatiskega slovstva in za zgodnjo cerkveno zgodovino na teološki fakulteti v Ljubljani v pokoju, dopisni član 16. maja 1940. — Glej Letopis l, 168 — 169.
K a z i m i c r z Niiseh, rojen 1, februarja 1874. profesor poljskega jezika na univerzi v Krakov ti; dopisni član 7. novembra 1947; dopisni član Akademije nauk SSSR v Moskvi, Srpske
akademije nauka v Beogradu in Bolgarske akademije ¿nanos t i v Sofiji.
P et a r Skok, rojen 1. marca 1RB1, dr. phil.. redni profesor za romansko filologijo na vseučilišču v Zagrebu v pokoju, dopisni član 2. junija 1953, pravi član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagreli«, dopisni član Srpske akademije nauka v Beogradu, Rumunskc akademije znanosti v Bukarešti, K râ lovske Seske spoleČnoati nauk v Pragi in A endémie des Sciences et de Bel let-Le 11res v Toulousu. — Glej Letopis V, 89—91.
Iti. RAZRED
Za matematične, fizikalne in tehnične, vede
Redni člani
A il t o ti K ii h e 1 j, rojen 11. novembra 1902, dr. ing., redni profesor mehanike na 'tehniški fakulteti univerze v Ljubljani; redni član 6, decembra 1949: upravnik Inštituta za turbinske stroje pri Akademiji, — Glej Jxtopis III," 185.
Feliks Lobe, rojen 14. oktobra 1S94, redni profesor za obče atrojeslovje na tekniški fakulteti univerze v Ljubljani: redni član 6. decembra 1949. — Glej Letopis 111, 186—t HT,
Anton P e t e r 1 i n , rojen 25. septembra 1908, d r. sei. na!., redni profesor za fiziko na univerzi v Ljubljani; dopisni član 21. deeembra 1946; redni član 6. decembra 1949: upravnik Fizikalnega inštituta -Jožefa Štefana«; flan American Association for tlie Advancement oJ Science (Washington): American Physical Society (Washington); American Chemical Society (Washington); Rfilloid Gesel Isehaft (Kolu); Société mathématique de Irance (Paris); élan Makromolekulske sekcije Mednarodne unije xa cisto in uporabljeno kemijo; član International Committee of Rbeology (Amstei-dam). — Glej Letopis If, 45—46,
Jos i p Plemelj, rojen 11. decembra 1873, dr. phik, redni prolesor za matematiko na univerzi v Ljubljani, redni clan 7, oktobra 1958; načelnik mafematîEno-piirodoBlavnesa razreda uzirouia razreda za matematične, prirodoslovne. medicinske in tehnične vede od 16. julija 1942 do 10, septembra 1949: dopisni član J ugos I a ven sk e akademije znanosti i nmjeluosti v Zagreba, Srpske akademije nauka v Beogradu iu Bavarske akademije znanosti v Miinchenu. — Glej Letopis 1, 93- 94.
Maks Samec, rojen 27, junija 1881, dr. phil., redni profesor zn kemijo na univerzi v Ljubljani od 1919 do 1945; upravnik Kemičnega inštituta iBorisa Kidriča« pri Akademiji, redni Član 6. decembra 19+9: dopisni član j ugosla venske akademije znanosti i amjetnosti v Zagrebu; član Leopoldi nsko-karol i nške akademije prirodoslovcev v llalle a/d Saale; častni član Avstrijskega kemičnega društva: odlikovan s Sare medaljo od Arbeits-geme i nscbafts-Get reideforseh ti ii g L. V. Del mol d; ponovna doktorska diploma filozofske fakultete na univerzi na Dunaju. — Glej letopis III, 188—198,
Milan Vidmar, rojen 22, junija ¡885. dr, ing,, redni profesor za elektrotehniko na tehniški fakulteti univerze v f.juhlja ni; redni čiun i6. maja. 1940; načelnik mutcmnličiio-prirodo-stovnega razreda od 10. nklobra 1940 do 16. julija 194J; predsednik Akademije od 27. junija 1942 do 2. oktobra 1945; tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehnične vede od 30. septembra 1949 dalje; upravnik Inštituta za elekiriško gospodarstvo od L junija 1948; častni doktor tehniške fakultete nn t verze v Ljubljani; predsednik Nacionalnega komiteta ( IGltE: dopisni član Zveze nemških elektrotehnikov v Berlinu od 1930 in Češke elektrotehnične zveze v Pragi od 1938. — Glej Letopis I, 139 do 142.
Dopisni član
Vence Koželj, rojen 17. septembra 1901. dr> techn,, ledni profesor za teoretično elektrotehniko na tehniški fakulteti univerze v Ljubljani, dopisni član 2. junija 1933. — Glej Letopis V, 95- 97.
IV. RAZRED
Za prirodosloDne trt medicinske vede Redni člani
Bogdan Brecelj, rojen 6. maja 1906, dr. med., redni profesor za oetopedijo in vodja ortopedske klinike nn univerzi v Ljubljani; red nt član 6. decembra 1949; elan Meti narod nega društva za ortopedsko kirurgijo in trn» matologijo; član Francoskega ortopedskega društva: član Zveznega odbora za rehabilitacijo invalidov. — Glej Letopis lil. 199—200.
Srečko Brodar, Tojcn 6. maja 1893, dr. phil., redili profesor za prazgodovino človeštva na univerzi v Ljubljani: dopisni član 6.decembra 1949; redni Član 2. junija 1953; upravnik Inšti-
luta za raziskovanje krasa v Postojni: dopisni član H. Obcr-niaier GeBellschaft fiir die Erfotschtmg des Eiezeiialters und seine r Kulturen (Bonn), — Glej Letopis HI, ÎÎ0Η206 in Letopis V, 98—100.
Jovan Hadži, rojen 22. novembra 1884, dr. phil., redili profesor za zoologijo na univerzi v Ljubljani; redni clan 7. oktobra 1938; načelnik mateniaiično-prirodos lov nega razreda od 28. januarja 1939 do [O. oktobra 1940; tajnik razreda za prirodo-slovne in medicinske vede od 30, septembra 1940; upravnik Instituta za biologijo pri Akademiji; predsednik Cïdbora za urejevanje favne, flore in geje Slovenije; dopisni clan Jugos) a verske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu in Srpske akademije nauka v Beogradu. — Glej Letopis L 29—37.
Božidar L a v r i č , rojen 10. novembra 1899, dr. med., redni profesor za kirurgijo na univerzi \ Ljubljani, vodja kirur-gične klinike: redni član 6. decembra 1949; od 21. marca 1930 podpredsednik Akademije; dopisni čian Ju gosi a venske akademije znanosti t uujetuosti v Zagrebu in Srpske ukademije nauku v Beogradu; častni član Češkoslovaškega kirurgičnega društva v Pragi in Bolgarskega ktrurgičnega društva v Sofiji: član Internacionalnega kirurgičnega društva, dopisni član Association of Surgeons of Great I3ritaiii and I r élan d, dopisni član Société de chirurgie v Lyonu. — Glej Letopis 111, 201—202.
Anton Melik, rojen 1. januarja 1890, dr. phil., Tedni profesor z;i geografijo na univerzi v Ljubljani, dopisni član 16. maja 1940; redili član 21. decembra 1946; upravnik Inštituta za geografijo pri Akademiji; predsednik Slovenske Matice i 11 Geografskega društvu v Ljubljuni. — Glej Letopis I, 170—171.
Ivan R a k o v cc , rojen 18, septembra 1899, dr. phil., redni profesor za geologijo in paleontologijo na univerzi v Ljubljani: dopisni član 21. decembra 1946; redni član fi. decembra 1949: upravnik Inštituta za geologijo pri Akademiji. — Glej letopis II, 47—53.
Igor Tavčar, rojen 2. novembra 1899, dr, med., redni profesor interne medicine in vodja interne klinike na univerzi v Ljubljani; redni član 6. decembra 1949. — Glej Letopis 11L 203—204.
Dopisni člani
Pranju Kogoj, rojen 13. oktobra 1S94. dr. med., redni profesor za dermatovenerologijo in predstojnik denuaio-venero-loške klinike na vseučilišču v Zagrebu, dopisni član 2. junija
leta 195"), pravi clan Jugos la venske akademije znanosti i nmjet-nosti i Zagrebu in tajnik njenega IV.oddelka za medicinske vede; dopisni član Srpske akademije nauka v Beogradu; častni član oziroma dopisnik berlinskega, bolgarskega, dunajskega, francoskega. hamburškega, italijanskega, madžarskega, nemškega. poljskega in švedskega dermatološkega društva ter francoskega alergolnškega društva. — Glej Letopis V, 101 —102.
Si niša Stankov ič, rojen 26. marca 1892. d r. phil,. redni profesor za zoologijo na univerzi v Beogradu in predsednik Akademijskega sveia. FI R j. dopisni član 2. junija 1953, pravi član Srpske akademije nauka v Beogradu, dopisni član Jugoelaven-_sko akademije znanosti i unijetnosti v Zagrebu. — Glej Letopis V, 103—104.
A n d r i j a S t a m p a r . rojen 1. septembra 1888. dr. med., redni profesor higiene in socialne medicine na univerzi v Zagreba; predsednik Jugoslavenske akademije znanosti i unijetnosti v Zagrebu; dopisni član 7. novembra 1947; pravi clan Srpske akademije nauka; častni član Ameriškega društva za narodno zdravje in Akademije za medicino v New Torku.
Alojz Tavčar, rojen 2, marca 1895, redni profesor za peneliko in žlahtnenje rastlin na vseučilišču V Zagrebu, dopisni član 2. junija 1933, pravi član Jagoslavenskc akademije znanosti i unijetnosti v Zagrebu, redni član \1asarykove akademije p race v Pragi, častili Slan Scientific Society Sigma X. Cornell University, New York. — Glej Letopis V, 105—1 Ob.
Kosta Todorovic, rojen 5. julija 1887, dr. med., redni profesor za infekcijske bolezni in upravnik infekcijske klinike lia univerzi v Beogradu, dopisni član 2. junija 1953, redili član Srpske akademije nauka v Beogradu in tajnik njenega razreda za medicinske vede. dopisni član [ugoslavenske akademije znanosti i unijetnosti v Zagrebu. — Glej Letopis \, 107.
V a 1 e V o u k , rojen 21. februarja 1886, dr. phil., redni profesor za botaniko na vseučilišča v Zagrebu, predstojnik Botaničnega inštitutu in vrta prirodoslovno-matematične fakultete, direktor Inštituta za eksperimentalno biologijo J ugoslavenske akademije znanosti i unijetnosti v Zagrebu, dopisni član 2. junija 1953, pravi član J Ugoslavenske akademije znanosti i uinjel-uosti v Zagrebu in tajnik njenega tretjega oddelka za pri rod ne vede, dopisni član Srjjske akademije nauka v Beogradu, dopisni član Poljske akademije znanosti v Krakov u in Kralovske češke společnosli nauk v Pragi, — Glej Letopis V. 108—109.
V. RAZRED
Za umeinosfi
Redni člani
F r a ti c c Bevk. rojen 17.septembra 1890. književnik, ledni član 2. junija 1953. — Glej Letopis V, 110—113.
Fran S a 1. F i n ž g a r, rojen 9. februarja 1871, književnik: redni član 7. oktobra 1938: od 28. januarja 1939 do 50. septembra leta !9+9 načelnik razreda za umetnosti, — Glej Letopis 1, 23 do 25.
Pavel Goli a, rojen tO. aprila 1887, književnik in upravnik Slovenskega narodnega gledališča v pokoju, redni član 2, junija 1953. — Glej Letopis V, 116—120.
Božidar Jakae. rojen 16. julija 1899: redni profesor na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani; redni član
6.	deeemlira 1949. — Glej Letopis III, 207—213,
Boris Kalin, rojen 24. junija 1905. redni profesor za kiparstvo in rektor Akademije upodabljajočih umetnosti v Ljubljani. kipar-mojster, redni člnn 2, junija 1953, ■ Glej Letopis V, 121—122.
G o j m i r A n i o n Kos. rojen 24. januarja 1896: redni profesor na Akademiji upodabljajočih umetnost i v Ljubljani; redni člnn 6. decembra 1949. — Glej Letopis 111. 214—215,
Marjan Kozina, rojen 4, junija 1907: izredni profesor na kompozicijskem oddelku Akademije za glasbo v Ljubljani, redni član 2. junija 1933. — Glej Letopis "V, 125—124.
Miško Kranjec, rojen 15. septembra 1908, književnik, direktor Slovenskega knjižnega zavoda v Ljubljani, redni Član 2. junija 1953. — Glej Letopis Y, 125—132,
A n t o n L a j O v i C, rojen 19. dccembra 1878, komponist in mtLzikolog: redni član 16.maja 1940; tajnik razreda za uinelnosli od 30. septembra 1949 dalje. — Glej Letopis I. 63—67.
Jože Plečnik, rojen 23. januarja ¡872. častni doktor univerze v Ljubljani in tehniške visoke šole na Dunaju; redni profesor za arhitekturo na univerzi v Ljubljani; redni član
7.	oktobra 1938. — Glej Letopis 1, 87—89.
iucijan Marija S k erj a n e, rojen 17. decembra 1900; redni profesor za kompozicijo na Akademiji za glasbo v Ljubljani: upravnik Slovenske fillinrmnnije v Ljubljani: redni član 6. decembra 1949. - Glej Letopis I1J. 216—220.
Dopisni Slani
It o Andrič, rojen i0. oktobra 1A92, književnik, dopisni član 2. junija	rediti član Srpske akademije nauka v Beo-
gradu, dopisni član J ugosla venske akademije znanosti i umjet-nosii v Zagrebu. — Glej Letopis V, 133—134.
M i 1 ti n Bog danovič rojen 4. januarja 1894. književni in gledališki kritik ter esejist, profesor za novejšo jugoslovansko književnost na univerzi v Beogradu do 1949, od takrat upravnik M a rod nega gledališča v Beogradu, dopisni član 2. junija 1933: d o]) isti i član Srpske akademije nauka v Beogradu. Glej Letopis V, 133—136.
Lojze Dolinar, rojen 19. aprila IB93, redni profesor na Akademiji za umetnost v Beogradu, dopisni član 2. junija 1955. — Glej Letopis V, 137—138.
Miroslav Krleža, rojen 7. juliju 1895, književnik, dopisni član 2. j unija 1933, pravi član in podpredsednik Ju gos ta -venske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu. — Glej Letopis V, [39—141.
S P R E M E M B E t članstvu Akademije
Dno f). deeembra 1954 je umrl dopisni člau v razredu za filološke iu literarne vede, profesor za primerjalno jezikoslovje na univerzi v Montpellieru, Lucien Tesnicre.










novi clan

R A ¡ČRED ZA PRIRODOSLOVNE IN MEDICINSKE VEDE
PAVEL LUNACEK
Rojen jI. januarja 1900 v S L Ruperlu na Dolenjskem. Redni profesor za ginekologijo in porodništvo, predstojnik ginekološko - porodniške klinike na medicinski fakulteti univerze v Ljubljani. Redni član v razredu za pri rod O S lov ne ili medicinske vede je postal dne "0, junija 1954.
Ljudsko šolo je obiskoval in dokončal v Št. Ruperiu na Dolenjskem, od 1.1911 do 1918 pa realko v Ljubljani. V šolskem letu 1918/19 je bil vpisan na gozdarski akademiji v Zagrebu. V šolskem letu 1919/20 je obiskoval in z 11 spe bom dokončal latinski tečaj na filozofski fakulteti v Zagrebu. Od leia 1920 do 1922 je bil vpisan na medicinski fakulteti v Ljubljani, v letu 1922/23 pa na medicinski fakalieti v Gradcu, kjer je tudi opravil prvi rigoroz. V sedmi semester se je vpisal na medicinsko fakulteto v Zagrebu, kjer je medicinske študije dokončal 31. marca 1927.
Leta 1928 (6. julija) je bil nameščen za Se k u udari j a v Ijolllicš v Brežicah. ob koncu julija 1930 pa je bil imenovan za sekun-darija v nekdanji bolnici za ženske bolezni v Ljubljani, kjer se je specializiral, dokončal specializacijo in postal p rim arij 21. junija 1939. V tej bolnici jc ostal še nadalje do odhoda v partizane. Doba službovanja v bolnici za ženske bolezni je bila prekinjena z dvomesečnim studijskim dopustom v letu 1932 na rentgenskem inštitutu v Zagrebu in z dvomesečnim študijskim potovanjem po Franciji, Belgiji, Nizozemski, Italiji in Angliji od 2. novembra 1937 do 31,avgusta 1938. ^ tem času se je zadrževal največ v Parizu, kjer je pTakticiral v raznih poroduišnicah in na Curic-jevem zavodu zaradi študija zdravljenja raka. '
Junija 194! je postal član zdravniškega matičnega odbora OF za Ljubljano, v katerem je deloval do odhoda v partizane 28. maja i942. \ tem času je organiziral zbiranje, sortiranje, » vskladiščenje in odpošiljunje okoli dveh ton sanitetnega materiala za partizane. \ es material je dospel na osvobojeno ozemlje in je služil kot materialna baza za tozvoj partizanskih bol nie v Sloveniji. Mimo tega je bila dr. Luuučku po verjemi naloga pridobivati zdravnike za OF. Dobrih štirinajst dni po prihodu v pariizane. to je i h. junija 1942, je že začela delovati centralna vojna partizanska bolnica, katere upravnik je bil dr. Lunaček do 23. decembra 1943. S tem datumom je bil imenovan za šefa (sekcije za Ijolnice pri SOG5S (sanitetni oddelek glavnega štaba Slovenije) in je opravljal to funkcijo do osvoboditve. Maja 1943 je bil imenovan oil Glavnega štaba Jugoslovanske armade za sanitetnega polkovnika.
Po osvoboditvi je postal dr. I.unaček leta 1945 redni profesor za ginekologijo in porodništvo na inkrat ustanovljeni medicinski visoki šoli v Ljubljani in predstojnik njene ginekološko-porod-niške klinike- ^ letih 1953—1934 je bil rektor medicinske visoke šole, v letih 1950—1955 pa dekan.
Dr. Lunaček je bil odlikovan s spominskim znakom 194-1, z redom pari ižanske zvezde 11. razreda, z redom zaslug za narod II. razreda, z redom dela L razreda, i. redom bratstva in edinsivn 11. razreda in z redom za hrabrost. Prešernovo nagrado je prejel letu 1949 za organizacijo ginekološke in porotiniške klinike v Ljubljani, 1930 pa za knjigo Porodniške operacije, prvi del.
Dr. Lunaček je objavil naslednje publikacije iz ginekologije in porodništva (ZV = Zdravniški vestnik);
1. Novorojenček z nedoločenim spolom in Ta z vojno anomalijo spolovila — ZV 19312. Sectio caesarea — Z V 1933.
3.	Vaginalna preiskava in paerperalne infekcije — ZY 1935.
4.	Sectio caesarea v zborniku »Poročilo o ginekološkem in porodniškem delu v letih 1920—1936 (193?).
5.	Placenta pruevia — izšlo v istem zborniku.
it, Peritonitis ljubljanske porodnišnice s posebnim ozirom na perforaii vno peritonitis — izšlo v Delo II. kongresa jugoslovanskega kirurškega društva, 19".
7. Hernia uteri — ZV 1938,
S. Porodništvo in bahištvo — Z V 1940.
9. Terapija prečne lege — ZV 1946.
10, Porodniške operacije 1- del — Učbenik za itudente medicine in zdravnike — 1950.
M. PorodiliSte ■ organizacija. zadaci i sadržina rada — referat v Komiteju zu zaščito ljudskega zdravstva.
12. »Jedinslvena i permanentna analiza i dokumentacija Svih jjoro-djaja i najražnijih porodjajnih komplikacija u g rim rodilištinm F NUJ — eden od treh glavnih referatov na 1. kongresu ginekologov in porodničarjev Jugoslavije 1.1930 v Zagrebu — objavljen je v kongresni knjigi: Zbornik radova I- natifnog sastanka ginekologa«, str. (45—13213, indikacije za artefieialni aborius — skupaj z dr. Vitom Lavričem — Z V 1950.
14. AbortUS artifieialis — eden od. dveh glavnih referatov na II. kongresu ginekologov in porodničarjev Jugoslavije v Beogradu leta	Referat je objavljen v Zborniku radova kongresa 1933.
*
P o 1 j u d n o - z u a n s t v e n a rl e I a :
Mimo raznih člankov v periodičnem tisku je napisal za publikacijo:
1.	>\iati in detef 11947): Kvarne posledice umetnega splava.
2.	>Mati in detet (19521: Razvoj porodništva v Sloveniji (str. 9—30).
V	isti knjigi: Kvarne posledice namernega splava (str. 7(1—S3}-
V	okviru komisije za obveščanje javnosti, ki jo je dr. Lu-naček vodil, je napisal za periodični tisk:
5. Zdravstveni delavci od pradavnine do danes (v dveh nadaljevanjih).
i. Bolnišnica nekdaj in danes.
5. Kako je z razvojem bolnišnic pri nas?
6-	Glavne pomanjkljivosti naše zdravstvene službe (v enem nadaljevanju).
7-	Odnos bolnikov do zdravstvenih ustanov (v enem nadaljevanju).
S. Zdravstvena zaščita matere in naraščaja (v enem nadaljevanju).
9- Kaj naj ukrenemo, da bomo zmanjšali umrljivost mater in otrok fv enem nadaljevanju).
Članki, ki imajo zgodovinsko-dokumentarni
pomen
1.	Slovenski zbornik	Kako sem prišel v partizanec (str. 115 do 130).
2.	Spomini na partizanska leta: Naše partizanske bolnišnice (str. HI do 139},
3.	Vojno-sanhetni pregled, I. 1931: »Udeo slovenaCkog saniteta tt NOB i njegov' značaj za razvoj medicinskog fakulteta« (str. Ml do 99, št- 3—4).
Spisi dr. Lunačka kažejo v celoti veliko s is tematiko, tako v obdelavi, kakor tudi v razvrstitvi in pedagoški ilustraciji. Dr. Lunačck ima rad točen pregled, analizira vsak problem preprosto in jasno do podrobnosti, pa naj si l>o to iz področja njegove ožje široke, ali pa glede organizacije delu samega. Njegovi poljudni spisi so posvečeni predvsem organizaciji in propagandi zdravega, higienskega in sodobnega načina poroda.
Zlflsti je poudariti, da v spisih dr. Lunačka ne najdemo tako imenovanih kazi list i eni h primerov: vse njegove publikacije, tudi že izpred druge svetovne vojne, zajemajo porodniške probleme na široko. Dokumentacija je popolna, z lasi i kar se tiče statistike, ki je miuueiozno natančna in so zaključki v mejah dokazanega.
Posebno naj omenimo tri spise dr. Lunačka:
t. Porodniške, operacije. Učna knjiga, ki je po vsebini in didaktični razdelitvi svojstvena; delo, ki sloni na pisčevih Ijo-gatih in dolgoletnih izkušnjah. Knjiga je v našem jeziku edinstvena in pomeni zu našo državo teli teti prispevek glede osamosvojitve tudi na tem medicinskem področju.
2.	Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu je objavila referat dr.Lunačka, ki ga je imel na prvem znanstvenem sestanku jugoslovanskih ginekologov. I a relerat >Jedinidvena i permanentna analiza i dokumentacija snih poio-djaja i najoažnijih porodjnjnih komplikacija u spim rod Hiš I ima FNRJ< je prvi realen predlog za dokumentacijo, ki bi nas Šele lahko vodila do znanstvene analize naše patologije pri porodih, S tem referatom je dr. Lunaček pripravil široko reorganizacijo vse porodniške služIle.
3.	sAbortu.t artificUUisc, Referat, ki ga je dr. Lmiaček imel na II. kongresu ginekologov in porodničarjev v Beogradu leta 1953. Analizira vse komplikacije in posledice artificialnegu ahor-
Iusa- Oh velikem materialu opozarja na današnje razmere glede tega vprašanju in na koncu predlaga indikacije, ki jih osvetljuje z rajnih gledišč, vee da bi naš naraščaj ostal zdrav in sposoben za ii\ijenje in delo. Upošteva tuje avtorje, toda svoje mnenje gradi lin lastnih izkušnjah in opažanjih.
Ur. Llinačka moremo smatra.ti za organizatorja in voditelja sedanjemu slovenskega porodništva. Jvot zdravnik in organizator naših partizanskih bolnic si je pridobil velike zasluge za vojno sani teto s obče. Vse njegovo delo je povezano z moderniziranjem naše zdravstvene službe, za katero je prispeval tisto znanstveno osnovo iz svojega področja, na kateri bodo še dolgo lahko gradili zanamci,
*
* *
Dni; 2. april« 1955 je redni član Akademije profesor doktor Pavel Lunaček umrl. V prihodnji knjigi Letopisa bo Akademija počastila njegov spomin in ocenila njegove zasluge in delo v posebnem članku.
»
UMRLI CL AX I
UMRLI ČLANI
Rado Kusr j, rojen 21. julija JS73, umrl 10. maja 194 L Dr, iur.. redni profesor /a cerkveno pravo na univerzi v Ljubljani. redni član pravnega razreda od 7, oktobra 1918,— Glej Lefopis L 185—190,
Metod Dol ene, rojen 19. decembra 1875. umri dne 10. oktobra 1941. Dr. iur , redni profesor kazeiiske-ga prava na univerzi v Ljubljani; redni član pravnega razreda od 7.oktobra 1938. načelnik tega razreda od 28. januarja 1959 do smrti H), oktobra 1941; dopisni član Ju gosi a venske akademije znanosti i umjetnoeti. Častni doktor univerze v Bratislavi. — Glej letopis I. 193—197.
Gregor Krek. rojen 27. junija 1874. umrl I. septembra leta )942. Dr.iur., redni profesor rimskega in državljanskega prava na univerzi v Ljubljani, redni član pravnega razreda od 7. oktobra 1938: prvi generalni sekretar Akademije od 28. januarja 1939 do 11. julija 1942; dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti. — Giej Letopis 1, 201—238.
Alfonz Pavlin, rojen 14. septembra 1853, umrl 1.decembra 1942. Gimnazijski profesor v pokoju, strokovnjak za floristiko, filogeografijo in botanično s is tematiko; dopisni član matcmatično-pnrodoslovnega razreda od 16.maja 1940. — Glej Letopis L 241-257,
Ferdinand S e i d I , rojen 10, marca 1856. umrl dne 1. decembra 1942. Realčni profesor V pokoju, strokovnjak za meteorologija klimatologi jo, seizmologi jo iti geologi jo, dopisni član matematiL-tMvprirodoslovnega razreda od 16. maja 1940: dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i unijetnosti v Zagrebu. — Glej Letopis I, 261-290.
Riba r.d j a k-o p i e, rojen 12, aprila 1869, umrl dne 21-aprila 1943. Akademski slikar; redni član umetniškega razreda od 7. oktobra 1938. — Glej Letopis I, 41-43: II. 75 89.
Anton Breznik, rojen 26. junija 1881, umrl dne 26. marca 1944- Dr. phil., gimnazijski ravnatelj, jezikoslovce;
dopisni član filozofsko - filološko - historičnega razreda od 16, maja 1940. - Glej Letopis L 157—160: 11.61-74.
Matija Jama, rojen 4. januarja 1872, umrl 4. aprila 1947. Akademski slikar, redni član umetniškega razreda od 7.oktohia 1938. — Glej Letopis I, 47—49: II. 90—103.
Ivanltegen, rojen 9. decembra 1Ö68, tinir! 27. ju Ii ja 1947. fir.ph.il., gimnazijski profesor v pokoju: strokovnjak za živalsko fiziologijo in občo biologijo; dopisni član matematično-prirodoslovnega razreda od 16. maja 1940. — Glej Letopis I, 175—17fi; IT, 104-105.
.Milan S k e r l j , rojen 4. septembra 1875, umrl 8. decembra 1947. Dr. iur.. redni profesor za trgovinsko, menično in čekovno pravo na univerzi v Ljubljani; redni član pravnega razreda od 16. maja 194«. — Glej Letopis I, 127—130; II. 106 do 125.
Oton Zupančič, rojen 23. januarja 1878, umrl dne II. junija 1949. Književnik; redni elan od 7. oktobra 1^38; častni doktor univerze v Ljubljani, odlikovan s častnim naslovom »ljudski umetnik* od Preži dija Ljudske skupščine LRS, pravi član Srpske akademije nauka v Beogradu, dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti in Selionl of SI a von ie an ti Easl European Studies V Londonu. — Glej Letopis L 151 — 153: III. 225—236.
France Kidrič, rojen 25. marca 1880, umrl dne II. aprila 1950. Dr. pilil., redni profesor za starejše slovanski' in slovenska literaturo na univerzi v Ljubljani, višji znanstveni svetnik Akademije; redni član od 7.oktobra 1938; od 28. juni ja 1941 do l julija 1942 načelnik fÜozofsko.fiioloako-historičnega razreda; od 2. oktobra 1945 do smrti predsednik Akademije; pravi elan Srfi-ske akademije nauka, dopisni član Jugoslavetlske akademije znanosti i umjetnosti. Bolgarske akademije v Sofiji, Kra lovske češke spol cčnos I i nauk v Pragi, častni član Slavističnega društva. \ L i ubij a ni. — Glej Letopis I, vložek 15 i—62: iL "4—44: III. 257—266: IV, 100.
Sergej i v a ji o v i č \ a v i 1 o v , rojen leta 1891. umrl 25. januarja 1951. President Akademije nauk SSSR v Moskvi: dopisni član razreda /a matematične, prirodoslovne, medicinske in tehnične vede od 7. novembra 1947: član znanstvenih akademij * Beogradu. Zagrebu iu Sofiji ter Indijske akademije znanosti.
Janko Šle binger, rojen 19. oktohra 1876, umrl 3, februarja 1951. Dr. pliil., upravnik Narodne in univerzitetne
knjižnice v Ljubljani (v pokoju), slovenski hibliograf; dopisni član razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo od 21.decembra 1946. — Glej Letopis II. >4—58: i\. 101 —124.
Matija Murko, rojen 12, februarja )86t. umrl dne 1L februarja 1952. Dr. phil., redni profesor za slovansko filologijo na Karlovi univerzi V Pragi pokoju); dopisni Član filozofsko-filotoško-bistoridnega razreda od 16. maju 1940; častni doktor univerze v Ljubljani in Karlove univerze v Pragi: dopisni elan Jugoelavenske akademije znanosti i umjetnosti, Srpske akademije nauka. Češke akademije znanosti in umetnosti v Pragi. Akademije znanosti v Kiakovu, Akademije nauk SSSR v Moskvi. Scbool of Slavonic and East European Studies v Londonu. — Glej Letopis 1. 172—174; V, 168—177,
F ran Ramovš, rojen H. septembra 1890. umrl 16. septembra 1952. Dr. phil., redni profesor za fonetiko in za zgodo_ \ ino slovenskega jezika na univerzi v Ljubljani: redni član od 7. oktobra 193S; načelnik filozofsko-filološko-liistoričuega razreda od 28. januarja 1959 do 3L januarja 1940; generalni sekretar Akademije od 11. julija 1942 do 19. maja (950; predsednik Akademije od dne 19, maja 1950 do smrti 16. septembra 1952; upravnik Inštituta za slovenski jezik; dopisni član Jugo-slavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, Srpske akademije nauku v Beogradu, Poljske akademije znanosti v Kt akovu, Kralovske češke spolcčnosti nauk v Pragi, School of Slavonic and East European Studies v Londonu; član The mo-tlern Latiguage association of America (Ncw York); častni član Slavističnega društva v Ljubljani. — Glej Letopis I. 105—110: III, 55 in 280; V, 148—160.
Boris Kidrič, rojen 10.aprila 1912. umrl 11.aprila 1953. Predsednik Gospodarskega sveta FLRJ; rediti član otl h. decembra 1949 — Glej Letopis III, 136—164; V, 161 — 167.
Luči e n T e s n i i r e, rojen 13. maja 1893, umrl 6. decembra 1934. Redni profesor za primerjalno jezikoslovje na univerzi v Montpellieru; dopisni čian v razredu za f.ilološke in literarne v ede od 2, junija 1953. — Glej Letopis V, 92—94.
Pa vel Lun a če k. rojen 31. januarja 1900, umrl 2. aprila lr>55. Dr. med., redni profesor za ginekologijo in porodništvo, predstojnik ginekološkaš-porodniške klinike na medicinski fakulteti univerze v Ljubljani; redni član i razredu za prirodo-slovne iu medicinske vede od 30. junija 1934. Glej to kn jigo l etopisa, str. G1 — 65.
POROČILO O DELU AKADEMIJE




















































DELO AKADEMIJE V LETU 1954 (Poročilo glavnega iujnikii na skupščini 21. junija 1955)
Č 1 a i) i i u funkcionarji Akademije
Število članov se je v letu 1934 pomnožilo z enimi nu skupščini dne 50. junija 1934 je Lil za rednega člana v razredu za prirodoslovno in medicinske vede izbran profesor Medicinske visoke šole in predstojnik giuekološko-porod ruske klinike v Ljubljani dr.Pavel Lun a če k. Zal je morala Akademija lega po vstopu med člane Akademije najmlajšega Člana že tudi izgubiti, dne 2. aprila 1955 je dr. Lnnaeek umrl.
Dno 6. decembra 1934 je uinrl v Vlontpellicni dr. Lucieil Tesniere, profesor na rmiverzi prav lam, dopisni član v razredu za filnloške in literarne vede.
Ob koncu leta 1954 je štela Akademija dva časi no člana. 3i rednih članov in 20 dopisnih članov.
Sprememb med funkcionarji v predsedstvu Akademije v letu 1954 ni bilo.
Predavanja in obiski
tudi v letu 1934 se je Akademija prizadevala seznaniti širše kroge zainteresiran cev s svojim delom, poglobiti in navezati stike z domačimi in tujimi znanstvenimi ustanovami in posamezniki, voh če naši javnosti posredovati izsledke svojega delovanja. Mimo publikacij, o katerih bo še govora, je Akademija ta stik t javnostjo skušala doseči tudi z javnimi predavanji domačih in lujih z n n us t ven i kov.
Uspešno so se poti vodstvom akademika 1 ladžija nadaljevala redna predavanja domačih znanstvenikov, namenjena širše zainteresiranim krogom, ^ letu 1954 so v akademijski dvorani na Novem trgu 3 predavali:
Dne 14. januarja akad. prof. dr. Milan Y i d mar, Tehnika in socializem.
Dne 28. januarja univ. prof. dr. M. Ros t oh ar, Razvoj predstavljivosti pri otrocih, od raslih in umetnikih.
Dne 3. marca akad. prof. dr. I. Tavčar, Sodobni klinični pogledi Jia patologijo človeka.
Dne 25. marca univ. prof.dr. A. Koši r, i) pljučnem raku.
Dne S- aprila akad. prof. dr. 1, G r a f e n ¿l u e r , Problematika pripovedko — balade z motivom stave na ženino zvestobo.
Dne 20. maja akad. prof, tir. R. B rc c e I j. Klinične izkušnje S homoiotransp Imitacijami k on se ni ranega kostnega tkiva.
Dne 21. oktobra akad. prof. M. K o i i n n . Ludvik vati Beethoven in njegov opus 3L
Dne 4. novembra docent dr. E. M a y e r , Problemi raziskovanja flore slovenskega ozemlja.
Dne 18. novembra znanstveni sodelavec dr.R. K ola r i 6, Slovenski govori na Pivki.
Dne 2. decembra dr. F. C e 1 e 5 n i k , Plastične korekture ustne sluznice za protezi no bazo.
Dne iT. decembra znanstveni sodelavec dr.R. Savni k, Raz voj naše speleologije in nekatere njene naloge.
\limo teh so na sedežu Akademije predavali v lein 1934 kot gostje še naslednji:
Dne 13. februarja podpolkovnik Slobodan K r u č i e a n i 11. Beograd, Drhtenje tla lopaticah.
Dne 26. aprila dr. h, e. Fjnar Dvggve iz Kopenhagena, Svetišča na Danskem v zgodnjem srednjem veku.
Dne 23. maja prof. Siduev C h a P U1 a n . London (gost Uneseo in Akademijskega sveta FLRj), Zemeljski magnet i z m i in njihov izvor in
dne 27. maja isti. Rakete kot raziskovalno sredstvo v znanosti.
Razen omenjenih so v nekaterih inštitutih imeli kot njihovi gostje strokovna predavanja Se nekateri domači in tuji znanstveniki. V pomčilill o delu inštitutov je to posebej omenjeno.
Študij in bivanja v inozemstvu
S sredstvi, ki so ji bila na razpolago je Akademija v celoti ali delno podprla bivanje v inozemstvu,
na kongresih, zborovanjih, proslavah in podobnem:
akad. j. Plemelj (stoletnica rojstva matematika Poincureja v Parizu);
akad.dr. M. Samec (kongres strokovnjakov za škrob v Det-jiioldu);
akad. F, Stelt' m akad. M. Kos (stoletnica Instituta fiir osterreichische Gcseliichtsforschung na Dunaju);
a kad. J- Vidmar (odkritje Jagicevcga spomenika na Dunaju);
akad.M. Vidmar (šesldesetletuica Éeole supérieure d'électricité V Parizu).
'\ študijske namene so ie mudili v inozemstvu: znanstveni sodelavec dr. M, Blinc (Danska, Švedska, Norveška), akad. dr. I. Cankar (Avstrija), asistent dr. E. Cevc (Avstrija), asistent ing.M. Čeh (Avstrija), strokovni sodelavec C. Germovsek (Avstrija), znanstveni sodelavec ing. E. Hofter (Združene države Amerike), asistent S. jesse (Švica), dr. |. Ku-fitciic (Zahodna Nemčija), prol. dr. J.Korošec (Italija), akad. prof. dr. A. Kit lie l j (Švica), strokovni sodelavec M. Matičetov (Zahodna Nemčija}, honorarni znanstveni sodelavce dr,M,Pi-vcc-Stelè (Francija), asistent A. Ramovš (Avstrija), znanstveni sodelavec ing. J. Rudolf (Franciju), znanstveni sodelavec ing. M. Vid mur (Francija).
Na inozemskih univerzah in visokih šolali so predavali: akad. H. i^ivrič na medicinskih fakultetah univerz v Londonu in Lvonu;
akad. M. \ tdmar na Fidgeuossische 1 eehnisehe Hochschule V Zitrichu.
Skupščine, seje, sveti, komisije, odbori, nameščenci
\ letu 1934 sta bili na Akademiji dve skupščini, redna, letna skupščina dne 30. junija in -0, novembra svečana skupščina v počastitev akademiku Hadz.ija ob njegovi sedemdesetletnici.
Predscdslvenih sej je bilo v letu 1934 pet (19. I., 9. IV., 15. VI., 29. VI., 26. XI.).
Razrednih sej je bilo; v l. razredu t, v II, razredu 5, v ITI. razredu 3, v ]\. razredu 4, v V. razredu 4.
Znanstveni sveti inštitutov iu komisij, plen umi in kolegiji inštitutov ter razni delovni odbori in kolektivi v inštitutih so se sestajali po potrebi.
V Akademijskem svetu FLRJ so bili deleguti naše Akademije akademiki dr. M. Vidmar, dr. Fr.Stelè in dr. M. Kos, namestnika pii akademika dr. A. Mclik in dr. A. Petcrliu.
\ Komisiji za kulturne zveze z inozemstvom FLRJ je Akademijo zastopal aikademik <lr. 1. Cankar. Akademik Cankar je
Li J tudi delegat naše Akademije decembru meseca v Gradca pri razpravljanju s iamošnjim društvom za znanstveno izmenjaš o z Jugoslavijo, ki mu jc poglavitni namen izmenjava gostov-pre-davateljev med Jugoslavijo in republiko Avstrija.
Tudi v leta 1934 je število uslužbence s in sodelavcev Akademije nara.stlo. Ob koncu leta 1954 je bilo pri Akademiji zasedenih 392 sistemiziranih delovnih mest (od teh je bilo 99 pro-svetno-znansl vene stroke. 145 upravnih oziroma laborant skih mest, 2f> honorarnih uslužbencev in 122 delavcev). Zunanjih sodelavcev je bilo skupaj 25. \ letu 1954 je bilo na novo sprejetih v službo pri Akademiji 69 uslužbencev in 52 delavcev, ir. službenega razmerja je pa izstopilo 37 uslužbencev in 18 delavcev.
1 nštituii
Kakor v prejšnjih je bila tudi v letu 1954 ena glavnih brig Akademije izgraditev in ^popolnitev njenih inštitutov, lako glede osebja, v njih zaposlenega, kot glede primernih siavh in delovnih prostorov, pa seveda ludi briga pridobiti in dati inštitutom na razpolago materialna sredstva, potrebna za nabav» knjig, i ust rumen ta ri ja in drugega. Znanstveno in strokovno delo v inštitutih je podrobno opisano v posebnem delu lega poročila. Na tesm mestu naj predložimo o institutih le nekaj splošnih poda i to v..
Ob koncu leta 1954 je štela Akademija 13 inštitutov. Nekateri so se delili v več sekcij. Poleg inštitutov je omeniti še Terminološko komisijo s tremi sekcijami, Odbor za urejevanje favne, flore in geje Slovenije in s območju Inštituta za geografijo Zavod za kartografijo. Inštituti s samostojnim financiranjem in lastnimi računovodstvi so: Kemični inštitut »Borisa Kidriču^, F izikalni inštitut s Jožefa Štefana«, Inštitut za elektriško gospoda rstvo in Inštitut za turbinske stroje. Za ostale inštitute opravlja zadevne posle osrednje računovodstvo na Akademiji. Zavod za raziskovanje krasa v7 Postojni je bil s sklepom skupščine z dne 30. junija 1954 preimenovan v Inštitut za raziskovanje krasa.
Kemični inštitut, Fizikalni inštitut in inštitut za elektriško gospodarstvo, ki so se v teku leta vselili v svoje velike nove stavbe na Mirju. so te po potrebi in možnostih dograjevali, jih opremljali s potrebnimi napravami, instrumenti, knjigami, naslavljali potrebno osebje itd., kak« povedo to podrobna poročila O teh inštitutih, Fizikalni inštitut »Jožefa Štefana;:, ki žc od I. lf>53 ni bil več v proračunskem sestavu Akademije je s 1. januarjem 1955 prešel povsem iz sklopa Akademije v pristojnost Zvezne komisije za znanstvena razi&kovanja. ki je že poprej v
finančnem oziru imela zanj brigo. Inštitut za turbinske Biroje je dograjeval svojo novo stavbo v Šentvidu, v katero se namerava vselili v ietu i955.
Za akademijske inštitute, vseljene i L nameščene v dvoriščni siavbi ob Go*po*ki ulici in v hiši na Novem Irgu 4 se je pridobitev in ureditev teh prostorov pokazala glede na njihovo delo in razvoj za kaj p loti no. Kale se pa povsod že pomanjkanje prostorov-. Hiša na Novem trgu 4 se postopoma obnavlja (streha, preureditev podstrešnih prostorov, stopnišče itd,}. V letu 1955 bo ta stara, nekdaj močno zanemarjena stavba dostojno obnovljena. Posamezni inštituti v tej hiši in v stavbi ob Gosposki ulici dobivajo oziroma bodo dobili novo opremo. Mnogo brige i it Stroškov ima Akademija s svojo hišo v Postojni, v kateri je nas Inšti-!!ii za raziskovanje krasa. Stara stavba terja veliko popravil in obnovitvenih del. Ko bodo ta končana, ki so še v teku, Ijo mogoče bogate zbirke inštituta odpreti tudi širši javnosti,
Biospeleološki laboratorij pri Postojnski jami je pridobil nov delovni prostor v poslopju jamske restavracije ob vhodu v jamo.
Inštitut za slovenski jezik je bil s sklepom skupščine z dne 30. junija 1934 organiziran v dve sekciji: 1. alovniško-fi 1 ološko in jez i komo-geografesioi 11. slovarsko.
V zvezi z inšt ituti naj še omenimo, da se jc v dneh od 21. do 24. januarja 1954 vršil z uspehom v Postojni prv i jugoslovanski speleološki kongres. Organiziral ga je Inštitut za raziskovanje krasa skupaj z Društvom za raziskovanje jam. Akademija je o kongresu in njegovem delu izdala v ti&ku-po&ebno publikacijo.
Končno naj omenimo, da je bil pri Akademiji ustanovljen foto-lahoralorij z lastnim fotografom; služi naj potrebam Akademije in njenih inštitutov. Deluje od srede leta 1934 in se postopoma opremlja s potrebnim.
Počitniški dom Akademije na Bledu (bivša vila 5 veri juga) je bil s pohištvom iu drugim na novo opremljen ter je trn razpolago Članom Akademije za delo in oddih. Pri tem domu so bila potrebna razna večja gradbena in druga popravila, pri počitniškem domu v Ratečah-PIa n ici pa nekatera manj obsežna.
Publikacije
Akademija jc. v letu 1934 objavila v tisku 14 knjig publikacij v skupnem olisegu okoli 175 tiskovnih pol. Z vštetimi prilogami je to okoli 2800 strani. Publikacije so naslednje:
Splošna izdaja, Letopis Akademije, peta knjiga.
Izdaje razreda za zgodovinske in družbene vede
Dela, 9, knjiga, (Stare, Ilirske najdbe železne dobe v Ljubljani).
Dela, JO. knjiga. (Hauptraann, Sturoslovenska driiibu in obred na knežjem kamnu).
\iri za zgodovino Slovencev, III (Kos, Urbarji Slovenskega Pri ni orja, drugi del).
Arheološki vestnik, V/l, V/2.
Izdaje razreda za filološke in literarne vede
Dela, 7. knjiga (Rupel, Nove najdbe naših protestantih XVI. stoletja).
Dela. 8. knjiga (Nahtigal, Starornski ep Slovo o polku I gore ve).
Izdaje razreda za matematične, fizikalne in tehnične vede
Razprave, serija A, matematične, fizikalne in kemične vede, VI. knjiga (avlorji Brčic, Hadži, lluvliček. Plaper).
Izdaje razreda '¿a prirodosloone iti medicinske vede
Razprave, II. knjiga, (avlorji Beier, Brodur. GermOVŠek, Iladži, Koehausky-Devide, Mayer, Ktihn. Rakovec. Ramovš).
Dela, 6, knjiga (Krušič, Karies pri starih Slovanih).
Geografski zbornik, 11 (avtorji, Melik, Lipoglavšek-Rukovec, Planina, V rišer).
Inštitut za slovenski jezik pri Akademiji je skupaj s Slavi* stičnim društvom soizda.jaielj Slavistične revije.
S tiskom svojih publikacij ima Akademija še vedno težave. I. rigluvska tiskarna stavi in tiska večji del naših knjig, ki So na tisti višini njenih izdelkov, za katero je ta oficina. dobila že večkrat zasluženo javno priznanje. Vendar je pa tudi pri tej tiskarni možnost za lisk naših publikacij omejena. Kot komercialno podjetje se mora tiskarna ozirnti tudi po takem tisku, ki ji more lažje koi akademijski zagotoviti potrebna obratna sredstva. Druga ovira je pomanjkanje izvežbanih kadrov in zastarelost ter pomanjkanje strojev te tiskarne. Glede tiskarskega materiala za znanstveni stavek se je v letu S'>54- stanje toliko izboljšalo, da je Triglavska tiskarna s pomočjo Akademije nabavila oziroma
dala izdelali nekaj tiskurskcga materialu za komplieiratiejši znanstveni slu vek. zlusti lingvistični.
Zaradi težav pri plasiranju liska v ljubljanskih in v obče slovenskih tiskarnah je Akademija iskala možnosti natisa svojih knjig v Zagrebu. Res stil dve Zagrebški tiskarni (tiskarna Izda-vačkega zavoda Jugoela venske akademije in Grulički zavod) izvršili oziroma imata v delu tisk nekaterih naših publikacij. Zagrebški Tiskarni sta nam s prevzemom nekaterih naših publikacij v tisk ustregli, vendar ne bo pri tem moglo obstati. Zaradi stalno potrebnih potov mi j v Zagreb, pošiljanja rokopisov, korektur in drugega v Zagreb in nazaj je tisk neprimerno dražji, da ne omenimo težave s korekturami v liskarni, ki je daleč' od bivališča avtorjevega.
Tisk naših publikacij je eden perečih problemov nase Akademije. Povezan je s krizo, v kateri so vobče liskarne v Sloveniji. Potrebno ga ix> liujuo rešiti. ^ kljub težavam s tiskom pa sc je Akademiji posrečilo, da je prišla z zastaukom svojih rokopisov, godnih za natis, v letu 1954- v glavnem na tekoče.
Tudi zaradi zamenjalnih zvez bo morala Akademija skrbeli za ekspediiivnejši natis svojih publikacij. Saj imamo danes zameno S preko 50t) naslovi, od katerili je preko 400 V inozemstvu. Velike množine publikacij pritekajo na ta način v biblioteko Akademije in njenih inštitutov, za katere bi sicer morali, če bi jih hoteli nabaviti, dajati dragocene devize, Zamejstvo bo pa seveda vztrajalo pri zameni le, če bo za s vitje puhli kati je redilo kaj prejemalo; tudi za lo je potrebno redno funkcioniranje tiska akadem i jskili p u h I i kači j.
Drugi p ta v Lako pereč problem je prodaja iti publiciteta naših publikacij. Res, da je večina starejših akademijskih izdaj že razprodana, pa tudi nekaterih novejših ni več na knjižnem trga (od dosedanjih publikacij naše Akademije je razprodanih 32), vendar je po drugi strani poudariti, da ima Akademija ->skladiščenih preko 40.000 izvodov svojih publikacij. Prodaja naših publikacij se je v zadnjih letih sicer razširila, pošiljamo jih v knjigarne v Sloveniji in izven Slovenije, skušamo jih — s ttžuvo sieer — prodati v inozemstvo, vendar je v tem oi.iru še premalo storjenega. Ureditev posebne knjigarne za akademijski in eveni nalno ostali slovenski znanstveni tisk, ki bi tudi mogla opravljati danes že zelo razširjeni ekspedit naših publikacij je problem, kuierega rešitev se nam zdi na lak alt drugačen način nuj na.
6 Lttapin
— 81 —
Akademijski svet
Preko svojih delegatov je Akademija sodelovala v Akademijskem sveiu 1' LRi. Zasedanja sveta so bila v letu 193-t iri: v Beogradu b. marca, v Ljubljani 28. in 29. maja in v Zagrebu 29. in 30. oktobra-
Lua glavnih točk dnevnega reda pri zasedanjih Akademijskega sveta je bilo pošiljanje delegatov na znanstvene kongrese v inozemstvo. Na predlog naše Akademije so se pO sklepih Akademijskega sveta iz LR Slovenije v letu 1934 zamejskih kongresov udeležili naslednji delegati, ki so povečini imeli na kongresih t odi referate:
Akad. dr. S. B rod ur, Kongres »Društva Htigo Obermaien za raziskovanje ledene dobe iu njenih kultur, Reutlingeni.
Akad. dr. F. Štele, Mednarodni komite za zgodovino umetnosti. Berii.
Akad- dr. A, Pelcrlin. Mednarodni kongres za velike molekule, Torino.
Znanstveni sodelavec dr. F. 1 lavlieek. Kongres za vprašanja optike, Firenze.
Akad. dr. A. K u h el j. Med u a rod n i. kol ok vi j za f oi oelast i čn ost in fotoplastienost, Bruselles.
Akad.dr. B. Brecelj, Mednarodni kongres za kirurgijo, ortoped ijo iil travmatologijo, Bern.
Akad. prof. dr. 1. Tavčar, Mednarodni kongres za interno medicino. Stoekhoiin.
Univ. prof. dr. I1'. Aičin, Generalna konferenca za mere in uteži, Pariz.
^ letu 1934 so izšli štirje zvezki znanstvenega Biltena Akademijskega sveta, ki prinaša v tujih jezikih izvlečke iz znanstvenih publikacij naših akademij in poročila o znanstvenem delu v Jugoslaviji. 1. roduik Oiltcna je bil naš redni član prof. dr. A. Peterlin.
Pri nekaterih znanstvenih proučevanjih, ki jim je dal iniciativo Akademijski svet. sodelujejo tudi člani iil znanstveni sodelavci naše Akademije, tako pri znanstvenem proučevanju glede širjenja plevela, p H historičnem atlasu Jugoslavije, pri besednjaku srednjeveške latinščine, pri Odboru 1'LRJ za fauno. fioro in gejo Jugoslavije. Naša Akademija sodeluje tudi * koordinacijskih odborih p rirod no- matematični h in medicinskih razredov oziroma oddelkov jugoslovanskih akademij.
Proračun
Podrobne podatke o uporabi kreditov za J934 obsega zaključili račun, ki bo predložen današnji skupščini,
Omenim naj. du so bile v proračunu T.RS za 1934 odobrene Akademiji naslednje globalne postavke;
Osebni izdatki.......... 20,920.065 din
Materialni izdatki a) operativni . . . 6.633.286 din b) funkcionalni , , 18.525.696 din
Skupaj . . . 46,079.04" din
Poleg tega še posebej za inštitute, ki so finančno samostojni zavodi:
Kemični inštitut......... 23,193.000 din
Inštitut za elektriško gospodarstvo . . 16,933.760 din
Inštitut za turbinske stroje.....697,000 din
Skupaj je v letu 1934 imela Akademija iz rednega kredita L11S na razpolago vsoto 100.952.807 din.
Investicijskih kreditov je Akademija v letu 1954 porabila 81,555.690 din.
DELO Y INSTITUTIH V LETU 1954 IN DELOVNI NAČRT ZA LETO 1955
KEMIČNI INSTITUT BOIUSA KIDRIČA
V letu 1954 se je vršilo delo inštituta docela v novi zgradbi v Hajdrihovi ulici, četudi zgradba še ni biia dovršena. Predvsem velja tr> za napeljavo od duhov in ventilacijskih jaškov iz podstrešja in napravo zračue kurjave. Nedoi ršejja je tudi druga pol industrijska bala, neurejeno je dvorišče in okolica iiištitutske zgradbe.
Raziskovalno delo je bilo usmerjeno v sledeče glavne smeri:
1,	Premog iu koks.
2.	Katran, bitumen! in smole.
5, Izraba pirita.
4.	Biokemični i a mikrobiološki problemi.
5.	^ prašanje digitulisa.
h, Studi j strukture nekaterih organskih molekul s pomočjo spektroskopije.
Vse raziskave so uspešno poti p i rule iiištitutske delavnice, ki so urejene za običajno mehanično delo. fino mehanično delo iu steklopihaštvo.
Navedemo naj nekaj podrobnosti.
Analitične preiskave iz raznih omenjenih področij so se vršile v analitskem oddelku pod vodstvom ing. Dermelja, Bila so tO deloma pogodbena dela, deloma preiskave Zti druge ud_ delke inštituta, deloma pa so bile posvečene znanstvenim študijam.
Med pogodbena dela spada problem lignila Kosovo, to pa posebno glede na uporabnon tega premoga oziroma pepela revnih frakcij tega premoga kot dodatku koks is i m mešanicam, in to z ali brez predhodnega pol koksa nja. Važno je bilo v okviru teh del karukterizirati delno in popolnoma hidrirall premog in izdelati bilanco za žveplo pri desnlfnraciji premoga iz premogovih mešanic.
Dr ligo- pogodbeno delo je hilo vprašan je oplemenitenja lignita iz bazena Kičevo. Preiskave so tekle v smislu uporabnosti tega premoga v koksue namene. Na podlagi več kot vzorcev. ki naj bi omogočali občo karakteristiko ktčevskcga premoga, srno študirali pran in nepran premog, njegovo ponašanje pri polkoksauju v laboratorijskem obsegu in i Fi-scherjevi rotacijski peci ter izjireniembo pri h ¡dri ran ju.
V zvezi s študij umi o uporabljivosti iz domačih premogovnih mešanic dobljenega metalurškega koksa v železarni Siaak smo preiskovali žlindro iz enega tumošujili plavže v.
Projekt nove železniške proge Lašva—Split je bil povod študij premogov Orgus, I nšnica in DuvuO. Izvrševali sinu hnediutno analizo, določevali razne oblike žvepla, organsko elementarno analizo, kalorično vrednost in sestav« pepela.
Preiskava premoga Kočevje je ohsegula vse sort i men te tega premoga, pa tudi sepuracijske jalovine. Uporabl jali smo kemični' analize, sejalne analize, pranje \ težkih tekočinah, laboratorijski» [jolkoksanje in flotacije. Izvršene so analize koksov jz mešanic kočevskega premoga z domačimi in inozemskimi premogi. Del premoga je bil vp lin jen v generatorjih Cinkarne Celje. Pri tem smo iz\ rševali tekoče preiskave vsakodnevnih vzorcev premoga iu generatorskega lesa. Ta leš smo študirali, uporablja je sejalne, pralne in flotacijske postopke v smislu popolnega izkoriščan ja premo govi h oslalikov.
Po principu, ki je tu opisan, smo preiskovali tudi premoga Kanižariea in Timav. \ tej skupini znaša število preiskanih vzorcev nad f500.
Fnostavnejše preiskovalno delo s pomočjo osnovnih analitičnih postopkov smo izvršili na premogih Mu kole, vtič vzorcih premogov Paša, Sečovl je. Plevlje, lešunj. 1 eslič in na raznih vzorcih iz Metalurškega inštituta.
S zadnjih mesecih smo se posvetili lignitu Velenje, v zvezi s projekti oplemenitenja tega lignita in izdelavo investicij, skega programa Za sušilnico in veleplinarno.
Poleg leh del je vzdrževal analitični oddelek nekak analitični servis za razne druge raziskovalne skupine našega inštituta, deloma pa delal analize tudi po naročilu zunanjih interesentov.
\ kljub opisani ogromni obremenitvi smo študirali v okviru tega oddelka vrednost standardiziranih analitičnih metod in nalogo njihove prilagoditve našim premogom.
Iti naj navedemo; sušenje in vlaženje lignitov, opazovanje vpliva zrnovitosti premogov i h komponent v- kolesnih mešanicah.
kontrola metod za določanje dušika, potenciometricna lit racij a kot zaključna operacija pri določanju celokupnega žvepla j» metodi Seuthe in Grothe-Krekeler ter potenciometrična t it racija v zvezi 7 določevanjem celokupnega žvepla v raztopinah. Študirali smo izločevanje kremeniee s pomočjo gelatine. reaktivnost koksov na podlagi diferencialno termističnih meritev in končno uporabnost flotaeije za čiščenje tistih premogov, ki se z anorganskimi raztopinami ne perejo zadovoljivo.
V oddelku za ptemog in koks, ki mu načel nje ing. La-vreneič. smo predvsem izpopolnjevali v prejšnjih letih pričete preiskave glede koksanja raznih premogu v ih mešanic i pol-industrijski peči in sistematično zasledovali vpliv nasipne teže vložka in režima koksanja na trdnost dobljenih koksov.
Pričeli smo v večjem obsegu prevzemati naloge za kompleksne preiskave posameznih premogovnih bazenov. V tesnem sodelovanju z analitičnim oddelkom smo na podlagi laboratorijskih in delno pol industrijskih poizkusom izdelali predloge za najbolj primerne tehnološke postopke oplemenitenja premogov. Sem spada predvsem lignitu i bazen Kosovo in K.ičevo. Preiskave manjšega obsega smo izvrševali na premogih livanj-skega ter Duvanjakega polja, Plevi je (Črna gora) in Vrčka Čuka (Srbija).
\ generatorjih Cinkarne v Celju smo študirali uporabnost premogov Kočevje, Kanižarica in Tirna v.
Nadaljevali smo s sodelovanjem pri poizkusih \ Koksnrni Lukovae ter pri industrijski porabi domačega koksa v Železarni Sisak,
Proti koncu leta smo prevzeli od rudnika lignita Velenje ter termoelektrarne Šoštanj nalogo izvršiti kompleksno kemijsko, fizikalno in pctrogrufsko preiskavo premogovnega bazena v Šaleški dolini, dati izčrpen pregled tehnološke uporabnosti velenjskega lignita ter izdelati v sodelovanju z drugimi inštituti in zunanjimi sodelavci investicijske programe za sušilnico in veJeplinarno.
\ ok\ i in gornjih raziskav smo dobili mnoge tudi teoretično važne izsledke, in fo pri pol industrijski h poizkusih uporabnosti predhodno karboniairanih lignitov v mešanicah s koks no vezivnima premogi (M. Reisncr). pri uvajanju nekaterih načinov reometii.ie plastičnega stanja mešanic raznih premogov (D.Kozak), pri študiju koksuih lastnosti raznih slojev premoga v bazenu Rasa (S. Černic. D. Kozak. M tleisner) in pri laboratorijskih poizkusih desulfuracije tekom karbonizacije raznih premogov in njih mešanic (S. Cemič).
V	neki povezanosti z navedenimi študijami o premogih je delo laboratorijske skupine za katran in hitumene, ki jo vodi prof. J en e i e.
V	prejšnjem letu pričeta preiskava zemeljske smole Pitan v revirju Raša je zaključena in so rezultati predloženi v tisk.
Glavno delo je bilo posvečeno bitumenu iz raznih slojev i premogovniku Rasa. Iz 12 slojev tega premogovnika smo z be 11 ženskim ekstrahiranjem dobljene bilumene fraktionirali po metodi Fischer-Peter s-Cremer v olj ni t in »trdni* bitumen. Glavni zaključki so. da je bitumen iz raznih sloji-v različno sestavljen, kar nas posebno zanima glede na dejstvo, da je koksna s]>osobnost v različnih slojih ležečega premoga Raša tako različna.
Druga skupina preiskav je bila posvečena montanskemu vosku, k t smo ga pridobili iz premoga Kosovo.
Nadalje smo študirali nizko temperaturne katrane, ki smo jih dobili iz premoga Kieevo v rotacijski peči po Fisehcrju iti pa tri v zorce generatorskega katrana, ki smo jih dobili pri poizkusih v Cinkarni Celje,
Poleg manjših informativnih analiz za posamezne interesente, smo izvršili obsežno preiskavo bučnega semena, bučnega olja tii bučnih pogač po metodah, ki so običajne v industriji maščob.
Mnogo pozornosti smo posvetili študiju h imunskih kislin. Naravne in umetno pripravljene zastopnike te skupine smo nieiilirali in določevali razmerja fenolnih in karboksilnih skupin v omenjenih kislinah (Ceh).
i\a pod ročju anorganske kemije je nadaljeval ing. Skledar svoje študije o smotrnem, izkoriščanju jugoslovanskih železovih sulfidienih rud. Zasledi! je nove možnosti za predelavo piroti na. Raziskal je proces za pridobivanje elektrolitskega železa in elementarnega žvepla ob uporabi domačih stilfidienih rud.
\ oddelku za biokemijo in mikrobiologijo, ki ga vodi dr. M.BliltC, je bil v prvi vrsti problem konserviranja kruha. I spelo nam je ocuvati kruli pred okvaro sluzavosti in plesni. Rezultati so bili v eni izmed pekam v večjem obsegu kontrolirani (Klemene).
Problem uporabe sulfitne lužine kot hraniva za gojenje krmilnega kvasu je v laboratorijskem postopku predelan do kritja in prenesen v pol industrijske dimenzije. Fermentaeija z glivo torula utilis daje zelo ugodne rezultate. Postopek obvladamo tudi toliko, da ga moremo prenesti v industrijo, kar naj bi se zgodilo Še v teku leta 1955. Nekatere motnje, ki se pojavljajo včasih pri tem procesu, predvsem nastajanje ž ve-
plovega dioksida in žvcplovodika. so predmet nadaljnjih raziskav. Preiskujemo tudi nastopajočo motnjo pri izrablji-vosti pen i oz (Hočevar).
Študirali smo fcrmentacijo odpadne koruzne vodice iz tovarn za škrob ter jo primerjali s koruziin vodico, ki smo jo pripravili saini. Iz industrije prihajajoča koruzna vodica je cesto okužena z bakterijami in plesnimi in je deloma tako malo koncentrirana, da jo v prvotni obliki ne moremo uporabiti za fennentaeijo. '1 a odpadni material je zelo neenakomeren in bo potrebna \ tovarnah prt režimu namakanja koruze posebna previdnost, Vsekakor poiuenja ta vodica odličen dodatni material pri drugih femicntueijuh in pu pri fabrikaciji antibiotikov (Pavlic).
Zelo podrobno smo se ukvarjali s študijem \ sladkor jen j a slame, stebel in drugih delov koruzne, rastline. Hidroliza z razredčeno kislino pod tlakom poteka zelo dobro in vsladkorjen material je odličen .substrat za krmilni kvas. Pred prenosom tega postopka v industrijske dimenzije stojimo pred nalogo premostiti tezkoče pri perkutaei ji slame, ki smo jih že opazovali pri zadevnih poizkusih v neki švicarski tovarni. S tega vidiku bi bilo treba načrte za pol industrijsko pe rk ulaci j sko napravo prilagodili novim nalogam (Komar),
Vzporedno s poizkusi hidrolize koruzne slame z razredčeno kislino teko poizkusi glede v slad ko rjo nja z mrzlo koncentrirano kislino. Po vpogledu, ki ga imamo do sedaj, je v kemičnem oziru pričakovati zelo dobre uspehe, težkoče pu bodo ostale — kar velja tudi za hid roll z o lesu v odparivnnju solne kisline in izbirj materiala aparature, ki naj hi bil v velikem obratu obstojen napram koncentrira nt kislini (Straneh),
Specialno mikrobiološko delo je orientirano na zbiranje in izolacijo mikrobov, ki jih še nimamo v naši zbirki, ter izolacijo antibiotikov, zlasti iz gliv domačega izvora (Koželj).
\ skupini ing. Audreča smo študirali sledeča vprašanja na poti roč j u s t er o ld o v:
Papirno kroma tog rafska metoda za čiščenje estrogen ov iz urinskega ekstrakta. če so navzoči vsaj v koncentraciji kakršna je v urinu nenoseÉe ženske.
Teč elcktroforetskih metod za frakcioniranje beljakovin hipofize.
Kromatografska metoda za čiščenje estrogetiov na jonskem izmenjalcu. Eksperimenti za njeno aplikacijo v industriji so v teku,
Študirali smo diTermične spektre cstrogeiiov in možnost njihove uporabe za hitro določanje teh v urinu,
Dalje smo študirali preparati vue metode z« frak c ion ir an je raznih komponent urina s pomočjo jonskih izmen jalee v, posebno glede na eslron sulfat. V teku so poliüduslri jski ekspcri-meni i.
V letu 1955 se ho nadaljevalo delo na vseh Omenjenih problemih.
Dr. Hadži je S svojimi sot rudnik i študiral s pomočjo infrardeče spektroskopije snlfinske kisline, hidroksan kisline, kisle soli karbonskih kislin, grafitov oksid 1er naravne in spektroskopske fenomene vodikove vezi.
Eksperimentaforji te skupine so študirali nihanji; kclatiiih o brote v na 11010 metodo računanja nihajnih spektrov \ poli-atomekih molekulah, asignaeije v petčlanskih heterociklih, Strukturo fenulovili iu naitolo^ih derivatov 1er humitiske kisline (S. Dctoni, D. PrevorŠek, A.Novak, S. Bratož, M. Ceh),
^ prihodnjem letu se bodo tc pričete preiskave nadaljevale,
Z a k 1 j učena oziroma v letu 1954 objavljena dela;
M, Rlinc-B Koželj. Prispevki k spoznavanju nekaterih plesni iz okolice Ohrida in njihovih antibiotičnih lasi nosi i T, 11. \ is l ni k Slovenskega kemijskega društva 1954.
Vf. Blinc-B, Koželj, Prispevki k spoznavanju nekaterih plesni iz okolice Ohrida in njihovih antibiotičnih lastnosti, lil. Vestnik Slovenskega kemijskega društva (v tisku).
S. Brat oí. Au approximate nieiliod oí calculât ing vibratio-nal frequencies of pulyaromie moleeules, J. Cheiu.Phys. (v tisku}.
D.Hadži, Prispevek k spoznavanju tvorbe trdnega koksa (doktorska disertacija, v tisku pri SAZU).
D. Hadži. l_a structure des intermédiaires dans la formation du carbone, j, de physique et le radium Í5. 194, !934,
D.Hadži-N.Sheppard, The iufra-red spectra and hydrogen bond in g in chelated hydroxyquinones. Ttuiis. Farad av Soc. 50, 911. 1954.
D. Hadži-A. Novak, Les spectres infrarouges cl la structure des sels acides de quelques acides earboxyliques. Nuovo Cimento (v tisku).
D. Hadži-A. Novak, lnfra-red spe C t ra of graphite oxide. Bull. Scí. Youg. (v tisku).
D. Hadži-A. Novak, Gmoč.itvene toplote Žveplč.nih premogov iz Istre in nekaterih drugih jugoslovanskih premogov. Vestnik Slovenskega kemijskega društva (v tisku).
D, Hadži-S. Detoni, Jnfra-red spectra and structure of sul-phinic acids. Ball. Sei. Youg. (v tisku).
D. lladži, Nekatere novosti iz praktične robe infrardeče spektroskopije. Nova proizvodnja (v tisku).
S. jeneič, O bi tumenu iz jame Pičan. \ estnik Slovenskega kem. društva (v tisku).
J. Komar-M. Samec, Amilaze glive Mucor uiucedo. Aesluik Slovenskega kem. društva (v tisku).
B, La vre Ti Č1Č-M. Samec, ^ crschiedeuheiten zwischen Mu. steni der Ruša-Kuble aus verschiedenen Flözen, Bull. Scient. Yong.. lome 2, No. 1, 1954.
B. Lavretietč-M. Reisner. Prispevki k problemu tvorbe koksov ia mešanic premogov. \ estnik Slov enskega kem. društva, 1954.
B. Lavrenčie-S. Ceroič, Beiiriipe zur Entschwefelung i On Kohlen während der Verkokung. Bull. Stiem. Youg. (v tisku).
A. Novak M. Strbenk. Tennoregulator za reguliran je temperature v električnih laboratorijskih pečeh. \esnik Slovenskega kem. društva (v tisku).
M. Samec, Retropradation rlej1 Stärke und Lltrarotspek-trum. Die Stärke. 6, 87. 1954.
\f. Samec. ül>er die A eredelnng der Starke, österr. Che. miker Zeitung, 1954.
M. Samec, Entschwefelung von Koks. Bull. Scietit. Youg. iv tisku).
FIZIKALNI INSTITUT »JOŽEFA ŠTEFANA c
Delo v laboratorijih
Reaktorska skupina
1.	Anali/ni laboratorij (R-l. L. kosta). ^ prvi vrsti so bile analize urana, ki so sedaj v glavnem zaključene. Izdelane so tudi metode za cirkon, germanij in kadmij. Začelo se je delaii nu toriju. Letos se je tudi izvedla raci ¡omet rska metoda za uranovo rudo in sicer na podlagi merjenja žarkov beta in ga um, tako da je mogoče določevali eventualno prisotnost torija oziroma ugotavljati ne ravnotežno s i an je urana z njegovimi razpad ni mi produkti, Med posebno vidne uspehe spada delo ing, Pirša, ki je bistveno sodeloval pri odkritju novih uranovih ležišč. S temi zalogami je posial jugoslovanski reaktorski program realen, tako da lahko resno začnemo s planiranjem reaktorjev za naslednjih 10—15 let.
2.	Spektrograftki laboratorij (R-2. 1. Pcrman). Izvršena je bila umeri te v velikega hilgerjevega spektrografa.
3.	Laboratorij za fluariranje ( 11-5, B. Brčič) je uspel v svoji osnovni nalogi. Izdelana je metodika za uranov letrafluorid in heksafluorid in pripravljene prve lioličine UF,; po leni postopku, iuko du se lahko pričnejo poskusi na izotopski koncentraciji urana, kar spada med posebne reaktorske naloge lega inštituta.
Laboratorij za težko uoJo (R-4, L. Knop). A' pol industrijskih pogojih elektrolize in rektifikacije so določili ločitvene faktorje, izmerili izmenjavo vodik-voda pri raznih temperaturah in katalizatorjih, zlasti pa preizkusili razne izhodne vode, ki pridejo v pošlev za fubrikacijo težke vode.
5.	Laboratorij za koncentracijo UF:i (R-5, F, 1, Ha v liček). Piva poskusna kolona za koncentracijo je bila preskušcna z vodo pri pogojih, ki odgovarjajo frake ion i runi destilaciji uranovega heksafluorid a.
6.	Laboratorij za masno spektrometri jo (R-6. J. DeklevaS spada poleg laboratorija za analizo med najboljše organizirane laboratorije na inštitutu. Izdelali so nov spektrometer po Ben-
ncttu m na njem znatnó izboljšali ločljivost sistema. Nierov masni spektrometer je pred montažo. Lep uspeh je dosegel tov. Slane \ rščaj pri stabilizaciji magnetnega polja za ornega t ron z jedrsko indukcijo. Dosežena je stabilnost J : 100.000. PostaV-Ijena uporovna mreža služi za računanje elektronskih leč v masnih spektrometrih. Pred dovrši t vi jo je merilnik za določevanje koncentracije dcvterija na podlagi toplolue prevodnosti.
7. Laboratorij za ra zoo j in perspektive (R-7. M. Os red k ar) je pripravil referat o reaktorskem programu za medinštitotski sestanek v Zagrebu.
H. Laboratorij za reaktorsko fiziko (R-8. I. Kuščer). \ pripravi so aparature za nevtronske meritve ter izdelana je naprava za določevanje razpad ne konstante kralkoživib izotopov. Teoretične raziskave so s področja anizotropnega stresali j a. •
9.	Laboratorij za reaktorsko tehniko (R-9, F. I. Hav liček). Sestavljena je obširna študija o možnostih realizacije majhnega homogenega reaktorja.
10.	Laboratorij za jedrske meritve (R-M). A. Molj k) zaradi odsotnosti vodje ni deloval. Isto velja za laboratorija xa dozl-metrijo (R-Î2) in tracersko tehniko (R-14).
11.	Laboratorij Za jedrsko elektroniko (R-Jl. F. Bremšak) je izdelal celo vrsto dekadnib števcev ter del il ni kov iz domačega materiala, ki bi prišli v pošte v za zunanje interesente: biologe, niedicince. kemike. Izdelan je monitor za odčitavanje uu daljavo.
12.	Laboratorij za preiskavo materiala (R-13, V. Marin kovic). V njem so z rentgenom raziskava I i ra/lie rudne vzorce, ki jih je prejel analiz ni laboratorij, in izhodne substance ter produkte i/ laboratorija za UFB. Elekirotlski mikroskop je bil montiran šele v oktobru iu se je doslej uredil le del aparature za pripravljanje preparatov.
I ji. Laboratorij za električne merilne (R-Í5, F. štrukelj) je izdelal merilnik z.a meritev magnetne poljske jakosti. V glavnem pa je opravljal servisno služI».
A k t: e I e r a t o r s k a s k u p i n a
14. Elektrostatični pospeševalni k {A-1, E. Cilenšek). Prvi vidni uspeh je bil dosežen s postavitvijo mehanskega in električnega delo \'an der Graaffa. Pri poskusnem obratovanju so dosegli napetost 500 kY, to je napetosi, ki jo mora dati aparat po (svoji konstrukciji pri tlaku 1 atmosfere.
13, Belatron (A-2, D. Janini k), Montaža je bila dovršena juniju. Vendar je potrebno vložiti še veliko dela, predvsem izdelati aparature za stabilizacijo, predno bo hetairou res mogel služiti za jedrske meritve. Pač pa so že izvršene liste osnovne meritve žarkov nega ozadja in ozadja nevtronov, ki so nekako vstopim legitimacija instrumenta. Poleg tega je asist. Dolw>vi-škova delala na nuklearnih ploščah in izvršila lepo primerjavo metod za določevanje mase delcev.
16.	Neoirontki ' generator (A-3, F. 1. Havliček) je bil sestavljen in preskusen pri projektirani napetosti J-10 k Y, a zaenkrat še brez tarče.
Splošna skupina
17.	Laboratorij za velemotekule (K-l, M.Čopič) ima inslrumen tari j za meritve strujnega dvojnega loma, si panje svetlobe, v rskonnosti in osmoze- Poleg meritev na polivinilklorida raznih izdelkov so bile izvršene meril ve na pol isti ni In in izdelana nslrezna teorija o vplivu topila na optične lastnosti makro-molekul.
18.	Optični laboratorij [K-2. I. I.Havliček). izdelan je l)il Fabry-Perotov étalon, V okviru sistematskih proračunov mikro-objektivov je bila letos končana tretja grupa, to je grupa objektivov velikih apertur. Raz ¡»koralno delo na področju uporabne optike se je nadaljevalo v smeri uporabe Seidlove teorije in valovnoteoretske ocenitve kvalitete optičnih sistemov.
19.	laboratorij za organsko kemijo (K-5. G. Moliorčič) se je največ ukvarjal k delom za druge laboratorije v inštitutu. S pripravljanjem organskih preparatov za R-l in R-3, s čiščenjem topil iu podobnim. Poleg tega je bilo izv ršenih nekaj polimeri-zacij i ii vsa I rake i on ima dela na preparatih PYC. pol isti roki. poliisobulih na za raziskave v laboratoriju za velemolekule.
Inštitut je v letu 1954 dobil dva velika instrumenta — (unija je bil montiran betatron, oktobra pa elektronski mikroskop.
Kar se tiče notranje aktivnosti inštituta je omeniti v prv i vrsti predavanja. Predavalo je 7 zunanjih predavateljev; P. l.V-bralne iz Pariza, D. Popovic iz Vinče, Koffoed-Hansen iz Kopen-hagena, von Arx iz Badena, J.A.Staverman iz Dclfta. Tleruegger z Dunaja in Schluge iz Oberkochcisa (Zeiss). Interni kolokviji, ki i i Ii je bilo v tem letu 39, spadajo sedaj že k normal nemil p rog ram n inštiuitskih sodelavcev. Devet članov inštituta je pre-
davalo na kongresu matematikov in fizikov v Zagrebu. Na inštitutu je bil üb koncu junija organiziran tečaj o uporabi radioaktivnoSTi v medicini, ki ga jc vodil ing. Kosia in lia katerem je sodelovalo 5 zdravnikov in t tehnik i?, ljubljanskih klinik-
Publikacije, Letos je inštitut izdal prvi zvezek Reports, v katerem jc objavljeno 9 prispevkov inštitulskih članov. Razen tega je bilo še 10 znanstvenih člankov prtobcenih v drugih revijah. Poljudnoznanstvenih in strokovnih člankov v domačih revijah ji- bilo osem.
V teku letošnjega leta je bilo 8 sodelavcev \ inozemstvu na daljšem bivanju, poleg teh pa so trije sodelovali z referati ua mednarodnih kongresih. Vsi iuŠututski kemiki so se udeležili kongresa avstrijskih kemikov v C elovcu. Od uspehov, ki so jih naši ljudje dosegli zunaj, je predvsem važno delo C. Zupančiča na kuiombskem vzbujanju v Kopenhageuu in delo A. Moljka na spektroskopiji beta v Glasgowu.
Seznam znanstvenih publikacij
i. E. Cilenšck: Eine Hochfrequenz!«...... quelle guter t« ne a ausbcu te.
— Reports »J. Stefan* last. Pltys., 1. 45—48 (i953).
i. M. Copie: An Instrument [or the Measurement of Streaming Biréfringence, — Reports J. Stefan« last. Phys., 37—64 (1953).
3- M. Copié: The Shape Depemdeiice of the Optica! Aniwtropy of Long Chaiu Molecutes. — Rull, Sei. V^ug,. /, 103—104 [1933}.
4. J. I Jektrvu: lijs Bennett-sche HocMietiupnz-Majsenspektro-nieter in MetatlûUS füll rutig. — Reports J.Stefan Inst. Phys. 1. 33 du 44 (1933).
3. B. Dobo vi ick: Splitting oF u Heavy Crwmic Ra\ Particle, - -Re-poris »J.Stefan« Inst. Phys., J. 49—56
6.	F.I.HavliČek; Zur wellen theoretischen Behandlung schiefer Bündel.- Reports J. Stefan- Inst. Phys. 1, 7i—76 (1955).
7.	F. 1. Havliêek: Zur Beurteilu tig des Kor rek t î on s zustandes von St rahk-abii adeln. — Optik. 1!, 349—351 (1934).
H. Koeta: Uranium Determination in Low Grade Ores. — Re-jMirts J. Ste Fan* Inst. Phys.. 1, 12—23 (1953).
9, I, KuSfer: Penetration ■of Radiation tlirougli ;i Tliick Slnh of Isotropically Scattcriiis- Material. Canad. J. Phys. jI, USΗ1168 (1953).
tO. G. Mohor Sic: Über die Züchtung grosser Xaplitalinkristalie, — Reports d J.Stefan lost. Phys., J, 77—81 (1953).
it, A, Moljk, S, C, Curran: Beta Spifctra of C 1+ and S 53. — Phvs, Rov. 96, 393—398 11954).
12, J.Penman: Uuterwasserregung von Losungssprckiren. — Re-[Mirts J.Steftint Inst. Phys., 1, 35 -30 (1953).
13.	A. Peterlin: The Viscous Behaviour or Moderately Concentrated Macro molecular Solutions - Proc-Il. Int. Congr. Rheol., 345 do 43lJ (1953).
14.	A. Peterlin, M CopiC: Streaming Birefringence of Moderately Concentrated Solutions of Polvisobuthylene, — Reports j. Stefan-Insi. Phys., t, 63—73 (195 J).
13. A. Peterlin: Viscosity and Streaming Birefringence in the Nonlinear Concentration Range ot Mocrooiolccular Solutions. — J. Polv-mer Sci.. 12, 45—51 (19541.
16. A. Peterlin: Einfluss dc* l.osungsniittel auf tlie optUche Aniso-trofiie des Mfckixmiolekiils. — Makrumot. Cheni,, 15, 102 (1954).
IT. A. Peterlin: Viskoses Vcrh alters von Moch poly merer«, - Phy-sikertaginig Innsbruck 1954, 75—SB.
18.	O. Beckman. T. Hans, C. Zupančič: Excitation Curves for a Particles from II 11 Bombarded with Protons. — Phys. Rey., <Jl, boft do b09 (1953).
19.	Č. Zupančič. T. Iluns: Emission of (5- and X-Rays from Targets Bombarded liv Accelerated Ions. — Phys. Rev.. 'Ji. 205—206 {11*54).
INSTITUT ZA Ef.EKTRISKO GOSPODARSTVO
l
J. I udi v letu 1954 je inštitut predvsem skrl>el za dokončanje glavne instrtutske zgradl>e. Z večjim delom razpoložljivih sredstev- pa je opremljal svoje laboratorije iti delavnice. Za prihodnje leto je predvidena izgradnja stavbe visokonapetostnega laboratorija ter oprema lalx>ratorijev, ki je večinoma izdelana v lasmi delavnici,
II. Gradnja laboratorijev
Največ delti je posvetil inštitut izgradnji analizatorja. Končani so elementi — predali — in pripravljena oh luska in kupueitiviui bremena ter antotransformatorji. Za dušilke ko izdelani in preizkušeni prototipi. Za genera toi-ske omare »o pripravljeni jn montirani merilni instrumenti s potrebnimi preti kal i ill vezavo, vendar brez indukcijskih regulatorjev. Montirajte so merilne zbiralnice in zveze relejev z merilnim pultom. Končan je napetostni ojačevalnik. \ strojnici sta postavljena oba motor-generatorja s pripadajočima stikalnima omarama ter usmernik.
Za prihodnje leto je v programu dokončanje indukcijskih regulatorjev, projekt in izdelava ojačevalnikov za wattmetre, stabilizatorjev in dela, ki so s tem v zvezi.
Merilni I a b o r a I o r i j je priredil in povečal merilne mize. Strojnica je urejena za preizkušanje električnih strojev do 25 kW.
Elektrolitsko korito je v projektu gotovo in je zanj pripravljen prosior z vso potrebno instalacijo.
T,a bor a'torij za visoke napetosti je nadaljeval z izdelavo «vojo opreme, preti vsem preskusnega transformatorja 200 k^ . Izgotovljen je regulacijski transformator, aparat za merjenje prebojne trdnosti olju in 4 izolirane preskusne mize za razne napetosti. Nabavljeni in deloma preurejeni so stroji za napajalni agregat 20 kVA.
Delavnica si je za izvršitev zadanih nalog morala izdelati motorsko utonio stiskalnico, meno stiskalnico za 20 ton, valji Iti stroj, suportni brusilni Stroj itd. Jako je kljub malemu obsegu omogočila važen del opreme laboratorijev.
III. Organizacijski pregled
Proti koncu leta je bila osnovana nova »Skupina za energetsko ekonomiko*, da bo obravnavala energetske in gospodarske probleme, ki so za operativo danes tako važni.
Ob koncu leta je bilo v inštitutu razen upravnika naslednje strokovno osebje; 1 svetnik, 7 znanstvenih sodelavcev, 5 strokovnih sodelavcev, 2 asistenta, t knjižničar; v laboratorijih, delavnici in pri konstrukciji 9 kvalificiranih nameščencev: v upravi iii administraciji skupno z vsem pomožnim osebjem IT oseb.
IV. Opravljeno delo t. Ekspertize;
Št. 56. Prof. dr. Milan Vidmar, Dr. ing. Marjan Plaper; Recenzije knjige prof. dr. Vidmarja: Die Gestalt der elektriselien Freileitungc.
št. 57. Prof. dr. Milan Vidmar: »Tehnika in socializem«.
Št, 59, Prof. dr. Milan A idmnr; Nova smer v gradnji daljnovod ovc.
Št. 60. Prof. dr. Milan Vidmar: Osnutek 220 k V daljnovoda z novovrstnimi aluminijskimi vodniki«.
Št. 61. Prof.dr. Milan Vidmar: : Politični, gospodarski in tehnični problemi Jugoelekaporta«.
Št. 62, Prof. dr. Milan Vidmar: -Osnutek 380 kV daljnovoda z novovrsttlimi aluminijskimi vodniki«,
2. Laboratorijsko delo in preiskave:
Laboratorij za energetsko kemijo je I. 1954 opravil 150 analiz izolirnih olj, 37 analiz turbinskih olj in 5 drugih analiz» T.aho-ratorij se je lotil tudi poskusov in analiz v zvezi z regeneracijo itirbinskili polj na H F Dravograd, ki so se uspešno končali in omogočili izdatne prihranke.
Visokonapetostni laliorutorij je opravil 7 preizkušenj po naročilu.
Merilni laboratorij jr izvršil 13 meritev za umerjanje instru-ineniov ill preizkušnjo materiala po zunanjih naroČilih. C.lavno (lelu pa je bilo v zvezi z gradnjo analizatorja.
5. PrerluDiuija:
Prof.dr. ing.Milan Vidmar na Tehniški visoki šoli v Zii-rit ha 6. maja 1954.; Elektrizitatsversorgung Jugosla\viens«.
Ing. Edvard Hofler pri Društvu inženirjev in tehnikov v Cetju 27, maja	>0 zaščiti električnih strojev«.
Ing.Edvard Hofler pri Elektrotehniškem društvu v Ljubljani decembru 1954: tO kongresu 1EC \ Filadelfiji«.
4. Knjige, publikacija in članki:
Prof. dr. ing, Milan Vidmar: »Transformaiorenkurzschlnsse*i, 2. Auflage, \ieweg, Bratinsehueig.
Prof. dr. ing. Milan Vidmar: »Wirbelstromwarme im fiross-t rami forma torenku p feri, Elektrotechnik umi Maschinenbau 1934, zv. 9.
Prof. dr. ing. Milan Vidmar: Irrliehter im Freileitungsban-:, Osterreičhisclle Zeitsehrift fiir Elektriztlals\virischuft 1954. z v. 5.
Prof. dr. ing. Milan Vidmar: iReinahunuuam in Starksmmi-leitungeiK, Elektriziiitsverwenung, Ziirich 1954. zv. 7.
Razen tega je prof. dr, \ ifimar spisal prvo tretjino nove izdaje svoje knjige »Die Trausforinatureu*, ki bo izšla v založbi Birkhausrr. Base I,
lirg. Ožljolt Gros: Nekaj opozoril k montaži vodnikov daljnovodov'-, Elektrotehniški vestnik 1954. št. 1-2,
Prof.dr. ing. Milan Vidmar; »Fizikalno osnovana geometrijska soredja pri transformatorjih in duSilkahi, Elektrotehniški vestnik 1954. št. 5-4. 5-f>.
Ing. Eranc Mlakar: »Količek elektrotehniškega izrazja«. Elektrotehniški vestnik 1954, št. 5-4. 5-6.
Dr. ing. Marjan Plaper: »Vpliv oh ruske upornosti ua idealno sliko prenašanja električne energije z naravno močjo«, Elektrotehniški vestnik 1954. št. 5-b.
Prof-dr. ing. Milan Vidmar je priobčil I", januarja 1954 v beograjski Politiki* članek j Perspektive naše elektrifikacije*, kjer je načel vprašanja z zvezi z Jngoeleksportoni. Članek je sprožil vrsto razprav in sestankov glede tega tako važnega problema.
5. Sodelovanje članov inštituta, v komisijah in na konferencah:
V mesecu maju je bilo v Parizu zasedanje CIGRE, na katerem sia bi ki sprejeta referata ing. Janka Rudolfa in ing. Milana Vidmarja (gl. »Letopis*, 5, str. 27S), Oba sta bila prisotna pri diskusiji teh referatov.
Prof. <lr. ing. Milan Vidmar se je udeležil na posebno povabilo jubileja pariške fLoole supeTienre deleetriciic.
Po nalogu Sekretariata za gospodarstvu sta sodelovala pri reviziji projektov ing. Gros in ing, Hofler, ravno tako sta oba sodelovala v strokovni komisiji lElektroprojektafc Ing. Gros je sodeloval tudi v strokovnem svetu Uprave za vodno gospodarstvo I .RS glede izkori sečnja vodnih sil Cabranke in pri Zavodu za gospodarsko planiranje glede akumulacijskih elektrarn. Ing. Gros je sodeloval V komisiji, ki je pregledala liavarirani generator v Brestanici in vodil konlisijo, ki je preiskovala vzrok za h a vari j o v Vuzenici, V tej komisiji je sodeloval ing. Bosi na kot tajnik.
Jugosl. nacionalni koiuiiei CIGRE je imel v inštitutskih prodorih maja sestanek št, 4, ki mu je načeloval ing. Gros. Rednega zasedanja tega komiteja v Sarajevu sta se udeležila ing. Rudolf in ing. Vajda.
Ing.Hofler je v okviru Jugoslovanskega elektrotehniškega komiteja (JEk) kot sekretar tehniškega odbora št. 28 (koordinacija izolacije) oprav ljal tekoče delo odbora in se udeležil 50. j u-bilainega zasedanja IEC (International Electrotechnical Commission) nd t. dp 16. septembra 1054 v Filadelfij i.
Pri zborovanjih Zveze jugoslovanskega elektriškega gospodarstva je sodeloval na štirih sestankih ing, Gros, ^ komisiji za tarifna iu pravna vprašanj ¿t pa je kol stri Iti i sodelavec bil udeležen ing. Sajovic na petili daljših konferencah. V tarifni komisiji Elektrogospodarske skupnosti Slovenije sodeluje ing. Sajov ic.
\ tehniški sekciji Terminološke komisije Slovenske uka-demije znanosti in umetnosti, ki se sestaja vsakih 1+ dni, sta Člana ing. Sajovic in ing. Mlakar.
Pri meritvah v hidroelektrarnah je na poziv opera! i ve sodeloval ing. Rosina.
6. Studijska potovanja v inozemstvo:
Ing. ,/urij Detičck je maja 1954 potoval kol sekretar tehniškega odbora št. 10 jugoslovanskega elektrotehniškega komiteja na sestanek lelmiškega komiteja št. 10 pri International Elec-
trotecbnical Commission v Parizu, udeležil pa se je tam tudi zasedanja CIGR.E in obiskal večje institucije, ki imajo opravka z izulirnimi olj L V isti problematiki je potoval po Angliji in Švici. Jeseni se je ing. DetiČek udeležil še kongresa avstrijskih kemikov v Celovcu.
Ing. Kuhljeva je bila na praksi v Švici za usposabljanje pri delu v laboratoriju za energetsko kemijo.
Ob koncu septembra je skupina 7 članov inštituta potovala za 4 dni v Švico na obisk v dve tovarni, v preizkusevališČe švicarskega elektriškega društva in je obiskala Tehniško visoko šolo.
INSTITUT ZA TURBINSKE STROJE
inštitut je deloval še vedno v svojem začasnem laboratoriju pa Celovški cesti. Poleg tekočih preizkusov na vodilih turbinah, črpalkah in ventilatorjih za našo industrijo je inštitut opravil sledečo delo:
L študij teoretičnega obravnavanja lokov skozi kaskade S singularitetno metodo iti konforintiim p res liku Vali je rti;
2.	eksperimentalna študija lastnosti kaplanovcga tekača za iis=55i) pri zmanjšanem številu lopatic;
3.	študij in meritve na pripravah za določanje pretočnih količin skozi turbinske spirale in cevovode (Mootlvjeva, Aichele-11 ova in \V i n t er- Ken n edy j eva rn et txla);
4.	primerjevalne raziskave dveh spiral za črpalko z n,- 80 po metodi konstante pretočne hitrosti oziroma po metodi prostega vrtinca:
i. študij in konstrukcija radialnega ventilatorja pri raznih ohlikali spiral;
b. študij in proračun aksialnega ventilatorju po ra/.llih metodah (Zweifel-Yuškovič, Eck in Eckert).
Načrt dela za leto
Zaradi omejenih možnosti raziskovanja se bomo v začasnih prostorih na Celovški cesti omejili na rutinske preiskave vodnih turbin, črpalk in ventilatorjev.
Glavno delo bo inštitut v tem letu posvetil izdelavi novih preizkusnih postaj v nnvem laboratoriju v Šentvidu, kjer bodo v teku leta dovršena glavna gradbena dela. V tem letu predvidevamo dovršite v
1.	zračnega kanala za preizkušanje kaskad.
2.	zračne postaje za preizkušanje vodnih turbin.
3.	zračne postaje Za preizkušanje radialnih črpalk in ventilatorjev in
4.	zračne postaje za preizkušanje aksialnih črpalk in ventilatorjev.
Na navili postajah bomo lahko pričeli z nekaterimi raziskavami v zvezi s problematiko proračuna aksialnih in radialnih turbinskih strojev, in sicer:
t. eksperimentalna kontrola teoretskega obraviiavunja tokov skozi kaskade;
2.	eksperimentalna kontrola raznih proračunov aksialnih črpalk in ventilatorjev, predvsem proračuna izpeljanega iz rezultatov poizkusov na kaskadah:
3.	študij lokovnih razmer v spiralah in vodilnikih črpalk.
Poleg omenjenih eksperimentalnih del bo institut nadaljevat s teoretskim študijem tokov skozi kaekade.
INŠTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA
Organizacijsko delo. Akademija se je lotila prvih temeljitih popravil svojega poslopja in tistih notranjih prostorov, kjer je nameščen Zavod za raziskovanje krasa, ki je bil to leto preimenovan v Inštitut za ruziskovauje kra.sa. Od 21. do 24. J. 1954 je zasedal v Postojni prvi jugoslovanski spe leo I oš ki kongres, ki ga jr organiziral naš Instituí skupno z Društvom za raziskovanje jam Slovenije. Na kongresu je bil sprejet osnutek statuta bodoče Jugoslovanske speleološke zveze. Pravila te zveze so bila sprejeta 24. X. ll)54 na sestanku delegatov iz ljudskih republik v Ljubljani. Kongresni zbornik z referati je pred izidom. S tem so se poglobili in navezali novi stiki našega Inštituta z znanstvenimi ustanovami v naši državi. Posebej so nas pozneje obiskali geografi iz Sarajeva in Skopja, biologi iz Sarajeva iu Dubrovnika, speleologi iz Zagreba in geologi iz Beograda. Tudi znanstveni osebni stiki s tlljino so narasti:. Po našem Kra-su smo Spremljali posamezni znanstvenike alt tudi skupine iz Anglije. Avstrije. Danske. Finske, Francije, Indije, Italije, Nizozemske, Švice in Zahodne Nemčije. S tržaškimi speleologi smo navezali obojestranske stike pri proučevanju terena. Tržaški speleološki klub C arlo Deboljak je hkrati z ondotno speleološko sekcijo Planinskega društva tlelal na našem Krasu, naš Institut pa v bližnjem okolišu I rsta.
Znanstveno delo. To leto je bilo 61 terenskih ekskurzij. Izvedli smo jih deloma sami. deloma v povezavi z Društvom za raziskovanje jam Slovenije, zlasti z njeno podružnico v Postojni, z L pravo hidrometeorološke službe Slovenije, z Geološkim zavodom Slovenije, s Projektom za nizke gradnje, z Vodnim gospodarstvom za gornjo Savo in z Upravo kraških jam Slovenije. Zadnji dve ustanovi sta tudi gmotno pomogli Inštitutu pri nekaterih večjih terenskih delih. Terensko delo je bilo deloma nadaljevanje preje še nedokončanih raziskav, deloma pa je zajelo nova območja in nove probleme.
\ okolišu P red jame smo nadaljevali z raziskovanjem ondot-ncga jamskega sistema, Tu je bilo razen lega olxlelanih 6 jam. V okolišu Prest ranka in Slavi ne smo raziskali S jam. V območju podzemeljske Pivke je bil s pomočjo potapljačev iz Sibenika
pregledan od točni sifon Pivke v Pivki jami. Na istem sektorju je bilo obdela 11 iii 5 jam. raziskana cela vrsta podornih dolin, ugotovljenih več še neznanih dihalnikov, pa tudi preiskava satne pori zemeljske Pivki' je napredovala. Tu so bili najdem novi rovi. V delu je težavno prodiranje v Znirpnlio brezno v Hrenovških ta lih. kjer obstaja upanje prodreti do še neznanega ioka Pivke v smeri proti Planini. Na področju Sežane smo registrirali novih b jam. Študij toplinskih razmer in vegetacije v globokih dolih na Trnovski planoti se je nadaljeval. Novi sekiorji kraškega študija so bili naslednji: okoliš Strmit e severno od Planine, kjer smo začeli z raziskovanjem jam iu voda: Koševnik nad Idrijo, ki je prinesel zlasti dragocene rezultate v /vezi z raziskovanjem llalvečkovega brezna: razen tega je študij podzemlja in kraških voda na dobri poti okrog Cepovana, Matajurja in Košaric.
Na temelju izsledkov terenskega dela smo izdelali poti robna poročila, študije, skice in načrte. Izdelali smo kataster kraških objektov Slo veti i je. Ta obsega v celoii 1376 številk, od teh je 1077 jam. 261 voda in 5N ostalih kraških objektov.
Znanstveni sodelavec dr. Val ter Bohince je z izpisovanjem kraške bibliografije dosegel 4550 številk. V imenu Društvu za raziskovanje jam Slovenije je kot njegov predsednik z našim Inštitutom vodil priprave za prvi speleološki kongres Jugoslavije in za sestanek delegatov iz ljudskih republik v mesecu oktobru. Za omenjeni kongres je pripravil dva referata in pomagal pri urejevanju zbornika o tem kongresu.
Priložnostni strokovni sodelavec Ivan Michler je sodeloval pri raziskavah vodnih pretokov v sistemu podzemeljske Pivke in Raka: hkrati je prevzel vodstvo pri dokončni podrobni raziskal Križne jame.
Delovni načrt za leto 1955
Organizacijsko delo. Popravili lit uredili bomo notranje inšti-tuts-ke prostore. Poglobili bomo strokovne stike z društvi in ustanovami, ki zasledujejo podobne znanstvene cilje, tako v Sloveniji kot v oetalih delih Jugoslavije, s čimer bomo skušali č;ni več prispevati k aktivnosti porajajoče se Speleološke zveze Jugoslavije.
Znnnuinpnn delo. Težišče terenskega dela bomo prenesli na območje podzemeljske Pivke in od tod dalje proti Prerijami in Orehku. Nadaljevali 1k>iiio / registracijo jam. ki jih navajajo Italijani pod izmišljenimi imeni, in s študijem kraških pojavov v Trnovskem gozdu, v zgornji Soški dolini in v okolišu Divače in Sežane, Izdali bomo prva tiskana poročila o znanstvenih izsledkih našega Inštituta.
INSTITUT ZA GEOGRAFIJO
Večina dela je potekala v smernicah, ki smo si jih zastavili v programa ob začetku leta. Razen programskega dela smo se lotili Novomeške kotliue, S tem sino prvič naslonili znanstveno raziskovalno delo na pobudo in specializiram' potrebe lokalnih oblasti. Na iniciativo in S pomočjo okrajnega ljudskega odbora Novo mesto smo skupno z Geografskim inštitutom univerze s številno ekipo legionalno-gcografsko proučili okraj. Med števil-tijiii zbranim gradivom so za znanstveno geografijo posebno dragoceni podniki o morfogenezi, o toplinskem obratu v kraških dtpresijah, o preskrbi naselij z vodo in o gospodarski ter populacijski problematiki.
V letu 1934 smo bistveno izpopolnili sliko o morfološkem razvoju panonskega obrobja Slovenije, predvsem v severovzhodna Sloveniji. Podrobna morfološka raziskovanja so zajela poleg F'rek m n rja še vzhodne in zapudne Slovenske gorice. Dravinjske gorice in vzhodno Kobanskoi Primerjava rezultatov bo dala. kot kaže, važne zaključke in napotke za bodoče delo. Vzporedno je teklo proučevanje Jelovice in Savrinov. Raziskave s težiščem na kvartarnem dogajanju smo omejili na porečje Tolminke in Zad-lašce ier južnega pobočja Krna. kjer smo naleteli na pomembne glacialne in pcriglacialne sledove, ter na območje slovenskih kraških polj, ki imajo specifično problematiko. Da bi osvetlili razmerje med kvartarnim dogajanjem na poledenelem ozemlju in periglacialnim svetom na slovenskih tleh, je v teku študija o razmerju med akumulacijo Save in njenih pritokov v Ljubljanski kotlini. Studijo bomo naslonih na raziskave s pelodnometodo, ki jih vršimo poskusno že sami.
\ okviru rednih opazovanj smo tudi letos imeli budno mrežo opazovalcev za registracijo snežnih plazov ter proučili polclno Stanje na Triglavskem ledeniku in na ledeniku pod Skuto,
^ okviru gospodarsko geografskega proučevanja Slovenije smo v letu 1954 zajeli v regionalni študij Savrine, Vrcmščico, S lavni k in okolico, kjer se odpira zanimivo historičuo-geografsko in sedanje prepletanje mediteranskega gospodarstva z gospo-
darstvom gorskega sveta. Dokončali smo proučevanje področja med Savo in Sotlo in pripraviti elaborat za publikacijo.
Številne študije, ki smo jih začeli ali izvršili v tem letu. zajemajo specifične geografske probleme nekaterih pokrajin. Podrobneje smo osvetlili sezonsko izseljeništ vo v Prekuiurju v vsej historični in geografski pogojenosti. Pretežno demografski problematiki je posvečena študija o poreklu prebivalstva na Kočevskem. Na podlagi izvirnega popisnega gradiva, ki smo ga dobili v last. smo pričeli proučevati v sodelovanju z Geografskim inštitutom na univerzi poreklo prebivalstva Slovenije po krajih rojstva, Upamo, da l»onio s tem delom osvetlili številne antro-pogeografske probleme posameznih slovenskih pokrajin. Važnih rezultatov si obetamo tudi od študija o razmerju med krajem dela in bivanjem delavstva in uslužbenstva oziroma njegovem vsakodnevnem prihajanju na delo.
K.ot smo predvideli, s m (i ob koncu leta v povezavi z Narodnim muzejem v Ljubljani s terenskim izkopavanjem osvetlili razvoj gospodarstva na planini Lipa lici za igodnjc-zgodo vinsko dobo.
Delovni n a č r t z a ! e t o 1955
Od del, ki smo jih začeli v preteklih letih, so v zaključni Tazi ali že pripravljeni za iisk naslednji elaborati; o plazovih na Slovenskem, o naših ledenikih, o pleistocenskein preoblikovanju v porečju Tolminke in Zadlašce ter na južnem pobočju Krna. o morfologiji Prek mu rja in Slovenskih goric, regionalni opis Pohorskega Podravja, o morfogenezi Globodola, o gospodarski geografiji naselij na področju med Savo in Sotlo in o sezonskem izseljevanju v Prekmurju. Nudaljnega dela bodo še zahteva hi naslednja pričeta dela; geografija Novomeške kotline, morfologija Savn nov, gospodarska geografija v porečju Notranjske Reke in okolice, notranja migracija med slovenskimi kritji, preskrba 7. mlekom v nekaterih slovenskih mestih in izvor prebivalstva na Kočevskem. V okviru geo morfološkega proučevanja krasa bomo letos pričeli s terenskim raziskovanjem Bele Krajine. Nadaljevali bomo s proučevanjem slovenskih opekarn. Ker zahaja štutlija na eni struni v genezo in razprostranjenost glin in ilnvic, na drugi strani pa V a ni ropogeografsko področje, v problematiko potrebe po opeki kot gradbenem materialu, bo drlo dolgotrajno in posebno pomembno za raziskavo povezave gla-cialnega in periglactalnega dogajanja na slovenskih tleh. Izpopolniti nameravamo sredstva za pelodne raziskave, iako da bi vršili toke raziskave v bodočo sami,
Podobno kot lansko let O v Novomeški kotlini se nameravamo tudi letos vključiti v regionalno geografsko proučevanje Slovenskega Pointirja z namenom, da hi prispevali k regionalnemu planiranju. Tako kol za Pomurje nameravamo v bodoče pripraviti geografske monografije za ostale pokrajine, ki lega se niso bile deležne, najprej za tiste, ki bo vsled gospodarskega zaostajanja najbolj potrebne skupne pomoči.
Poleg teb del nameravamo nadaljevati študije, ki smo jih nakazali v programih preteklih let, a jih doslej nismo mogli izvesti ali ne dokončali. Kot vsako leto bomo tudi letos beležili eventualne snežne plazove in proučili poletno stanje na Triglavskem ledeniku ter na ledeniku pod Skuto. Proučevanje Triglavskega ledenika nameravamo izpopolniti z opazovanjem čez /.iino in v tO namen sodelovali z vremcnoslovci.
Kartografski zavod
Delo v Kartografskem zavodu v I. 1954 je dobilo značaj postopnega prehajanja k izvrševanju nalog, zaradi katerih je bil zavod ustanovljen. Vendar pa je bilo vse kartografsko delo še vedno izvrševano zgolj s honorarni m i močmi ali pa smo dajali delo kartografom izven našega zavoda. Sele proti koncu leta nam je uspelo pridobiti laboranta za fotografski oddelek. S t. januarjem 1955 pa smo dosegli namestitev stalnega kartografa.
V tem letu smo dovršili in pripravili za tisk vrsto kart za razpravo o snežnih plazovih ua Slovenskem ter za razpravo o Triglavskem ledeniku in ledeniku pod Skuto.
Za samostojno delo akademika dr, Antona Melika so bile izdelane karte nekaterih kraških polj na Slovenskem.
Lotili smo se obsežnega dela kartografske ponazoritve razmerja med krajem dela in krajem bivanja delavcev in nameščencev v industrijskih podjetjih Slovenije, Za to delo smo pritegnili dvoje pomožnih risarskih moči. ki ju plačujemo honorarno iz iazpolož.1 j i v ih k redi tov.
Na podlagi proučevanj, ki jih je v tem letu opravilo ekipa geografov v Novomeški kotlini, smo pričeli s kartografskim upodabljanjem rezultatov raziskovanja.
Pričeli smo tudi s karto glacialnilt sledov ob Tolminki iti Zadlašei in južnem pobočju Krna, kar spada k proučevanju kva-tarne glaeiacije v naših Alpah,
\ konceptu ilnaino pripravljene osnove za karte o geoinorfo-loških proučevanjih v Preknturju, v Slovenskih in Dravinjskih goricah iu drugod na panonskem obrobju. S kartografskimi
ponazoritvami sino opremljali študije Inštituta za geografijo tako V pri rodnem kot v gospodarskem in populacijskem področju.
^ tem letu je pričei z rednim delom tudi naš fotografski oddelek, kjer smo izdelovali fotografske osnove za kartografsko delo, kolikor je to z našo nezadostno opremo sploh mogoče. \ eeina dela jc odpadla na izdelavo slik iz negativov, ki so ee nam v teku let nabrali ua raznili proučevanjih na terenu in predstav fjujo pokrajinski-, geomorfološke, naselbinske, gospodarske in druge geografske slike s področja Slovenije. To gradivo se zbira in sistematično ruzporeja v geografski fototeki. \ to zbirko se stekajo tudi geografsko pomembne ilustracije iz drugih virov Sirom Slovenije.
Y okviru skromnih proračunskih možnosti smo se tudi v letu 1954 opremljali s tehničnimi pripomočki za kartografsko in fotografsko delo.
Delovni načrt za leto 1955
\elik in najtežji problem našega Kartografskega zavoda predstavlja kar to graf s ko-risa rs k i kader. V letu L 95 J nameravamo pridobiti vsaj še eno stalno delovno moč, v perspektivni bodočnosti pa zbrati zunanje pomočnike ter jih pritegniti k sodelovanju v Kartografskem zavodu.
\ letu 1935 hotno nadaljevali in dokončali karte o razmerju med krajem zaposlitve in krajem bivanja industrijskega delavstva v Sloveniji. Izdeluii bomo kurte o proučevanjih v Novomeški kotlini in druge manjše, ki jih predvidevamo. Obdelati bo treba koncept no gradivo s panonskega obrobja. Veliko delo predstavlja tudi pričetek izdelovanja razvojnih kuri slovenskih mest. \ načrtu so nekatere potamngrafske karte in karte o rezultat i h proučevanj Inštituta za geografijo Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Geografskega inštituta univerze. S tem v zvezi ho treba izdelati osnovne risi>e kot podlago za kartiranje pri bodočih proučevanjih, ki so v načrtu obeli inštitutov ter nato po kartiranjih dokončno kartografsko obdelati zbrano gradivo.
Za fotografsko delo hi si rudi nabavili zmogljivejšo upuru-turo. Prav tako nam je potrebna osnovna aparatura večjega formata za kartografsko delo. Nas fotografski laboratorij, ki še vedno gostuje, na univer/i. l»oirio preselili v prostore Akademije.
Izvedli bomo akcijo za pridobivanje geografskih slik za geografsko fototeko iz vseh dosegljivih virov. Tako naj našu foio-teka postane zakladnica, iz katere bo mogoče črpati ilustrativno gradivo za geografske publikacije. V načelu pa se bomo naslonili na lasi no fotografiranji na terenu, kar je zlasii za specifično geografsko-znanstvene študije nenadomestljivo.
INSTITUT 7.A GEOLOGIJO
Geološki inštitut ima v dvoriščni stavbi Akademije 4 prostore ter zaposluje 1 strokovnega sodelavca in 1 laboranta. Vsi ostali so zunanji sodelavci. Inštitut še nima svojega inštrumen-mrija in jc primera ji izposojati si od časa do časa mikroskop in drugo opremo od sorodnih ustanov, zaradi česar je laboratorijsko delo zelo otežkočeno.
Geološko-palcontološka sekcija
Upravnik inštituta akademik I.Rakovee jc zaključil olxle-lavo slonovih ostankov iz Slovenije. Najpomembnejši med njinii. Mammonteus trogontherii z janžcvcga vrha v Dravski dolini je prvič ugotovljen na našem ozemlju. Njegova razvojna stopnja in degenerativni znaki govore za starejšo polovico riške ledene dobe. Mamut iz Robovka pri Kranju je po primitivni razvojni stopnji sodeč živel pri nas proti koncu tiske dobe. Dalje je bil obdelan mamutov molar iz Liiubuša. ki ga jc treha prav tako uvrstiti v riško doJxj, in pomanjkljivo ohranjeno slona ve kosti iz Kostanjevice, ki verjetno pripadajo vrsti Mammonteus pri* ih i geni lis.
Dovršil je preiskavo kosti in zob povodnega konja iz Pivške kotline, ki jih pripisuje pritlikavi vrsti Hippopotamus pentlandi H. v. Me ver. Ostanki izhajajo iz miiidelsko-riške m cd led ene dobe in kažejo na io. da se je takrat v Pivški kotlini razprostiralo precejšnje jezero, ki se je odtekalo v Postojnsko jamo.
Nadalje je obdelal ostanke staropleistocenskega losa z viškega Brda pri Ljubljani, ki pripadajo rodu Libralcet. Los je živel v okolici Ljubljane v mindelski ledeni dobi, ko je bilo Barje ojezerjeno iu so se okrog njega razprostirale stepe. Na ledeno doJx> kažejo tudi plusti jezerskega železovea v viškena Brdu.
V obdelavi ima mlad op leistoc enake iu holoeenske ostanke evropsk ega losa, iu to iz Betalovegn spodiuola, Parske golobi ne, z Ljubljanskega barja in iz okolicc Beograda.
Nadalje preiskuje ostanke proboscidov s Štajerskega, ki jih je poslal v določitev Pokrajinski muzej v Mariboru, in sicer iz neogenskih plasti pri Zgornjih Verjanah v Slovenskih goricah najdeni spodnji molar dinoterija ter mamutov molar z Meljskego. hriba pri Mariboru, ki pripada zelo mladi živali in ki bi ga bilo po razvojni stopnji uvrstili v zadnjo (wurmsko) ledeno d tiho.
Slednjič raziskuje še fragmentarno ohranjene kosti picisto-censkili bovidov s Police pri Kranju, ki jih je poslal v določitev Mestni muzej v Kranju, iz Zagorja «h Savi, ki jih je poelal v obdelavo Prirodoslovui muzej v Ljubljani, ter i Z Betalovega spoti mola in Parske golobi ne. Kolikor je mogel doslej ugotoviti, pripadajo ostanki večinoma turu (Bon primi geni ux Boj.) in izvirajo deloma iz riško-vv urinske dobe. deloma iz \v urinske dobe.
Za dokončno obdelavo bobrov iz mostiščarske dobe ua Ljubljanskem barju je treba naročili še nekaj literature.
Za arheološko sekcijo Akademije oziroma za splitski muzej in za nekatere muzeje v Sloveniji je določeval živalske ostanke iz ueolitika in kasnejših dob.
Na 1. jugoslovanskem geološkem kongresu, ki je bil na Bledu konec maja 1954-, je imel dva referata, O tektonski razčlenitvi slovenskega ozemlja s posebnim ozirom ua doslej manj raziskane njegove dele in o razvoja pleistocenu na Slovenskem, pri čemer je izvedel kronološko vzporeditev ledenodobnih plasti v soškem, savskem in dravskem porečju ter doslej odkritih p las I i v naših kraških jamah.
Strokovni sodelavce Cveto Germovšek je končal s preiskavo prve skupine titonskih hidrozoov iz okolice Novega mesta. Nabral je nad 300 kosov novega fosilnega materiala iz raznih krajev Dolenjskega, \ katerih prevladujejo hidrozoi. korale, spongije in alge. Okoli 50 kosov hidrozoov ima v obdelavi. Pokazalo se je, da so med njimi nekatere že znane vrste, večina pa pripada novim vrstam. Začel je določevati i udi korale in druge niže organizirane fosilne vrste oz. skupine, vendar delo zaradi polna n j kun ja literature počasi napreduje.
Pri geološkem raziskovanju na Dolenjskem je nabral deloma sam. deloma S sodelavci večje število triadnih amnnitov. katere ji: poslal v določitev prof. dr. O. Ktihnu na Dunaj.
Na stroške Geološkega zavoda \ Ljubljani je nadaljeval z geološkim raziskava njem lista Novo mesto, sekcija i in 2. Končal je s terenskimi preiskavami na prvem listu in začel obdelovati drugi list.
Na 1. jugoslovanskem geološkem kongresu na Bledu je predaval o mezozoiku Slovenije, po kongresu pa vodi! ekskurzijo po mezozoikn Dolenjske.
Na s( roške Slovenske akademije znanosti in umetnosti se je v avgustu 1934 udeležil kongresa paleontologov na Dunaju in nekaterih ekskurzij, ki so se vršile po zaključku kongresa.
Anton Ramovš, asistent (ieo lošk o-p al eon i ol oš k ega inštituta na univerzi, je raziskoval belerofonske sklade v okolici Črnega vrha nad Polhovim gradcein, okoli Valterskega vrha, okrog Sv. Ožbolta in na prostoru nted Sv.Barbaro in dolino Ločnice. Na površju je mogel ugotoviti samo najmlajši člen belerofonskega profila v Loških in Polhograjskih hribih. Precejšen de! nekdanjih belerofon.sk i h skladov (po K ob si na tovi geološki karti) pripada tam vrerfenskim plastem z dobro ohranjenimi werfenskimi losili, zlasti na Kopačevem Vit.u.
Nadalje je pregledal po Kossmatu kot brlerofonskp sklade označene plasti med Zinili in Otaležem ter ugotovil, da je njih precejšen del v dolini Idrijce (zahodno od Oluleža) werlenske starosti, kar dokazujejo tudi oolitni apnenci.
Nadaljeval je. z raziskavanjem in nabiranjem kostnih breč na otokih Ižu in Revi ter zbral precej seaalskegu fosilnega materiala.
Na stroške Slovenske akademije znanca ti in umetnosti se je udeležil kongresa paleontologov na Dunaj ti ter geološke ekskurzije po Karnijskih Alpah.
Zaradi pomanjkanja domačih strokovnjakov-specialistov je bil inštitut primoran obmiri se tudi na druge strokovnjak®, da obdelajo del fosilnega materiala, nabranega na številnih ekskurzijah. Asi so se povabilu rade volje odzvali.
Tako je doc. tir. Vanda Kochauskv-Devide z zagrebške univerze preiskala in določila ptrmske fuzulinide iz raznih krajev Slovenije, nekaj pa jih ima Še v obdelavi.
Asistentka Valerija Kostič-Podgorska z beograjske univerze je prevzela v obdelavo permske korale iz raznih krajev Slovenije.
Prof. dr. Orhmar Kiihn z dunajske univerze je na prošnjo inštituta določi! iti opisal več triadnih anioni tov z Dolenjskega tei prevzel novo skupino amonitov v obdelavo.
Doc. dr. A. Papp z dunajske univerze preiskuje neogenske gastropode iz Slovenskih goric.
Doc. dr. H. Fliigel z graške univerze je na prošnjo inštituta prevzel v obdelavo predkarbonsko favno (korale, brahiepode, krinoide) iz okolice Podlipoglava.
Mineraloško -p etrogrnfska sekcija
Načelnik sekcije honorarni znanstveni sodelavec prof. dr. ing. Jože Duhovnik preiskuje domnevne mrtamorfne kamenine iz okolice Blegosa ter iz Selške doline.
Na J- jugoslovanskem geološkem kongresu na Bledu je imel referat o magmatskih in metamOrfnth kameninah v Sloveniji.
Strokovni sodelavec C. Gcrarovšek je nadaljeval z laboratorijskimi preiskavami spoduještajerskih prodornim Potreba po številnih kemičnih analizah je dovršitev dela nekoliko zavlekla. Na stroške Geološkega zavoda v L j ubijani je sodeloval pri terenskih raziskavah pohorskih serpentiuov ter pri geološkem raziskavaiiju in preiskavah kremenov rh peskov na listu Novo mesto, sekcija 3 in 4. S sodelavci je pregledal precejšnje ozemlje okoli Mokrega polja. Birčne vasi in Halja.
Sodeloval je v komisijah, ki so pregledale slovenska nahajališča Ijoksita in preiskala rudne pojave okoli Loga pod Mangartom. Izdelal je več obsežnejših inženirsko-geološkili poročil z geološkimi kartami.
Valerija žerjav, asistentka Mineraloškega inštituta prirodo s hi v n o-1 n a t e ma t i č n o- f i 1 ozo f ske fakultete univerze, raziskuje akii-nolit iz Košilia v Makedoniji. Razen lega sestavlja bibliografijo za mineralogijo in petrografijo za leta 1952 1954.
Ivanka 1 idan-Duhovnik. diplomirana mineraloginja, preiskuje buusinanit iz Cera v Makedoniji,
Prazgodovinska sekcija
Načelnik sekcije akademik S. ilrodar je vodil od 5. julija do 17, avgusta izkopavanja v Parski golobi ni. Pri izkopavanju so sodelovali asistent arheološke sekcije Inštituta za zgodovino ing. Deme tri j Brodar, asistent Inštituta za prazgodovino človeka na univerzi Frane Osole, študenta Ladislav Sekereš in Tine ?,agar ter laborant Speleološkega inštituta v Postojni Janez Gantar.
Sistematično je bil izkopan ves levi del predjamskega pro-piora do 3. metra v notranjost jame. Pravokotno na profil 3. metra v jami je bil nato v dolžini 8 m izkopan do 2 m globok in 2 m širok jarek. Pred profilom 3. metra je bila izkopana še sonda v izmeri 2X3 nt, ki je v globini 6—7 ni pt«! prvotno površino dosegla jamsko dno.
Bazalni horizont napi avl jenih flišnih ilovic z vmesnimi avtohtonimi gruščnatimi plastmi ni vseboval določljivih ostankov
fit vue. Naslednji horizont stalaginitnih skorij in nad njimi ležeče močno rdeče ilovice pripada verjetno risko-wiïrmski med leden i dobi. V rdeči ilovici 150 bili kostni in prav tako ogljeni drobci zelo redki. K.er ni bilo odkritih nobenih kamenih artefaki.ov, je v tej dobi računati le z mimoidočim obiskom palcolitskega človeka. Vse više ležeče plasti; a) apnenčev grušč z rdečkasto ilovnato primesjo, b) apnenčev grušč z rumenkasto eolsko pri-i.iesjo. c J poi lov J jen eolski sédiment, d) apnenčev grušč, pomešan z rdečo ilovico, in e) čista rdeča ilovica, v katero se je zarilo večje, zelo korodirano skalovje, pripadajo wiïnnski poledeuiivi. V plasti a) še redko, potem pa v vseh višjih plasteh zelo pogosto so bili odkrili kostni fragmenti jamskega medveda. V plasti bi je ležala tudi lobanja pritlikavega jamskega medveda z urktoid-nimi znaki. Navzočnost mous Merskega človeka v času tvorbe te plasti dokazujejo odkriti krentenasii artefakti. Nekaj ariefaktov in precej razpršenih ogljenih drobcev je bilo odkritih tudi še v eolskem sédimentu c), kar kaže na ponovne kratkotrajne obiske jame. Zelo številni so bili fragmenti pleistocenske favne (Urttis spelaeutf Uy&emt spelaea, C uni s lupus, ('unis mil pes, Meles me-lets, Félin sp., Alces aIces, Cerou* megticeros, Ceroua elaphus, Bos primigenius, \farmoia marloto, Hystrix{?}, Equité sp. in dr.), oddnni geološko-paleontološki sekciji inštituta v določitev in obdelavo, V rdečeilovnatih platiteh d) in e). Prav tako so bili v teh plasteh številni drobci lesnegu oglja. Omembe je vredna glodalska ùukrofavna iz rdeče ilovice. Število kamenih urtefak-tov, ki so v splošnem zaradi slahega materiala le malo tipični, toda glede na posamezne tipe poznopaleoîitskega značaja, je v teh plasteh znatnejše (okrog 100). Vse to kaže, da je bila naselitev jaine ob kotieu wiirmske dobe pogostnejša. Značilno je, da segajo kulturni ostanki le malo metrov v notranjost jame. Iv nt poseben periglaeialen pojav v jami je ireba omeniti ugotovljeno kougelifhikcijo v vviirniskih plasteh.
izkopani material se preiskuje. V konceptu so že narisani vsi prečni in podolžui profili ter vanje vnesene najdbe favne, urte-1 aktov, oglja in drugih značilnosti. Gra.uulomctrično je material posameznih plaši i že skoro predelan.
I gotovi j eno je že domnevano nadaljevanje jame. Z arheološkega vidika je njeno raziskovanje zaključeno. V p red jamskem in v vbodnem delu jame so ostali le še kontrolni ostanki plasti, ki slike ne morejo več bistveno spremeniti. Pač pa bi bilo mogoče izkopati v jami še mnogo paleontoloskega gradiva.
Na T. jugoslovanskem speleološkem kongresu, ki je bii v januarju 1954 v Postojni, je imel akad. Brodar referat o kraškem paleolitiku.
Na s I roške arheološke sekcije Inštituta za zgodovino je asistent ing, Demetrij Brodar izvršil prvo izkopavanje v Mokri šk i zijalki v Savinjskih Alpah. O rezultatih tega izkopavanja glej poročilo arheološke sekt1 i je.
Publikacije članov in «o delavec v Geološkega
i n š i i t u ta
S. Broda r. Historičen in kritičen pregled domnevnih palcolitskih najdišč na jugu Jugoslavije. Razprave II. Razred za prirodoslovne vede, 1954.
S, Broda r. Kraški paleoliiik. Prvi jugoslovanski speleološki kongres. 1954.
S Brudar. Ein Beitrag zum Kartspaläolithikum im Nordwesten Jugoslawiens- Inqua, Roma 1934. C. Gcrinovšek, Zgornjejurski liidroznj iz okolice Novega mesta. Razprave II. Razred za prirodoslovne vede. ¡<>54, C, Germoviek, Obvestilo o preiskavah štajerskih iu nekaterih gorenjskih vulkanskih kamenin. Geologija, 2. C. Gcrmovšek. Poročilo d pelrografükili preiskavah na Pöhöfjn 1.1952. Geologija. 2-
V-JEochaitsky-Devidč - A. Ramovš, Pnlaeoftisulina nana LicKarew v zgoraj epermski h skladih v Vnlaki in primerjava /. mikmfavno nekaierih dragih najdišč v zahodni Sloveniji. Razprave II Razred za prirodoslovne \cde, 1!H34.
0.Kuhn,	Cephalopodcn der Trias in Unterkrain. Prav tam.
1.	Rakovec, O fosilnih slonih Slovenije. Prav tam.
I, Rakovec. Libralces alf, gallicu» Azzaroli z viškega Bula pri Ljubljani. Prav tam. 1, Rakovec, Povodni konj iz Pivške kotline. Prav lam, L Rakovec, (J novi najdbi mastodontov i h ostankov na Slovenskem. Geologija, 2.
A. Ramo v ä, Edmund in permUma bisulcata n.subsp. v zgoraj epermskih skladih pri Zaiarju, Razprave 11, Razred za priiodoslorne vede,
mi.
A.Ramovš, Karbonski konglomerati na vzhodnem obrobju Ljubljanskega polja. Geologija, 2, A.Ramovš, Növoodkriti permski skladi na Konjiški gori. Geologija, 2. A.Ramovä, O reambulaeiji munuskriptue geološke karte Ljubljana. Geologija 2.
Načrt dela za leto 1935
G c o/os ko- pa leor i iološka se kcija
Nadaljnja obdelava pleistocenske sesalske favne iz Parskc golobi ne.
Nadaljnje proučevanje hidroznov, koral, spongij, briozoov i Ji alg iz okolice Novega mesta.
Geološko raziskovanje ozemlja, obseženega na spccialki Novo mesto, sekcija 2 in 3 {s podporo Geološkega zavoda v Ljubljani).
Preiskava mlajšega paleozoika v Karavankah,
Obdelava paleogeueke Favne iz raznih krajev Slovenije, IsLre ill Dalmacije.
M ineraloSko- pel rog nt fska se kcija
Dokončna obdelava štajerskih prodornin.
Nadaljnja preiskava domnevnih metamorfnih kamenin v Loških hribih.
Raziskava zeolitov s Smrekovca.
Preiskava dvojčienih zakonov pri plagioklazih.
Sestavljanje minera loško-petrografske bibliografije za leta
loto—ms,
razgodoo ii is k a so kcija
Nadaljnja obdelava arheološkega gradiva iz Parske golobi ne.
Zaključno izkopavanje v BetaJovem spodmolu. toda le v primeru, če bodo krediti, dodeljeni od Geološkega inštituta, arheološke Sekcije Inštituta za zgodovino ter Inštituta za prazgodovino človeka na univerzi, dosegli vsaj vsoto 1.000.000. din. Y tem primeru bi odpadla spodaj navedena dela.
Sondiranje v kraških jamah, predvsem na Hrušici, pri Pod-kraju in pri Razdrtem.
Rckognosc i ra nje in morebitno sondiranje V jamah na Dolenjskem (Koblarjeva jama, 1'rauenloeb pri Kočevju in dr.).
Raziskovanja, ki jih bo narekovala nujna potreba.
Nadaljnje raziskovanje Mokriške zijalke (s podporo arheološke sekcije Inštituta za zgodovino).
s*
115 —
BIOLOŠKI INSTITUT
L
Ste vi Jo prostorov Biološkega inštituta se ni spremenilo. Laboratorij za biologijo morja v Rovinju je bil bolje opremljen. Oprema in ureditev Ial>oratorija za biospeleologijn v Postojni zaostaja zaradi počasnega izvrševanja že določenih del; isto velja glede opreme delovnih prostorov v inštitutu samem. V inštituta samem se že kaže tesnost prostorov; nujno sia potrebna vsaj še dva prostora, ue glede na poIrebo prostora za Odbor za urejevanje flore, favne in geje Slovenije<, A p ra sanje delovnih prnsiorov za limnobiolo«ki laboratorij na Bledu se ni premaknilo. v kljub ponovni intervenciji vodje Biološkega inštituta.
Število kadrov seje znatno povečalo. Inštitut je pridobil kot honorarnega znanstvenega sodelavca prof. dr-Mak« a \Y rabe rja, botanika-fitoeenologa, stroku vnjaka za raziskovanja naših gozdov. S sodelovanjem dr. M, \V rabe rja se bo področje dela Biološkega inšliluin bistveno razširilo. Medtem so bili že storjeni koraki, da dobi inštitut delovno moč tudi za področje limno-biologije, ob tesnem sodelovanju z enakim laboratorijem pri Inštitutu za zdravstveno hidrologijo na tehniški fakulteti ljubljanske univerze.
Pomembna je pridobitev tov. Jana Carneluttija, ki kot laborant opravljn ne le vsa potrebna laboratorijska in te rensko-raziskovalna. temveč tudi strokovna dela. Zelo koristna je pomoč prostovoljnih sodelavcev: tov. Štefana Michielijn kot entomologa, ki je zlasti raziskoval žuželke, pri vabi jene od neonske razsvetljave ljubljanskega nebotičnika, tov,Sava Breliha in nekaterih drugih starejših študentov biologije. Pri speleobiološkem tabora I or i j u v Postojni mOru prof. A. Seliškar še naprej naporno delati sam in pogostoma potovati: nujno potrebno je čim prej oskrbeti mu pomočnika. Glavna ovira je stanovanjska stiska v Postojni. Bolj počasi napreduje oprema Biološkega inštituta z instrumenti iti aparati. Posrečilo se je nabaviti napravo za fazni kontrast (firme Reichert. Dunaj}, ki je bila nujno, potrebna. Zelo se čuti pomanjkanje dobrega mikrotoma, ki si ga moramo izpo-
sîi jat i. Nabavljen je p i.1ialii i stroj in razmeroma veliko drobne jše opreme v steklovini, barvilib, kemikalijah in majhnih instrumentih, Nabavljen je šotor za kampiranje v prosti naravi, v krajih odrlaljenih od naselij.
II.
Raziskovalno delo Biološkega inštituta se je ugodno razvijalo. Vsi laboratoriji so bili aktivni in tudi terensko delo je bilo intenzivno in obsežno. Vodja Biološkega inštituta iu honorarni znanstveni sodelavec prof. tir. Min» Zei sia nadaljevala z raz-iskavanj eni favne Jadrana v Rovinju, Ker se je že nabralo dovolj rezultatov, bodo ti kmalu objavljeni, (ilavno delo je osredotočeno na raziskovanje epifitske favnule na podmorskih tratah posidonije in zostere: raziskovanja se morajo vršili v vseli sezi-jah. Asistent inštituta Janez Matjašič je raziskoval, med drugim, jadranske pantopode in je že dosegel lepe rezultate, \odja Biološkega inštituta je razširil delo ua kteuofore glede ua pravi značaj njihovih tako imenovaliih rozetnih organov, z domnevo, da gre za nekoliko spremenjene protonefridije; predhodna objava o tem je že v tisku (Bulletin scientifique).
Sodelavec Biološkega inštituta utiiv. docent dr. Ernest Mayer je nadaljeval sistematično raziskovanje cvet nične flore v različni li manj raziskovanih delih Slovenije. Del rezu la tov je objavil v dveh razpravah v »Razpravah« IV. razreda Akademije; dva nadaljna prispevka pripravlja.
Honorarni sodelavec uni v. prof. dr. A, Seliškar nadaljuje svoje mučno delo v podzemskem laboratoriju v Postojnski jami.
Asistent inštituta Janez Matjašič dela v inštitufskem laboratoriju na problemu vpliva življenja v jamah ua organizacijo živali, kar naj bi mu bila iudi tema za disertacijo. Razen tega obdeluje, kot omenjeno, pantopode in zelo aktivno sodeluje pri raziskovanju biologije klopov iglej o tem spodaj).
Ekipa mladih zoologov (Carnelutti, Miehieli. Brelib, Allli-nova) je izvršila tri večje ekskurzije z namenom raziskati malo proučeuo favno zgornje Soške doline. Iz prinesenega materiala iu podrobnega poročila je razvidno, da so ekskurzije bile zelo uspešne ter so bistveno doprinesle k boljšemu poznavanju iant-kajšne favne. Ugotovljeno je. da greti o mediteranske vrste precej ua južna pobočja hribov in da je favna glede ua faviiističnc elemente izredno mešana: tudi alpske vrste segajo daleč dol v doline. Zbran material je deloma že olidelan, deloma pa v delu. Raziskavanja se bodo nadaljevala.
Vodja Biološkega inštituta je v »Razpravah« IV. razreda akademije objavil dve obširni razpravi; eno na temelju obdelave materiala suhih južin iz družine ishiropsalidov, zbranega na terenu oziroma v obdelavo dobljenega, drugo pa splošno morfološko: o pravem značaju pnevmatofora pri sifonoforah. Razen tega je imel referat o značaju speleobiologije za speleologijo in biologijo mt I, kongresu speleotogov Jugoslavije v Postojni (januar t954), ki je objavljen v tiskanem poročilu o tem kongresu. Teoretsko razpravo o novejših poizkusih modernizacije lamar-kizinu. je objavil v »Nančnem zborniku« Matice Srpskc v Novem Sadu,
III
Posebej jc poročati o sodelovanju članov Biološkega inšii-tula v skupnem delu s sorodnimi inštituti. V prvi vrsti je omeniti sodelovanje z Inštitutom za medicinska raziskovanja (KOM.NTS) in s Centralnim higienskim zavodom v Ljubljani glede proučevanja zvez med epidemijo meningoencefali tisa in klopmi v naših gozdovih. Od strani Biološkega inštituta sodelujejo z delom na terenu 111 v laliora toriju tovariši M at jas i£. Caraelutti in Brelih. Gre za raziskovanje vseh vrsl mikromalij in njihovih zunanjih parazitov, ki so vir infekcij S specifičnim virusom.
Drugo sodelovanje se nanaša na limnološko raziskovanje zlasti limnoloških razmer Blejskega jezera, za kar jc dal iniciativo vodja Biološkega inštituta. S pomočjo Direkcije za vodno gospodarstvo in Hidrotehniškega inštituta je organizirana večja delovna ekipa, ki je pretekle jeseni izvršila prva sistematična raziskovanja, o čemur so rez lil tati v obliki podrobnega poročila že napisani. Delo se nadaljuje.
Aktivno sodelujejo člani Biološkega inštituta tudi pri delu >Odbora za urejevanje flore in favne . kakor tudi v internacionalni organizaciji (FAO) za pobijanje plevela; lu sodeluje naš stalni sodelavec doc. F, Maver, Vodja Biološkega inštituta jc vodil prvo sejo »Odbora za urejevanje flore iu fuvne Jugoslavije i v okrilju Akademijskega sveta v Zagrebu ter imel glavni referat o načrtu organizacije dela. Razen tega je sodeloval v seji nacionalnega odbora lUBS-u (Mednarodne unije za biološke vede) v Beogradu- Biološki inštitut tesno sodeluje z Zoološkim, Botaničnim iu Biološkim inštitutom univerze (Minula, Bole) ter Prirodoslovnini muzejem v Ljubi juti i (Savo Brelih).
Inštitutska knjižnica, čeprav nima primernih prostorov in nniar, se dnevno širi in je toliko urejena, da jo morejo ti porablja ti številni strokovnjaki, Knjižnica je vsakemu interesentu dostopna.
ODBOR ZA UREJEVANJE FLORE, FAVNE iN GEJE SLOVENIJE
Medtem ko se v Biološkem institutu Akademije, s katerim je Odbor za urejevanje flore, favne in geje Slovenije ozko povezan, nadaljnje z izpisovanjem elementov favne, flore in geje različnih rastlinskih. živalskih in fosilnih vrst, zaenkrat na začasnih lističih, je na področju organizacije dela Odbora tako v republiškem kot V zveznem merilu narejen pomemben korak naprej.
Vodja Odbora pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti je 25. oktobra 1934 sklical sestanek članov Odliora in še nekaj aktivnih delavcev na interesnih področjih prirodo-z&anatva, Naloga posvetovanja je bila pripraviti potrebni material za sestanek v zveznem merilu, io je pri upravi Akademijskega sveta FLBJ.
Predsednik odboru prof. iludži je podal pregled dosedanjega dela v tej smeri in nakuzul problematiko, okrog katere naj bi se razvila diskusija in prišlo do sklepov.
Po obsežni debati je bilo sklenjeno:
1.	Ker je laže obdelati neko širšo skupino organizmov na teritoriju Slovenije, kakor ožjo sistematsko skupino za celotno Jugoslavijo, je ustreznejše, da se izdelajo najprej seznami za posamezne republike (obsegajo naj lak o najdišča kot ključe za določanje), potem sele, ko je stvar zrcln, tudi za celotno Jugoslavijo.
2.	Glede tla vprašanje, ali naj se jemljejo v postev le politične sedaj veljav ne meje, ali pa etnografske, je bilo mnenje, kolikor se nanaša na LR Slovenijo, deljeno: glede FLRJ naj bi veljale državne meje.
3.	Na vprašanje, ali naj se popisuje ločeno kopenska, sladkovodttu in morska favna ter flora, ali pa naj se pri tetil ravna delo po sistematskih enotah, je bilo dogovorjeno, da se ne more uporabljati za vse sistematske skupine isti način dela.
Insckie na primer se ho popisovalo ne glede na kopno in morje; za ribe, sesalce iid. pa prjde v pošte v ]o ločen popis. Morje sr more laže ločiti od kopnega in sladke vode. kot pa kopno in sladka voda. Paleontologi se ne morejo ozirati na življenjsko okolje, pa fudi jamska favna noj bi bila enotno obdelana.
4- Naš Odbor ima v svojem programu obdelavo tudi fosilnih Vrst, v zveznem Odboru je program omejen na le re-Centnc vrste organizmov.
5.	Za način dela ni mogoče izdelali enotnih smernic. Načelno naj bi se naredili poleg seznama vrst tudi popisi vseh obstoječih zbirk, herbarijev in literature o domači favni, flori in geji. Vtem ko je predsednik zastopal mnenje, naj se najprej omejimo na sestavljanje čim popolnejših seznamov vseh pri na.s znanih vrst organizmov z najnujnejšimi podatki in naj bi se z objavljanjem počakalo, je prof. Seliškar zastopal mnenje, da naj se čimprej objavijo razpoložljivi podatki iz zbirk in literature. Prof. Zei je bil mnenja, naj bi popisovanje izvrševali starejši študenti (diplomske naloge). Obrazci listkov ne morajo biti nujno enaki, zlasti ne za živali in rastline.
6.	Prof. \\ raber je predlagal (pismeno), naj bi središče za ]>opis flore bil Botanični institut univerze. Delo naj votli glavni urednik (predlaga doc. Maverja); la naj izbere sodelavce po sistematskih skupinah: izdelajo naj ustrezni ohrazec (za živali je Brelili jm nasvetih predsednika izdelal in predložil osnutek kartona-listka), ki bi vseboval vse potrebne podatke; zbirajo naj se tndi krajevni ljudski izrazi (nazivi); poseben ožji odbor naj izdela smernice za obravnavo zbranega materiala,
Smernice in sklepe našega odbora je prof. dr. Hadži predložil zveznemu Odboru, ki je bil sklican v Zagreb 28.oktobra 1954, leta. Sestanku jc predsedoval prof. Hadži. Sodelovali so predstavniki vseli ljudskih republik, razen Črne gore; predstavnik Makedonije pa zaradi zamude vlaka ni utegnil priti.
Na celodnevni seji so bila prediskutirana vsa vprašanja no osnovi smernic in sklepov ljubljanskega Odbora. Natančnejše poročilo bo verjetno objavila uprava Akademijskega sveta FLRJ,, Glavni sklepi se nanašajo na organizacijo republiških odborov za urejevanje flore in favne (v Sloveniji ga že imamo pri Akademiji), Iz republiških naj se razvije zvez n i pri Akademijskem svetu. Za kritje izdatkov naj skrbe v glavnem republiški odbori, kjer to ni mogoče naj skrbi zanje Akademijski Svet. lov. Matvejevu (za živalstvo) in tov. 1 lorvniieu
(za rastlinstvo) se poveri izdelava obrazcev za kartone, ki jih naj uprava Akademijskega sveta razmnoži in pošlje republiškim odborom. K.o se to izvrši, naj se skličejo republiški odbori k sejam, da začnejo s podrobnim delom, lakoj, ko dobimo izdelane vzorce, se bo naš odbor sestal k delovai seji.
J, izpisovanjem listkov se bo nadaljevalo indi v leta 1955. Ekskurzijske ekipe bodo preskrbele podatke o še neraziskanih delih Slovenije, zlasti Slovenskega Pri morja in Prekmurja. Ko dobimo obrazce, bo začelo izpisovanje definitivriih kartonov s kopijami za osrednjo kartoteko pri Akademijskem svetu.
INSTITUT ZA MEDICINSKE VEDE
Interni oddelek
1,	llumoralna zaščita endokarda desne g a srca. Program za leto 1934- glede kvalitativnega iu kvanti tati v nega dokaza substanc v venozni hepatalni krvi v zvezi s problemom burno ralne zaščite desnega srea ni bil izvršen zaradi pomanjkanja ustrezne aparature in metodike dela. V letu 1955 se bodo poskusi nadaljevali spričo boljše opreme našega biokemičnega laboratorija.
2.	Diagnostična in biokemična raziskovanja beljakovin krvnega seruma. Biokemični laboratorij Interne klinike je opravil do sedaj okoli 2000 elektroforeznih preiskav, dopolnjeaih v značilnih primerih s flekulaeijskimi reakcijami serumov fWelt-inaiin, Titnol, Kadmij, Taka ta Ara). Primerjava izsledkov s konstelacijskimi tipi po Wuhrmann-Wunderlyju je pokazala, da je delitev konstelacij glede na aplikacijo klinične diagnoze v veČini primerov neustrezna, nadaljnje razširjenje konstelacij nepotrebno in nesmiselno, marveč da je v beljakovinski sliki analogno kot v korpuskulami krvni sliki potrebno gledati odraz bolezenskega procesa v organizmu (celotna zadevna študija, podprta s študijskimi podatki in tipičnimi krivuljami, bo izšla v letu 1955 v Zdravniškem vestniku). — Na osnovi zgornjega gradiva se naša klinika pridružuje nekaterim drugim v tem. da So Kadmijevu reakcija. Weltmanuov koagulneijski trak in Taka t a Ara reakcija le malo specifične, kot take lahko zabrisane (WeR), dalje, da so le kvalitativne, za rutinsko delo dokaj zahtevne (WeR), pri odčitavanju večkrat zelo subjektivne (Kadmij itd.). Zaradi vsega tega je laboratorij v soglasju s kliniko sklenil opUsiili zgornje reakcije in jih nadomestiti z Goldsol reakcijo in siiblimatnim testom ikctler-BaSoka). Ti dve reakciji skupno z že vpeljanim Timolovim testom dajeta točno informacijo O eventualnem pO rušenju pravilnega razmerja krvnih beljakovinskih frakcij, kar dopolnjuje izvide elektroforeze. — Popisana obdelava serumskih beljakovin bo vpeljana sistematično v vseh bepaiitis, po dogovoru med vodstvi Interne klinike in KOMNIS-a. — V pri-
]i od njem letu se bo omenjena skupina posvetila proučevanju lipupruleinov z elektroforczo. Metodika ločitve posameznik lipoproteinov, barvani h s Sudan-črnim in oljno-Tdečiui. z elek-troforezo na filtrimem papirju je osvojena, prilagojena in izdelana. Z njo nameravamo študirati metubolizem lipoidov pri arteriosklerozi, diabetesu, nefrozali in kroničnih kardiopatijah. — Kolikor bo uspelo dobiti standarde aminokislin, bo vpeljana tudi hromatografija (papirna) aminokislin v urinu in nameravamo to preiskavo aplicirati na študij urina pri anemiji perniciozi ( Tanrin, pirdvsciu pa pri akutnem hepntilisu, iiroziu, leucin in ostale aminokisline).
5. Študij megalobliistnih anemij se je v letu 1954 sistematično nadaljeval. Verjetno bodo naša opažanja, o katerih smo že poročali v lanskem letu, v drugi polovici leta 1933 publi-cirana,
i. Delo z izotopi (Jodm). V juniju nam jc posredoval Fizikalni inštitut Jožefa Štefana i radioaktivni jod. I a jod smo uporab i 1 i /a ugotavljanje funkcijske sposobuosii pred sapnice, to je v diferencialni diagnostiki eutireoze. hipo-hipeitireoze, Jod isi smo aplicirali intravennznn v dozi t h m ikro ki rije v, nakar smo določuli k o ličen i racij o izotopa v iireozi v polurnih presledkih 2 do 3 ure ter koncem racij o radioaktivnega joda v urinu. Merili smo z Geigerjcvitn števcem, ki je lasi Fizikalnega inštituta. Žiil smo zaradi majhne količine odstopljenega radioaktivnega jodu lahko izvršili le i diagnostične teste, tako da ne moremo povzeti nikukib lastnih zaključkov. — V načrtu imumu ponovna testiranja z Medlem ko smo V dosedanjih poizkusih zajeli le jodidno-anorgansko presnovo radioaktivnega joda. bomo v bodoče s testi zajeli tudi organsko presnovo joda, s čimer bo možna natančnejša diferencialna diagnostika obolenj pred sapnice. Te preiskave se že vrše od fehruarjn 1955 dalje in je bilo doslej izvršenih 30 testov. Mnenja smo, da bi z ureditvijo izotop nega laboratorija (do sedaj delamo v na hitro improviziranem »laboratoriju* z izposojenimi instrumenti in izposojenim jodom,zaradi česar trpi seveda načrtnost dela) lahko vršili ambulantno testiranje z J t ln za teritorij T.HS. hkrati pa koristili radioaktivni jod za eksperimentalno delo, Z ureditvijo tega laboratorija pa bi lahko uporabljali tudi radioaktivne izotope joda, zlata iu fosfora razen v diagnostiki tudi v lerapiji, pri čemer so zainteresirane tudi druge klinike medicinske fakultete. Ker imainu za zučetno delo primerno strokovno osebje, so potrebna gmotna sredstva za opremo laboratorija.
Alkoholizem in poškodbe. Poroča prof. dr. Janez Mile luski. Potem, ko smo v decembru 1934 prejeli potrebne aparature, smo takoj začeli z analizami krvi, ki so jo po prej dogovorjenem načrtu jemali zdravniki na nezgodni postaji in ambulantah poliklinike (z odobren jem v.d.šefa-zdravnika dr. Prezlja). Tem zdravnikom dajemo na razpolago potrebno število garnitur za odvzeta krvi, ki jih je pripravilo osebje na Inštituti! za sodno medicino, ki tudi opravlja analizo. V sedanjem okviru dela preiskujemo kri vseh zavarovancev, ki so se poškodovali pri delu ali na poti na kraj oziroma s kraja dela. Sedanji obseg preiskav ima zaenkrat še bolj informativen značaj, ker zajemajo preiskave samo področje Ljubljane, in se bo v nekaj tednih pokazalo, na kakšni bazi. zlasti glede na sodelovanje z ambulantnimi zdravniki, bi bilo mogoče raziskovanja razširiti na VSO Slovenijo. Do danes opravljenih 35 analiz seveda ni gradivo, ki bi dopuščalo kakršnekoli sklepe. Ker pa material za analize stalno priteka, bo s časom tudi ta, Čeprav zbran v omejenem področju, predstavljal zanimivo raziskovalno gradivo.
Ortopedski in travm a t o 1o š k i oddelek
L Sinopialni eksudatL Raziskave sinovialnib eksudatov. ki tečejo že več let, so se tudi v letu 1954 nadaljevale. Izvrševali smo jih kot v preteklem letu na Ortopedski kliniki in na Inštitutu za kemijo na medicinski fitkulleti. Bili sta izdelani dve precizni metodi za kvantitativno določanje hialuronske kisline v eksudatih, ki slonita na reakcijah različnih komponent te spojine. S tem je bila dana možnost za ugotovitev in proučevanju nihanj v sestavi hialuronske kisline pri različnih obolenjih sklepov. Pričeli smo z raziskovanji teh nihanj oziroma razlik v sestavi, ki imajo za cilj pojasniti njihov vpliv na fizi-kaluo-kemijske lastnosti hialuronske kisline in njihovo zvezo z obolenji, pri katerih nastopajo. To delo jc še v teku. Prav tako se nadaljujejo v preteklem letu pričete sistematične analize sinovialnih eksudatov in nsirezajočih serumov.
Izvršili smo tudi priprave zu fizikalnokemijskc meritve (jonoforeza), ki naj bi služile za kontrolo z analitskimi metodami dobljenih rezultatov ia naj bi olajšale njih praviJno interpretacijo.
Delo v zvezi s hialttronsko kislino in metodiko njenega kvantitativnega določanja opravlja docent inž. Dušan Stucin, analize izvaja inž. Maja Iludnik, pri delu je v pomoč en laborant.
2 Konseroiranje in nporaba kontnih hoinoioirantplantatoD o ortopedski kirurgiji. Delo na problemu konserviranja kostnega tkiva, ki smo ga pričeli v letu 1952, smo tudi v letošnjem letu sistematično uadul je vali. S sintezo Na-soli etilnierkuri-tiosalicilne kisline, ki se že pruizvaja pri nas pod imenom »MertioaaU, smo dobili sredstvo za kouser virauje kostnega iu drugib tkii", ki po svojih lastnostih ustreza zahtevam. Kostni material smo nadalje pridobivali izključno od svežih mrliče v in se stri k i no držali prej opisane metode.
Število operacij, pri katerih je bil uporabljen po tej me-iodi kouserviran kostni material, je naraslo na 225. Opravljamo točna opazovanja, klinične in rentgenološke registracije, s katerimi se spremlja usoda transplaniata v novem okolju. Namen teh opazovanj je, pridobiti boljši vpogled v pogoje vraščanja kostnih homoio-transplantatov nasploh, posebej pa še na čim-večjem številu primerov potrditi primernost kemičnega načina konserviranja le-teh.
\zporedno s tem smo v letu 1954 pričeli uporabljati metodo konserviranja kostnega tkiva pri nizkih temperaturah. Globoko hlajenje uporabljajo v svetu že dalj časa kot metodo konserviranja predvsem za kostno tkivo. Na ta način je pričela vzporedna serija opazovanj, tnko v pogledu konserviranja. kot v pogledu kirurške uporabe homuio-iransplantatuv. ki se. pod enakimi pogoji odvzeti, hranijo stalno na temperaturi —28nC. Nadaljnja opazovanja in primerjavo kliničnih rezultatov prve in druge metode nadaljujemo.
Sodelavci: doc. inž. Dušan Stucin, serijski bakteriološki pregledi: prof. dr. M. Talentinčič, tehnično vodstvo: Bone-Bankn. kartoteka in registracija: s. Slavica Maiinič.
Publikacije; Konserviranje i upoticha koštanih homoio-transplamata od leŠeva u ortopedskoj hirurgiji. B. Brecelj. D. Stucin, L Belič, Acta Med. Iugosl. Vol. Vil I. 1954. Fase. 2 (129 do 148).
5. Problem traomatizma p naši držam. Koordinacijski odbor medicinskih razredov treh naših akademij je med drugimi nalogami prevzel kot eno na j nuj ne j šili proučevanje travma-tiziua v naši državi, Izdelan je bil program proučevanja tega problema in medicinski razredi posameznih Akademij so prevzeli določene teme. Priprave za delo na temi j pozne posledice travmatizma in ocena delazmožnosti-i, s katero je bil zadolžen oddelek, so pričele v letu 1954 z obširno anketo, ki je bila razposlana vsem kirurškim klinikam in kirurškim oddelkom v državi, Anketa bo služila za orientacijo predvsem v vprašanju
principov in kriterijev za üCenu delazmožuosti. za kar pri nas Še nimamo enotnih gledišč.
4. Siedooi koit genitalnih deformacij in drugih patoloških sprememb na okostjih praslovamkih grobišč, Y letošnjem leta je biLo sestavljen ¡¡i dvoje okostij praslo vanskega grobišča na Bled« i Bled št. 167 in Bled št. 282/1949). Okostji sia bili rela-iivno dobro ohranjeni in napravili smo r en i genüg rame medenic r. obema kolčnima sklepoma. Na prvem okostju so opazni zanesljivi znaki kongenital ne displazi je obeh acetabulov in deloma tudi glavic, medtem ko kaže drugo okostje tipično ankilozo kot posledico prebolelega coxitisa.
Preiskave vodi: duc, dr. Ivan Pintar, predstojnik Inštituta za zgodovino medicine.
Tematika, ki je nakazana v navedenih štirih točkah, predstavlja program za nadaljnje delo \ letu 19i>ii.
INSTITUT ZA ZGODOVINO
Sekcija /.¡i občo in narodno zgodovino
Sekcija je v prvi polovici lei« nadaljevala z tlel o ni pri Leksikonu gospodarske in socialne zgodovine Slovencev. Iz agrarne skupine, ki naj jo leksikon najprej obdela, so bili predisku-tirani načini izdelave tekstov in iekpti sami; predvsem teksti, ki se nanašajo na gesla zemljiška razdelitev, kineiska naselja, poljedelski delavci in svilurstvo. Podana so bila tudi poročila o delu pri geslih gozd. lov in ribolov.
V zvezi z delom pri leksikonu je znanstveni sodelavec Ekonomske fakultete dr. J. Zontar predelal in spopolnil že v poročilih za leto 1953 omenjeni rokopis o zgodovini svilarstva na Slovenskem, ki ga je predložil za objavo pri Akademiji: nadaljeval, je tudi z raziskavami o zgodovini konterčnega konsesa na Kranjskem. Upravnik muzeju v Mariboru prof. TJ, i epi y je nadaljeval z obdelavo in izpisovanjem Valvasorjeve Ehre v namene leksikona.
Od Srednjeveških urbarjev za Slovenijo so izšli Urbarji Slovenskega Prijnorja v objavi akad. M, Kosa (Viri za zgodovino Slovencev 11E). V pripravah jc edicija urbarjev za briksenško posest okoli Bleda in v Bohinju (M, Kos) ter za freisinško posest na Gorenjskem in Dolenjskem (P.Blaznik). Med drugim v zvezi z objavo Ic-feh je dr. P. R lažni k delal ponovno v arhivih v Miinchcnu, kjer je zlasti omeniti najdbo novega ieksta fevdne knjige za freisinško posest okoli Škofje foke. V zvezi s Treisinško zemljiško posest jo na Dolen jskem je razprava dr. P.Blaznika. ki jo je prvi razred sprejel za objavo v svojih Razpravah.
Nadaljevali smo delo o gradovih na Slovenskem, ki se preko že obstoječe zbirke slik in zunanje podobe gradov usmerja v obdelavo gradov in taborov z vidikov njihove gradnje. lastništva ter vobče njihove vloge v našem zgodovinskem razvoju in izročilu.
Za Hisforično-topografski leksikon Slovenije je akad. M. Kos izpisal nekaj novega gradiva v Deželnem arhivu v Gradcu. Docent dr. Fcrdo Huuptmann v Sarajevu pa je Imel v obdelavi
topografsko gradivo, ki se nanaša na nekdanjo slovensko štajersko. Ekscetpiran je za dobo 1300 do 1500 Zahnov Ortsnamea-buch (okoli 4650 listkov), razen tega pa so bila ekscerpiraua. pregledana in uporabljena še nekatera starejša in novejša dela (Martin, Regesten der Erzhischöfe und des Domkapitels von Salzburg. 11. III; Lang, Die Salzburger Leben in Steiermark, 1. IL Kos, l. rbarji Salzbttrske nadškofi je; Zgodovinski zbornik 1S88—1908: Lamprectti Die Wüstungen im Räume Spielfeld-Radkersburg).
V knjižnici so bili katalogizirani doslej se neka talogizi rani deli knjižnice nekdanje Kmetijske družbe za Kranjsko, tekoči prirastek in del Robido ve knjižnice.
Za kari vleko inozemskih zgodovinskih del v znanstvenih knjižnicah Slovenije je bilo pregledanih nadaljnjih 5000 sigua-hirnih številk v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani in yiregledani Mestna knjižnica v Kopru ter Muzejska knjižnica V F taja.
Za retrospektivno slovensko zgodovinsko bibliografijo je pet honorarnih sodelavcev oddalo nadaljnjih 4100 listkov, opremljenih r gesli za stvarni katalog. S tem so sedaj pregledane slovenske knjige do 1900 (po Simoničevi bibliografiji) in od 1919 do 1927, zgodovinski časopisi nekdanje Kranjske \ celoti, nekdanje Štajerske pa povečini.
Delo pri katalogizaciji knjižnice, karluteki inozemskih zgodovinskih del in retrospektivni slovenski zgodovinski bibliografiji vodi oziroma opravlja honorarni znanstveni sodelavec dr. M. Pivec-Stele, kafalogizaeijsko delo pa opravlja honorarni knjižničarski tehnik Slava Pipp.
Mikrofilmski oddelek se je povečal z nadaljnjimi posnetki iz arhivov na Dunaju, v Gradcu, Innsbrucku in Münchenu, Osredotočen je v glavnem na urbarialne in sorodne vire.
Mimo že omenjenih urbarjev Slovenskega Primorja je izšlo v seriji Del Akademije in njenega Inštituta za zgodovino delo Ljudmila Hauptmanns, Staroslovenska družba in obred na knežjem kamnu.
Za leto 1955 je v načrtu pospešeno delo pri Leksikonu gospodarske in socialne zgodovine Slovencev, pri ediciji frei-sinških in briksenških urbarjev, pri Historično-topografskem leksikonu Slovenije in pri obdelavi gradov na Slovenskem. Nadaljeval i bomo s pregledom znanstvenih knjižnic Slovenije za kartoteko inozemskih zgodovinskih del in z retrospektivno slovensko zgodovinsko bibliografijo (pregled štajerskih in koroških zgodovinskih časopisov). V knjižnici bomo začeli s končnim spisovanjem stvarnega kataloga.
Sekcijít /.a zgodovino umetnosti
Terenska raziskaoanja
Raz i ska vanje na krasu v okolici Komna je poleg splošnih topografskih rezultatov razkrilo tudi nekaj važnejših podobnosti, Med te spada predvsem ugotovitev večjega števila doslej neznanih slik baročnega slikarja Antona Cebe j a (posebno v cerkvi Marije Ohrsljanskc pri Komnu), nadalje je bilo na naših tleh prvič ugotovljeno na napisni plošči* vzidani na cerkvi v Volčjem gradu, doslej le s stolpa v Poreču znano ime tržaškega arhitekta »Magister Johanes de Pairk iz leta 1449. — Za primorsko renesančno arhitekturo je izredno pomembna oktogonalna cerkev s prizidanim in v gotski tradiciji še s tremi stranicami zaključenim prezbiterijem v Svetem pri Kcnnnu. Cerkev je brez Stropa, ima pa dekorativno izredno učinkovito strešno konstrukcijo. Datirana je na portulu pod zvonikom z letom 1576- To je poleg protestantovske moliluice v Goščah pri Celju, ki pa je bila porušena, edina na naših tleh znana ceñirá! na cerkvena stavba iz 16. stoletja. Barok ji je 174W prizidal nov prezbilerij in jo prcorientiral. — Za primorski kamnoseški slog srede 15, stoletja so zajemljivi tudi kamnoseški fragmenti, vzidani v zuuanjščino župne cerkve v ¡stjaku.
V Ptuju, na Ptujski gori in v Ljutomeru smo začeli pTO-učevati tamošuju arhitekturno plastiko iz 14. in 15. stoletja. Obenem smo posneli te objekte tudi fotografsko. To raziskovanje še ni zaključeno.
A Skofji Loki je bila dognana lokalna kiparska delavnica iz konca 15. in začetka 16, stoletja. Vse kaže. da je bil njen vodja rezbar in kamnosek Jakob Snitzer von Laek. ki ga mnenja okoli leta 1517 računska knjiga ljubljanskega trgovca Mospaclierja.
topografsko je bilo preiskano delno jiodročje Slovenskih goric, ki obeta zajemi j i ve, toda za zdaj še ne zaključene rezultate za arhitekturo pozne gotike in po.sebne »renesančne* variante srede in druge polovice 16. stoletja. Ta raziskavanja so segla delno tudi še v llaloze.
Studijsko potovanje dr. Emilij ana Cevca, asistenta Sekcije, v Avstrijo (od 18. septembra do 21. oktobra 1954) je dalo, posebno i zvezi z našo srednjeveško plastiko, nekaj lepih rezultatov. Problem koroške pozuogutske plastike se ni do kraja razrešen, kažejo pa se zelo zajem I ji ve zveze z gradivom, ki je ohranjeno na naših tleh. Ob študiju pri nas nedostopne stro-
9 Lctcpi?
— 129 —
kovne literature in z ogledom graške »Leechkirche« se je ■izkazalo, da je zgodnjegmska skupina plasiik Solčava-Gomji grad-Ljubljana (krakovska kapelica)-Graz (Leecbkirche) ne samo resnično enotnega liva, temveč da segajo njene stilne korenine do uPorta de la Gloria< v Santiagu de Compostela v Spaniji, kasneje pa na odmeve francoskih katedrnlnih plastik (Reims, Amiens itd.). Tako torej tudi pri nas že Sredi 13. stoletja odmeva vpliv za evropsko umetnostno ¡sgodov ino tako važnega Španskega umetnostnega spomenika.
Raziskovanje poznogotske plastike v l.inzu in okolici je pokazalo, da izvira doslej zamegljeni lik kiparja, ki ga imenujemo »Mojster škofa Rauberja* iz okolice gornjeavstrijskega mojstra Lienharda Astla. čigar delo srečamo predvsem v dolini reke Enns. 'In se je srečal s to delavnico ljubljanski škof Rauber kot admontski opat iu enega njenih članov pač povabil na delo na naša tla, kjer srečamo največjo skupino spomenikov te vrste v vrsti nagrobnikov in v Andrejevem oltarju v Gornjem gradu. (Ti spomeniki so bili letos tudi ponovno preiskani na kraju samem.) Raziskovanje v tej smeri še ni zuklj učeno.
Uspelo nam je navezati Stike in knjižno zameno z vrsto avstrijskih umetnostno zgodovinskih ustanov, med drugim tudi 7. Umetnostno zgodovinskim inštitutom univerze na Dunaju.
Na Reki smo ugotovili vrsto doslej neevidentiranih oltarnih .slik slikarjit Valentina Metzingerja.
Mod delom za revizijo srednjeveškega slikarstva pa naj omenimo le raziskavo fresk na fasadi in podstrešju cerkve sv. Florijana nad Sopotnico.
Kabinetno delo
Začeli smo sestavljati ■■ v zvezi s pripravami za izdajo slovenskih umetnostnu zgodovinskih virov — regeste in eks-cerpte ljubi jonskega Diecezanskega arhiva. Delo opravlja in nadaljuje dipl.phil. Modest Golia.
Nadaljevali smo s sestavljanjem strokovne slovenske bibliografije.
Izpopolnjevali srno stalno Eotoieko slovenskih umetnostno zgodov inskih spomenikov in topografsko kartoteko naših spomenikov.
Sekcija je sodelovala kakor lani tudi letos pri delu za Leksikon likovnih umetnosti in Enciklopedijo Jugoslavije.
Delovni načrt za leto 1955
Nadaljevali bomo s programom, ki smo ga zaceli izvajati že lansko leto, kar velja posebno za kabinetno tlelo (topografska kartoteka, bibliografija, terminologija, fototeka, eks-eerpirauje arhivov itd.}.
Tudi terensko delo se bo nadaljevalo z začrtanim programom — raziskava srednjeveške arhitekturne plastike, revizija srednjeveških fresk, topograske raziskave terena. P oseh no pozornost nameravamo letos posvetiti raziskavi Koprščine.
Vse kaže. da bomo sodelovali tudi pri sestavljanju Corpusa p red romanskih pletenin, ki bo izhajal v Erlangeuu pri Inštitutu za umetnostno zgodovino merovinške iti karolinške dobe.
Ker se bo verjetno začelo delo pri sestavljanju in pripravljali j ti za tisk slovenske umetnostne topografije, bo Sekcija pri tem delu angažirana.
Kakor doslej bomo še naprej sodelovali pri leks ikonski h edicijah Leksikografskega zavoda v Zagrebu,
Sekcija za arheologijo
Sekcija za arheologijo je v letu 1934 opravljala tako znanstvena kakor terenska dela. Poleg tega je nudila strokovno in včasih materialno pomoč drugim sorodnim ustanovam.
Terenska dela. Terenskih raziskovanj smo v letu 1054- imeli znatno manj kakor prejšnja leta. Vzrok temu leži delno v vremenskih razmerah, ki so ponekod, kakor na Ljubljanskem barju, izključila skoraj vsako delo oziroma terensko raziskovanje. Delno pa leži vzrok tudi V finančnih težavah zaradi novih predpisov o socialnem zavarovanju.
Akademik prof. Srečko Brodar je nadaljeval raziskovanja v Pa rs k i golob ini pri Pivki, ki jih je fiuansiral Geološki inšliiut Akademije.
Poskusna raziskovanja v M o k ri š k i jami v Kamniških alpah (1500 m visoko) je vodil asistent sekcije inž. Milja Bn>dar. Napravljena je bila sonda v obliki jarka pri vhodu v jamo. Za način dela je bila izbrana kombinirana navpičuo-vodo-ravna metoda. Največja dosežena globina pod prvotnim tlom jame je okoli 4 metre, vendar še ni bilo doseženo dno jame. Doslej je ugotovljen i h 11 plasti, od katerih pripadajo zgornje štiri holoceuu, ostalih sedem pa plcistocemi. V vseh pleisto-eenskih plasteh je najdenih mnogo kosti jamskega medveda.
zverine razbitih. Edina sled ostalega živalstva je kočnik volka. Pravih ar tefaktov ni bilo odkritih, čeprav je bilo najdenih dokaj primerov protolitske kostne kulture, Pri raziskovanj ih niso bila najdena uiti ognjišča uiti oglje. Nekako 3 m pod površjem je bil najden košček skrilavca, za katerega smatra asistent Brodar, da je moral biti v jamo prinesen od drugod. Možnost, da Se 1xh1o našli tudi razni kulturni ostanki obstoja, vendar jama za sedaj še ne predstavlja paleolitske postojanke. Vsekakor so pit pomembni tako geološki kakor paleontoioški izsledki.
Pred Zgodovinska raziskovanja so se opravljala v t) r m o ž u. Vodil jih jc dr. France Stare, sodelovali so pa Člani arheološkega seminarja Filozofske fakultete v Ljubljani. Raziskovanja so opravljali južno od nekdanje soduije na tamkajšnji planoti. Tudi ta dela spadajo v vrsto sondažuih det. pri katerih je bil v prvi vrsti namen ugotoviti značaj tamkaj nekdaj obstoječe naselbine, pa debelino in delitev kulturnih plasti. Raziskovanja so pokazala, da je planota južno od nekdanje .sodnije srednjeveškega izvora in da je nastala (po mnenju dr. Starcta) pri planiranju za grajski >Turnierplatz«, Pred-zgodovinska naselbina se je potemtakem morala nahajati na nekdanjem padajočem grebenu, ki je bil šele kasneje v srednjem veku izravnan. Kulturne ostaline, ki pripadajo pretl-zgodoviui zajemajo, kakor je mogel dr. Stare ugotoviti, dve periodi, in sicer Reineckeoe halslai -B* in hal stat »At obdobje. To se ujema tudi s kolikor toliko še in taktnimi plastmi, v katerih so bili najdeni tudi še ostanki ilovnatega hišnega ometa. Starejših period pa za sedaj ni bilo mogoče ugotoviti, pa tudi ne mlajših od halštat »Bi periode, kolikor se ne Upošteva srednji vek.
S finančno pomočjo, ki jo je sekcija dala Pokrajinskemu muzeju v Mariboru, je asistent Stane Pahič raziskoval nekatera najdišča. Na Briujevi gori pri Konjicah so bile odkrite antične stavbe in drugi objekti. Odkrito je bilo tudi slovansko grobišče. Na Zbelovem pri Poljčauah pa so bile izkopane samo sonde, po katerih sodeč je bila ondod neka poznoneolitična postojanka.
Najpomembnejša raziskovanja so bila tudi letos V Šempetru ob Savinji. Po čtisu spadajo v antično dobo. Vodil j i It je tudi tokrat prof. dr. Klemene, a sodelovali so kustos Mestnega muzeja v Celju Alojzij Bol t a in nekateri č lati i Arheološkega seminarja. Dela so precej ovirale padavine in visoko stanje ialne vode, to zlasti glede na veliko globino, v kateri
iti še vedno nahajajo spomeniki. Površina raziskanega zemljišča se je relativno precej povečala, ni pa še povsod dosežena končna globina. Na jesen se je začelo tudi prekopavanje dela ceste. Tudi tu so bili odkriti nO V i marmorni bloki. Na d veli mestih so se raziskovanja že povsem približala tamkaj stoječim hišani. Kakor kažejo profili, se poti hišami nahajajo celi skladi novih marmornih blokov in spomenikov, ki bi pripadali novim grobnim cdikulum ali pa kaki drugi ktilmi stavbi. Potrebno bo razmislili, kako priti do gradiva izpod ondod stoječih hiš. Na vsak način je vrednost znanstvenega in umetniškega gradiva, ki se nahaja pod hišami, tolikšna, da se ga bo moralo izkoputi, ne glede na stroške, ki bodo s tem nastali.
Poleg večjega števila arhitektonskih kosov je letos omembe vreden, glede na arheološko in umetniško ter znanstveno vrednost, nov baldahin* sedaj tretji po vrsti in največji, od katerega je ohranjen krasno kasetiran strop iti stranska stena s tremi grifoni v visokem reliefu. Dalje je bilo najdeno marmornato sleme druge grobnice, ki se končuje z zelo lepo izdelano Meduz i no glavo. Fragment napisa, ki je bil letos najden, pripada že poprej najdenemu napisu Tutorine. tako da sedaj manjkata le še dve vrstici teksta in portrel Sceundianusa. Nekaj drugih letos najdenih napisov ima ohranjene le posamezne črke. Med reliefi ima letos prvenstvo krasno izdelan relief Ganimeda in del kamnite skrinjice za pepei. medtem ko ostali deli skrinjice še vedno manjkajo in se verjetno nahajajo pod eno tamkaj stoječih hiš. Izredno zanimiv je tudi relief, na katerem je upodobljena grobna edikula v obliki baldahina. Ta upodobljeni baldahin ima ravno streho, tako da je sedaj popolnoma jasna oblika ondod najdenih baldahinov in bo možna povsem točna rekonstrukcija njihove strehe. Dalje je bilo najdenih več kupitelov in podnožij za stebre, večji fragment lepo k a lleli ranega Stebra itd.
Poleg del pri izkopavanjih so se v Šempetru nadaljevala I u ti i laboratorijska dela, to je odlivanje spomenikov v miniaturi, opravljeno zaradi lažje kombinacije pri kasnejši rekonstrukciji. Nadalje se je podzidal in rekonstruiral tudi že temelj prve grobne edikule. tako da bo mogoče postopoma preiti na rekonstrukcijo tega objekta, ker je dvomljivo, da bi se na ostalem terenu mogel najti še kuk njegov kos.
Stroške pri delih v Šempetru je krila Akademija delno iz razpoložljivih rednih sredstev, delno z izrednimi dotacijami. Velik del stroškov je prevzel OLO Celje.
Od drugih bolj naključnih terenskih najdb, ki jih je izvršila sekcija s svojim osebjem, je ugotovitev kolišča pri Igu
na Ljubljanskem barju, ki leži okoli 150 do 170m od izliva Resnikovega kanala v Isčico, to je med IšČico in cesto Ig— Škofljica. Po poročilu asistenta Jesseia so koli segali v globino preko dveh metrov in so bi i i prisiljeni. Potekali so v vrstah od vzhoda proti zahodu, ki so bile med seboj oddaljene po 1 m. Tamkaj najdena keramika je v glavnem ueoruamentirana ali pa ornamentirana s plastično dekoracijo. Karakteristični so trakasti ročaji. Domneva o obstoju kolišča nekje v okolici Resnikovega kanala, kjer so bili najdeni nekateri fragmenti keramike, se je s tem potrdila.
Drugo, tudi seduj odkrito kolišče pa leži pod Kamnikom pri P rese rj u. Po vsem kaže, da bo to kolišče precej sorodno prejšnjemu, nima pa za sedaj stičnih točk S koliščem pri Blatni Brezovici. Razporeditev kolov je podobna kakor pri Igu in v BJatni Brezovici. Le les je uporubljen tu popolnoma drug.
Notranje znanstoeno tlelo. \ letu 1954 se je v sekciji nadaljevala izdelava arheološke karte Slovenije. V glavnem so sedaj zbrani že vsi podatki iz literature; začelo se bo s kontrolo gradiva v muzejih iu delno topografijo, kolikor bodo na razpolago sredstva. Ob tej priliki naj bo omenjeno, da imajo nekateri pokrajinski in mestni muzeji, kakor Pokrajinski muzej v Mariboru. Mestni muzej v Celju itd. popolno razumevanje in nam pošiljajo podatke o novo ugotovljenih najdiščih, kakor tudi poročila o pomembnejših najdbah, tako da je mogoče izpopolnjevati arheološko karto.
Nadaljevala se je znanstvena obdelava koliščarskega gradivu iz Blatne Brezov ice, odkritega leta 1955, iu obdelava gradiva iz Pred jame. Dalje se je raziskavalo gradivo, odkrito leta 1955 v Danilu pri šibeniku. iu drugo gradivo, ki se nahaja v prostorih sekcije.
Nekaj gradiva, odkritega pri raznih znanstvenih raziskovanjih financiranih od Akademije, je v veliki meri ne samo obdelanega, marveč pogost On in tudi že objavljenega. Kljub temu so pa marsikateri izsledki raziskovanj še neobdelani in neobjavljeni. Med take spadajo: zgodnjesredajeveško grobišče na Bledu (raziskavano leta 1949), gomila pri Stični (izkopa-vana že leta 1946 in v nekaterih kasnejših letih), rimski del najdb na Panorami v Ptuju (izkopan 1948), raziskovanje zemljišča pri ULinitreju v Ptuju (1951), raziskovanja rimskih objektov na Sadnikovem vrtu v Celju (1950 in 1951), raziskovanje lalenskc naselbine na Vin ta rjevetL pri Litiji (1951). raziskovanja v Predjami pri Postojni (1951), raziskovanja pri Blatni Brezovici na Ljubljanskem hurju (1955). Omenjena pa
in niso raziskovanja iz dobe palcoliiika, od katerih jc tudi nekatera fiuuusirala Arheološka sekeija, in pa raziskovanja v Šempetru v Savinjski dolini, ki so še vedno v teku.
Antropološki oddelek Arheološke sekcije je ob začetku leia nadaljeval z merjenji nekaterih lobanj in izpolnjevanjem kartotečnih listov, je pa kasneje zaradi pomanjkanja kreditov moral delo začasno ustaviti. Vendar pa zaenkrat zaradi izgube prostora, v katerem se je doslej nahajal, z delom ne more nadaljevati. ker nima za to niti najmanjše možnosti.
Paleobota nična raziskovanja so se omejevala na ugotovitve lesa iz pred zgodovinskih najdišč na barjanskem področju in na pelodnr analize pleistocrnskih plasti. Z nastavitvijo Alojzija Šerclja kot asistenta za paleobotaniko pri Arheološki sekciji se bo šele moglo uspešno razviti delo pri raziskavah paleobotanike-
Laboraiorijska deta. Intenzivno se je delalo na p reparacij i keramičnih objektov, izkopanih pri Blatni Brezovici in na pre-paraciji objektov iz Utrnila pri Šibeniku. Zadnje linansira jagoslavenska akademija v Zagrebu. Na konservaciji lesenih objektov za sedaj še ni bilo mogoče delati, ker manjkajo ustrezajoče aparature, ki se bodo instalirale šele leta 1955. Nadaljevali:» se je tudi z risanjem objektov barjanskemu gradivn s kolišč pri Igu.
Za paleobotanični laboratorij so se nabavili razni instrumenti in drugo potrebno orodje. Za arheološka terenska dela pa razno orodje in postelje. Tako more sekcija danes poslati na tereu vSa.i tri opremljeno ekipe1, med njimi eno zti jamska raziskovanja s potrebnim orodjem.
Publikacije in zamenjava, knjig. V letu i954 so izšli trije zvezki Arheološkega vesniika (IV/2. V/l, V/2). Zvezek VI/1 je pa oddan v tisk, Uotiskane so bile tudi Razprave razreda za zgodovinske iti družbene vede lil, z razpravami le arheološke vsebine in delo F. Siare: Ilirske najdbe železne dobe v L j ubijanj.
Poleg Arheološkega vestnika VI/1 sta za tisk predloženi Akademiji razpravi: S. Gabrovec, ilirska gomila v Volčjih njivah in Z. Doliiuu-Osole: Ilirska okostja iz gomile v Volčjih njivah.
\ zvezi s publicistično dejavnostjo članov Arheološke sekcije je v veliki meri odvisna zamenjava arheoloških publikacij doma in v inozemstvu. Poleg knjižnih zamen, ki jih vrši Akademija vobče, ima danes sekcija že tudi nad 130 svojih lastnih zamenjav s sorodnimi institucijami v inozemstvu.
Biblioteka 3ekcije i m« 1002 invcntarnih številk s preko 3100 zvezki. Zaradi selitve in delno zasedene bilioteke ni bi Jo mogoče invcntarizirati še vseh dospelih knjig, tako da ho njihovo število dokaj večje.
Fototeka se je znatno povečala. Zbirka klišejcv obsega 1653 inventaruih številk.
Zoeze s tujino. Od zvez s tujino so predvsem plodni stiki s posameznimi arheološkimi institucijami v Nemčiji. Italiji in Švici, manj za sedaj z drugimi deželami.
S pomočjo Akademije je od članov sekcije obiskal nekatere muzeje in arheološke seminarje na univerzah v Italiji prof, J. Korošce. Zadržal se je v Benetkah, I' irenzi. Runu, Sira-cusi. Rado v i, Čedadu in Vidmu. Asistentu S. Jeasetu je Akademija omogočila enotedensko bivanje Zurichu v Švici zaradi študija načina konserviranja lesenih predmetov v tamkajšnjem Deželnem muzeju. Akademija je dala tudi pomoč J,Kastelicu za krajše bivanje v Nemčiji zaradi študija tamkajšnjega zgod-nj esrednj e veškega grad i va.
Kol gosi muzeja \ VareSe (Italija) se jc prof. Korošec udeležil mednarodnega kongresa piedzgodovinarjev; hil je v Varese ob priliki prve stoletnice raziskovanja pred zgodovinskih kolišč, Ob tej priliki je imel tudi predavanja o najnovejših raz isk man jih na Ljubljanskem barju.
Načrt deln za leto 1955
Terensko in znanstveno delo v letu 1955 je odvisno največ od finančnih sredstev, ki jih bo iaiela sekcija, pa tudi od drugih faktorjev. Po dogovoru članov sekcije, kulikur bodo finančna sredstva zadostovala, hi se vršila sledeča terenska raziskuv anja:
1.	Prof. J» Klemene bo nadaljeval z izkopavanji na antičnem grobišču v Šempetru ob Savinji.
2.	Akad. S. Brodar namerava dokončati raziskovanje Beta-lovega spodmola pri Postojni.
3.	Asist. M. Brodar namerava nadaljevati raziskovanja Mo-kriške jame v Kamniških Alpah in Srednjega kevdrca pri Grosupljem,
■J.. Dr. Jos,Kaste!ic namerava nadaljevali raziskovanje ilirske gomile pri Stični.
5.	Prof. J. Korošec nameniva raziskovati ljubljansko barje.
6.	Dr. Fr. Stare bo izkopul ilirsko naselbino pri Krškem.
7.	Asist. S. Puh i č namerava raziskovati iiirsko-rimsko naselbino na Brin je vi gori in naselbino na Zbcl oveni.
Notranje znanstoeno delo
Sekcija namera V a nadaljevati z:
1.	izdelavo arheološke karle Slovenije;
2.	inventarizacijo izkopanega gradiva raznih najdišč;
3.	proučevanjem in risanjem barjanskega gradivu;
4.	proučevanjem gradiva i/ Danila (na račun J ugoslu venske akademije);
5.	proučevanjem možnosti rekonstrukcije objektov v Šempetru;
<). prcpariranjem v laboratoriju nahajajočegu se gradivu;
7.	peiodnimi analizami zemeljskih scdimentov arheoloških najdišč;
8.	preizkušati razne metode pri konservaciji lesa in kovine; 0. dokončati nekatera proučevanja že poprej odkritega
gradiva.
INSTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK
L Lingvistična sckrijn
Inštitut za slovenski jezik se je z novim pravilnikom, ki ga je odobrila glavna skupščina Akademije 30. junija 1954, razdelil na dve sekciji, lingvistično in slovarsko. Zato podajamo letos ločeni poročili po nalogah sekcij, kot so predvidene v novem pravilniku.
L Za temeljna slovniška dela je ob koncu leta 1954 stanje tako:
a)	Velika slovnica slovenskega jezika ni prišla preko splošnega načrta in razmišljanja o metodah za zbiranje gradiva zanjo, tako iz knjižnega jezika, kakor tudi iz dialektov. Za to delo nam še manjka ljudi, tudi za pripravljalna dela.
b)	Dokončanje Ramoošeoe zgodovinske slovnice slovenskega jezika se mora «1 ¡ožiti, dokler ne bodo naša narečja podrobno preiskano, vsaj fonetično.
c)	Za slovnice posameznih slovenskih govorov se je nadaljevalo zbiranje gradiva v pi-lcških govorih ob Muri do Slatine Ra-dinec in ob Sčavnici meti Zihlavo in Krahonošein, to je do meje goričanskega on večja (R, Kolarič),
Na novo je oh koncu 1954 začel zbirati gradivo za celoten opis ribniškega narečja asistent Jakob Riglcr.
2. Delo za Lingvistični allat Slovenije (LAS). Fonetično-mnr-fološki del je eksplorator T, Txigar nadaljeval z istim tempom kol doslej.
Zapisal je 13 govorov, hkrati pa ugotovil osnovne glasovne značilnosti (vokalizem, koiizollaulizein) še v kakih 70 krajih okoli eksploracijskih točk, ki jih predvideva Ramovševa mreža Lingvističnega atlasa Slovenije. Na ta način se mu ni izmuznil noben glasoelovni pojav na področjih, kjer je raziskoval.
Na štajerskem dialekiienem ozemlju je bilo zapisanih 7 govorov: Zgornja Sulica in Pišece na Bizeljskem, Kozje, Dobrina pri Zusrnu, Vrh (Št. Lenart) nad Laškim. Bre^e (St. Rupert) pri Šentjurju, Pod četrtek ob Sotli.
Na Primorskem je zapisal 6 govorov: Stijak, Komen. Miren pri Gorici, Opat j a sela, Sežana in Solkan.
O svojem delu je sproti podajal poročila in zaključke inštitutu za slovenski jezik pri Akademiji. Za tisk pa je pripravil nekaj Študij:
1.	O razmerju med gorenjščina in horjulskim govorom;
2.	Karakteristika štajerskih govorov južno od Konjiške gore in Boča;
3.	O razvoju in nekaterih posebnostih avške govorice;
4.	Zanimiv problem iz solkanskega govora.
V Prlekiji je za Lingvistični alias zapisal prleški obmorski govor v Križevcih in vsej okolici do Slatine Radinec in spodnje-ščuvniškt govor Vidma {Sv. Jurij oh Stavnici) do goričanskega govora pri kraboiiošu R. Kolarie.
Skupno je bilo torej za fonetično-morfološki del atlasa zapisanih lani 13 govorov.
Asistentka Saša Semec je vse gradivo sproti prenesla v kartoteko.
Tudi za morfolo&ko-sintakiični del Lingvističnega atlasa Slovenije smo v preteklem letu začeli zbirati gradivo. Ko je inšti-tutskfi ekipa od 3. do 20. julija na drobilo raziskovala govore nu Piski med Slavi no pri Postojni in Sembijami pri Ilirski Bistrici, seje pri tej priložnosti prvič v dialektu obdelal problem stopnjevanja slovenskih pridevnikov in zbralo narečno gradivo za vso sintaksa To gradivo se odlično dopolnjuje z gradivom, ki smo ga prepisali z magnetofonskega traka. Obravnava iegu gradiva bo Zahtevala veliko časa.
Zn semantični del Lingvističnega atlasa glej poročilo slovarske sekcije.
3.	Zbirka narečnih tekstov se je letos pomnožila s prepisi tekstov z magnetofonskega traku iz govorov na Pivki (za približno 3 tiskovne pole), izsledki raziskovanja pivških, govorov (tudi tekstov z magnetofonskega traku) ill teksii sami bodo objavljeni v posebnem zljorniku.
S trakom iz pivskih govorov se je v inštitutu tudi začel fonogramski oziroma magnetofonski arhiv slovenski h narečij. Problemu, kako te tekste trajno ohraniti, pa še nismo rešili.
4.	Sestavljanje bibliografije vse slooenistike se je nudaljc-valo. Asistentka Saša Sernec je ekseerpirala: T,Z E1 —1941, Car mola 1—2, Carniola. nova vrsta i—h; 1V1DK. 1891—1908, ZN i, LMS 1S66—1898. Veda 1-6, Slovan 1—17, ZMS 1899—1912; Knezova knjižnica. Kopitarjeva spomenica, Sodobnost (v ce-
loti). Obzorja (v celoti). Popotnik 18S0—1949, Učiteljski tovariš 1862—1925.
Honorarna sodelavka Zlatka Zajec pa je eksccrpirala: Etnolog iO—IT; Arhiv za arbanasku starino, jezik j etnologiji! 3; DS 1 — 16; Hud JAZU 1, 4, 9, 11—15. 17—21. 2", 24.
Delo se bo v letu 1935 po možnosti nadaljevalo»
Načrt dela sekcije za p rdi od nje leto:
Vsa začeta dela se bodo v okviru kreditnih možnosti proračuna za leto 1955 nadaljevala iu se poglobila. Zlasti pa namerava sekcija razširiti delo na terena v ekipah, ker se je poizkus V letu 1954 dobro obnese] in dal od lične rezultate. Od lanske raziskovalne baze na Pivki nameravamo nadaljevati začeto delo v treh smereh: na jug do hrvaške jezikovne meje, na jugozahod do čičkih govorov v smeri proti Trstn. na severozahod do rov-tarekih in kraških govorov.
Knjižni program za leto 1935 je v glavnem isti kot je bil za daljšo dobo nakazan že v poročilu zu leto 1932. Za nadaljevanje izdaje Kopitar jenih zbranih spim o so se v letu 1954 prepisali tudi vsi tisti teksti, ki so na razpolago v7 Ljubljani. Gradivo je sedaj popolno in ga je treba uredili iu pripraviti za tisk.
^ okviru obeh sekcij se pri prav Ija zbornik razprav o raziskovanjih slovenskih govorov na Pivki.
H. Slovarska sekcija
Slovarska sekcija je bila kol samostojen oddelek v okviru Inštituta za slovenski jezik ustanovljena šele s sklepom glavne skupščine Akademije konec junija 1954. Vendar zajema zaradi popolnosti pregleda to poročilo podatke o vsem delu na leksiko-grafsketu področju, ki je bilo opravljeno v Inštitutu za slovenski jezik od začetka leta 1954 do kouca januarja 1955.
I
A.
S splošnim slovarskim delom so bili zaposleni: načelnik sekcije Pozo Vndušek. asistentka Joža Mezc in pisarniška uslužbenka Marija Himmelrcich. Razen lega sta deloma sodelovala tudi asistenta Jitkoh Rigler in Saša Sernec in več honorarnih izpisovaleev. katerih število je konec leta 1954 znašalo 12.
Sedanji načelnik, ki je bil imenovati za znanstvenega sodelavca inštituta konec leta 1953, se je takoj ob svojetn nastopu, še pred oživitvijo slovarskega izpisovmtjn. ki je v letu 1933
nekoliko zastalo, lotil pregleda obstoječih zbirk, izdelave načrta za nadaljuje sistematično delo in hkrati s tem neizogibne reorganizacije glede postavljenih lektfikograiskih ciljev in inetod.
Na podlagi poročil fdol o5ko-literarnemu razredu Akademije in znanstvenemu svetu je bilo določeno, da se preneha s prakso dvotirnega izpisovanja po eni strani za Slovar knjižnega jezika in po drugi strani za Historični besednjak in da se odzdaj vse izpisoval«10 delo vodi enotno po strogem načelu izpisovanja iz prvih (originalnih, nepoprav Ijenib) izdaj. Obe glavni leksiko-grafski publikaciji, ki jih ima Akademija v načrtu, to je Veliki akademski in Priročni akademski besednjak slovenskega jezika, naj se ločita v prvi vrsti le po svojem obsegu, ne ločita pa na'j se po strogo znanstvenem načinu obdelave.
V	zvezi s tem je bilo nadalje ustanovljeno načelo, da je treba tudi za Priročni akademski besednjak ugotoviti vsaj poglavitne podatke glede krajevne razširjenosti in zgodovinskega razvoja posameznih besed in da je treba, v ta namen poleg stilističnega in frazeološkega izpisovanja začeti tudi s sistematično zgodovinsko in geografsko raziskavo našega besednega zakladu.
B.
V	skladu s temi načeli je šlo splošno slovarsko delo v letu 1954 v trojni smeri:
t. Izpisovali so se pomembni starejši in novejši teksti: Dalmatinova Biblija, Pohlinova knjiga Kmetum za potrelio inu pomoč, Jupljevo Svetu pismu sta riga testamenta, Prešernove Poezije (tia novo). Novice 1843—1&45, Cankarjeve Podobe iz sanj, Zupančičeve, Kettejeve, MnrUove in Gradnikove pesmi, Zorčevi Beli menihi in nekaj malega drugih knjig. Dalmatinova Biblija. Prešernove Poezije in Cankarjeve Podobe iz sanj so se izpisovale tako, da je bila izpisana vsaka beseda ne glede na to, kolikokrat se ponavlja. Pohlinova knjiga tako, da se je izpisovala vsaka beseda v vsakem pomenu samo enkrat, drugi teksti pa so biti izpisani samo deloma.
llazen tega se je izpisoval ludi Cigaletov Nemško-slovenski besednjak (v siilistične in frazeološke namene zaradi sestavljenih izrazov, ki jih Pleteršnik ni prevzel), Barlelovi Prinosi slovenskim nazivinia bilja in Pretnarjev Rusko-slovcnski slovar.
Skupaj je bilo iz vseh tekstov, besednjakov in besednih zbirk, omenjenih pod to točko, do konca januarja 1955 izpisanih okrog — 120.000 kartotečnih listkov.
2. Za ugotovitev zgodovinskega nastanka našegu novejšegu, izposojenega in umetnega besednega zaklada in pa za zbiranje
sinonimov so se izpisovali ua podlagi Plctcršnika nemško-slo-vcnski besednjaki Murka. Cigaleta in Janežiča, Izpisala se je tudi Breznikova knjiga jezik naših časnikarjev in pripovednikov.
Skupaj je bilo iz teh besednjakov oziroma knjig izpisanih okrog 14.000 kartotečnih listkov.
3. ¿a ugotovitev krajevne razširjenosti našega besednega zaklada in za zbiranje sinonimov je bilo organizirano zapisovanje besed iz slovenskih dialektov. Besede so se nabirale lia Pivki, v ribniški okolici in v Sopotnici v Poljanski dolini nad Skofjo I.oko.
Skupaj je bilo na ta način zapisanih okrog 6000 kartotečnih listkov.
Celotno število kartotečnih listkov, s katerimi so se pomnožile obstoječe zbirke v času, na kaierega se nanaša poročilo, znaša torej okrog 140,000, kar pomeni precejšen narast v primeri s številom okrog 10.000 kartotečnih listkov, ki so bili izpisani v letu 1955, in to vkljnb temu, da je bilo treba velik del Časa posvetiti pregledu poprejšnjega slovarskega dela in pripravam za njegovo preureditev pa pouku in kontroli izpisuvaleev.
C.
Pregled celotnega prejšnjega slovarskega dela, ki se je opravljalo v Institutu za slovenski jezik od leta 1947 dalje, je pokazal številčno tole podobo:
Po stanju z dne 30. januarja 1934 je znašalo število do takrat nabranih kartotečnih listkov v celoti okrog 1.150,000.
Od tega je odpadlo na splošno zbirko, ki se je zbirala za Slovar knjižnega jezika i rt ki je obsegala z majhnimi izjemami zgolj izpiske tekstov od leta 1890 dalje, približno 930.000 kartotečnih listkov.
Približno 200.000 kartotečnih listkov pa so znašale posebne zbirke, ki so bile namenjene v glavnem za Historični besednjak in katerih tri četrtine se nanašajo na besednjake in tekste od tfi. do 18. stoletja.
Ker se splošna zbirka v letu 1954 ni dopolnjevala in se je vložilo vanjo Je okrog 2000 kartotečnih listkov iz skupnega zneska, omenjenega zgoraj pod točko 1, je številčna podoba vseh kartotečnih zbirk, obstoječih v Inštitutu za slovenski jezik, po stanju konec janaarja 1955 naslednja:
Splošna kartotečna zbirka (od leta 1890 do 1930) nad 950.000 listkov.
Posebne kartotečne zbirke (od začetka nase literature do danes) nad 340.000 liskov.
Vse kartotečne zbirke skupaj okrog 1.300.000 kartotečnih listkov.
C.
V zvezi s pregledom obstoječi!) kartotečnih zbirk se je v letu 1954 pospešilo tudi njihovo urejevanje. Od splošne kartotečne zbirke je bilo ob začetku leia 1954 alfabeisko popolnoma urejenih le okrog 500.000 listkov. Do konca januarja 1955 je bilo alfahetsko urejenih nadaljnjih 350.000 listkov, tako da ostane i tej zbirki neurejenih zaenkrat le še okrog 100.000 listkov. Zbirka pa se ni urejala samo alfahetsko. ampak so se sproti upoštevali tudi že najbolj splošni orisi njene pomenske ureditve.
D.
Priprave za zgodovinsko raziskavo besed iti za ugotovitev njihove krajevne razširjenosti SO obojne terjale izdelavo posebnih vprašnlnic, na podlagi katerih so člani slovarske sekeije iti še nekateri drugi sodelavci zapisovali ljudski besedni zaklad ob priliki znanstvene ekskurzije na Pivko in na podlagi katerih se je nabiral t ml i ljudski besedni zaklad v okolici Ribnice in v Sopotnici. Prav tako se je začela januarja 1955 razpošiljali priglašenim prostovoljnim sodelavcem v različnih krajih Slovenije posebna vprašal ni ca z a ugotovitev posameznih besed in njihovih sinonimov, Vendar so glede na začetni stadij tega dela in glede na pomanjkanje znanstvenih pripomočkov vse Omenjene vprašalnicc zaenkrat samo začasne in bo terjala sestava dokončne vprašalnice za semantični del Lingvističnega atlasa Slovenije še precej časa.
To delo je namreč v veliki meri odvisno od istočasne sestave vzporednih vprašabiic za zgodovinsko raziskavo umetnih in izposojenih besed našega novejšega besednega zaklada in terja najprej sistematično ločitev obeh teh poglavitnih plasti našega knjižnega jezika. Vendar je bilo tudi na tem področju delo že zastavljeno in se je izpisovanje v ta namen, ki se je opravljalo po Pieteršniku. Murku. Cigalctu in jauežiču, naslanjalo na posebej izdelane sezname verjetno izposojenih in umetnih besed.
II
Z etimološkim in onomastičnim delom sta bila zaposlena znanstveni sodelavec dr. France Bezla j in honorarni strokovni sodelavec dr. Vaso Suyer.
Dr. France Bezlaj je v leta 1954 nadaljeval z dopolnjevanjem kartoteke za slovenski etimološki besednjak (s pridruženim toponomastičnim gradivom), ki mu jc narasla za okrog 7000 lis i kov. tako da znaša konec januarja 1955 nad fn.OOO listkov. Sproti je izpisoval vso novodošlo strokovno literaturo in skrbno pregledoval tudi vso literaturo, ki jo je potreboval sicer pri svojem delu.
Največ delovnega časa pa je posvetil šinili ju lopo ni laičnih baz v slovenščini. Posebej se je ukvarjal s problemi predslu-vanskcga substrata, romanskih substitucij in slovanske imenske geografije. V glavnem je že dokončal in pripravil za tisk prvi del monografije Slovenska vodna imena« (okrog 25 avtorskih pol) in tudi žc vrsto imen iz drugega delo.
V Slavistični reviji Y—\ II in v Slavističnem zborniku (ki Se še tiska) je priobčil približno za 10 avtorskih pol člankov, kritik in poročil, največ s področja besedne in imenske etimologije.
Dr. A a so Suvcr je skupaj z nekaterimi tehničnimi sodelavci nadaljeval v letu 1954 z izpisovanjem kartotečnih listkov slovenskih priimkov, ki jih je bilo do konca januarja 1955 izpisanih skupaj 59.45{i. S tem je bilo dokončano izpisovanje priimkov za celo LRS. na podlagi ljudskih štetij iz leta 1931 oziroma 1945: zaerikral ni obdelana samo Še Slovenska Istra, Hkrati z izpisovanj cm kartotečnih listkov so se prenašali podatki teh lisikov na posebno imensko kartoteko, na kateri so združeni vsi podatki za vsak posamezen priimek. Po stanju konce januarja 1955 je treba prenesti v to imensko kartoteko še okrog 30.000 listkov,
liazen omenjenega dela je bil na področju preiskovanja slovenskih priimkov izpisan urbar Kapelj 15S2. Honorarni strokovni sodelavce dr. A, TSartol. ki opravlja tO delo. je bil skoraj vse leto 1934 nu 'bolniškem dopustu.
III
Načrt za delo slovanske sekcije v prihodnjem letu obstoji v nadaljevanju dela v začetih smereh, ki so razvidne iz samega poročila in prejšnjih poročil načelnika sekcije z dne 30. marca 1954 (poročilo filološko literarnemu razredu) in 12. oktobra 1954 (poročilo znanstvenemu svetu). Z imenovanjem novega strokovnega sodelavca dr. Lina Legiše bo sicer delo na splošno slovarskem področju nekoliko olajšano, vendar še zmeraj manjka sodelavcev in zlasti prostorov, da bi se moglo delo dovolj raz-
širiti in poglobiti. Za leto 1955 je od še ne omenjenih nalog posebej v načrtu sestava natančnega izpisovalnega načrta za celotno izpisoval no delo. ki je do zdaj manjka).
Dr. France Bezlaj bo v letu 1955 predvidoma dokončal svojo monografijo 0 slovenskih vodnib imenih, tako da bo pripravil za ii.sk tudi drugi del Svoje obsežne študije, vzporedno pa bu nadaljeval svoje delo za slovenski etimološki in zgodovinski besednjak.
Po dokončanju kartotečne zbirke in imenske karioteke slovenskih priimkov se bo dr. Vaso 5uyer lotil zgodovinskega izpisovanja slovenskih priimkov oziroma imen po navodilih vodstva sekcije in posebne onouiastične komisije, ki se ima Ustanoviti v okviru Akademije a sodelovanjem vseh v poštev prihajajočih inštitutov.
INSTITUT ZA LITERATURE
\ letu 1915-1 je Inštitut za literature dob i J primerne prostore, kamni je postavil tudi svojo biblioteko, ki .¡o bo \ letu 1955 uredil po modernih bibliotečnih načelih, S tem bo dana možnost za obsežnejše in sistematične j še delo v Inštitutu. Delo v Inštituta je \ letu 1954 zajemalo predvsem naslednja področja:
L Slovenska bibliografija
1.	Hetroa pc k t iv n a Jmjižna b ib l iogra ftja: Bibliografska ek i [) a je v letu 1954 pod vodstvom Janeza Logarja opravila 1304 delovne lire za popis knjig in časopisja, decimalno klasifikacijo in revizijo listkov. Na novo je bilo v kartoteko vloženih 3294 glavnih iu 1301 pomožni listek, od tega je bilo 73 oziroma 63 Časopisnih enot.
Stanje kartoteke slovenske retrospektivne bibliografije je bilo dne 30. decembra 1934 naslednje:
a)	glavnih listkov ...... 18.074. od tega 320 časopisov
b)	pomožnih listkov tkazalk) . , 6.097, od tega t)5 časopisov
Skupaj: 24.171, od tega 383 časopisov
Listki za časopisje so vloženi v poseben alfabet.
2.	Alfabet i ranih in vloženih je bilo okrog 300.000 listkov retrospektivne bibliografije Člankov in leposlovnih prispevkov, t/.pisanih iz časopisja in zbornikov za dobo do leta 1945, Listki so urejeni po sistemu, ki ga je Leksikografski zavod FLRJ prevzel od zagrebške Sveučitišne knjižnice (4-4 glavnih strok), v okviru pa je alfabetski red,
^ se to gradivo je sedaj že dostopno splošni uporabi in izredno dobro služi znanstvenim delavcem, študentom in dr.
Gradivo pa še vedno doteka in ga je treba, ko se listki naberejo, sproti alfabetirati in vlagati.
3.	Na to gradivo se kronološko navezujejo bibliografije, ki jih po letu 1943 izdaja Narodna in univerzi tel na knjižnica. Ker
pa je ta začela objavljati članke šele z letom 1951. je nastala \ r/:el za leta 1943 (osvoboditev) do 1930, Da bi ro vrzel odpravili. SO se po sklepu seje Inštituta za literature (junij 1953) lotili Janez Logar, Štefka Bulovee iti Ančka Posavec naloge, tla pripravijo za lisk bibliografijo Člankov za to razdobje: to bibliografijo člankov za 1945—1950 naj bi izda! Inštitut za literature Akademije v obliki, kot jo ima Slovenska bibliografija za leti 1951 in 1952.
V letu 1954 je bilo za to bibliografijo popisanega, klasificira nega, revidiranega in vloženega približno polovico gradiva: obdelanih je bilo okrog 50 časnikov in časopisov za naznačeno olxlobje.
4. V letu 1954 je spet napredovalo delo za PreiernoOv bibliografijo. Obdelano, to je popisano in revidirano je bilo prešerno-slovje do vključno 1932, To bibliografijo pripravljata Štefka Bulo v ec in Janez Logar.
Program tlela za leto 1935
1.	Nadaljevati delo za retrospektivno slovensko bibliografijo v dosedanjem obsegu.
2.	Urejati sproti novo gradivo za bibliografijo člankov do leta 1945.
3.	Končati popis člankov in leposlovnih prispevkov za dobo 1945—1950. Rokopis le bibliografije bo predvidoma dokončan v prvi polovici 1956.
4.	Končati jiopis in ureditev Prešernove bibliografije (do vključno 1954). Rokopis bo predvidoma pripravljen do konca leta 1956.
II. Slovenski biografski leksikon
1 red niš k<i delo za nadaljevanje iS BI. opravlja poleg profesorja A. Gspuna prejšnji urednik prof. dr. IV. ks. Lukman s sodelovanjem strokovne sodelavke dr. Milene L'i-šičeve. Glavni urednik .se po potrehi posvetuje s člani uredniškega odbora, ki ga sestavljajo poleg dr. Luk mana še akad. prof. dr. France Štele, rektor Akademije za igralsko umetno«! dr. France Kohlar. upravnik Narodne in univerzitetne knjižnice dr. Mirko Rupel in ravnatelj Tehniškega muzeja Franjo Bai. Delo obsega naslednja področja iti poteka takole:
1. Izpopolnitev alfabetarijo za III. zpez.ek. Prvotni alfabe-tarij iz leta 1922 je obsegal za črke R do Z vsega 910 gesel, Poslej
se je priložnostno izpopolnjeval po predlogih sodelavcev tako, da je ob spremembi uredništva leta 1953 štel okolt 1300 gesel. Po smernicah, ki so bile sprejete na seji uredniškega odbora dne 21, oktobra 1953 in odobrene na seji Inštituta za literature dne 21. decembra istega let«. je bila potrebna revizija, zlasti pa dopolnitev tedanjega alfabetarija, 7. eksccrp i ranjeni različnih literarnih pripomočkov je narastio število gesel lla okrog 21S0. Ta izpopolnjeni alfabetarij bo odslej služil za podlngo vsem nadaljnjim pripravam publikacije za tisk.
Hkrati je bil izdelan načrt, kako naj izhaja nadaljnji 111. zvezek SBL. Članki naj bi biti razporejeni v petih snopičih, tu sicer v glavnem takole:
1.	snopič: RAAB Alojzij- SCHMID H. P. (ok, 436 člankov),
2.	snopič; SCHMID Walter— SUPANEK joief (ok. 436 člankov), 5. snopič: SUP AN Jožef—TRAVNER Vladimir (ok. 436 člankov),
4.	snopič: TRCEK Franc—VODLAK Jakob (ok. 43h člankov).
5.	snopič: VODLAN—2VEGELJ Marija (ok.436 člankov).
2,	Razdelitev dela posameznim piscem. Na več sestankih sta zdajšnji in prejšnji urednik ob urejanju alfabetarija razdelila gesla na 73 avtorjev. Izdelana je posebna kartoteko. \/ katere so bili pre tipkan i seznami, ki smo jih poslali vsem piscem. Seznamom smo priložili okrožnico z vsemi potrebnimi navodili. Dali smo natisniti tudi nove vprašal ne pole, ki bodo podlaga za pisanje člankov o še živečih osebnostih. Kakor liilro bodo zbrani naslovi, bomo začeli v etapah razpošiljati vprašalne pole.
I redništvo je v stalnih stikih s sot rudnik i. Za J. snopič 111. zvezka je doslej zbralo okoli 130 člankov, drugi so večinoma v delu. Hkrati se zbirajo tudi članki za naslednje snopiče.
Prispeli članki se sproti pregledujejo, po potrebi dopolnjujejo ter pripravljajo za tisk. To delo opravljata urednik iu dr. t ršičeva. ki tudi sproti preverja v člankih navedene podatke po arhivskih in drugih virih,
3.	Izdelava delovnih pripomočkov. Doslej sla bila ekscer-pirana oba izšla zvezka SBL. Ekscerpcijo sta opravila profesor Ivan Tominec (H- zv.) in dipl, fil. Marijan Osvald (večino I. z v,), ekscerpcijo 1. zv, je dokončala dr» L-ršičeva. Ta ekscerpt obsega okrog fiOOO kartotečnih listkov in predstavlja osebno kazalo k obema zvezkoma. Obseženi so I udi vsi psevdonimi in šifre z njih razrešitvami, To kazalo bo objavljeno hkrati z gradivom iz ill.zv., služilo pa bo tudi piscem člankov, da bodo podatke kontrolirali z že objavljenimi, jih v nadaljevanju vsklajali ali pa tudi popravljali.
V inštitutu se ekscerpirajo revije, časopisi, bibliografije ili drugi pomembni tiski. Tako uasiaju v obliki kartoteke gradivo za dokumentacijo in dopolnjevanje člankov in v njih navedene literaiure. Na razpolago imamo tudi podobno gradivo profesorja Lukmana in gradivo iz zapuščin prof. Kidriča, dr. J. Glonarja in dr. A, Pirjevca. /.a ekseerpeijo smo dobili na razpolago od la va 11-linskega kapiteljskega arhiva biografsko in bibliografsko gradivo o štajerskih javnih delavcih, ki ga je zbral pokojni dr. J. Pajek, medtem ko se za takšno gradivo o zgodovini tiskarstva in založništva na Slovenskem, ki ga je zapustil dr. J. Slebinger, šele pogajamo z dediči. Sodelavcem leksikona je na vpogled še rokopisno kazalo fi Kidričevemu Prešernu in Diniitzovi Zgodovini Kranjske, ki ju je sestavila dr. Vršiče va.
4-. Dela za Dodatek k S BL. Vzporedno z delom za III. z v. se sestavlja tudi alfabetarij za Dodatek. Po zamisli pok. prof. Kidriča naj hi po zaključku lil, ZV. izšla dva Dodatka. Prvi naj bi obsegal imena, kî so bila zaradi drugačnih kriterijev izpuščena, po pomoti spregledana, ali pa ki ob času. izida posameznih zvezkov še niso bila aktualna. Drugi su plemen t naj bi obsegal imena iz Narodnoosvobodilne borbe. Allabetaïij za III. EV. se stalno izpopolnjuje in vsebuje danes že okrog 1100 gesel. Toda zgodovinski oddelek prt CK K PS je predlagal, naj bi ne zasnovali p osebnega Dodatka II za oseh nos t i iz NOB, marveč naj hi se članki o teh osebnostih vključevali redno v prihodnje zvezke SLB. Dokončno pa to vprašanje še ni rešeno.
Il 1. Popis inkunabul L RS
Na seji Inštituta je bilo sklenjeno, da profesor A.Gspan z nuiv. prof. J. Badaiičem iz Zagreba popiše vse iukunabule na ozemlju LRS iii popis pripravi za tisk, Popis je zaključen, šteje okoli 720 bibliografskih enot. med njimi tudi doklej še neznane iiske in obravnava nad 800 primerkov iz naslednjih 28 hmiiilišč:
Ljubljana; Narodna in univerzitetna knjižnica. Knjižnica Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Narodnega muze ja, frančiškanskega samostana, semenišča, škofijskega arhiva, antikvariata Cankarjeve založbe, iz knjižnic Matije Bra viličarja in dr. Milka Kosa;
Maribor: Študijska knjižnica, T.avantinski škofijski arhiv, Državni arhiv T.RS podružnica Maribor;
Ptuj: Studijska knjižnica;
Celje: knjižnico nekdanjega kapucinskega samostana;
Krško: knjižnica kapucinskega samostana;
Brežice: Posavski muzej;
Pleterje: knjižnica kartuzijanskega samostana:
Novo mesto: Studijska knjižnica in knjižnica frančiškanskega samostana;
Kamnik: knjižnica frančiškanskega samostana in Sadni-karjev muzej;
Komenda: knjižnica Petra Pavla Glavarja;
Škofja Loka: knjižnica kapucinskega samostana:
Strahinj: zbirka pok. mr. ph. Bohnslava Lavičke:
Nova Gorica: knjižnica frančiškanskega temostana;
Koper: Mestna knjižnica in
Piran: Mestna knjižnica.
Delo obsega tri stopnje: identifikacijo vsakega tiska, njega individualni opis ter sestavo uvoda, kataloga, opomb, konkor-danc. kazal in končno redakcijo rokopisa.
Z identifikacijo se je spočetka ukvarjal samo prof. Badalič. I o je opravil večinoma na podlagi različnih, že obstoječih seznamov, in sicer za NUK na podlagi Likavčevega kataloga in Glonarjevih d ostavk nv k temu katalogu, za ljubljansko frančiškansko knjižnico po dr. Aljančičevih in Krnjuikovih podatkih, za gradivo iz mariborskega škofijskega arhiva na podili seznama ravnatelja Fr. Ilrastrlja, za Novo Gorico na podlagi podatkov iz obstoječega kataloga. Gradivo iz ostaljh zbirk je identificiral prof.A. Gspan, a kontrolo kartotečnih listkov je izvršil prof. Badnlič. Njegova pomoč je bila nujno potrebna zlasii spočetka, ker je NLK zelo slabo založena z neobhodno potrebnimi bibliografskimi pripomočki. V Ljubljani so bili na razpolago le: zastareli Panzcr. Hain, doslej izišlih 8 zvezkov Gesamtkatalog der Wiegendrucke, Aecurtijeva dopolnila k llaiuu, CoHnjinov katalog upsalskilt in linkopinškili LnknnabuL Hol-terjev popis kremsmiiiistrških in Lamplov vornuskih iuku-nabul. Zii reševanje težjih primerov si je biblioteka izposodila iz zagrebške Sveučilišne knjižnice Haeblerjev Fvpenrepetorium in Verzeicbniss der Emblattdrncke. medtem ko so bila prof. Ba-daliču na razpolago poleg teh še naslednja temeljna dela: Briiish Museum Cafalog, suplementi k Hainu (Copinger, Reiebbng), Polain, Pellechet i. dr.
Individualni popis vsakega primerka posebej je izvršil profesor Gspan sam in pri tem kontroliral tudi identifikacijo, ki jo je bilo treba v precej primerih popraviti. Pri letn delu jc polagal
posebno va ž nosi na problem migracije teh tiskov in na razne kulturnozgodovinske in jezikovno pomembne marginalije in druge vpise. Ker naj bi inielo delo namen, čim izčrpneje ugotovili nekdanji in sedanji fond inkuiiabul ne Je na ozemlju LES. marveč na vsem slovenskem jezikovnem ozemlju 1er tako dopolniti sliko kti[turnega stanja ob koncu srednjega veka v Sloveniji. navezujoč na delo Kos-Stelè: Srednjeveški rokopisi v Sloveniji. SO nastale nekatere ovire. Medtem ko je slika o stanju iu k uua Im I na nekdanjem Kranjskem, deloma v Istri in na Goriškem precej jasila. nam manjkajo podatki o našem kulturnem patrimoniju s področja inkunabnlistike za Štajersko in Koroško. K_er bi bilo treba o tem spregovoriti v uvodu, hi bilo torej nujno, ogledati si zlasti celovške in graške zbirke, ker je v njih nedvomno m i togo gradiva, ki je bilo pred razpustom samostanov za Jožefa H, na naših tleh.
Tre nul nu je stanje priprav za objavo popiiiu naši 11 inku-nabul naslednje: katalog, ki obsega bibliografske podatke in gradivo za opombe, je sestavljen in šteje okrog 800 kartotečnih listkov, izdeluje se čislopis tega dela rokopisa. Doslej so obdelane črke A Q, to je številk. Lno kopijo dobiva prof. Badalič v korekiuro. Hkrati zbirala avtorja gradivo za uvod. Delo sta si razdelila tako, da bo Gspanov del uvoda obravnaval kulturnozgodovinski del. Badalieev pa vsebinsko in tipografsko klasifikacijo tiskov. Ostalo je le nekaj malega še nerešenih problemov, glede teh pa se obračata na specialiste v Nemčiji iu Italiji (München, Göttingen. Köln, Rim). Računata, da bosta rokopis lahko predložila do srede septembra 1955.
IV, Zbiranje gnlditra za primerjiilnn književnost in literarno teorijo. V letu J954 so bile pregledane naslednje periodične publikacije:
Dom in svet od 1888—1920,
Ljubljanski Zvon od 1881—1920,
Slovan 1881—188b.
Ekscerpiranje poteka po načelih, ki omogočajo, da pridejo v evidenco omembe in razprave o vseh tujih avtorjih in njih prevodi ali citati iz njihovih del. Vendar pa postopek ni mehaničen. ker se ekscerplorji ravnajo po pravilu, da je treba upoštevati pri tem splošni kulturni razvoj na Slovenskem, ter pomen, ki so ga imeli posamezni tuji avtorji za zgodovino naše književnosti. Vzporedno s tem delom poteka tudi zbiranje gradiva o zgodovini slovenske literarne teorije, to je registriranje vseh teoretičnih razprav in pomembnih načelnih izjav o umet-
nosti v naših perittdikah. Kkscerptorsko delo opravljala dva honorarna sodelavca, preverjanje zbranega gradiva pa vrši strokovni sodelavec Dušan Pirjevec,
Načrt za leto 1955
Vrsto del. ki so bila predvidena za leto 1954 ni bilo mogoče izvršiti. To velja zlasti za publikacije, omenjene v Letopisu za leto 1954. str. 3i9. Zato bo v letu 1955 poleg načrtov navedenih v poročilih in nadaljevanju opisanega dela. Inštitut posebej skrbel za pripravo omenjenih publikacij.
INSTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE
V leta 1954 je mogei Inštitut tudi dejansko razširiti svoj delokrog. S 1. septembrom 1954 je namreč nastopil slažl>o rednega strokovnega sodelavca dotedanji honorarni strokovni sodelavec prof, Niko Kuret. i o je omogočilo v Inštitutu delitev dela. Dosedanji edini strokovni sodelavec Milko Matičetov je prevzel področje ljudskega slovstva, strokovni sodelavec Niko Kuret pa področje ljudskih običajev in iger.
Pred leti začeto načrtno zbiranje gradiva iz periodičnega tiska se je nadaljevalo. Bibliografsko in s kratkimi vsebinskimi navedki so bili izpisani: Učiteljski tovariš 1901—1941, Vrtec 1871 — 1945, Sit» enaki Gospodar 1874. 1876—1895, 1897—1899, 1901, 1905—1904, 1906—194L Pravljice in pripovedke so bile obenem tudi prepisane. Število listkov znaša: 1786 malih, 517 večjih in 257 prepisov tekstov. To delo je opravila nanicščenka Albina Stmbelj.
Ker je odziv na vprasalnico ŠL 2 (otroške igre in igrače) med osnovnošolskim uči tel jst votu in otroškimi vrtnaricami skoraj popolnoma prenehal (priin. Letopis SAZU 5, 1954. str. 522), je razpisal Inštitut v dogovoru s «Pionirskim listom« od 5. februarja do 10. marca 1954 nagradni natečaj za zapise otroških iger med pionirji samimi. Tako je prejel do konca natečaja iz vrst šolske mladine neposredno 298 zapisov iger. Proti koncu šolskega leta je razposlal preostale izvode vprašal nice nižjim gimnazijam. I o je dalo pobudo še nekaterim osnovnim šolam na sedežih nižjih gimnazij, da so se naknadno oglasile. Odziv je bil zadovoljiv. 1 ako je do konca ieta 1954 poslalo 54 osnovnih šol 528 iger, 20 nižjih gimnazij pa 551 iger. To da skupno s j) i on irski mi zapisi v zvezi z nagradnim natečajem 957 zapisov otroških iger (z inačicami in dubletami). Igre se sproti pretipkajo na liste. Zbiranje se nadaljuje.
Vprašalnica št. 3 — O prekopavanju mrličev — je bila dne 2fc. oktobra razposlana v približno 250 primerkih po vsem Gorenjskem in samo deloma na notranjsko, štajersko in koroško stran, za poizkuse, ali ni tudi tam morda ohranjena navada umivanja lobanje. Do koaca 1954 je prišlo 150 odgovorov, to je 65 odstotkov.
Dne 22. rice c ni lira 1954 j? razposlal Inštitut \ prašaluico št. 4 glede dveh božično-novoletnih običajev, >mlaclega Žita-. ter zimzelenega ¿¡l i umetnega, papirnatega hišnega okras j a (z drevescem, kotnim prtičkom itd.). Prejele so jo nižje gimnazije, učiteljišča in župnijski nradi na območju I,RS v skupaj 838 izvodih. Do konca 1954 je prispelo 3.1 odgovorov.
Dela v terenskih skupinah drugih nsianov se redni sodelavci inštituta letos niso udeležili, ker s« bili zadržani. Pač pa je inštitut tudi letos gmotno podprl terensko delo Etnografskega muzeja iz Ljubljane na Cerkljanskem in pa delo skupine Celjskega muzeja, ki je raziskovala v okolici Šmarja pri Jelšah pod vodstvom honorarnega znanstvenega sodelavca dr. L r. Kotnika.
Ker zahteva Enciklopedija Jugoslavije, prispevek O maskah na Slovenskem in so v doslej zbranem gradivu n tem velike vrzeli, je strokovni sodelavec Ni ko Kuret obiskal kouec septembru 1954 Ptujsko polje ter dopolnil doslej znane podatke o skorantijii, v začetku oktobra 1954 pa Bohinj ter tam zapisal podatke o doslej komaj po imenu znanih novoletnih »šernah« v Zgornji Bohinjski dolini; dne 2(i. in 51.decembru 1954 pa je izvedel fotografiranje obhodov a sem po vseli vaseh Zgornjega Bohinja. Ob obisku Ptujskega polja je imenovani zapisal in fotografiral svojevrstno ljudsko lutkovno igro (^Pravda za mejo«}.
L pravnik in sodelavci inštituta so v letu 1954 objavili naslednje spise:
Akademik dr. Ivan Grafeuauer: Matija Murko, T^lopis SAZU 5, 1954, ItiH—177. 'Blagor ubogimi v slovenski narodni pesmi. Ko leti ar Slovenske Koroške. 1955. 105—113.
Strokovni sodelavec Niko Kuret je napisa! za ¡>Naše razglede« (11!. št. 3, 6. feb. 1954) Članek i¡>I.judska kultura in uči-teljstvoi. Bil je povabljen k sodelovanju pri radiu in je prispeval tri oddaje V šolskih urah (Nastanek naših ljudskih pregovorov, Kaj nam povedo naše ljudske uganke, Odlomki iz našega ljudskega humorja) ter dve predavanji za radijsko univerzo (Junaki-silaki v našem ljudskem izročilu. Junaki-razbojuiki v našem, ljudskem izročilu). S ¡Pregledom slovenske ljudske kulture« je -sodeloval pri publikaciji Turistične zveze Slu veni je.
Strokovni sodelavec M. MatiČetov je objavil v letu 1954: Narrativa pi/polare in prosa. Quesiti dalla sua storia in ltulia, »La lapa*, 11, n. 2. 27—8; K prekopavanju nirličev pri Slovanih, Slovenski etnograf VI—Vil. 195—h: Ime Kenluvrov in konji v robiški pravljici, Slovenski etnograf VI—Vil, 239—J40; Ljudska kultura in nčiteljstvo. Naši Razgledi lil, št. 5, 6. marca 1954; predgovor k srbohrvatskemu prevodu Bolharjeve zbirke iSlo-
venske narodne pravljice«, ki je izšel v Sarajevu, pri založbi iSvjetlostt.
Honorarni strokov ni sodelavec tir. Sergij ^ ilfan: Kako so v Podgorju rezali na palico župana, koledar Kmečke knjige 1955, 115—120.
Zbirka, ki jo je honorarni strokovni sodelavci; Alojzij Bolhar izdal pri .Mladinski knjigi v Ljubljani 1952, je v letu 1934 izšla v srbohrvaškem prevodu pri založbi -Svjetlostt v Sarajevu, izbor 15 pravljic iz leEe zbirke pa v Beogradu pri založbi »Deeja knjiga«. Prevoda sta medsebojno neodvisna. Urednik zbirke ni naveden ne v beograjski ne v sarajevski izdaji, kar je obsojanja vredno.
Inštitut jc udeležen pri urejevanju »Slovenskega etnografa^ po strokovnem sodelavcu M. Mat i Četo vem,
Inštitut si prizadeva navezali Čim tesnejše slike s sorodnimi inštituti in t. znanstvenimi delavci doma in v zamejstvu. Doslej so bile že vzpostavljene trdne zveze — z izmenjavo misli, izkušenj, literature ipd.— v mnogih naših mestih (razen Ljubljane, Celja, Maribora in dr. v Sloveniji še v Beogradu, Sarajevu, Skopju in Zagrebu) in v naslednjih tujih državah; Avstrija, Finska. Francija, Holandeka, Irska, Italija, Nemčija. Švedska, Švica. ZDA.
Študijsko potovanje strokovnega sodelavca Matiectovcga v Zahodno Nemčijo — v decembru 1954 — je bilo namenjeno predvsem seznanitvi z notranjo organizacijo dve inštitutov: Deutschcs \olkslicdarehiv v Freiburgu i. Br, in Zcntralarchiv der deutsehen Volkserzahlungen v Marburgu a. d. Lahu. Posebno v tem zadnjem, kjer se je Matičetov tudi zadržal malo dlje, smo dobili precej pobud in vzorcev, ki jih bo mogoče z malenkostnimi prilagoditvami uporabiti pri nas.
Delovni načrt za leto 1955
V oddelku za ljudsko sloostoo je najnujnejša naloga priprava s Kazalu slovenskih pravljic« po Aarne-Thompsonovem sistemu. Za to bo potrebno:
1.	pospešiti pregled periodičnega tiska;
2.	poiskati (dobiti v lasi ali na positdo)-in prepisati čim več zapisov tekstov, ki leže —■ neizkoriščeni in včasih celo v nevarnosti, da se pogube — v razni Iv zasebnih zbirkah;
3.	opremiti s potrebnimi podatki čim več pripovedi iz raznih pravljičnih poljudnih zbirk živih avtorjev (J, Brinar, M. Komanova, T. Ljubic, J, Tomažič, L. Zupane in drugi).
Za delo pod točko 2 nameravamo objaviti poseben razglas za javnost v časopisju. za delo po točko 3 pa obiskati avtorje in dobiti zaželene podatke od njih osebno. Delo pod točko 1 pa je v veliki meri odvisno od kredita, če bo omogočil pritegnitev novih moči k sodelovanju.
Oddelek za običaje in igre bo moral z novo vprašaluieo in s terenskimi obiski zbrati gradivo o ostankih morebitnih šemskih običajev z vsega slovenskega ozemlja. Skrbel bo tudi za dopolnjevanje zbirke otroških iger.
Sicer pa čaka inštitut izpopolnitev iti ureditev listkovne ¡Slovenske narodopisne bibliografije: za leta 1942—1945.
Ako bodo na razpolago v proračunskem načrtu za 1933 predvidena sredstva, bo Inštitut oskrbel prepis narodopisnega gradiva za Slovensko štajersko v zbirki nadvojvode Ivana v Gradca.
TERMINOLOŠKA KOMISIJA
Pravna sekcija t. Delo o letu /954
Sekcija je nadaljevala z zbiranjem gradiva za pravno terminologijo in je izpisovala pravne vire in pravno slovstvo iz zadnjih let. To delo sta opravljala poleg strokovnega sodelavca se dva honorarna izpisovaica. Dne 31. decembra 1954 je znašalo števil« vseh dotlej oddanih listkov 1,Pravnih izrazov (izpisanih besed) pa je dejansko preccj več, ker je na številnih listkih po več izrazov.
Pravna sekcija je imela v le In 1954 16 sej. A leh sejali je najprej ponovno obravnavala besedišče za črke A B. C in C. ki je bilo le I a 1955 ustanovljeno v prvem osnutku; nato jc na podlagi referatov, izdelanih od članov oziroma od strokovnega sodelavca Sekcije, določila v prvem osnutku besedišče za črke E, F in II. Člani sclicije iti njen strokovni sodelavec so v letu 1954 izdelali referate za črke D, C t. I, M, Š, X in deloma P. Kratek pregled o vsem do konca leta i954 izvršenem delu daje naslednjo sliko;	•
t. doslej so bili izdelani referati za naslednjih 15 črk: A. B. C, C, D. E. F. G, IE, 1, J, L, M. S in Ž;
2,	v sejah pravne sekcije je bilo ustanovljeno besedišče za naslednjih 7 črk: A, B, C, C, E, F in H;
3.	v delu je referat za Črko P.
Načelnik sekcije univ, proF, dr. Rudolf Sajovic je objavil s pori poro Sveta za prosveto in kulturo L RS v posebni prilogi št.7—9 Pravilnika^ iz leta 1954 iri manjše že obdelane črke (B. C in C), ki naj pokažejo, kako si zamišlja sekcija obliko lil vsebino nameravane nove slovenske pravne terminologije. I a objava je bila združena z vabilom vsemu slovenskemu prav niš t vu. da podpre sekcijo pri bodočem delu. s kritičnimi pripombami in predlogi k priobčeneruu načrtu tako glede oblike kakor tudi vsebine. Sekcija je prejela doslej le nekaj drobnih pripomb.
2. Načrt dela za leto 1955
Sekcija bo nadaljevala 7. izpisovanjem novega pravnega gradiva (virov in slovstva), ki bo izšlo v letu Î955: dalje bo skušala ustanoviti v prvem osnutku besedišče vsaj dela onih črk, za katere SO Že izdelani referati in ki še niso bile obravnavane na sckcijskih sejali (črke D, (i. 1, J, L. M, S in Z). Hkrati bo po svojih članih in ostalih sodelavcih pripravila referate vsaj za nekaj nadaljnjih crk.
Tehniška sekcija
Tehniška sekcija Terminološke komisije je v februarju 1954, poleni ko je dokončno formirala Svojo sestavo i 11 dobila jezikovnega sodelavca, aktivirala stalno zasedeno pisarno, ki jo vodi začasno zaposleni honorarni uslužbence in jc smotrneje uredila svoje notranje poslovanje. V tem letu je imela 20 plenarnih sej, na kaierili je obravnavala terminološko problematiko nasploh, v glavnem pa prečiščevala in odločevala o predloženem spornem besedju, delno v okviru rednega napredovanja dela pri sestavljanju centralne kartoteke (okoli 45l>0 listkov), delno pa tudi na željo ali po potrebi drugih interesentov, predvsem iz vrst članstvu.
Mimo strogo strokovne dejavnosti z zbiranjem, urejanjem in dokončni in sestavljanjem terminološkega gradiva za izdelavo rokopisa za Splošni tehniški slovar se je sekcija posvečala tudi splošnim problemom terminološkega značaja, predvsem vzdrževanju stikov s Sa vezno komisijo za standardizacijo v Beogradu zaradi čim ustreznejše ureditve jugoslovanskih standardov, hkrati pa tudi vzpostavitvi zvez z mednarodnimi terminološkimi us innova mi. A tej težnji se je njen načelnik s pooblastilom Sa vezne komisije za standardizacijo kol opazovalec udeležil II. zasedanja (SO/TC 57 (Organisation Internationale de Normalisation, Comité Technique). kjer je navezal neposredne stike še z drugimi terminološkimi ustanovami, predvsem z UNESCO in raznimi terminološkimi strokovnjaki, la dejavnost ima že — in bo še več imela v naslednjih fazah našega slovarskega dela — dragocene koristi pri zbiranju izkustev in praktični h prijemov.
V domači dejavnosti delo sekcije še ni prodrlo preko nekaterih objav v dnevnem itsku (sestavki »Brusimo tehniško besedo« v »Slovenskem poročevalcu-:}, ki pa so spričo nerednega izhajanja i 11 omejenega prostora izgubljale na vrednosti, ter priložnost nega sodelovanja z nekaterimi podjetji in ustanovami, ki so
hi Je neposredno zainteresirane na pravem in pravilnem tehniškem jeziku. Posebno težavno je bilo delo v kemijskem sektorji]. kjer je bile mogoče šele proii koncu leta doseči stalim sodelovanje strokovnjaka, ki pn še ni moglo nadomestiti medtem nastalih zaostankov. V ostalem pa se je morala Sekcija spričo omejenih finančnih možnosti — zlasti v dragi polovici proračunskega leta - samoiniciativno prebijati do vsaj za silo zadovoljivih rešitev, pri čemer je pokazala naša industrijo priznanja vredno zanimanje.
Delo v sekcij i je v tem letu nedvomno napravilo velik korak naprej. Prečiščevali je osnovnih gesel je dospelo približno do polovice in za ta del gradiva sta v glavnem tudi že pripravljena po dva izvirnika za vsako geslo, ostala polovica pa bo — po vsej priliki — zaključena v letu 1955. Seveda je treba pred sestavo rokopisa računati še s precej zahtevnimi dodatnimi posli (ekscer-piranje raznih še lla novo dobljenih posebnih virov, dokončna prireditev obeh izvirnikov kartoteke, dopolnjevanje z morebitnimi pripombami iz sektorja kemije itd.) in pa — s primernimi ukrepi za večjo ekspeditivuost nasploh, saj so bile po dosedanji metodi dela skoraj vse seje sekcije vse preveč obremenjene z detajlnim študijem, namesto da bi bile predvsem namenjene dokončnemu reševanju spornega ali pa različnega in še vedno odprtega izrazja iz raznih tehniških panog.
V danih okoliščinah je sekcija ob prehodu v leto 1953 sprožila neogibno potrebno akcijo, da po možnosti iz posluje odpravo poglavitnih zadržkov za plodtlejše delo, med lljimi preti vsem zasedbo mesta jezikovnega sodelavca in ojačenje stalno zaposlene delovne sile v sckcijski pisarni.
Načrt dela za leto 1955
obsega;
1.	nadaljnje zbiranje, urejanje in dokončno sestavljanje gradiva za izdelavo rokopisa za Splošni tehniški slovar;
2,	posebna obdelava spornega izrazja in občasno objavljanje rcznltatov tudi v javnosti preko dnevnega ali drugega periodičnega tiska;
5. vzdrževanje stikov s Savezno komisijo za standardizacijo in mednarodnimi terminološkimi ustanovami (UNESCO. ISO itd.), z morebitno vključitvijo v vseh primerih, s katerih pomočjo bi lahko izpopolnjevali metode lastnega dela in si olajšnli pot do našega slovanskega prvenca iz tehnike.
Medicinska sekcija
Delo d letu ¡954
Medicinska sekcija je nadaljevala z ekueerpiranjem slovenskih strokovnih medicinskih (fizikalnih in bioloških) izrazov.
Ekscerpirnli smo knjige dr. Antona Breclja: Čuda in tajne življenja. O zdravju in boleznih ter Ob viru življenja, ki imajo lep ztiklad slovenskih strokovnih izrazov iz biologije, za kaiere se seveda zanimajo tudi medicinci in zdravniki. Nadalje smo ekscerpirnli Mirka Derganca Prvo pomoč. Debev-Čcvo Splošno in diferencialno diagnostiko začetne jetike, Zupančičevo P ato fiziologi j o II ter Cerničev Klinični besednjak. Končno smo zbrali strokovne izraze iz Jenfkovega Fizikalnega p raki i-kiuiia 1 ter Adiešič-Sajcvčeve Fizike 11.
S leni delom se je precej obogatila deloma že kartotečno urejena zbirka strokovnih izrazov.
Delo za leto 1955
Nadaljevali bomo z ekscerpiranjeni še nadaljnjih strokovnih knjig, poleg tega pa bomo v najkrajšem času začeli S komisijskim pregledom že nabranih izrazov, pri čemer bosta v glavnem sodelovala dr. Smerdu iu dr. Košir. Tako bo nastala [jo strokovnjakih sestavljena mcdlcinska kartoteka.
BIBTIOTEKA
SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI
Poročilo o delu v let« 1954
1.	Stari knjižni fond. Končali smo vpisovanje Kobidove biblioteke v signaturni katalog. Tu biblioteka ostane corpus separatum s signaturnimi številkami t- 5323. Knjige in revije smo razdelili med posamezne akademijske institute, pretežno večino pa je dobil Inštitut za literature SAZU; v centralni biblioteki smo obdržali poleg splošnih knjig in revij še redke in dragocene knjige, V centralni biblioteki smo uredili poseben safe, k.|er so shranjene inkunnbulc. tuji tiski do začetka t7. stoletja in domači do začetka 18. stoletja. Poleg teb so v safu še redkejšo knjige iz kasnejšega časa. Vseh knjig, ki jih hranimo v safu. je % in predstavljajo največjo knjižno dragocenost naše biblioteki!, zbrano na enem mestu in priročno urejeno za študij in ogled.
Od ostalih še neurejenih fondov smo skupno s Sekcijo za občo in narodno zgodovino inštituta za zgodovino SAZU uredili in katalogizirali knjižnico, ki smo jo prejeli od Kmetijskega znanstvenega zavoda.
Od knjig in revij, kj jih je Akademija prejela iz inozemstva pred letom 1949, smo mogli urediti in katalogizirali le prat majhen del. Prav tako smo tudi katalogizirali majhen del astronomske knjižnice pokojuega inšpektorja Ivana Toniea. Vsa knjižnica bivšega Znanstvenega društva za humanistične vede in okoli 2000 knjig, ki so shranjene v Inštitutu za raziskovanje krasa v Postojni kot dediščina po bivšem italijanskem Spclco loškem zavodu, pa še čuka ureditve. Zbirka i Del a članov Akademije« je zasilno urejena le toliko, da je uporabna, medtem ko je rokopisni oddelek še popolnoma neurejeu.
2.	.¿frcesija. Vsa literatura, ki je prispela v letu 1954, je urejena in inventarizirana ter bibliotekarsko popolnoma obdelana v centralnem abecednem imenskem katalogu in v centralnem sistematičnem katalogu ter postavljena ozir. dodeljcaa
A /
inštitutskim 'bibliotekam. V centralnih katalogih Akademije s« upo.števuni vsi inštituti in sekcije, 17 po številu, razen Inštituta za eleklriško gospodarstvo in inštitutu za turbinske stroje, katerih knjižnega fonda doslej šc nismo mogli vpisati v kataloge.
Knjižna akcesija se je v letu 1954 znatno povečala in znaša 6614 knjig Oziroma letnikov revij, ki Smo jih prejeli bodisi v zameno, kot nakup ali kot dar. Vse knjige in revije, ki smo jih prejeli v zameno, smo knjižili še v posebui kartoteki, urejeni po naslovih ustanov.
Celotni knjižni fotid je potemtakem znašal konce leta 1954 okoli 58-500 zvezkov (55-529 zvezkov, izkazanih po inveniarnih knjigah -f- okoli 5000 zvezkov še neurejene zaloge).
4.	Meget-ni seznami. Centralna biblioteka je vsak mesec izdelala seznam novndošle literature, ki jo je obdelala. V sak tak seznam je razmnožila v 67 izvodih in ga poslala v vednost vsem akademijskim institutom, vsem rednim in dopisuim članom Akademije v Ljubljani ter raznim znanstvenim knjižnicam In ustanovam v Ljubljani. Ti lanskoletni seznami obsegajo skupaj 221 strani.
5.	krediti. Za nabavo znanstvene literature je bilo odobrenega kredita za leto 1954 1.500.000 din. Ta kredit smo morali med letom povecuti za 601.719 din, tako da je znašal celotni razpoložljivi kredit na poziciji \abava znanslvenc in umetniške literature« v letu 1954 2,101.719 din. Potrošnja je znašala 2,101.465 din. Če prištejemo še vsoto 4.6S3.079 din, ki so jo potrošili inštituti s posebnim proračunom (Fizikalni, Kemični, za elektriško gospodarstvo in za turbinske stroje), pa je znašala celotna potrošnja 2a nabavo knjig in revij v letu Í954 f>,784.542 din-
6.	Z a men ti. V letu 1954 je biblioteka zamenjava I a akademijske publikacije skoraj z vsemi akademijami sveta in z raznimi drugimi važnimi znanstvenimi ustanovami. Ob koncu leta 1954 smo vršili redno knjižno zameno s 515 ustanovami (105 v Jugoslaviji in 410 v inozemstvu). Zamene r, raznimi državami v vzhodni Evropi, ki so bile v pretek lili lotih prekinjene, so bile lani večidel spet vzpostavljene.
7.	Ekspedif. Biblioteka je poslala v zameno, prodala ali darovala 6772 akademijskih publikacij. Stanje zaloge akademijskih publikacij v skladišču je znašalo na zadnji dan preteklega leta 40.481 publikacij. Večina starejših akademijskih
izdaj je že razprodana, prav tako pa tudi že nekatere publikacije zutllljih let (Bajec: Bcscdotvorje slovenskega jezika 1, Melik: Planine V Julijskih Alpah, Slovenski biografski leksikon 7, zvezek» Letopis V. knjiga, Ramovš: Biblioteka in publikacije SAZU v letih 1938—195 i). Vsega skupaj je razprodanih 32 akademijskih publikacij.
8.	Administracija. Biblioteka je v letu 1954 rešila 2222 spisov*.
V	zvezi s prodajo akademijskih publikacij je izstavila 433 računov v skupni i rednosii 825.081 din.
9.	IzposnjeDunje. Centralna biblioteka je lani posodila na dom 892 zvezkov. Evidence za število obiskovalcev čitalnice nismo vodili. Biblioteke inštitutov in sekcij pa izposojajo knjige same.
10.	Stanje prostorov in opreme. Delovni prostori biblioteke na Novem trgu 3/1 so spričo izredno povečanega prometa v zadnjem letu postali pretesni in za delo dokaj neprimerni.
Y	dveh sobah dela 7 oseb; v njih je nameščena tudi še znanstvena pisarna. Zlasti pa so še neprimerni prostori za študij v čitalnici, ki ni samostojen prostor, in č.itatclji zato ne morejo imeli potrebnega miru pri svojem delu. Če upoštevamo hitro in stalno naraščanje vsega prometa v biblioteki, postaja nujno \-prašanje novih in primernejših prostorov.
Po razdelitvi Robidove biblioteke snto na knjižnih policah pridobili toliko prostora, da nam bo ta zadoščal predvidoma še za leto dni, Biblioteka je i ud i dobila novo veliko skladišče v pritličju stavbe Novi trg 4. kamor je preselila zalogo lastnih publikacij iz dosedanjih skladišč. Novi skladiščni prostori bodo zadostovali potrebam še za dve do tri leta.
11.	P«?rs»tfliia. V centralni biblioteki je bilo vse leto isto število uslužbencev: 2 bibliotekarja, 2 knjižničarja, 1 administrator in ena honorarna moč. Personal biblioteke je s tekočim delom polno zaposlen in bo ireba v primeru povečanja pTometa misliti na nove uslužbence.
12.	Razno. Da bi uslužbenci centralne biblioteke dobili čim popolnejšo strokovno razgledanost, smo v lanskem letu organizirali 6 ekskurzij, kjer so mogli uslužbenci dobiti točen vpogled v knjižni fond, organizacijo in poslovanje Narodne in univerzitetne knjižnice ter najvažnejših znanstvenih bibliotek; prav tako smo si tudi ogledali delo v Triglavski tiskarni in njeni knjigoveznici.
Zaradi lažjega pregleda o porastu prometa biblioteke prilagamo statistično tabelo z najvažnejšimi podatki zadnjih let.
ti'
— 163 —
Stntisiicna tabela biblioteke SAZlf za Iclii 1949- 4954.
		1949	1950 *	1951	1952	¡953	1954	Skupaj	
Aicestja		1640	1362	1926	3541	4479	6614	19.562	
PolroSnjs		99.236—	406,375,—	555.129—	1,749.818—	2,715.250—	6,784.5<! 2—	12,310.350,-	
	FLRJ	34	53	61	77	93	103	103	
u v E ■j M	Inozemstvo	218	223	258	291	336	410	410	0 B iS m
	skupaj	252	276	319	368	429	513	513	
Ekipedlt		8449	5669	8166	5576	8087	6772	42.719	
C 3	Število	405	181	274	252	283	433	1827	
«j ca ar	vrednost	545.070,—	30fl.944.50	714.647.50	432.051.50	668.431.50	825.081,—	3.4ii4.22a	
Število spisov		1189	1511	2454	1667	2187	2222	11.230	
Delovni načrt za leto 1955
Poleg vsega rednega tekočega dela si je biblioteka Akademije za leto 1955 postavila še naslednje naloge, ki jili bo skušala čimbolj izpolniti:
t. predvsem nameravamo vsaj delno urediti še neobdelane stare knjižne fonde;
2.	skušali bomo še razširiti zameno na razne znanstvene ustanove po vsem svetu;
3.	biblioteka si bo prizadevala, da v največji možni meri plasira akademijske publikacije na domači, zlasti pa na inozemski knjižni trg.
»
FOTO-LABORATORIJ
Z nastavitvijo lastnega Fotografa, ki je nastopil službo 1. junija l(J3i, jc bila dana možnost, urediti foto-laboratori j, ki bi ustrezal potrebam inštitutov AkudeJidje. 7i\ foto-laboratorij sta bila določena dva prostora v dvoriščni zgradbi Akademije ob Gosposki ulici. Od teh je bil eden opremljen za foto-delavnico. drugi pa za temnico. Za laboratorij so bili nabavljeni razni tehnični pripomočki; nekatere je pa dal na posodo oziroma razpolago vodja foto-luboralorija sam. S prvimi deli v laboratoriju je bilo mogoče začeti sredi julija 1954. Medtem ko je foto-laboratorij dobro in lepo opremljen, je teže s snemalno aparaturo. Delo se mora vršiti povečini z izposoj enimi aparati, tako da je potreba po nabavi zlasti lastnih kamer velika, režave so tudi z nabavo foto-materiala.
Mimo dela v foto-1 aboratoriju je bilo uspešno opravljenega tudi mnogo dela na terenu. Tudi zu terensko delo bi bila po-irebna nabava večjega števila ustreznih pripomočkov» Največ tlela V laboratoriju in terenu je bilo opravljenega za Arheološko sekcijo, za Sekcijo zu zgodovino umetnosii in za Institut za slovensko narodopisje.
VI
I2VLEÖK1 VA FINANČNIH POROČIL IN ZAKLJUČNI RAČUNI
IZVLEČEK IZ FIN ANČNEGA POROČILA ZA LLTO 1953
ki ga je sprejel nadzorni odbor dne 24. junija 1954 in odobrila skupščina dne 30. junija [Mil
I
AKADEMIJA I'to računski dohodki
L od prodaje publikacij....... 6T5.525.—
2. razni dohodki........... 46.130.— "21.653,-
Proračunski izdatki
A.
Rednega proračunskega kredita je Akademija porabila
1.	za osebne izdatke . ........9,831.346.—
2.	za operativne izdatke.......2,228.913,—
3.	za funkcionalne izdatke.......8.752.562,— 20,812.821.—
B.
Izrednega kredita je Akademija porabila......5.7+6.765.—
Izvenproračunska sredstva
Izvenproračunska sredstva Akademije na (lep oz i ta em računu pri Narodni banki FLRj so izkazovala; 1. na računu hlastna imovina r, kreditni saldu 31. de-
cembra 1952................ 70.5(2.—
Dohodki v letu 1953:
a)	zh prodani? publikacije SAZU ....	2.54S,—
b)	refundacije............50.961.— 53.509,—
Skupaj . . .	124.021.—
Izdatki:
a) stvarni izdatki	2.440,—
h) začasna izplačila 92.017.—	94.457.—
kreditni saldo 31. decembra 195j , . . .... 29.564.—
Skupaj , , . 124,021,—
Kredi Inemu saldu v znesku ......	29.564.—
jm je treba Se p ni tet i vrednost 100 obvoznic mestnega notranjega posojila za zidanje stanovanjskih hiš in šolskih poslopij v skupni nominalni vrednosti .	50.000.— zato znaša dejansko stanje lastne imovine	79.564.—
2.	ii a računu > razni depoziti«, kreditni
saldo 31. decembra 1952 ...........103.597.--
Dohodki:
a)	začasni pologi ................192,696.™
b)	prodaja pisalnega stroja............80.000.™
c)	subvencije OLO Ljubljana za arheološka izkopavanja ................400.000,— 672.696.—
Skupaj . . . _776J293,—
Iz d a t k i:
a)	vračilo ostaaka subvencije Sveta 15a znanost ia kulturo FLRJ za Archaeo-logia Jugoslavica.........
b)	izplačilo začasne deponiranih prejemkov
in denarnih zalog.............276.861.—
c)	izplačilo subvencije za arheološka izkopavanja .......... ■ . ■	_ 400.000.—	769.133.—
kreditni saldo 31. decembra 1955 , . .	, ...	7.160 —
Skupaj . . . 776.293.™
3.	na računu > Akademijski domovic, debetni saldo 31. decembra 1952 ................. 14.978,—
Dohodki;
nočni ne.................._ 22.060. -
Skupaj . . .	7.062.—
Izdatki;
razne manjše nabave in usluge..................1.933.™
kreditni sahlo 31, decembra 1953........._ 5.149.—
Skupaj . . . 7.082.™
4.	na računti > razne subvencije«, kreditni saldo 31. decembra 1953 ,..,.,.,,..,,.,, 59.730.™
Dohodki:
a) vračilo začasnih izplačil	67.972,— h) subvencije:
Ml.O Maribor Geološkemu inštitutu ........50.000.—
LOMO Kranj Geol. inštitutu .	40.000.™
Odnos . . . 90.000.— 67.972,— 59.730,—
Prenos . , .	90.000—	67.972— 59.730,— Svet za prosveto in kulturo LRS Zavodu za raziskovanje krasa .......	20,000—
Mestni arhiv v Ljubljani Geološkemu inštitutu ....	1.3jO,—	111.250,— 179,222, -
Skupaj . . ._ 238.952,—
Izda tki.:
začasna izplačila in posojila, izplačila za predavanja, potni siroitki za geološka raziskovanja na terenu
in za udeležbo I, kongresa spelcologov . , , , .	168.580.—
kreditni saldo 51. decembra 1955................50.572—
Skupaj . , , _ 258.952,—
5. na računu isubvcncija Sekretariata za gospodarstvo LRS s Dohodki:
subvencija Sekretariata za gospodarstvo LRS . . . 4,000.000,—
Izdatki:
a)	plačilo avtorskih honorarjev, klišejev in tiska publikacij.......
b)	nabava inventarja ......
e) ckscerpiranje strokovnega gradiva za
I ni ti tat za literature.......
e) poštnina za publikacije......
d) bančni manipulativni stroški .... kreditni salde 51. decembra 1953 . ,
3,828.458— 85.560—
7.600— 50.000—
445.	3,972.043. ..........27.957,
Skupaj . . . 4.000.000.-
ZAKLJUCNI RAČUN PltOHACUNSKITT IZDATKOV
za leto 1955
Redni proračunski k redil 7, razdelek — Svet zo prosvela iu kulturo LRS 2. del — Prosveta in ljudska kultura Poglavje 2 — SloDenuka akademija znanosti in a me! nosi i
Osebni iz. d a t k i
Plače Ln dodatki Odobreno	Izvršeno
1.	Osnovne plaee..........4,913.010.— 4,911.457—
2.	Posebni dodatki......... 50.760— 30.760—
3.	Funkcijski dodatki....... , 742.800.—	742,800—
4.	Honorarji . . . . , . . . .* . . , 4,126.394— 4,126.329—
Skupaj partija 2 —70 ....... 9,852.964.— 9,851,546—
M atería In i izdatki Operativni izdatki
1.	Pisarniške potrebščine .,,.,.-
2.	Kurjava........ . . . .
3.	Razsvetljava...........
4.	Potni in selitveni stroški......
5.	Čiščenje, vzdrževanje in zavarovanje zgrudil in inventarja .......
6.	Poštni, telefonski in telegrafski stroški
7.	Dopolnitev inventarja ......
8.	Vzdrževanje prevoznih sredstev , .
9.	Najemnina..........
10. Transportni s t jožki.......
Skupaj partija 2—71 ....,,,
Funkcionalni izdatki
1.	Nabava znanstvene literature ....
2,	Sekcija za občo in narodno zgodovino 5. Sekcija zn zgodovino umetnosti . - .
4.	Sekcija za arheologijo ......
5.	Pravna sekcija terminološke komisije
6.	Tehniška sek<ija terminološke knmis.
7.	Medicinska sekcija termino!, komisije
8.	Inštitut za slovenski jezik.....
9.	Inštitut za literature.......
10.	InštitiM za slov. narodopisje ....
11.	Inštitut za biologijo
12.	Odbor za urejanje favne, flore in geje
13.	Inštitut ^a geologijo .......
14.	Inštitut zn geografijo.......
15.	Kartografski zavod .........
10. Zavod za raziskovanje krasa ....
17,	Inštitut za medicinske vede.....
18,	Stroški za izdajo in tisk znanstvenih in Umetniških publikacij .......
19,	Stroški /.a svečanosti in obiske tujih akademikov in znanstvenikov ....
Odobreno	Izvršeno
177.981—	177.981—
528.715.—	528.715—
241,915,—	341.915.—
49.788—	49.788—
510.004.—	509.981—
500.000—	300,000.—
278.727—	278.727.—
132,676—	132.612.—
4.500.—	4.500—
4,694—	4.694.—
2,229,000—	2,228.913,—
1,503.070—	1,505.063,"
99.220—	99.188—
61.170—	81.159—
735,300.—	727.618—
50.000—	50,000—
40.980—	40.980—
25.183.—	25.183—
194.757.—	194,757—
14,528.—	14.528—
147.961—	147.961 —
273.578—	273.501—
50.422,—	50.422—
377,300—	377,187—
100.270—	100,257—
233.500—	232.649—
388.730—	388.524—
262.900—	262.900—
3,928,131—	3.928.131—
254,600,—	254.574—
Skupaj partija 2—72 . . . Skupaj partije 2—70, 71 in 72
, 8,761,500—	8,752.362—
. 20,823.464—	20,812.821,—
Dohodki:	Izredni kredit
1.	od Ministrstva za Tinance LRS......
2.	od Izvršnega sve(a Ljudske skupščine LRS .
Skupaj
I z <S a t ki :
t» za pisarniške potrebščine...... . .
kur*
2.	za Kurjavo
3.	za razsvetljavo
Odnos
1,000.000— _5r50(t.000,—
6.500.000,—
70,837.— 138.023.— 6.634—
216.394.
Prenos . , .	216-394.—
4.	za potne stroške	—■
5.	za čišicnje itt vzdrževanje poslopij..............893.702.—
6.	postni, telegrafski in telefonski stroški ter bančni manipulativni stroški........................37.316.—
7.	dopolnitev inventarja........................1,713.949.—
8.	vzdrževanje prevoznih sredstev ........	25.000.—
9.	znanstvena raziskovanja.................209.100.—
10. stroški za izdajo publikacij...............247.442.—
U. ostali izdatki (nagrade, znanstvena predavanja, podpore itd.)..................................367.776,—
Skupaj . . . 3.746.763.— Saldo 31, decembra 1933 ............ 2.753.237.—
Skupaj . . . 6,500.000.—
II
KEMIČNI INSTITUT »BORISA KIDRIČA«
A.
Redni proračunski kredit
1.	V razdobju od i. januarja do 31, avgusta 1933 je posloval inštitut kot proračunska ustanova.
Proračunskih dohodkov
inštitut v tem razdobju ni imel,
Proračunski izdatki
Rednega proraeanskeg« kredita je porabil institut
a)	za osebne izdatke ........6,122.012,—
b)	za operativne izdatke....... 2.14B.974.—
c)	za funkcionalne izdaike......13,722.136.— 21,993.122,—
2.	V razdobju od 1. septembra do 31. decembra 1953 jc posloval inštitut kot ustanova s samostojnim finansiranjem in jc imel tele dohodke in izdatke:
Dohodki	Izdatki
1.	Lastni dohodki . 14.227.357— 1. Osebni izdatki . 3.766,936,—
2.	S ub venet j a . . 7.066.000,— .Materialni izd.:
2.	Opera t. izdatki . 1,204.012.™
3.	Funkcion. izdatki 6,882.722,—
4.	Presežek . . . 9,439.697—
Skupaj . . . 21.293.357,—	Skupaj . . . 21.293.357.—
B.
Investieiisti kredit
Investicijskega kredita iz proračuna LUS je inštitut porabil v razdobju od 1. januarja do 31. decembra Î953
1.	za poravnavo obveznosti iz leia 1932 (gradnje} . -	5,063.1 £3,—
2.	za gradnje v letu 1955 ............	23.113.I&3,—
3.	za opremo v letu 1953 .............1,921.406.—
4.	zu ostalo <5ladij, raziskovanja in načrti)..........273.240.—
5.	za opremo (instrumente) — i/.redlli kredit . . .	906.472,—
Skupaj . , .	51,177.484 —
7.A KLJUČ Ni RAČUN PRORAČUNSKIH IZDATKOV za razdobje od 1, januarja do 31. avgusta 1953
7, razdelek — Svet za prosveto in kulturo t.RS
2. del — Prosveta in ljudska kultura
Poglavje 5 — Kemični inititut iBorisa Kidriča* SAZU
Osebni izdatki
Plače in dodatki Odobreno	Izvršeno
t. Osnovne plače - . -...... 5,756.347—	5,756.347—
2. Posebni dodatki......... 100.975.—	100.975,3. Funkcijski dodatki...... . , . 83.IKK».—	83.000—
4. Honorarji.............201.690.—	201.690.—
Skupaj partija 2—73........6.122.012,—	6.122,012—
Materialni izdatki Operativni izdatki
1.	Pisarniške potrebščine..............69.665,—	69.665.—
2.	Kurjava....................BOO.OOO—	SOO.OOO,—
3.	Razsvetljava ....................277.065.—	277.065—
4.	Potni in sil it veni stroški............193.435,—	193.435—
5.	Čiščenje, vzdrževanje in zavarovanje
zgradb in inventarja..............334.636—	334.636,—
6.	Poštni, telegrafski in telefonski stroSki	162490.—	162.190,—
7.	Izpopolnitev inventarja............32,893—	32.893—
8.	Vzdrževanje prevoznih sredstev . . .	250,000.—	250.000—
9.	Transportni stroški................29.090—	29.090.—
Skupaj partija 2—74.......2tl4R974.—	2,148.974—
Funkcionalni izdatki
1,	Študij in raziskovanja.. . , . . . .	13,588.215—	i3,38S.2l3,—
2,	Gostovanje tujih predavateljev in študij
v tujini ................123.661,—	123.661—
3,	Nabava znanstvene literature ....	210.262.—	210,262,—
Skupaj partija 2—75....... 13,722.136— 13,722.136.—
Skupaj partije 2—73. 74 in 75 . . . . 2f,993,122— 21,993,122—
Bilanca nn dan 31. decembra 1953
Kemičnega instituta »Borisa Kidriča* SAZU Aktivu	I'asi v h
		din			din
1. Osnovna sredstva			t.	Viri osnovnih sredstev	
1. Zgradba z msi.	201,^00.000,—			J, Fond osnovnih sredstev . .	272,694.? 13 .—
2, Inventar , .	18,374.970.—			2. Dobavitelji za investicije . .	3,439.!)05,—
3. Prev. sredstva	2,920.000.—			l. Lastno finansirunjo ....	2.871.982,—
4, Aparature . ,	56,211.630.—	¡S«,006.600. -			279,006.600,—
			il.	Viri uhrutiiih sredstev	
11. Obratna sredstva				L Obratna sredstva.....	27.855,021.22
L Material . .	. . - , .	27,9'12.003.22		2. Upniki.........	(37.070,—
2. Narodna banka	. - i . f	6,391,355. -		"S. Pasivne časovne razmejitve	¡3,695.500,—
3. Dolžniki . .		2.855.8B7,—			
4. Aktivne časovne razmejitve		11.993,—	Presežek........ .		9,419.697.—
5. Terjatev do proračunu . .		2,871.982,—			
		319,131.890.22			319,131.890.23
					
Obračun dohodkov in izdatkov
za. čas od l. septembra du 51. decembra 1953
Dohodki	Izdatki
Lasmi dohodki . . U,227.55?.— Osebni izdaiki . :,	5.766.926.
Subvencija .... 7,066.000.— Materialni izdatki .	8,086.734.-
Preaežek ....	9,439.697,-
Skupaj . . . 21,293.357,- -	Skupaj . . . 21,295.337.—
Presežek din 9,439,697.— se je delil:
1.	za pokriijc iz lastnega financiranja izvršenih investicij na dan 31, decembra 1953................2.871.9H2.-
2,	za poravnavo obveznosti za izvršene investicije na
dan 31. decembra 1933 ...................3,439.903,3. skladu na nagrade .........................811.170.4. skladu za dopolnitev in nadomestitev......2,316.640.-
Skupaj . . .	9.439.69"-
III
FIZIK ALNE INSTITUT »JOŽEFA ŠTEFANA«
Od I. januarja 1933 dalje je prejemal inštitut finančna sredstva predvsem iz f vezne ga proračuna preko Kiiinisije /.a pomoč pri znanstvenih ruziskovanjih Zveznega izvršnega sveta.
63,196.223. -9.399,332. -
Zvezni kredit
1.	Osebni izdatki .......
2.	Operativni izdatki , , , . ,
3.	Funkcionalni izdatki ....
4.	.Investicije;
a)	gradnje........
b)	oprema ........ _
5.	Dinarsko kritje ¡ta devize {nabava znanstvene literature, znanstvena raziskovanja in potni stroški) . .
Skupaj . . .
B.
Investicijski kredit LfiS
1.	Gradnje ......... „ - ...... -
2.	Oprema ...,.....,»..-,,-,
3.	Ostalo (izdelava načrtov in projektov)......
Skupaj . . .
i 1,646,536.. 5,40 4.656. 34.053.454,-
77,795.605,—
55,950,033.— 164.852.606,—
6.000.000 1.829.965.429.996. 8.259.961.
C.
Vračil« iz prejšnjega leta
Plačilo u vozu i h faktor j ev z \ ruči lom \ >od jcij li Slovenija
impest v Ljubljani ,............. 623.833,—
C
Dobroimetje bivše Zvezne uprave za pospeševanje proizvodnje — zastopstva v Ljubljani
Dinarsko kritje za devize za nabavo opreme (instrumentov, aparatov itd.)............3,527.001.—
Skupaj . , . 177,265.401."
ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNSKIH IZDATKOV za leto 19?>
Osebni izdatki	Odobreno Izvrženo
t. Osnovne plače..........7,905,315.—	7,905.141,—
2.	Poseblli dodatki.........1J46.622.™	1,746.622,—
3.	Funkcijski dodatki........ t64.100— 164.100,—
4.	Honorarji............ 777.888,— 777.8SS,—
5.	Prispevek za socialno zavarovanje . .	1.035.075.—	1,053,073.—
Skupaj partija .........11,649.000,— 11.648.826,—
Materialni izdatki Operativni izdatki
1, Pisarniške potrebščine.......	408.633,—	408.309.—
2, Kurjava s prevozom.......	t.207.600.—	1,207.600.—
3. Razsvetljava ..........	57t4M.—	371.464.—
4, Potni stroški...........	731.269,—	751.269.—
5. Stroški čiščenja, vzdrževanja in zavarovanja zgradb .........		
		5TS.593 —
(). Poštni, telegrafski in telefonski stroški	292.778,—	292.778.-
7. Izpopolnitev inventarja......	817.028,—	817.028.—
8. Vzdrževanje prevoznih sredstev . . .	925.473,-	925.473,—
9. Transportni stroški........	77.140,—	77,140,—
Skupaj partija..........	5.405.000,—	5,404.656,—
Funkcionalni izdatki t. Nabava inanstvenc literature , . . „
2.	Znanstvena raziskovanja
3.	Stroški za sveCanosti i» obiske tujih znanstvenikov in akademikov ....
4.	Nabava delovnih oblek......
5.	Inštitutsko glasilo........
6.	Uvozni faktorji . ....... .
Skupaj partija..........
343.369.29,155 461,234.427,189.395,250,328.-
34.149.000,
343.369.— 29.059.B95.02
234.427,— 189,395.—
_3.975.820.— 54,053.434.02
iz I.«topiš
— 177 —
Investicije	Odobreno	Izvršeno
1. Gradnje . , » . ,.......	68,197.000,-	66,196.223—
2. Oprema.............	9.6UO.OOO.—	9,599.382,—
Skupaj partija..........	77.797,000.—	77,795.605,—
Dinarsko kritje za devize		
1. Znanstvena literatura .......	11.571.—	11.571,—
2. Predplačilo za nabavo litcraiure . . .	21948050	219.480.50
5. Znanstvena raziskovanja......	1,573.518.87	1,527.803.40
4. Predplačilo inozemskim dobaviteljem	52.590.066.-I5	32,590.066.45
5. Obračunani potni stroSki .....	981.181.23	981.181.25
6. Predujmi na potne stroške v tujim . .	624. IS J.93	619.981.95
Skupaj port i ja ........, 36,000.000.— 35,050.084,53
Skupaj vse partije........¡65,000.000.— 164.852.605.55
IV
INSTITUT ZA ELEKTRIKO GOSPODARSTVO
i, V razdobju oil 1. januarja do 51. avgusta 1953 je posloval institut kot proračunska ustanova.
A.
Redni proračunski kredit
Proračunskih dohodkov inštitut v tem razdobju ni imei,
Proračunski izdalki
Rednega proračunskega kredita je inštitut porabil
a) za osebne izdatke ,...,.,,,,..,	3,539 322.—
h) za operativne izdatke ...,.,.,._.,	1.370,"32.—
c) za funkcionalne izdatke ...................4t6.ij05.—
Skupaj , . .	5,14-6.857.—
B.
Investicijski kredit
Investicijskega kredita iz pruraiuna LRS je institut porabil
1.	za gradnje................. 16.090.939.—
2,	za opremo ................. 623.949.—
Skupaj . . . 16.714,888,—
2. V razdobju od i. septembra 1953 da 31. decembra 1953 je |mslo\ul institut kot ustanova s samostojnim fina asiraa jem in je imel tele dohodke in izdatke:
Dohodki
1.	Lastni dohodki . 35.022.
2.	Subvencija - . • 3,534.443.
3.	Primanjkljaj . . 2,064.035.
Izda iki
1.	Osebni izdatki .	2.045,687.
2.	Mater, izdatki:
Oper a t. izdatki .	1.183.198,-
Funkcion. izdatki	2,421).615.-
Skupaj . . ._5,655.300,-
Skupaj
3.653,500,—
Izvenproračunsko poslovanje
Za izvenproračunsko poslovanje je imel inštitut poseben depozitni
račun pri Narodni banki FLRj. Dne 31. decembra 1953 je znašal saldo ....... 14,975.—
ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNSKIH IZDATKOV za razdobje oil 1. januarja d« 31 avgusta 1953
7. razdelek - Svet za p ros veto iu kultura
2.del — Prosveta in ljudska kultura
Poglavje 5 — Jnšiifuf za eieklriško gospodarstvo SAZU
Osebni izdatki Plače in dodatki
1.	Osnovne plače .
2.	Posebni dinlaiki
3.
4.
Funkcijski dodatki . Honorarji ....
Skupaj partija 2—79
Materialni izdatki Operativni izdatki
t. Pisarniške potrebščine.......
2- Kurjava............
3,	Razsvetljava . . . ...... .
4,	Potni in selitveni stroški......
5.	Čiščenje, vzdrževanje in zavarovanje zgradb ter inventarja.......
6.	Pustni, telegrafski in telefonski stroški S. Vzdrževanje prevoznih sredstev . . .
10. Irnasportai stroški........
Funkcionalni izdatki
t. Nabava strokovne lilerature 2. Znanstvena raziskovanj« .
Skupaj partija 2—81 , .
Odobreno	Izvršeno
3.017.722.	3,017.722,—
75.000 —	75.000,—
J 40,000,—	14O.000.—
126.600.—	126.600,—
3.359.322.—	3.359.322.—
118.515.—	118.515,—
296.695,—	296,695,—
398.925.—	59H.925,—
89.9BH,—	89.983—
230.912.—	230.912.—
112.475,—	112.475.—
89.235.—	89.233.—
33.989.—	33.989,—
1,370,732.—	1,570.732.—
117.719,—	117.719,—
299.084,—	2^)9.084.—
416,805.—	416,805.—
5,146.857.—	5,146.857,—
Bilanca mi ilnn 31. decembru 1953
InšliiutB za elektriiko gospodarstvo SAZU Aktiva	Posivil
	din		din
Osnovna sredstva.......	99,973,502.—	Sklad osnovnih sredstev ....	99,973.502.--
Gotovina v blagajni	7.500—	Dobavitelji.........	4,105.595,—
Narodna banka — redili račun . .	503.0(15.—	Obveznosti do proračuna1. . . .	2.711,—
Narodna banka — depozitni račun	14.975,—	Obveznosti do soe. zavurovanja	414,-
Dolžniki..........	319.670.—	Pasivne časovne razmejitve , ,	403.36*.—
Lastno financiranje investicij , .	313.856,-	Obveznosti do depozit ne imovine .	42,825,—
/«.lujia potrošnejiu in pisarniškega materiala ter drobnega inventarja ......3,701.139,—		Sklati obratnih sredstev ....	3.973.880,—
			
Knjižnica ..... 1,604.613,—	5,305.752.—		
Primanjkljaj ........	2,064,035.—		
	108,502.295.-		108.502.295,—
			
Obračun dohodkov in izdatkov
(brez investicij) za razdobje od I. septembra i955 do jI. decembra 19-53
Dohodki
Lastni dohodki	. Dotacija
iz proračuna	.
Primanjkljaj .	.
Skupil j .	.
35.022—
3,354.443— 2.064.035—
5,653.500—
Izdatki,
Osebni izdatki Materialni izdatki
Skupaj
2,043.687— 3,609.813,—
3,653.500,-
INSTITUT ZA TURBINSKE STROJE
Inštitut je posloval v letu 1935 kot ustanova s samostojnim ftnan-siranjeui v okviru proračuna LRS in je imel naslednje dohodke in izdatke (brez investicij):
Dohodki
1.	Lastni dohodki
2.	Plačilo terjatev iz leta 1952 ....
5. Prodaja mater. . 4. Subvencija . . .
8,294.915—
2,895,532,— 2.535,800— 6.446.000.—
Izdatki
1.	Osebni izdatki .
2.	Mater, izdatki: Operat. izdatki . Fnnkcion. izdatki
3.	Presežek . . ,
4.977.690.—
1,399.031.— 3,121.217.— 10.672.309,—
Skupaj
20,170,2*7—
Skupaj
20,170.247.—
Investicije
Inštitut je izvršil v letu 1953 \ novogradnji v Šentvidu naslednje investicije:
Gradnje in Oprema — iz kredita za investicije LRS	9,275.373.—
Gradnje in oprema — lastno linansiranje investicij
iz obratnih sredstev............9,382.712—
Za dobavo elektromotorja in transformatorja , .	7,812,539,—
Skupaj . . .	26,470.434—
Presežek v znesku diu 10,672.309— se je dodelil:
1.	Za kritje lastnega financiranja investicij na dan
31. decembra 1953 ............................9.382.712—
2.	Skladu za nagrade:
al 70 % mesečnega fonda plač s 45 % prispevkom za socialno zavarovanje .... 582.635,— že izplačane nagrade . . 186.763.— 395.890,—
b) za izplačilo premij . ....... 200.000—	595.890—
. . . ._693.707—
Skupaj . . .	10.672.509—
3. Skladu za dopolnitev in nadomestitev
— i8i —
fltlmicjL na d«tt 31. decembru	•
Inštituta za turbinske stroju SAŽU Aktiva	Pasiva
Osnovna sredstvo....... Blagajna Narodna banka — tekoči račun . Dolžniki.......... Lastno rinunsiranjo ...... Zalogu materiuia.......	din	Sklad osnovnih sredstev .... Upniki investicij....... Upniki ........... Razmejitve subv. Ivt , , . , . , Sklad obratnih sredstev .... Presežek ..........	din
	138,447.881.— i. 07!. 277,— 1,048.478,— 9,382.7t2.— 17,903,42&78		130,655.542,— 7,812.55!).— 334,154-- 500.000.— 17,005.428.78 10.672,™.-
	! 67.857,772.7«		167,Hi7.772.7H
			
IZVLEČEK IZ FINANČNEGA POROČILA ZA LETO 19*4
ki ga je pregledal in sprejel uad/orni odbor dne 8. junija 1955 iti odobrila skupščina Akademije dne 24. juniju 1955
V letu 1954 sta poslovala Akademija (predsedstvo in manjši inštituti) ter Fizikalni inštitut »Jožefa Stefanai kot proračunski ustanovi, medtem ko so bili Kemični inštitut »Borisa Kidriča«, Inštitut za elektriško gospodarstvo in Inštitut va turbinske stroje finančno samostojni zavodi, ki so v okviru proračuna Akademije prejemali dot arije iz republiškega proračuna. Fizikalni inštitut pa je prejema! finančna sredstva iz zveznega proračuna preko Komisije za pomoč pTi znanstvenih raziskovanjih Zveznega izvršnega sveta.
I
AKADEMIJA
(predsedstvo in manjši inštituti)
Proračunski dohodki
1.	od prodaje publikacij	841.511,—
2.	ra*ni dohodki .......... 115.750.— 955.261.—
A.
Proračunski izdatki
Rednega proračunskega kredita je Akademija porabila
J. za osebne izdatke ........ 20,920,065,—
2. za materialno izdatke:
a)	za operativne .........6,653.286.—
b)	za funkcionalne ........ 1B,525.696,— 46,079.047.—
B.
Investicijski kred i 1
Investicijskega kredita je Akademija potrošila
1.	za obnovo stavbe v Ljubljani. Novi
trg 4..............4,383.451,—
2.	za obnovo stavbe v Postojni, Titov trg 2	2.223.564.—
3.	za obnovo strehe na stavbi v Ljubljani,
Gosposka 13 a.......... 729.424.—
4.	za velika popravila doma na Hledti-
Mtino
5. za opremo inštitutov in pisarn . .
699.632,— 2.850.000.— 10,886.071.
Izvenproračunska sredstva
Izvenproračunska sredsiva Akademije na depozitnem računu pri Narodni banki KLRJ so izkazovala: 1. na računu »lastna imovina i, kreditni saldo Ti. decembra 1953................ 29.56+.—
Dohodki v letu 195+:
a) refundacij« Akademijskega svcla FLRJ 260,— bj refundacija uslužbencev SAZU za delovne knjižice ..........	560,—_820.—
Skupaj . . .	50.58+.—
Izdatki:
začasna izplačila.................1.200,—
kreditni saldo na dan 31. decembra 1954 ..........29.1S4,—
Skupaj , . .__30.384,—
Kreditnemu saldu v znesku ..... 29,184,— pa je treba še prišteti vrednost 100 obveznic mestnega notranjega posojila za zidanje stanovanjskih hiš in Šolskih poslopij v skupni nominalni vrednosti_ 30.000,—
zalo znaša dejansko stanje lastne imovine .... 79.18+.—
2, na računu »razni depoziti«, kreditni saldo 31, decembra 1955 ...................7.160.—
Dohodki v lelu 193+:
a)	začasni pologi razni. ....... 12.960,—
b)	začasni pologi najemnin...... 27.570.—
c)	začasni polog protivrednosti za pohištvo 101.200. - -	141730.-
Skupaj . . ,_	148.390—
Izdatki;
a)	izplačila začasnih depozitov .... 16.680.—
b)	prenos najemnin......... 27.570.—	44.250.—
kreditni saldo na dan 31.decembra 1954 .....	1Q4_6l<0. -
Skupaj . . .	148.890.—
3. na računu jakademijski domovi«, kreditni saldo na
dan 31, decembra 1953 .....................5.149 —
Dohodki v lelu 1954;
a)	nočnine ............ 41.550.—
b)	vračilo +3 % prispevka ZSZ Jesen i ce . .	2.851.—	14.+05,—
debetni saldo 31. decembra 1934 ................15.220.—
Skupaj . . .	b+,772.—
izdatki;
a)	poraba toka , . .................23.551,—
b)	poraba vode........... 1.041.—
c)	nabava drv ..................14.265.—
č) odškodnina za rabo pohištva .... 8.370.—
d)	odškodnina za oskrbniske posle in mala popravila.............15.331.—
e)	drobne nabave.........-_ 2.234.— 64.772.
4. na računu i subvencije«, kreditni saldo 31. dee. 1953 3 razne subvencije*, sestoječ iz postavk:
a)	subvencija ^JLO Maribor Geološkemu
inštitutu........................9.322,—
b)	subvencija Mestnega arhiva v Ljubljani Geološkemu inštituta	1.230.—
c)	subvencija LOMO Kranj Geološkemu
institutu........-...._ 40.000,— 50.572.—
in kreditni saldo 31. decembra 1955
•-subvencija Sekretariata za gospodarstvo LRS« . . 27.957.—
Na računu »subvencije« so bile v letu 1954 združene vse subvencije, ki pa so se vodile ločeno na posebnih pod računih:
/. 5uiJDm«ja MLO Maribor Geološkemu initiiutu SAZV
kreditni saldo 31. decembra 195i........ 9.522,—
Izdatki v letu 1954:
a)	razne nabave ..,.,.,,,,, 4.860,—
b)	potni stroški ........... 573,—	. 5.233.
kreditni saldo 31. decembre 1954,..............4.089,
Skupaj . . .	9,322,—
II. Subvencija Mestnega arhioa o Ljubljani Geološkemu inštitutu SAZU
kreditni saldo 51. decembra 1953 ...... , . .	1.250,—
Dohndkov in izdatkov v letu 1954 ni bilo.
III, Subvencija LOMO Kranj Geološkemu inštitutu SAZU
kreditni saldo 31. decembra 1953 ... , ...	40.000,— Izdatki v letu 1954:
a)	(o topo veča vc ..,..,,,.. 38.387.—
b)	potni stroški ........... t-613,—	40.000.—
IV. Subvencija Izvršnega soefa LS L RS
kreditni saldo 31. decembra 1933 . . , . ,
Doli od k i t letu i954 ........
Skupaj
Izdatki:
a)	oprema doma na Bledu . . , . .
b)	oprema institutov ,,,.,._ c} nabava in montaža, telefonskih aparatov č) bančni stroški
d)	manjši lekoči i» vzdrževalni si roški za domova na Bledu in v Planici . . .
e)	radio naročniae ........
i) pota i stroški .........
g) honorar za gradbeno nadzorstvo i t načrte ....... ....
it) subvencija speleološkemu kongresu . i} podpora Blagajni vzajemne pomoči . j) nagrade uslužbencem Triglavske ti
skarne za izredna dela......
k) razni honorarji in nagrade .... kreditni saldo 31, decembra 1954 . .
1,720.294,134.994,263.693,-J .969.19,554,-II250,-14,57652.950,60.000,20.000,11.000,133.364,-
2.676913.
20.— 2.676.935,—
Skupaj ,
2.443.444,—
233.491.—
2,676.933,—
V. Subvencija Državnega tekretariata za gospodarstvo LRS
kreditni saldo 31. decembra 1953 .......
Izdatki v letu 1954:
nagrada za obračunavanje avtorskih honorarjev . kreditni saldo 31,decembra 1954.......
Skupaj . .
	27.957,—
	23.175,—
	4,782.—
27.957,—	
VI. Subvencije
Telitiiiki sekciji Terminoioike	komisije
Dohodki v letu 1954:
a)	subvencija tovarne »Iskra«, Kranj . .	10.000,—
b)	subvencija |wuljctja »PetroU, Ljubljana	10.000.—
c)	subvencija elektrarne sSavat, Kranj .	15.000.— C) subvencija Tovarne glinicc, Kidričevo	30.000,—
d)	subvencija tovarne fladuplalt«, jarše	20,000.— c) subvencija tovarne »Litostrojt, Ljublj.	21.000,—
f)	subvencija Soških elektrarn. Doblnrji	15.000.--
g)	subvencija hidrocenirale iVuzenicat .	20,000.— 141 000, —
Izdatki;
al honorarji sodelavcem sekcije .... 78.125.—
b)	potni stroški........... 32.437.—
c)	bančni stroški.......... .150,— 110.712.—
kreditni saldo 51. decembra 1954 ........ 50.288.—
Skupaj . , ._141.000,—
VII, Subvencija Komisije za znanstvena raziskavanja Bioloikemu inštitutu SAZU
Dohodki t letu 1954:
subvencija ....,.,,..,	149.600.—
Izdatki:
a)	nabava kartotečnega papirja . . . . 56.150,—
b)	nabava kemikalij......... 59.567.—
e) polni stroški........... 22.952,—
i) nagrade /a izredna dela...... 25,850,— 142.499,—
kreditni saldo 5!. decembra 1954 ........ 7J01,—
Skupaj .	149,600.—
VIII. Subvencije Inštitutu za raziskovanje krasa
Dohodk i v letu 1954:
a)	subvencija iKraških jam Slovenije^.
Postojna ..,.,...,.., 25-000.—
b)	subvencija «Vodnega gospodaittvac, L ji 20-000-—	45,000.—
Izdatki:
honorarji za izredna dela......................25.000,—
kreditni saldo 31. deccmbra 1934 ...... , ,	ŽO.flOO,—
Skupaj . . .__ 45.000 —
JI. Siifrpi-neija Mestnega muzeja o Ljubljani Arheološki sekciji SAZU
Dohodki v letu 1954:
subvencija , , . ...........................23.900,-
Izdat kit
denarna zaloga za raziskovanje na Ljubljanskem
gradu ....................................23.900,—
ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNSKIH IZDATKOV za leto 1954
9. razdelek — Slovenska akademij» znanosti in umetnosti
5, del — Negospodarske investicije
Poglavje i - Slovenska akademija 'Znanosti in umetnosti
Investicije in večja popravila zgradb v administraciji:
1.	Poslopje Novi trg 4 v Ljubljani , .
2.	Poslopje Titov trg I v Postojni . -
3.	Oprema sekcij in pisarn.....
4.	Inštitut za elektriško gospodarstvo .
5.	Kemični inštitut.....
6.	inštitut za turbinske stroje .
7.	Dnrn na Bledu ,...,. 6. Poslopje v Gosposki ti lici 15 a
Skupaj 5. del, pogl. 1 (3—133)
Odobrena 4,800.01)0.— 2.350,000,— 2,850.000,— 22,500.000.— 20.000.000.— 30,000.000-too.dool— 900,000.—
Izvršeno 4.383.45 L— 2,223.564,— 2,850,000.— 22,499,510,— 18,150.109,— 30.000.000, 699.632,— 729.424,—
S4.t00.000,— 81,535.690—
4, dei — Prosveta in kultura
Poglavje 1 — Slovenska akademija znanosti in umetnosti
Osebni izdatki
Plače in dodatki
J. Osnovne plače ........
2. Posebni dodatki.......
5. Funkcijski dodatki......
4.	Honorarji .........
5.	Prispevek za socialno zavarovanje
Sknpaj partija 4—134.....
Odobreno 6.501,459.— t.455,960,—
Izvrženo
(u3b.31 l,—
1,452,960,— !.029.000,— 1-028-800.— 5,4*5.000— 5,457.535— 6.512.0S1.— 6.492.439. —
20,993.500— 20,930,065,—
Materialni i k d a i k i Operativni izdatki
1.	Pisarniške potrebščine , . .
2.	Kurjava . .......
3.	Razsvetljava.......
4.	Polni ia sel i i ven i stroški . .
5.	čiščenje, vzdrževanje in zavarovanje zgradb in inventarja
6.	Poštni, telegrafski in telefonski stroški
7.	Dopolnitev inventarju ....
8.	Vzdrževanje prevoznih sredstev
9.	Najemnina
346.149.1.246.967. 355.835,105.261.
2.252.671.
570,964,1,314.189. 429.260.
ts.ooo.-
546,139. 1,246.96". 335.835. 105.261,2.252.671.
570.964,1.508.189,429.260,18.000,-
	Sknpaj pa rt. 4—135.......	. 6.659.296.	6.633.286,-
	Funkcionalni izdatki		
1.	Nabava znanstvene literature , . .	2,101.719.—	2.101,463,—
2.	Odkup umetnin ........	135.000,-	133,000—
3,	Znanstvena raziskovanja , . . . .	. 6.555,151 —	6.340.710—
	Odnos . .	. 8,791.870,—	8.577. J 73,—
Odobreno	Izvršeno
Prenos . . .	8,791.870.—	8.577.173,—
4.	Stroški za izdajo publikacij .....	9.557.834,—	9.557,834.—
5.	Stroški za svečanosti, obiske in znanstvena predavanja ................391.000,—	390.689.—
6.	Subvencija finančno samostojnim zavodom .......... - , ,	54,873.760,—	54,873.760,—
Skupaj part, 4—156......, .	. 73,614.464,—	73,399,456,—
Skupaj pogi. 1 Ipart. 134—i36}, 4. del	. 101.237.260,—	100.952.S07. ■
Sknpaj 9, razdelek . . , .	. 185.557,260,—	1824S8-497,—
II
KEMIČNI INSTITUT »BORISA KIDRIČA«
h l št i t it t je posloval kot finančno samostojen zavod.
Investicije
Inštitut je v letu 1934 izvrgli naslednje investicije: a) instalacije zgradbe, nabava strojev iti naprav ter inventarja in instrumentov po nabavni ceni.....17,492.955,—
h) naprave iu instrumenta?tj v lastni režiji po lastni ceni	471.636.— e) investicije v teku na dan 35. decembra 1934. vodovod
in dograditev delavnic ....,..,.,,.	3,272-270-—
Skupno investiranje v letu 1954 ......... 25.256,879.—
Te investicije so bile finansirane;
a)	iz investicijskega kredita, odobrenega
v višini din 20,000.000,—	18,150.109, -
b)	iz fonda za dopolnitev in nadomestitev 2,668.286.—
c)	iz obratnih sredstev........2.418.484.— 23,236.879,—
Obračun dohodkov in izdatkov
Dohodki	Izdatki
Dohodki..... 44,751,807,— Osebni izdatki . . 25,128.375.—
Subvencija .... 28,193,000.— Materialni izdatki , 43,730.293,—
Presežek ... 4,086.159,—
_Skupaj . . . 72,944.807.— _Skupaj . . ._72.944.807,—
Presežek din 4,086.139.— se je delil na:
a)	sklad za nagrade.............. 1,667.655.—
b)	pokritje lastnega finansiratija investicij iz obratnih
sredstev za 31. december 1954 .	._2.41&4S4.—
Skupaj , . . 4.086,139,—
Aktiva
Bilanca na dan , decembra 1954
Kemičnega inštituta Borisa Kidriča« SAZU
Pasiva
1. Sklail osnovnih sredstev
t. Zgradba
inštituta . , . 2, InvtntüT . , i, A pa rut 11 rt- . , 4, P rev, sredstva
205,633.227. 20,199. >39. 70,692.600, 2,920.000.
5. NedovrSene invesiicjf; . . .
II. Sklail obratnih sredstev
t. Zalega blaga . 24.476.915.50
6,543.156,158.50 6,498.860— 521.762,— 1.526.106,
2, Narodna baaku 5. Rlagajaa . . .
4.	Dolžniki . . .
5.	Upniki - , .
6.	Akt. razmejitve
7.	Terjatev
do proračuna .
2,418.484. -
djn
299,443.166. 5,272,270.
304,717.436.
41.785.442—
346,502.878.—
I. Sklad osnovnih sredstev	din
	
1.	Sklad osnovnih sredstev . . 2.	Lastno rimiusirunjc ....	502,290.952.— 2,418.444.
11. Sklad nhralnilt sredstev	304,717.456—
L. Sklad obratnih sredstev . . 2.	Dobavitelji ....... 3.	Dnižiiikt........ Obveznosti dražb, skupnosti 5. Pasivne razmejitve ....	22,859.955.17 2.164,154— 10,431,300— 65.893.83 2,000.000. -
Presežek .........	4.086,139—
	
	346,503,878—
	
FIZIKALNI INŠTITUT »JOŽEFA ŠTEFANA»
Inštitut je v letu 1934 prejemal finančna sredstva i/ /veznega proračuna preko komisije za pomoč pri znanstvenih raziskovanj i ii Zvi	" "
reznega izvršnega sveta.
Proračunski dohodki
1.	za razna dela , . . . ,
2.	dohodki iz prejšnjih let .
345.610—
769.959,— t .035.569.—
Izdatki
A,
I nvesticije
1.	Gradnje..........,,,,.	29.240-526—
2.	Oprema ..................7,696,551,—
.	56,939.057—
Skupaj
B.
Redni proračunski izdat ki
1,	Osebni izdatki......,,..,,,
2,	Operativni izdatki...........,
3,	Funkcionalni izdatki ...........
4,	Izdatki v devizah , . , .........
5,	Uvozni faktorji in davek na promet proizvodni ,
Skupaj .
24,159.704 —
6,806.951.36,484.710,28 30,871.576.72 9,280.021 —
107,602.943—
ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNSKIH IZDATKOV za leto 1954
Investicije	Odobreno	Izvršeno
Glttdnje.............2<>,240.526—	09,240.256—
oprema ........... . .	7,698,551,—	7,698.531 —
Skupaj partija 1—2......
Osebni izdatki
36,939.05?— 36,939.057, -
1.	Osnovne plače....... , ,
2.	Osebni dodatki ,,,,,.,,
3.	Funkcijski dodatki .,,,..,
4.	Dopolnilne plače in inštitntski dodal k
5.	Honorarji , . . .......
6.	Nadurno delo . ........
7.	Nagrade . . .........
8.	Prispevek za socialno i a varovanje ,
Skupaj pozicija 1—8......
10,708.977— 62.019— 174.700— 3.936.351 — I 176.367— 220.437— 375,700— 7,485.154—
10.708.977— 62.018— 174.700— 3,936.531 — I.! 7 6.367— 220.457— 375.700— 7.4H5.154.—
24.159.704,— 24.159.704—
M a i c r i a 1 d i izilatki Operativni izdatki t. Pisarniške potrebščine . . .
2.	Kurjava
3.	Razsvetljava
4.	Potni stroški
5.	Vzdrževanje zgradb in inventarja
6.	PTT stroški........
7.	Izpo[H>ltiitev inventarja .... S. Vzdrževanje prevoznih sredstev 9. Transportni stroški.....
Skupaj pozicija 1-—9 . . .
Funkcionalni izdatki
1.	Nabava znanstvene literature
2.	Znanstvena raziskovanja ,
3.	Stroški za svečanosti , .
4.	Nabava delovnih nblek .
5.	Inštilutsko glasilo ....
Skupaj pozicija 1—3 . ,
izdatki v devizah
1.	Ostali material iz uvoza......
2.	Potni stroški ..........
Skupaj pozicija 1—2 .......
Uvozni faktorji in davek h a promet proizvodov
Skupaj pozicija 1—2
Odohreno	Izvršeno
483,458.—	1 483.438—
1,032.519,—	1,033.519—
518.170—	518.170 —
652.382,—	632.382,—
2.330.797—	2,330.797,—
374.272—	574.272.—
508.206,—	308.206.—
1.127.147.—	1,127.147.—
6.806.931.—	6,806.951.—
i.793.384,-	1.793.384—
34.350,637,28	34,350.637.28
31.854—	31.854.—
99.087,—	99,087—
¡89.748.—	189.748.-
36,484.710,28	36,484,710.28
29,696.546.27	29,696.546.27
1175.03045	1,175.030.45
30.871.576.72	30.871.576.72
4,097.046.—	4.097.046—
5,182.975—	5,182.975.—
9.280.02 i—	9.280.021,—
Investicije . . . . Osebni izdatki . . . Operativni izdatki Funkcionalni izdatki Izdatki v dcviiah , . Uvozni faktorji . ,
Kckapitulacija
Skupaj
36.939.057,— 24.159.704,— 6,806,931.— 56.484.710.28 30,871.376.72 9.280.021.—
36.939.057.— 24.1 ^9.704.— 6.806.931.— 36.484.710.2W 30,871.576.72 9.2H0.021 —
144.542.000. 144.142.000.
INSTITUT ZA ELEKTRISKO GOSPODARSTVO
institut jc t tetn 1954 posloval kot finančno samostojen zavod v okviru proračuna T.H5,
Investicije instituta so znašale
a]	za nabavo osnovnih sredstev (stroji, inventar itd,}	3,280.688.—
b)	za dovršena osnovna sredstva t gospodarska stavba}	7.936,714.— C) za investicije v ifiktt — investiranje v letu 1954 . .	13.254.618— fi) 130 % režija na produktivne bruio plače lastnega
finarlsiranja investicij . , , . . . ...........1.628,640.—
Skupaj . . .	26,102.660.—
Obračun dohodkov in izdatkov (brez investicij)
Lastni dohodki . . 433.710,- Osebni izdatki . ,	7,458,059—
Izredni dohodki . , 387.793,— Materialni izdatki .	4.070.456,—
Subveaeija . . . ._ 15.2t6.OW)— Presežek ... 4.528.988— Skupaj . , , 16.057.503—	Skupaj . . . 16.057.505—
Presežek v znesku din 4,528-988— se deli na:
a]	Sklad za nagrade:
v letu 1954 že Izplačano...... 394.400.—
ostane za izplačilo ........ 32.649—	417.049,—
b)	odvod v republiški proračun.........1,189.000.—
e! sklad za dopolnitev in nadomestitev......2,922,959.—
Skupaj . , _ 4,528.988 —
Aktiva
Bilanca na dan 11. decembra 1954
Inštituta za elektriško gospodarstvo SAZU
Pasiva
00 Osnovna sredstvu . . , . , 041	In vest, material 453.593.— 042	hi ve si. v teku . 19,746.543.—	din	90 Sklad ositovuili sredstev . . Fin«nsirnnje investicij 947 Iz proračuna . ¡7,320.6%.— 949 drugih vinu 2,881.440. -	din
	106,404581,— 20,202.136.— 20.000.— 2,441.523.— 394.400. -832.516,— 243.973,-		106,404,381.— 20,202.136. 240,017.— 743,— 691,752,— 852,516.— 2,794.360.— 4,528.988.—
104) Gotovina v blagajni .... 101 NB — tekoči račun .... 19 Razmejitve....... 02 NB — depozitni račun . , . 12 Dolžniki .... 109.225.— 22 Dobavitelji kot dolžniki . . . 134.748.—			
		22 Dobavitelji....... 2+9 Obveznosti do proračuna . . 290 Časovne razmejitve .... 954 Obveznosti do dep. imovine . 935 Sklad lastnih obrut. sredstev 840 Presežek ........	
Dr lige terjatve 1390	Dolžniki, ostali . 76.657.— 130 Predujmi . . . 16.000.— 1391	Lustno finansirti- nje investicij , . 2,88t,440, —			
	2,974,0972,181.867,—		*
Zaloge materiala in drugega inventarja 3to Pisarn.material 262.517,— 311 PoiroSui material 1,009.803.— 360	Drobni inventar na zalogi ... 209,708,— 361	Drobni inventar v uporabi . . . 699.839,—			
	155,695.093,		135,695.093,-
i			
T
INSTITUT ZA TURBINSKE STROJE
Inštitut je posloval v leta 1954 kot finančno samostojen zavod t okviru proračuna L RS.
Investicije
Nabavo osnovnih sredstev in ostale investicije jc inštitut leta 1954 finansiral:
a)	iz investicijskega kredita..... 30,000.000.—
b)	iz sklada i a dopolnitev in nadomestitev 2,607.9~2—
c)	iz sklada za dopolnitev Lu nadomestitev za nek rite investicije iz leta 1953 v
znesku din 7,812.339—........1^37.664—	34,445.636—
in so znaSale nekrite investicije 31. decembra 1934	5,974.675,—
Obračun dohodkov in izdatkov
(brez investicij)
Dohodki	Izdatki
Realizacija . . . 10,030.644. Osebni izdatki . .	6,618.073,—
Subvencija Materialni izdatki .	5,775.856—
iz proračuna . . 9.6<>7.000— Presežek ....	9,535.755—
_Skupaj . . . 19,727.644.— _Skupaj . . .	19,727.644.—
Presežek din 9,335.733.— se deli na:
t. sklad za nagrade:
izplačano v letu 1954 ....... 417.600—
ostane za izplačila........ 402.630— 820.230,—
2,	sklad za dopolnitev in nadomestitev............3,846.484,—
3,	odvod v republiški proračun..................2,669.021.—
Skupaj . . .	9,353.735—
Bilanca na dan 3i. decembra 1954
InSlituia za turbinske stroje SAZU
	Aktiva	Pasiva
	dio	din
000 Osnovna sredstva ....	33,629.152—	
02 NB — izločena sredstva . .	5,362.728—	
043 Investicije in popravila , .	135,308.507—	
101 NB — tekoči račun ....	3.743.375—	
190 Aktivne razmejitve ....		552.400—
120 Dolžniki........	2,832.565—	
139 Druge terjatve ¡lastno finansiran je} . . .	i,394.344—	
220 Dobavitelji.......		3?.7i2.—
259 Ostale obveze......		520.000,—
240 Obveznost do skupnosti [prometni davek) ....	54.159—	
310 Zalog« materiala .....	9,793,973—	
361 Drobni inventar v aporabi	659,351—	1
320 Produkcija.......	2,146.344—	
934 Sklad za dopolnitev in nadomestitev .......		3,362.728—
933 Sklad obratnih sredstev . ,		10,160.464—
940 Finansiranje......		133,308,307—
900 Sklad osnovnih sredstev . .		53,629.1 Sa-
Presežek........		ti,335.735—
Zgradbe družb. standardu .	8,047.598—	8,047,398—
	198.933,8%.—	198,955.896.—
1 1		
VII
PUBLIKACIJE
I
IN ZAMENJAVA PUBLIKACIJ
PUBLIKACI JE
Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu 1954
SPLOSNE IZDAJE
Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Peta knjiga 1952 do 1953. (Uredil Milko Kos.) V Ljubljani 1954. 417+ (II) str. S°.
IZDAJE RAZREDA ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE
Dela 9. Sekcija za arheologijo 7. France Stare: Ilirske najdbe železni1 dobe v Ljubljani, Ljubljana 1954, 155 str, 4- (IV) sir. slik + LXXXV tab. -f{I) str.+ 2 plana + 2 pril. 8®.
Dela l(k Inštitut /a zgodovino, Sekcija za obfo in narodno zgodovino 2. [,}wdmil Hauptmaim: Starosktvenska družba in obred na knežjem kamnu, Ljubljana 1954, iftl + (II) s-tr. 8".
Viri ZJl zgodovino Slovencev. Knjiga tretju, Srednjeveški urbarji za Slovenijo. Zvezek tretji. Urbarji Slovenskega 1'riTnorja. Drugi de). Objavil M i! ko Ko», V Ljubljani 1934. 410+ (II) str.) + I zvd. 4'\
AlbeoloSkl vestnik V/L Ljubljana 1934, 205 str.-i-4 pril. S°.
Vsebina; I
jo sip Korošec: Novi stratigrafski podatki kulise na Ljubljanskem barju.
France S i are: K problemu najstarejših, fcluičastili fibul iz Slovenije.
Josip Korošec: Pomen nekaterih nakitnili predmetov, najdenih v Det ti v Baiuitu.
Zla t a Dolinar-Ofoletooa; Siaroslovanska okostja iz Dob race pri
Kragujevcu. Mitju Brodar; Izkopavanje v Par.sk i golob i ni. S/oš ko Jesse: Poročilo o sondiranju v okolici Iga pri Ljubljani. France Si are: Dva ilirska grobova iz Kranja, France Stare: Topografsko raziskovanje v okolici Dobo\a. Stane Gahronec: Poročilo o slučajnih najdbah v Sloveniji Jaroslao SašvJ: Arheološko-topografske novosti s področja Colutia iti Atransa.
Josip Korošec: Staroslo'vansld groliovi na Selah pri Dobovi. Knjižna, in druga poročila.
Arheološki vestnik V/2. Ljubljana 1954. Str. 209—423 + M). 8°. Vsebina:
Josip Korošec: Ali smo upravičeni na temelju predzgodovinskih statnet rasno in cinično opredeljevati prebivalstvo ueoiitič-nega časa.
l/ilulfii Garaianin: Os tava iz Klndova i problem s tipskih uticaja
a k as muii neolitu Don jug Podu navija, Stanko Pahič: Nekaj najdb iz žarnega grobišča na Pob rež ju pri Mariboru.
Dragu Garaianin: Nulaz iz Crlja i njegov položaj prema ostavoma
»d skupoeenih metala a Panoniji Josip Klemene; Nekaj kronoloških podatkov rimskega pokopališča v Šempetra v Savinjski dol in i-Mirko Seper: Jedan nalaz keramike iz Siska, Stanko Pakti1 in Vlado Lorber: Arheološka najdišča pri Cerk veri jaku v Slovenskih goricah. Topografski ogledi 1954. tiudolf Bratanič: Nove najdbe iz Ptuja. Tatjana Bregant: Kehski grob iz Brežie.
Josip Koroiee: Dataeija in etnična opredelitev grobišča v Sieg-
hortskirehenu. Knjižna i a druga poročila.
IZDAJE RAZREDA ZA FlLOI.OsKE IN LITERARNE VEDE
Delo 7. Inštitnl za literature 2. Jfirfco Rupel; Nove najdbe naših pio-teslantik XVI. stoletja. Ljubljana 1934. 89 + (V) str. S".
Dela 8. Inštitut za slovenski jezik 5. Staroruski ep Slovo o polku 1 gorevč Slovensko izdajo priredil tiajko Nahtigal. Ljubi jona ll>54. 157 -f (I) str. + 2 pril. 8°.
IZDAJE RAZREDA ZA MATEMATIČNE. FIZIKALNE IN TEHNIČNE VEDE
Razprave. Serija A: Matematične, fizikalne in kemične vede. L
Ljubljano 1934. 136str. +7 pril. 8D.
Vsebina:
Hran k o Spirtdon Briič: K si u lezi svinčenega kroma ta iz PbO. IL
Fran jo t mm Haoliček: Sistematična raziskovanja mikioobjek-tivov. II. i isterjevt objektivi.
Dušan Ha dit; Osnovni procesi tvorbe koksa.
ilttrjan Plaper: Probicmaiika naravne moči v tehniki prenašanja električne energije.
IZDAJE RAZREDA ZA PRI RO DOK LOV NE IN MEDICINSKE VEDE
Razprave U. Ljubljana 1954. 425 str. + VII tab. 8".
Vsebina:
Ernest Maper: Kritični prispevki k Flori slovenskega ozemlja II.
Ernest Ma yer: Pripravljalna dela za floro Slovenije I Gen t i an a L, sec t. Endotriche Frocl.
Jouan HadU; Morfološki zna raj pnevmatoiora pri sifonoforah.
Jooan HadU; Nadaljnja rariskavanja o ishiropsalidth (Opiliones).
,lf»_v ffeier: Die jugoslnivischcii Arten der Oholidoptrrini (Ortho-pte ra-Tettigon i i d ae-De c t ici n ne ).
Inaii tiakooec; O fosilnih slonih iz Slovenije.
Ivan liakooec: Libralees afí. ¡jallicus Azzaroli z viškega Brda pri Ljubljani.
loan Rakoztec: l'ovodni konj iz Pivške kotlineAnton Ramovš: Edmondia penniana bisulcala n. snbsp, iz belero-
foaskih skladov pri žažurju. ¡anda Kochansky-Deoidá in Anton Ramooi: Pakeofnsitlina nana Licharen i/ helero ionskih skladov v Volaki in primerjava z mikrolosili dragih krajev v Slo veni ju Cueto Germovlek: Zgornjejurski hidrozoji iz okolice Novega mesta, O í l¿ mar	Ce p h alo poden der Trias in Unterkrain.
Srečko B rodar: lli^ioriEen in kritičen pregled domnevnih palco-lii^kib najdišč na jugu Jugoslavije.
Dela 6. Inštitut za medicinske vtíde i. l aiíír Kruiič: Karies ¡>ri Starih Sin van i h. Ljubljana 1934. 104 str.
Geografski zbornik II. Ljubljana 1934. 231 str, 3 pri!. S". Vsebina:
Anton Velik: Nova glacioleika dognanja v Julijskih Alpah. Igor I rišer: Goriška Brda. Gospoda rs k« giHigriifija. SlaDa Lipoglaošek-RakoDec: 1 ržič. Mestu« geografija, Janez Planina: Soča. Monografija vtisi in njenega področju.
ZAMENJAVA PUBLIKACIJ
Biblioieka Slovenske akademije znanosti in umetnosti je v letu ll>34 redno pošiljala akademijske publikacije spodaj navedenim ustanovam in v zameno prejela naslednje:
La Bibliothèque de l'Académie Slovène des sciences et dos arts entretenait dans l'année 1954 un service régulier d'échange de publications avec les Institutions ci-dessous men' tionnées; elle eu a reçu en échange:
B e o » r a d : JUGOSLAVIJA - YOUGOSLAVIE
Arheološki institut Srpskc akademije nauka; Astronomska opservatorija Srpskc akademije nauka; Zbirka numeričkih radoua. Knjiga Ifi. Bulletin de l'Observatoire Astronomique XV ITI/1— 4. Društvo mntemntfčnra i fizičaia 1NKS:
Vernik Društva m&tematičara in fizičara NR Srbije "V/3—t. GcograTski institut Srpskc akademije nauka: Geološki institut Srpskc akademije nauka: Institut za ekologija i biogeografijn Srpskc- akademije nauka: institut za fiziologij u razviča, genetiku i selekcija: Institut /a nuklearne nauke — »Boris Kidriči:
Recueil de travaux de l'Institut de recherches sur la structure de la matière IL
Bulletin of the institute of Suclear Sciences >Boris Kidrič* lil.
Institut za zaštiln bilja:
'¿aititn bilja 1953— 193+/20—25. Posebna izdanja 1954/1. Istorisko ti r« št s n N. R. Srbije:
Istoriski glasnik 1953/5—4, 1954,1—2. Matematiki institut Srpske akademije nauku: Zbornik Radova XXXV.
Pubitcaiions de l'Institut mathématique I. II, VL
Narodni mnzej;
Deroku, A,: Mon umen talna i dekorativna arhitektura u sred-njcvekovnoj Srbiji. Srpska umetnost XVIII. Deka. Prirmlnjački muzej srpske zemJje:
Glasnik Prirodnjačkog muzeja srpske zemlje. Serija A, V. Glasnik Prirodnjackog muzeja srpske zemlje- Serija B, V—VI, Redakcija ».Naš jezik«;
Sa vezna uprava hidrometeorološke slu/.be F NUJ: Savezni institut za zaštitu spomenika kulture: Srpska akademija nauka:
Godtninjak Lil. LIH, I,IV, LV, LVI, LVII, LVIII.
Glasnik Srpske akademije nauka V/i—2.
Glas Srpske akademije nauka CCI I. CCXIL CCXIU.
Bulletin de i Académie Serbe de s Sciences, Nouvelle série XII/5.
Naš jetik. noua serija V/l—10.
7s t o ris fci čusopis IV.
Zbornik radooa SXVIII, XXX, XXXIII, XXXIV, XXXV, XXKVI, XXXVII.
Posebna izdauja Srpske akademije nauka CC'XIV, C C XV,
CCXVI. CCSVII. CCXVIII, CCXIX, CCXX, CCXX1, CCXX11,
CCXXIII, CCXXIV, C C XX V, CCXXVI.
Srpski etnografski zbornik LXV1I,
Godišnjak naieg neba sa Rtid. S954.
Publications de l'Institut Mathématique VI.
Juinoslooenski filolog XX/1—t.
Part y M. & Lord. A. B.: Srpskohrvatskc junačke pjcsnie I, Klasični nauéni spisi V.
Bulletin de l'Observatoire Astronomique de Beograd XVIII,1-2. Sahooié, 1C.: Op št a i specijalna patološka anatomija III/l, 2. Du.i an op za ton tir po prixrenskom ru ko pi su. Srpskn hemiskn društvo!
Glasnik Ilemiskog društva 18/10. 19/i—7. Srpsko lekarsko društvo;
Srpski arfiiu za celokupno lekarstoo I.XX\ 1/12, LXXXlI/i—9. Tehniëka velika škola. G rad je vinski fakultet: Uiiiversitetsku biblioteka »Sveto/ar Murkovicï: Zbornik Maitnskog fakulteta 1952 1953. Zbornik Gradieoin&kog fakulteta 1952—1955. Zbornik Elektrotehničkog fakulteta 1952—1935. Zbornik radoDa Arhitektonskog fakulteta 1951—1952, Zbornik radooa poljoprimednog fakulteta 1/1—2, I I/i. Anali Pravnog fakulteta u Beogradu. 1/2- 4, 11/1—3. Godišnjak Poljopriorednog fakulteta 1, 2, 3. i-
Glfl-mifc Sumarsfcog fakulteta i, 2, 3, i. 3, l).
Pregkd predavanja za škohku 195!j54 godinu.
Pregled predavanja za le t nji seme&tar škalske 1951—1954
¿(odine.
Bilten. Referati o prijavljenim kandidat ima za izbor nas t a v-nog i ponmčnog nastavnog osoblja.
Prva medjuuniverzitetska konferenci ja, odrzana 15 i 14 febru-ara ¡954 god. u Beogradu.
Godlinfl izoeštaj Medicinske velike škole o radu u ioJru 1951152 školtke godine,
Doktorske disertacije na beogradskom univerzitetu 1903—1950-Xustavni program Prirodno-matematičkog fakulteta u Beogradu.
Acta veterinaria IY/1—3. Zavod i.a geološka i geolizička ¡straži v an j a NRS: Godišnjak 111. Vesnik, Knjiga X.
Brežice:
Posa\ski muzej.
Celje:
Družba sv. Mohorja:
Meško, Kt.: Izbrano delo, I. knjiga. Kramolc, L.; Listčjakove pesi a i.
C e 1 i ii j e :
Istoriski institut Črne gore: IVaitčno društvo:
ifesifi, Z. jU. : Geologija sevcrozapadhe Črne gore. jtfedicmffct zbornik 5.
Dubrovnik: Državni arhiv: Nančaa biblioteka:
Sfaoljansfca antologija iz m J,-op waft dubrovaikth pjesnikah. Gentilizza, G.: Nova & vetera della D aim a z ia. Bazala, V,; Dobrovianin dr. Luka Stulič (Smili). Ut pomeni Ivana Fran ji na Gunduliča i njegovu rodnomu m jesti ikruni hrvatskih gradooa* Dubrovniku posvečuje akademijsko društvo >Zoonimir< u Beču.
Koper:
Mestna knjižnica: Zgodovinsko društvo:
Ljubljana;
Arheološki seminar Univerze:
S (are F.: P red zgodovinske Vače. Elektrotehniški vestnik:
Elektrotehniški vestnik XXI.'ii—12, XX11/1—8.
Etnografski muzej:
Slovenski etnograf TI—VIL Geografsko društvo;
Geologija. Razprave in poročila. (> oz (ta rs ki institut Slovenije; Narodni muzej: Priroduslovno društvo;
Proteus XVI.'6—10. XVI t/i— 3. Biološki vestnik 11.
Slovenska Maticu:
Shakespeare. tV.: Kakor vam drago. I ybrani eseji in razprnoe I nuna Prijatelja ti. Meltk, A,; Slovenski alpski svet. Škofijska knjižnica:
Catuitigus eleri diocesis Labaeensis. Annn 1627. 1828, 1831. 1832, 1833, 1842. 1844. 1843, 1847, 1848, 1850, 1834, 1833, 1856, 1867, 186SJ. 1872. 1873. 1878. 1882. 1884. 1885. 1888, 188'). !89t, 1892, 1893, 1893, 1897. 1898, 1900, 1901, 1902, 1904, 1905, 1908, 1912, 1913.
Leit/pi* ljubljanske škofije za leto 1955. 1944, ¡94?. Šematizem ljubljanske nadškofije 1. 1788.
Lokal- und Personal-Stand der Diözese von Laibach 1815, 1825. Uprava »Planinskega vestnikne
Planinski vestnik LIV/1—12, LV/L Zavod z« statistiko in evidenco!
Mesečni statistični pregled Lit Slovenije II Ii 1—12. Firtansiski razhodi Škota n FNRJ u 1951 budžetskoj godint Učenici osnovnih i srednjih i kola.
Strokovne in umetniške šole ob konca šolskega leta 1952—53. .Vinšatelji fakultet, akademij in višjih šol v LR S — n polletnem Semestru šolskega leta 19?2*'51.
Osnovne i iif.še osnovne škole un kraju 1952: j3 škotske godine. S i že i srednje umetničke škole na kraju 1952.'53 Ufcalste godine. Srednje strm'ne Škole na Ara ju 1952155 škotske godine. Škole za obrazuoau je nastavno g kadra i verske škole, na kraju 1952151 škohke godine.
Splošno izobraževalne šole ob iwtcu šoltkega leta 195215J, \ize stručne škole na kraju 1952155 godine. Osmogodišnje škole i gimnazije na kraju 1952155 škohke godine.
Osnovne i srednje škole u FNRJ na početku 1951154 škoizke godine,
Škote i zavodi za defektnu decu na frrajii 1952/55 škohke godine.
Škole za odrasle na kraju 1952:55 škotske godine. Apsolvirani študenti visokih školn u FNRJ. 1) u toku škohke godine 1952 / 55, 2J u ku pan broj apsolviranih krajem 1952 i 1955 godine.
Diplomirani študenti visokih ¿kola u 1955 godini. Popis živine, perutnine in čebelnih panjev po stanju 15. J. 1957, Splošni in razširjeni del. Rudarstvo o LR Sloveniji 1951.
Izdavačka débit nos t i štantpa u F NE J Jugoslaviji u 1953 godini.
Reports of the >J. Stefan . Institute of Fhysics Slovenian. Aca-dem(f of Sciences and Arts 1. Statistično poročilo. Industrija št. 8. 5ia(istično poročilo. Gradbeništvo š L 8. 5'ialiiitčno poročilo, ('ene na drobno št. 7. Statistično poročilo. Finance št. 6. Zgodovinsko društvo: . Znanstveni bilten:
Bulletin Scientifique 1/3.
M a ri bori
Pokrajinski muzej.
Novi S a <1 :
Matica Srpska:
Letopis Matice Srpiske. God'. ¡29 — knjiga 572, so. 6. God. 13Q knjiga 571, .-¡p. i -6. God. 150 — knjiga ">?4, so. 5—6. /J? umik Matice Srpske. Serija priročnih na u Ji a 5. Zbornik Matice Srpske, Serija društvenih nauka 3. Leskovac. M.: Antologija starije srpske poezije. Vojvodjanski muzej:
Rad Vojvod janskih muzeja ZI eselinovič, /i-. Starosrpsko naselje BosUništu kod Mosorina u Bačkoj.
O s i j e k :
Muzej Slavonije:
Mestni mu/.ej:
Bi H t ter fiir Ilehnatkunde, 1—XV.
Mittheilungen des historisehen Vereines fiir Steiermark 20. 22, 28, 36, 38, 40.
Štele, F.; Politični okraj Kamnik. .IrfiitJ za zgodovino in narodopisje I. i oprnsu istorii 1949/1-
Sarin. 8.: Začasno poročilo o izkopavanjih na Gradišču pri Vel. Malenei,
Spomintki listi ob tridesetletnici Muzejskega društva o Ptuju 1893—1923.
Pulu:
Arheološki muzej Istre: K o v i n j :
Institut za biologija moro: Sarajevo:
iiiuloški institut:
Godišnjak Bioloikog instituta u Sarajevu. God. V/1—2.
Institut za naučila šutnarska istraživanja ¡NK BiH:
Godišnjak 2.
P&noo, A.: Puicvi j stranputice bolan ičke i dendrološke nomca-klature.
Institut za protičavanje folklora;
Bilten Instituta za proučaoanjt folklora u Sarajemi 2. Institut za sav renteni jezik: Istori^ikn društvo [jasne i Hercegovine: iN a učno društva Nit Bosne i Hercegovine: Orientalai institut:
Priloži za orienialnu f Halogi ju i istnriju jugosloDenskih naroda pod i ¡trnkom oladavirtom III—IV. Zeuialj.ski muzej:
Glasnik Zentaljskog muzeja u Sar a jenu, Istorija i etnografija. Nova serija IX,
Glasnik Zemaljskog muzeja u Sarajevu, Arheologija. Nova serija IX.
Zeuinljski zavod za zaštitu spomenika kulture i pri rudnih rijet-kosti Nit BiH:
Srednjeojekovni nagrobni spomenici Bosne i Hercegovine Y.
Skopje:
Arheološki muzej: Filozofski fakultet:
Posebni izdan tja. Istorisko-filološki oddel, K ni ga 1, 2. J. Bilten na društooto na matematiearite i fizičarlte od narodna republika Makedonija. Kaiga IV. M aferi/ali. Historinko-filološki oddel knign 1. Folkloren institut:
Institnl za geografija na Univerzitetot: Institut /a matematiku na Univerzitetni;
Godiien zbornik:. Prirodno-matematički oddel 5, Institut /a šumarski eksperimentalni ispihivanja na NRM: Muzejsko-konzervnto rsk u društvo na Nii Makedonija:
l esnik. God. I/l, 2. God.IIII-2. Naučen institut za nacionalna istorija na inukedonskiot narod: Apostolski, M.: Za v rani te operaci i ua N. O. V. za oslobodu-vanjeto na Makedonija. Andonovski, H.: Prilog kon bibliografijatn. Dimtč, V,; Bibliografija na statii i knjgi za N.O.V. vo Makedonija.
Turski dokumenti za makedonskata istorija H, 1803 -1808.
Jagic. V.: Kiril i Metodi i ni volte učeni ci-
Martulkoo. A.: Moeto učestvo vo revoiMCKmernite borbi na
Makedonija.
Moisoo. L.; O kolu prašanjeto na makedonsko to nacionalno malcinstvo vo Greijn.
J/.oeitaj m? 19t)J godina na srpskife koncili, mitropoliti i lišni inšpektor i no Makedonija,
Zografski. D.: Makedonskkit iaen re volti done ren komitet i lOlmSteniec.
Pr ir od on nufen muzej:
Annales Atuseí Serbiae Meridional i« 1/1—7, Fraámmfa Bu!canica 1/1—<>.
Acta Musei Macedomci Scieniiarum Saturalium 1/1—11, Il/l. Seminarot na makedonski jazik i literatura ua Un i verz ite tot: Makedonski jazik IV/8—10
Godišen zbornik. htorisko-filoloéki oddel. K ni ¡ra 6, Literaturen ¿bor IIi—2.
Godtien zbornik. PrirodnO-malemätlcki oddel. Kiiiga ti, Pfjíeijni izdani ja I instituta za makedonski jazifc. K ni ga 1. Semina rot za istorija na Ulliverzitetot:
Godiien zbornik, Istoriiko-fitotoiki oddel. Kniga 6. Semina ruf za jugnsla venska knifevnost na Univerzi fetot, Zemjodclsko-šumarski laku I tet na Univerzi te tot Skopje:
Godišen zbornik na Zemjodelsko-šumarskiot fakultet na Uiti-verzi t (Hot Skopje. Šumarstoo IV,
Godišen zbornik na Zemjodehko-šumarskiot fakultet na Uni-verzitetot S kup je. ŽemjodehtDo IV.
Pet godtni od osnioanjeto na Zemjodehko-šumarskiot fakultet do Skopje.
Spliti
Arheološki muzej. Etnografski muzej. Galerija umjrtiiina:
Prijatelj, K. & Tripkovič, ,1f.: Prilogi o slikama splitske galerije. Grads ka biblioteka, Institut za ocranografijii i ri barst m:
Acta Adriático. V/5, b, 7, 8. 9: Vi!U Bilješkc 6, 7, 8, 9.
IzDješca-Keports. Vol. 15/2; VísB, 2C; VI/2—3, Muzej grada Splitu:
Izdan je Muzeju grada Splita 4. Potrremene izložbe muzeja grada Splita I. Muzej hrvatskih starina u Splitu.
Z a d u r :
Arheološki muzej;
Muzeji i zbirke Z,odra. DrŽHvni arhiv, Etnografski muzej:
.»Mitji i zbirke Zatira.
Z a b r e b ;
Arheološki muzej. Arheološki zavod.
Botanički zavud Primdoslovuog fakulteta Sveučilištn n Zagreba.
Društvo materna tiíaia i fizifara:
Gíawriit matematičko-fizički i astronomski. Serija II. VI 11/3—4, IX/1.
Društvo muzejsko-knnzcrvatorskih railnika Mili:
V i jesti DruAtua muzejsko-konzeroatorskik radnika NRII
niyt-ï.
Državni arhiv. Geofi/lČki zavod:
Radom. iii. serija j, 4.
Motrenja sunčeDih p je ga 1950/Januar—December. Meteorološki izoještaj 1950:3—12,
jlfflfcsit!, B,: Priloži teoriji i praksi psih omet rijskih tablica-Geografski) društvo Hrvatske, Hrvatsko prirodoslovuo društvo. Juguslavrnska akademij a znanosti i umjetnosti:
Riečnik hrvatskoga il j srptkoga jezika, Svezak 5", 5 s, 59. Zbornik za narodni tioot i običaje Južnih Slaoena 37-Jîad Jugoslavenske akademije znanosti t umjetnosti. Kuj, 292, 293, 294, 295. 296, 297. 299.
Oradja za pooijesi književnosti Hmatske. Knjiga 24. Bulletin international de i'Académie Yougoxlaoe des .Sciences et des Beaux Arts. Nouvelle Série. Livre 9, 10, 11. L jet o pis Jugoslaoenske akademije znanosti i umjelnosti za 1951 — 1953. knjiga 5&
Posebno izdanje odjela za prirodne naufre III, Predajanja održana u Jugoslavenskoj akademiji XI, XII, Urbatska bibliografija. Niz A. knjiga 4; Niz B, knjiga 3; Niz C, knjiga 4. 5.
Djela Jugoslauenske akademije znanosti i umjetnosti 47. I zo jest a j o radtt Jugosiaoenske akademije znanosti i umjet-nosii za J 95 3 godinu. M ar ulit:, .1/.; Davidi as. Jagič, J ,- Korespondeocija I, Djela Patroslaoa Jagtea IV. Htibič, L: Nameiniei i namemičke bolesti konja. Kogoj, F.: Spolne liolesti. Katičič, iV.; More i v last obalne države. Muzej grada Zagreba.
Naučna misao. Društvo za unapredjivanje i širen je nauke:
JVaučna misao t. 2. Povijesno društvo Hrvatske:
Histortjskt zbornik V/5—4; Vi l—4. Spetenloška sekcija Planinarskog društva »Željezničar«!
Spelcolûg. Casopb za s i ideologij u t/i; 11/1—2, Staroslavenski institut: III,
šum«rski institut.
Zavod za geoluška iztraživanja:
Geološki vjesnik V—VIT.
EVROPA — EUROPE
A a r s « {Suisse):
Aargauische Naturforsch cd tic Gesellschaft, Aarhus (Dnnemark): Slav is k institut. Si a K h i b I iotek et :
KU ML. Ârbog for Jysk ArkaelogUk Selskab mi, 1952, 1933.
Aberdeen (Grande Bretagne); University Library.
Aniersfoort (Pays-Ras):
RijksiRenst voor bel Oudheîdkundig Bodcmovdcnotk:
Bericht en nan tic AtykKfreiui voor fiei Oudheidifciiruiig Bode-monderzoek l'a iVetierlanti. IV/2,
Amsterdam (Pays-Bas):
Archaeologisch-taistoriseh Instituât der liniveisitcit:
Archaeologisch-historische Bijdragen I, II, VIII, IX, S, XI, XII. Algemeene Gids 1957. Koninklijke Nederlandse Akademie von We te USth appert:
Verhandelingen der Kon. Nederl. Akademie nan fveten&ch&p-pen, Afdeling Natuurkunde, Eerxle Heeks XXM, 5. Verhandelingen der Kon. Sederl, Akademie nan IVetenschap-pen. A fdeling Naht Urkunde, Troeede Reeks XLIX J-: L.'l, Ver ha n delmgen der Kon. Nederl. Akademie pan Weiert schuppen, Afdeling Leiterkunde. Nieuwe Reeks UX/2, 5; LX; LXl/t. [Vi ede r land sehe En tonio togische Vcreenigiiig: Eotomotogische Berichten Deel 15/1—12.
Aquilei« (Italie):
Associa zi one Xazîonale per Aquilea:
Aquileia nostra XXIV, XXV
Athènes (Grèce):
Akadimia Athinon:
Praktika tes Akadimias 22, 23, 24. 23. 26. American School of Classical Studies:
ffMperia. Journal of the American School of Classical SI a dies at Athens. XXII ¡4, XXI11/1-3. École Française d'Athènes:
Bibliothèque des Écoles Françaises d'Athènes et de Rom 150, 169/1, 11, 172,
Études crêtoises I, IL IV. V, VI. VII. VIII, IX. Launen, M,: Études Thasicnnes I. Travaux et Mémoires IV.
Bad Godesberg bei Bonn (Aücmagne); Den tsche Forsc Ii u n gsgem ein sc haf t :
Bericht der Deutschen. Forschungsgemeinschaft iii>er ihre Tätigkeit vom i. April 1955 bis zum 31. März 1954.
14 Lefcpls	_ 009 _
■
Gnomon. A.'ri fische Zeitschrift für die gesamte klassische Altertumswissenschaft 251b, 7, 8; 26,'t—f>.
Aufbau und Aufgaben der Deutschen Forschungsgemeinschaft. Bud Homburg (AHou{ic)i
Sinn t lit Ii es Saa Ihu rgm useum: Saalburg Jahrbuch XIII.
Mitteilungen des Vereins für Geschichte und Länderkunde XXIII.
Barcelona (Espagne):
»Afinidadi. Asioeiacion dt- Qolulcost
Afin idad XXXI/133-134, 133—I3(i, 137—138, 139—140. Museo Anjueologieo.
Basel (Suisse):
t ieog ¡ a ¡ih iscb -ethnolMische ( i esel lsch a [ 1 ;
Korrespondenzblatt der Geographisch-ethnologischen Gesellschaft Basel J1I/1, 0, Historische und antiquarische Gesellschaft:
Basier Zeitschrift für Geschichte und Altertums künde 52. Beilage zur Basier Zeitschrift für Geschichte und Altertumskunde 51.
Institut für Ur- und Frühgeschichte der Sciiweiz.:
Ur-Schroeix XVJIJ/Î-3.
Schweizerische medizinische Wochenschrift S4/33. Monographien zur Ur- und Friigeschichte der Schweiz III, IX. Nu 1 u r forsch onde Çî es el I seh a Ti ;
Verhandlungen der Natur forsch enden Gesellschafl in Basel. Band 64/1—2.
Belforl (France):
Société Bel Vor ta ine d'Émulation.
Hergen (Norvège):
Un i ve rs itetsh i bl i otete t :
Annual Report 1 [1950 51). 2 (iy5l—52), 3 U952—55). Arbok, Naturpitenskapelig Rekke 1952 -1935.
Berlin ( Allem« £ ne):
Deutsche Akademie der Wissenschaften«
Institut für Ur- und Frühgeschichte der Humbuldt-Lniversitat. Institut für Vor- und Frühgeschichte der Deutschen Akademie der Wissenschaften:
Schriften der Sektion für Vor- und Frühgeschichte. Band 1,2,3. Hern (Suisse):
Naturforsehen de Gesellschaft:
Verhandlungen der Schweizerischen Natur for sehenden Gesellschaft 153,
Schweizerische entumologiseke Gesellschaft:
Mitteilungen der schweizerischen entomologischen Gesellschaft XXVI 4. XXVI1/1,
Besançon (France);
Université de Besançon:
Annales Littéraires de l'Université de Besan f on Till. Annales Scientifiques de l'Unwersité de Besançon. Géologie YIIL
-Innafcs Scientifiques de l'Unioersité de Besancon. Zoologie VHIjl—2.
Annales Scientifiques de l'Unioersité de Besançon, Botanique YI1I/1—3.
Birmingham (Grande Bretagne); Birmingham Si Midland Institute;:
Proceed'mg! of tue Birmingham Natural H ist or y and Philosophien! Society XVII I/IV.
Blindera (Norvège) :
Norwcgian Geographica! Society:
.Vorst Geografisk Tidsskrift Xtli;3-8, XiV/5-6. Det Norskc Meteoro tag isk o lnstitutt, Bologna (Italie):
Istituto di Archeologîa delTUniversita:
Emilia Preromana 3.
Studi e rieerche 11. [Il, IV, V.
Catalogo délia Vosirn bibliográfica del 1948 bolognese, a cura délia Biblioteca universitaria- di Bologna.
Bonn (Allemagne):
Geographisches Instituí der Universität.
Institut für Vor- und Frühgeschichte der Universität:
Rheinische Viertel jähr sbiät fer 18/3—4. Nuturhisforisclier Verein der RhHnluude und Westfalens;
Decheniana. Verhandlungen tics NaLnrhistorischcn Vereins der Rhein lande und "Westfalens 107. Verein von Altertums (renden in Rheinlande:
Bonner Jahrbücher des Rheinischen Landesmuseums in Bonn und des Vereins oi/n Altertumsfreuden im Rheinlande 152, Í53.
Bordigheru (Italie);
Istituto Internationale di Sfndi Lignri:
Rioisla di studi Li gurí XIX/104. XX /1— 2.
Atti del 1o Congresso internazinnale di studi Ligurt 1952-
Bratislava (République Tschécoslo vaque}:
K ni/nica Slovenskej uníverzity :
Slooenská kniha IV.
Brno (Républiq ue Tsehécosïo v a ipie) ;
Archeologicky lista v íesk oslo ven ské n ka demie ved: Prutiodce po vúzkumech na Zuráni U Brno, l'runodce po slopanskych ui/zkumech u Doínlch uéííoníc. Pnwodce po vyzkumech na siaroslovanskêm hradisku Stare Zámky u Lísne.
Tihelka. K.: Pniuodce po oyzkumech praoèkych sidlist na ce-zaoach u Bluiiny u Zidlochouic, Poulik, j.: Jizni Morava zemë dâvnych Slovan a. Pouii'fr, J.; StaroslovttDskû Morava. Ces kos love ris ko spolecnost bioïupicka.
Dëkanât Filosoiické Fakulty Masarykovy University v Brut:
Spisy Masarykooy Unmer&iiy p Brnè 48, 49. Sbornik Praci HÏosofické Fakuliy Brnènskë Unipersity 1.1—2; Il/l, 2-4; Ill/i, 2. Fatuité des Kciences de l'Université Masarvk:
Scripta Medien XXIII, XXIV, XXV. XXYI/1, 2. 5, 4-5. Prace Mot a oskutleitké Akademie oèd prirodnich XXIV, Spisy pydàvané Prirodooêdeckou fakultou Masarykooy Uni-Dersity 339-1952/7, 340-1952.8. 341-19Ï2/9, 343-1953/1, 340-1955:4, 547-1955:5, 348-1953/6, 549-1955.7—8.
ProkZ, J, & Oiiansky, C.; Pokusy s koniinualni Wrobou mäsla podle Fritze.
KratochDil, J,: O Potravé a rasâch t choie tmavého. Moruvské in us eu m. Oddéleni pru diluvium. Moravski Narodni Museum:
Casopis Moramkého zemxkého musea XXIV. XXV, XXVI -XXVII. XXVI IT—XXIX. XXX. XXXI. XXXIII/I. XXXIVOL
xxxv/i, ii, xxxvi ; u. xxxvii, xxxvm.
Bruxelles (Belgique):
Association des Conservateurs d'Archives, de Bibliothèques et de Musées de Belgique:
ArchiDes, Bibliothèques et Musées de Belgique XXI V/2, XXV/1. Institut Royal des Sciences naturelles de Belgique:
Bulletin <P Institut royal des Sciences nafurelfes de Belgique XXVII1/52, 55. 59, 62, 65. 69; XXlX/1-49. Discourt prononcés à la manifestation d hommage à Victor Van Straelen 1925—1954.
Volume jubilaire Victor Van Straelen 1925—1954. I, II. Koninklijke Vlaanise Académies
Verhandelingen van de Koninklijke Vlaamse Académie ooor f Veten schappen, Lei ter en en Schone Künsten uän België. Klasse der fVetenschappen 40. 42 . 43.
Verhandelingen t>an. de Koninklijke f'/aamse Academic ooor IVetenschappen, Letteren en Schone Künsten oan België. Klasse der Schone Künsten 8.
Mededelingm »an de KoninkÜjke Vlaamse Académie poor We-tenscliapfren, Vetteren en Schone Künsten oan België, Klasse der ¡Vdentchappen XV,.18. 9. 10, 11 12. 13; XVI'1, 2, 3, 4, 6. Mededelingen nan de Koninklijke l'laamse Aeademie ooor fVetenschappen. Lei(eren en Schone Künsten oan België. Klasse der Schone Kumten 5 V/3 ; XVI11, 2.
Mededelingen i>an de Koninklijke Vlaamse Aeademie noor fVetenschappen. Letteren en Schone, Künsten oan België. Klasse der Letteren XVI/I. 2, 3. Jaarboek. Vijftiende jaar.
Internaiionaal colloquiitm oner Biochemische Problemen der
Lipiden te Brunei op II, 12, 15 juni 1055. Nicolaas Beets-en Rembert Dodoensdiulde op 16 en 1? October 1951.
Verslagen en Voorstelten oan de Koninklijke Vlaamse Académie ooor Wetenschappen, Letieren en Schone Künsten o on België Nr. 4. Laboratoire de Physique Nucléaire ï
Reinharz .1/. A- Vanderh&eghe G.: Application of llie Capillary Tube Metbod to the Determination of Radiocarbon, Tlirschberg D. £ L.: A a al y se de deux événements. Les Musées Royaux d'Art et d'Histoire:
Bulletin des Musées Roi/aux d'Art ef d'Histoire XXIVY4—6. Secrétariat de la Revue sLa Nouvelle Clio«:
La Nouvelle Clio VI/1 -6. Service des Fouilles:
Archaeologia Bélgica 6, S, 10, 11. 13, 14, 13, 16, 17, 18, 19. Société Belge de Géologie, de Paléoutnlogie et d'Hydrologie: Bulletin de la Société Belge de Géologie, de Paléontologie et d'/itfdrologie LXI/i. Société Royale zoologiq«e de Belgique:
Budapest (Hongrie):
Institut géologique hongrois;
Eokönyve XLI/4; Xl.ll 1, 2.
Annales Instituti Geologici Pubtici Hun gar ici X.L1/1, 2, 3. Magyar Tudomúnvos Akudémiu Künyvtára: .-leía orient alia i;i—3; 31/1—5; 111 1—2. Acta antiqua 1/1—4: Il/i—2. Acta chimica 4/1—4; 5/1—2. Acta agronómica 1Y1 —2. Acta eihnographica L'1—4. il/1—4, Il i l—t. Acta mathematica ï/1-4, 11/1—4. III/l—4, IVfl—4. V/l—2. --lefa fîisforica T fi—3, Il/i—3.
Acta medica Iii, U't-4, I1I/1-4, IV,'1, 3—4, V/l 4. VIil—4. Acta microbiologica 1/1—4,
-4cía lingüistica 1/1—4, 11/1—4, lH/l-4, IV/1-4.
-<1cfa phitiulogicu VI/1—3.
Acta veterinaria IV/t—3-
Acta morphologies IV/1—4,
.Iiia te.chnica IX; 1—4.
Acta geologica 1/1—4, IT/1—4.
Acta biológica 1/1—4. O/i—4, III/l—4, IV/1—4. V/l— 2.
Acta archaeologica III/l—4.
Acta physica VflU 2.
Acta historiae artium 1/1—4,
Philosophisches Jahrbuch 1952.
Országos Termész et tud o mán y i M ú zen m Ronyvtára;
Országos Terméízeitudományi Mûzeum Éokônyve I. II, III, IV, i.eben und Briefe ungarischer Naturforscher 1, III, IV. Naturwissenschaftliche Monographien II, III, IV, V.
Cambridge (Grande-Bretagne):
University Library:
Beet, £.; A text-book of Elementary Astronomy. Clark, J.: The Mfistdithic Age in britaiu. Droop, J.: Archcological Excavation. Edington, A.: The Expanding Universe.
Frarer. J: Questions of the Customs, Beliefs, and Languages of Savages.
Gardiner, A.: The Alt it ad c of ihc Ancient Egvpiiaiis to Death & the Dead.
GlanoiUe, S>: The Gcowth and Nature of Egyptology. Hill, J.: Practical Geometry.
Leakey, L.: The Sione Age Cultures of Kenya Colony. Priest ley, J.: Tom Moore's Diarv. Sampson, G.. English for the English.
Bud se, F,. A. J Vail «.* A Catalogue of the Egyptian Collection
in the Fitzwilliam Museum Cambridge.
Report of the Library Syndicate for the Year 1952—55.
Cardiff (Grande-Bretagne}:
National Museum of Wales: Département of Archaeologvi
Annual Report 1952—55.
Charlottenlun.d (Danemark):
Dan m arks Geologiskc Uudersogelsc.
Coi m bra (Portuguf):
Musen zoológico da Universidade de Coi m h ra:
Menïôrias e estudos do Museu zoológico da Unioersidade de Coimbra 219, 220. 22í, 222, 223, 224, 225. Sociedad? ¡Brotcrinnn:
Boleiim da Soctedade Broteriana XXVII. Memorias da Sociedade Broteriana Vol. IX.
C r c ra o n a (Italic):
Biblioteca Governnfiva di Cremona:
Annali della Biblioteca Gooernatioa e Librería Cioica di Cremona Y/1.
Hasai Costa. V: Micro i nd ex delle pubblicazioni straniere en-tTate nella Biblioteca, di Cremona 1931.
Debrecen (Hongrie): Section de l'archéologie,
Den H elder (Pays-Bas)s
Nedcrlandselie Dierkundigc Vcreenigiug;
Archines Néerlandaises de Zoologie X/2, 3, 4. Supplément 1, 2-
Dublin (Irlande):
lioyal Duliiin Society;
The Scientific Proceedings of the Royal Du b lia Society 26! 15—25.
Royal Irish Academy:
~ Proceedings of the Royal Irish Academy. Section A. Vol. 56,'1—5.
Proceedings of the Royal Irish Academy. Section B, Vol. 56/1—5.
Proceedings of the Royal Irish Academy. Section C. Vol. 56/1-6.
Proceedings of the Royal Irish Academy. Minutes of Proceedings. Session 1932—1955, The Royal Society of Antiquaries of Ireland:
The Journal of (he Royal Society of Antiquaries of Ireland. LXXXIV.l.
Durham {Grande-Bre tagne):
Durham University Library:
The Durham University Journal XLVI/2. Coulson. C.: Christianity in an Age of Science. Taylor. T. I/.; The Disciplin of Virlue.
Edinburgh (Grande-Bretague):
Royal Society of Edinburgh:
Proceedings of the Royal Society of Edinburgh. Section A. (till. Proceedings of the Royal Suciei y of Edinburgh. Seit ion Ii. 65/2. Year Book of the Roi/al Society of Edinburgh t9i-t. ¡Session Í952—Í951.
t i s c n s t u lit (Autriche):
Bargenländisches Landesniuseum;
Burgenländische IIeimatblälter XV 5—4, XVI/1—2. Sauerzopf. F.: Lisle tier bisher im Burgenland aufgefundenen freilebenden Säugetiere.
Sauerzapf, F.: Fossile Sä upe t i erres te aus dem Südburgenland. Berg, F.; Kin Steinkistengrab der älteren Urnen fei derkultur au? Siegender f.
Erlangen (Allemagne):
Slawisches Seminar der Universität:
fíach. A-: Deutsche Mundartforschung,
Kronatter, ff.; Handbuch der Semasiologie,
Vetter, E.: Handbuch der italischen Dialekte I.
Sc/iercr, A.: Cesfirnnanien l>ei den indogermanischen Völkern.
Ferrara (Itoiie):
Isti luto Ferra re se di Paleontología II mail a:
Pubblicazioni dell'Istituto Ferrares? di paleontología um an a 1950. 1951 1955.
Pubblicazioni deli 1st Hut o di geología e mineralogía dell a Universila di Ferrara. I. Ii. III.
Piren ze (Itaüe):
Aceademia de II a Cm sc«:
Studi di filología italiana. Volume XII.
Accademia Toseana di Sr ienze e Lettere;
Aiti e Memorie dell'Accademia Toseana di Seien ze e Lettere. XVIII- Nuova Serie IV. Ri vis ta di Seienze Prcistoriehc:
Rioista di Scienze Preistoriche VI/1—2.
Frankfurt a. M. (Allemagne);
Deutsches Archäologisches Institut. lîôniisi'Ft-Germanist he Kommission:
Germania 31/3—4, 32,'1—4. 34. Bericht 1951—1953.
Mitteilungsblatt der Römisch-Germanischen Kommission des Deutschen Arciiäologischen Instituts 5, 6. Sen ckenbergisch e Na t u rf o rechende (î es e 11 st: h a Fl ; Senckenbergiaita Bioîogica 34.Î4—6, 35,-1—4. Senckenbergiana Lethaea 35/1—2. Senckenberg-ßuch 32.
Frauen îeld (Su isse) :
Schweizerische Gesellschaft für Urgeschichte:
Bay, R.: Die Magdaléniens tatkra am tlo Iii' ei berg bei Arlesheim. Jayet, A. & Sauter. U ; Observations géologiques et archéologiques récentes sur les terres rouges.
F r e i b u r g i. Rrg, ( Allemagne}:
Ru d isch c Geologische La il de sa n stall. Historiseltes Seminar der Universität:
Beiträge zur Freiburger Wissenschafts- und Universitatsge-scfrichie 2, Institut für Ur- und F ruh gesell ich te. Un i versitäts-Ribl iolhek :
ßerieh/e der Naturforschenden Gesellschaft zu Freiburg i-Br, 43 . 44.
lîcnève (Suisse):
Archives Suisses d'Antropologie Générale:
Ar chines Suinse* d'Aritropotogie Générale. 14, IS, 16, 17. 18, 19. Sanier. M.; Préhistoire du Vainis des Origines aux Temps Mérovingiens. Bibliothèque, Nations Unies. Musée d'Art et d'Histoire: Genava 1/1—4, 11/1—4. Société de Phvsîqnr et d'Histoire Naturelle:
Archives des Sciences 6/5 -b, 7/1—4. Société Fut ontologique de Genève. Société genevoise de linguistique: Cahiers Ferdinand de Saussure 12.
Gcuova (Italie):
Accademia Ligure di Seien« e Lettere;
Atti délia Accademia Ligure di Science e Lettere 1X/1. 2.
Museo Civico di Storia Naturale «.Giaeomo Dorla*;
-iiifial! fiel Uiiifro Cioico di Storia Naturale Giacomo Poriat. Vo l.LXVI. Doriana 1/41—30.
Memoria del Museo Cioico di Storia Naturale >Giacomo Doriae 1.	'
Gent (Belgiqae):
IConiiikliike Ylaamse Academie voor Tnal- en Lette rk an de:
Jaarboek 1954-
Ferüagpn en Mededelingen 1954/1, 3. Semmarie voor Arclmeülogie:
Dissertationen Archaeologicae Gandense» 11,
Giessen (Allemagne):
Univetsi tätsb ifal int Ii ek:
Rerichi der Oberhessischen Gesellschaft für Natur- and fleii-kunde zu Glessen 25, 24, 25, 27.
Nachrichten der dessen er Hochschulgesellschaft lif, 19, 20. 21, 22.
Hessische Blätter für Volkskunde XLI. XLII, XLIII, XLIV. Mitteihmgen des Oberhessischen Geschichtsoereins. Neue Folge 39.
Göteborg (Suede):
Göteborgs Stalltsbibliotefc:
Acta l nwersilutis Gotoburgensis. Göteborgs Högskolas Ars-skrift LIX—1953/2—5, LX—1954 1—7. Göteborgs Ilögskolas Arsredogörelse 1951—1952, Göteborgs Kungl.Veten.skup*- och Viiterhets-Samhälles HundUngar. Sjütte Fol ¡den. Ser, A. Band 4.7,
Göteborgs Kungl. Vetenskaps- och Vitterhets-Samhalles lland-lingar, Sjätte Följden. Ser. B. Band 6/9.
Bihang tili Göteborgs Kun&LVetenskapi* och Vitferhets-Sam-h&Ues Handlingar 72/1953.
Göttin	(Alleaiagae):
Akademie der Wissenschaften:
Göttingische Gelehrte Anzeigen 20S,'l—2.
Nachrichten der Akademie der Wissenschaften in Göttingen. Philologisch-Historische Klasse 1955/3, 4; 1954/1. Nachrichten der Akademie der Wissenschaften in Güttingen, Mathematisch-Physikalische Klasse. IIa. Mathematlsch-Physi-halisch-Chemische Abteilung 1955/5. (i. 7, S. 9, ¡0; 1954/t, 2, 5. Nachrichten der Akademie der Wissenschaften in Göttingen. Mathematisch-Physikalische Klasse. ¡1 b. Biologisch-Physiola-gisch-Chem ische Abteilung 195+,'!, 2. 5.
Abhandlungen, der Akademie der Wissenschaften in Güttingen. Philologisch-Historische Klasse. Dritte Folge. 34, Geographisches Institut der Universität;
Göttinger geographische Abhandlungen t5. Forschungen zur deutschen Landeskunde. Band 56.
Slavisthes Seminar der Universität:
Trautmann. R.: Die slavisclien Volker und Sprachen. L&kottch, K-: Etymologisches Wörterbuch der europäischen Wörter orientalischen Ursprungs,
Graz (Antriebe):	*
Historischer Verein für Steiermark;
Mitteilungen des steiermärkischen Landesarchiot 1933, 1954. Zeitschrift des Historischen Vereins für Steiermark XLV. Üläffer für Heimatkunde 2713, 4; 28.'L—i, 3-Wichner, J. 4 Krause. A.: Aus Alberl von Muchars Briefen an seinen Freud Benno Kreil. Institut iür allgemeine und vergleich ende Sprach Wissenschaft Latailesmusemn »Joanneum«:
Mitteilungen de» Museums für Bergbau, Geologie und Technik 7. 8, 9.
Schilt! von Steler. Beiträge znr steierischen Vor- und Frühgeschichte und Münzkunde, Heft 2, 4. Mitteilungsblatt 1954/1. Naturwissenschaftlicher Verein fiir Steiermark. Seminar für alte Geschichte iler Universität:
Vorbeck, E.: MilitarinSchriften ans Carnimlum. Seminar für slawische Philologie der Universität:
Math ].: Grundprobleme der slawischen Literatur- und Gcistes-geschiehte.
Matl, ],: Der deutsche Anteil am Kulturbau Ost- und Sildost-europus.
Steie r m a rk isch e Landesbibl iottaek:
Jahrbuch der .Vöturmissenschaftlich.eil Abteilung am Joan-neum. U ni vers i Iii tsl fi bl i othek:
Archiv für Orientforschung XV/1—6, XVI/I. IL Adamuvieh, L.: Handbuch des österreichischen \erwaltungs-rechts II-
Pfrogner, Ii.; Die Zwiilf Ordnung der Töne. liattingberg. .1/-. Wolf Hugo.
Wolfram, R.; Die Volkstänze in Österreich und verwandte Tänze in Europa.
Buchoiuiecki, W.: Die gotischen Kirchen Österreichs. Zingerte, H.; Die Harmonik Monievcrdis und seiner Zeit. Tremel, F.: Der FrUhkapitalismus in lanertistertvich. Denkmäler der Tonkunst in Österreich XXXVI/2. Band 70. Oesterreichisches Biographisches Lexikon I.
G r e n o b 1 e (France):
Socäetc Scientifique du Dauphine:
Rulletin de la Society Seientifique du Dauphine 62/1, 2; 66/1, 2. 3, 4, % 6; 68/2, 3, 4. 5, 6-
Groningen (Pnye-Bu):
Biologisch-Archaeologfccb Institunt:
Palaeohistoria II. 1954.
H a 11 e / S a a 1 e (Allemagne):
Lande* mosca in für Vorgeschichte:
Jahresschrift für Mitteldeutsche Vorgeschichte. Baad 33. 34, 33, 36, 37-
tahresschrift für Vorgeschichte der sächsisch-thüringischen Länder, Rand Xi.'l, Xlbi. XML XIV, XV, XVII. XVIII. XIX.
Halls tat i (Aniridie):
Museum in Hallstatt:
Morton, F.: Hallstatt.
Hallstatt (Alteinögnc):
Geologisches Staatsinstitut:
Mitteilungen aus dem Geologischen Stuatsinstitut in Hamburg
17, 23.
Museum Ifir tuunburgische Geschichte. Museum für Völkerkunde und Vorgeschichte. Htaais- lind Universitätsbibliothek:
Mitteilungen aus dem Hamburgischen Zoologischen Museum und Institut. Band 43. 49, 30. 51, 52.
Abhandhingen aus dem Gebiet der Auslandskunde 1, 1", 21, 23, 38, 44, 47, 52.
Hatnburger Vninersitätsreden 17.
Jürgens, OSpanische Städte.
Bottich er. E,; Die Gleichheit vor dem Richter.
Hannover (Allemagne):
Naturhisfomehe G es ellsc tinft:
Jahresbericht. 99. bis 101,, 102.
Heidelberg (Allemagne):
Universitäts-Bibliothek:
Sitzungsberichte der Heideiberger Akademie der Wissenschaften. Philosophisch-historische Klasse. Jahrgang 195^ -34/1. 2, 3, Sitzungsberichte der Heidelberger Akademie der Wissenschaften, Mathe/natisch-nuturmisserischafiliche Klasse. Jahrgang 1953—54Í2.
Helsinki {Rnlandc):
Socictas pro Fauna et Flora Fennica:
Acta Zoologica Fennica 71, 72—75, 76. Societas Zoologie»-Botanica Fennica tYminmo«■ Sh amen Eläimet 8,
Archipum Societatis Zoologicae-Botanicae Fennicae »Vanamot S/2. 9Í1.
.4¡malen Botanici Societatis Zoologicae-Botanicae Fennicae yVanamot 26/2, 5; 27/3; 28/2.
Annale» Z oologici Societatis Zoologicae-Botanicae Fennicae >Vanämot 16/2, 3, 4, 5, 6, 7, 6. Snomalainen i'icdeakatemia:
Suomaiaisen Tiedeakatemtan Toimituksia. Sarja A. I. Mäthe-mat ica -Ph y sie a 145— 162.
t
('orrigst ur; png. ÉIS. Hallsfnit (Allemagne) în: Hum burg (Allemagne)
Suomalahen Tiedeakatemian Toimituksia. Sarja A. II. Chernica 46—50. 51—59.
Suomalaisen Tiedeakatemian Toimituksia. Sarja A. 111. Geo-logica-Geographica "50—
Suoma Ja ism Tiedeakatemian Toimituksia. Sarja A. IV. Biologica 21.
Suomalaisen Tiedeakatemian Toimituksia. Sarja B. T. 63;i, 3; f>4; 65/1; 66:1; 67/1, 2, 3; 69; 70; 82/2: 83/2; 84; 85; 87/1, 2; 88/1; 90/2.
Siioonen. L.: Sumc Essential Features of Short-Term Population Fluctuation.
.iifzuri^beriirliie ihr Fmnr.se/ien Akademie der Wissenschaften 195%
FF Communication* 1—4, 13—16. 146, 147, 148. 149, 150. Suomen Eiyöntcistictccilincn Seura:
Suomen Hyönteistieteellinen Aikakauskirja 19/3, 4. Sunns en Muinaismuistoyhdisty S: Suomen Museo LX—1933.
Suomen Mu in a ismuistoylulis tyks en Aikakauskirja 53, 54. Suomen Riistanhnilo-siiittiöo:
Riistaieteeilisia Julkaisuja 6, 7. Suouien TiedeSenra:
Comment ationes Biologicae, Tom US XI/I—fl, XIH/t—18.
Jnnshruek (Autrlche):
Österreich ise lie hum mi is tische Gesellschaft;
Anzeiger für die Altertumswissenschaft VI/1—4; V1I/1, 2.
Karlsruhe (Allemagne):
Naturwissenschaftlich er Verein;
Beiträge y.ur naturkundlichen Forschung in Südrvestdeuisch-land XI1/2, XIII/1,
Kiel (Allemngne):
Seminar für l~r- und Frühgeschichte der Universität.
Klagenfurt (Autriclie|:
Geschichtsverein für Kärnten;
Carinthia I. 143.'3—4. 144 '1—3. Carinthia II. 63/1, 2.
Der Kartnthin. Beiblatt der Fach ff nippe für Mineralogie und Geologie des Naturwissenschaftlichen Vereins für Kärnten zur Carinthia II. Register der Folgen 24—26, 27—28. .4re?iio für vaterländische Geschichte und Topographie. Band 38, 39, 40, 41/42.
K 0 b e n Ii a v n (Dänemark):
Bofaiiisk Centralbibliotok:
Botanisk Tidskrift 50/2, 3. Dansk Natu rhis to risk Foren in g.
Det Kongelige Danske Videnskabernes Selskab;
A rkaeologisk-Kunstkittoriske M eddelet ¡ter III/l, 2. 3; I Vi. Biologije Meddeleher XVIII/1, 2, 3. 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, lir 12. 13. 14. 15, 16. 17, 18. 19: X1X/1, 2, 3. 4, 5, 6, 7. 8, 5. 10. 11, 12; XX/1, 2, 4. 5, 6, 7. 8, 9. 10, 11. 12, 15, 14; XXI.1, 2, 5, 3, 6. 7, 8, 9; XXII I, 2, "5, 4.
Matematisk-fysiske Meddelelser XXI/l. 2. 3, 4, 5. 6, 7. 8, 9, 10. 11; XXII/1. 2. 5. 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12. 13. 14, 15. 16. IT. 18. 19; XXII1/1, 1, 3, 4. 3, 6. 7, 8. 9, 10, 11, 12, 15, 14; XXIV il, 2, 3, 5, 7, 8. 9, 10, 11. 12, 13, 14. 15, 16, 17, 18. 20; XXV/l, 2. 3. 4. 5. 6. 7, 8. 9, 10, 11, 12, 15, 14, 15. 16, 17, ¡8, 19, 20; XX VI/1. 2, 5, 4. 5, 6, 7, 8, 9. tO. 11. 12, 15. 14, 15, 16; XXVI1/1,
2,	3, 4. 5. 6. 7, 8, 9, 10. 11, 12, 13, 14, 15. 16; XXVIII/2. 3. 4, 5, 6, 7, 6, 9, 10, 11.
Historisk-filologlske Meddeleher XXX/1. 2. 3. 4 5; XXXI/1, 2,
3.	4. 5. 6; XXXII/1, 2, 3, 4, 5, 6. 7, 8; XXXIII/1, 2, 3, 4. 5. 6; XX XI V,'2,
Blologltke Skrifter I/i, 2, 3. 4; II/1, 2, 5. 4, 5, 6, 7; lll/t, 2, 3. 4; IV.'!, 2. 3, 4, 5, 6, 7; V/l, 2, 3- 4, 3: VI/1. 2. 3. 4. 5. 6, 7, 8. 9; X III, 2, 3, 4.
His i oris k-filotegiske Skr i fier I/i, 2, 3, 4 ; 11 /1 ; ï 11 /1. Arkaaaiogisk-kuntihittoriske Skrifter I/l, 2; II 1. Ooersigt ooer Sehkabets Virksomhed 1943—1946, 1946—194", 1947—194H, 1948—1949, 1949—1950, 1950—1951, f 951—1952, 1955—1954,
Det K on gel ige Nordiskc Oldskriftsclskah:
A ar boger for nordisk Oidkyndtghed o g Historie 1951, 1952. Entnmologisk Foren ing:
EnfomologUke Meddeleher XXVI/6. 7, 8. Natioiialmiiseet.
Köln (Allemagne):
Geographisch« Institut der Universität Köln.
Krakow (Pologne):
Institut Ochrony Przyrody:
Chrtir'imy przyrodq ojezysta X/l—3. Polskn nkademin nauk:
Archimum filologiczne III. Slomnik staropolski 1/2, 3, 4. Polskie Toviarzystwo tïeulogicinc:
Rocznik Polskiego tomarzystma geotogieznego XXII/2, 5. 4. Studium Slow üui skie Uniwersytetu Jagiellonskiegu: PamiffnfJt SlomiaAski III. Želeihki, T.: Mçdrca okiem. Towaxzystwo mitošnikuvv h is turi i i žab viko v. Krakoma. Towarzvstwo milosnikow jezvfca paiskiegu; Jezik polski. Rocznik XXXIII'4. 5; XXXIV/4.
Krefeld (Allemagne);
Verein Linker Niederrhein e.V. — V.L.N.:
Der Niederrhein 21/1—4. Der junge Niederrhein 2/1, 2.
Lausanne (Suisse):
Sociele Vaudoise des Sciences natureücs;
Bullelin de la Societe Vaudoise des Sciences naturelles 65/28+, 285.
Leiden (Pays-Bas):
ttibliotheek van het Kaincrlingh Onnes Laboratorium:
Communication from the Kamerlingh Onnes Laboratory 290. 291.
Communications from the Kamerlingh Onnes Laboratory of the I nioesity of Leiden. Supplement No. 103, 106, 107. 108. Koninktijkc Nederlandsche Botanische Vereeniging:
Acta Botanica Seerlandica Vol. III/I, 2, 5. Rijksniuscuin van ¿Naluurlijkc historie:
Zoologische Verhandetin gen So. 20. 21. 22. 23, 21. Zoologische. Mededelingen XXXII/16 24; XIXIII/l 3. Rijksmuseum v«n Oudheden:
Oudheidkundige Mededelingen uit het Rijksmuseum oan Oud-heden tv Leiden, Nienwe Reeks XXXV. Massart, A.: Tlie Leiden Magical Papyrus,
Leipzig (AI lern agiie):
Deutsches Institut für Länderkunde:
Wissenschaftliche Veröffentlichungen des Deutschen. Instituts für Länderkunde, Neue Fol £3 1t, 12 und Karienbei lagen. Sächsische Akademie der Wissenschaften:
Abhandlungen der Sächsischen Akademie der IVissejischaften tu Leipzig. Philologisch-historische Klasse, Bund 46 2. Abhandlungen der Sächsischen Akademie der Wissenschaften zu Leipzig. Mathematisch-naturwissenschaftliche Klasse. Band 44.4.
Beriehte über die Verhandlungen der Sächsischen Akademie der Wissenschaften. Philologisch-historische Klasse 101/2. 3. Berichte über die Verhandlungen der Sächsischen Akademie der Wissenschaften. Muthematisch-riaturroisxenschaftliche Klasse 100/8, 101/1—t.
L i b e r ec (Hepublique Tschecoslavaiptc):
Sevcroccske Muse um:
Zprüoff pamätkooe peSe XU 1/6, 7, 8, 9—10.
Linz {Autriche):
Clirislliche Kunstblätter!
Christliche Kunstblätter 39/1—12; 60.rI -11; 61/1—4. 11 -12: 621—12; 63/1—12; 64'4 -12; 63,1 — 12; 66/1-9; 67/1—12; 68 7 9. 11- 12; 697—10; 70'1—12; 73/1—12: 73.1—3, 7—9; 76/2—4; 77'1-4; 78 1—4: 79/1—4; 80/1—4; 81/1—2. 4; 82/1. 4; 83/2—4: 85/1—4: 86.'!—2; 87/1-4: 88/1—4; 89/1—4; 90/1-2; 91/2, 3; 92/1, 3. O heriis terreich ist Ii es 1 -and e sm usen m:
Jenny, W, & Vetlers. H.i Forschungen in Lauriaeum I.

Lisboa (Portugal):
Musen e Laboratorio Mineralógico e Geológico:
Boletim do iWuseu e Laboratorio Mineralógico e Geológico 20—21. 6. a Série 1952—1933. Serviços Geológicos de Portugal:
Comunicofoes dos Seroifos geológicos de Portugal XSX11Í. XXXIV.
A ere if es Geológicos de F or tuga!. Catálogo 1865—1948, Teixeira, C.: Nymphéacéés Fossiles du PortugaL Zbyszemski, G.: Les Vertèbres du Burdígalien Supérieur de Lisbonne.
Sociedad« Portuguesa de Ciencias Xa tura is:
Bole ti m da Sociedade Portuguesa de Ciencias Nat ura.it IV/2. iVaíuralio II; 3—4.
fliií/elíri de la Société Portugaise des Sciences Naturelles XTÏI/2, 4. 5.
Bulletin de ítt Société Portugaise des Sciences Naturelles, Supplement Tom XIII/I, II, III.
Liverpool (Grande-Bretagne):
The Prehistoric Society:
Proceedings of the Prehistoric Society for .f 953, New Scries Vol. XIX T.
LAdz (Pologne):
Lódzkie Towarzystwo Na u ko we.
London {Grande-Bretagne):
British Institute oí Archaeology at Ankara:
.luaíolían Studies IV. The Department oí Scientific and Industrial lîeseareh:
Chemistry Research 193S—1946. 1947, 1948, 1949. 1930, 1951. 1952. Î933.
Chemistry Research. Special Report No. 3. 6. National Physical Laboratory. Report for the Years 1940—1943, 1946. ! 947. 1950, 1952. 1955. Safety Measures in Chemical Laboratories, Handbook of Chemical Methods for the Determination of Uranium in Minerals and Ores. Geologist's Association, institute of Archaeology:
Tenth Annual Report 1954. Joinl Library of the Hellenic and Roman Societies. The Li linean Society of London:
Proceedings of the Linnean Society of London Vol. 162.'2; 163/1, 2, 3: 164/1, 2, The Royal Anthropological Institute:
Man. A monthly record of antropologica.1 science. Vol. I 1II/9, 10. 11, 12; LÏV/1, 2, 3, 4. 3. The Royal Institution of Great Brilain;
Proceedings of the Royal Institution of Great Britain XXXV/ ill—160.
The Royal Society:
Proceedings of the Royal Society. Series A. YoL 221/1144—U47, 222/1148—1151, 223,'1152—Ü55, 224.1156— 1160, 223/1161—1163.
The Science Library. Science Museum:
Weekly List of Accessions to the Library. No«. 1197, 119S, 1Í99. 1200.
School of Slavonic ami East European Studies:
The Slavonic and East European Review. Vol, XXX11/78, 79. Victoria & Albert Museum:
Fifty Masterpieces of Pottery, Porcelain, Glass Vessels, Stained Glass, Painted Enamels.
Masterpieces in the Victoria i Albert Museum. Baroque Sculpture.
Reynolds, G.: Nicholas Hi! lard and Isaac Oliver. I'ope-Uennessy, J.: Italian Gothic Sculpture in the Victoria & Albert Museum.
F.arly Christian and By2antine Art. English Prehistoric Pottery. English Medieval Silver,
Lou vain (Helgique):
Centre International de Dialeclolofíie Genérate prcs l.niversitc Catholique de Lou vain:
Orbis. Bulletin International de Documental ion Linguistique Tome III—1954/1.
Lublin (Pologue);
Acta microbiologics poloniea:
Ada microbiologics poionica 111/1—4. Uuiwersytet Marii Curie-Sklodowskiej:
Annales Vnioersitatis M aria?. Curie-Skludorvska. Sectio j4. Malhematica. Vol. VI. 1952.
Annale* Umoersitatis Mariae Curie-Sklodomska. Sectio A A. Physics et Chemien. Vol. Vf. 1931; VIL 1952. Annales UniversUatis Marine Curie-Sktodoroska, Sectio H. Geographia, Geología. Mineralogía et Petrographia. Vol. VI, 1951; VIII. 1953.
¿fonales Unioergitatis Mariae Curie-Sklodomska. Sectio D, Medicina. Vol. V11 /11 —21; VI 11 /1.
Annates UniversUatis Mariae Curie-Sklodomska. Sectio DD. Medicina veterinaria. Vol. VIL 1952,
Aúnales UniversUatis Mariae Curie-Sklodorvska. Sectio E. Agricultura. Vol.VlI/iO—16; VIH/i— 9.
Annales Universitatis Mariae Curie-Sktodomska. Sectio G. lut. Vol. I.
Lund (Suede):
Univeraif etebíbl ioteket:
Acta Universitatis Lund en sis Band 49, 50.
Proceedings of the Royal Physiographic Society at Lund,
Band 23.
Lyon (France);
Société Géographique de Lyon, Incitai des Études Rhodaniennes:
Jinoue de Géographie de Lyon. Vol. XXIX,11—4; XXX/i. Socîétf Linnéenne de Lyon:
Bulletin Mensuel de la Société Linnéenne de Lyon —tO.
Madrid (Espagne);
Comisaria General de Excavaciones Arqueológicas. Real Academia Fspaitola:
Holetin de la Real Academia Española. Año XL1I. Tomo XXXIII —Í953.
Boletín de la Real Academia Españole. Año XLIII. Tomo XXX i V—1954. Seminario de historia primitiva.
Mainz (Allemagne);
Akademie der Wissen seh al te a und der Literatur: Jahrbuch 1953.
-4ÍJÍiand¡ungejí der Klasse der Literatur. Jg, 1955/1—4. Abharullungen der Mathematisch-naturwissenschaftlichen Klasse. Jg. 195316. 7. 8.
Abhandlungen der Geistes- und Sozialmissenschaftlichen Klasse. Jg. 1953®, 9. Í0. Ii; 1954'4. R < i il i isch - G e r m a n isch es 7. ¡ » n t rat m use u m :
Jahrbuch des Römisch-Germanischen Zentralmnseums Mainz
I.	Jg. 1954.
Festschrift des Römisch - Ger in a nisch en Zentralmuseums in Mainz zur Feier seines hundertjährigen Bestehens. Band I,
II,	III.
Menzel. H.: Antike Lampen im Römisch-Germanischen Zentratio useum zu Mainz.
Manchester (Grande-Bretagne); Manchester Geographica! Society:
The Journal of the Manchester Geographical Society. Vol. 56.
M a r bü rg ' La Ii n (AHcmagne): Uuiversitats-Bibîintliek:
Sitzungsberichte der Gesellschaft zur Beförderung der gesamten Saturmmenschaften zu Marburg. Band 65/1—6: 66/1—5, 6". 68, 69, 70. 71, 72, 75. 74; 75/1—2; 76/1, 2, 3. Vorgeschichtliches Seminar der Universität. Westdoittsihe Bibliothek ; Jahresbericht 1955. >4.
Marseille (France);
Bibilothèque de l'Université d'Aîx-Marseiïle:
Annales de la Faculté des Sciences de Marseille XXI.'t, 2, 3: XXII/1, 2.
LÏ Lctopis	_ 225 _
M 11 a a o (Itajie};
L ni v er sila «legli Studi:
ACMEt Vol. VI/5, TO/i, 2.
M u d e n a flialie);
»Emili» Preromana«. Rlvista del Ceatro Emilinno Studi P reis turi ei:
Emilie Preromanti 3,
Moskva (Russie):
Cosudarstveunaja biblioteka SSSH imeni V.I,Lenina:
I/nest i ja Akademii rttiuk SSSR. Otdelenie literatury i jazyka XIII/I—3.
Sooetskaja etnografija 1954/1, 2, 3. Cestnik dreonej istorii 1954/1. 2. 3. Vestnik Akademii nauk SSSR 1954/1 -10. V o prosy istorii 19 >4/1 —11. Voprosy jaxykoznanija 1954'1—4.
M il n e h e n (Allemegne);
Bayerische Akademie der Wissenschafteil:
Sitzungsberichte der mathematisch-naturwissenschaftlichen Klasse der Bayerischen Akademie det Wissenschaften, jg. 1953. Ba y eriscli e Bio log iscbe Versuchsanstalt.
Institut für Erforschung der Geschichte und Kultur der UdSSR V.:
Vestnik Instituta po izučerdju istorii i kul'tury SSSR 6. 7. 8, 9, 10. 11, 12.
Issledooanija i material y. Ser. t-ja 11, 12, 14. I h. hsledooanija i materialy. Ser. 2-ja 7. 8. 9, 10, 11. 13, 14. 16, 17, 18, 19, 20.
Bjulleten' Instituta po ¡/.učeniju istorii i kul'tury SSSR 1954, BjuUeten" Nos, 1, 2. 3, 4—5,
Vfilenskij, J.: Akademik E. A. Kosm inskij i voprosy interpretacij istorii Srcdnih veko\ v sovetskoj Škote. Academic Freedom Vnder tlie Somei Regime. Bulletin tif the Institute for the Studi/ of the History and Culture of the US Sli. Vol. 1/6. 7. Slawisches Seiniuar der Universität:
Veröffentlichungen des Osteuropa-Institutes München, band Nr. IV. Südost-Institut:
Südost-Forschungen. Bund XII. J955.
Wissenschaftlicher Dienst Südosteuropa. Jp. 11/10-12, Jg. III/1 bis 10.
Universitäts-Institut für Vor- und Kriihftesehiclite:
Bayerische Vorgeschichtsblätter, lieft 20. Materialhefie zur Bayerischen Vorgeschichte. Heil 5. 4. Coblenz, Ii'.: Arbeits- und Vorschungsberkhle /tir S a eh si sehen Bodendcnkmalpflese. Band III. Zoologische Sammlung des Bayerischen Staates.
Münster i. Westfalen (AHemagae);
Landesmnsemm für Vor- und Frühgeschichte:
BodensItertümer I, II, Iii, IV, V, VI, VII. Westfälisches Landesmnseuin liir Naturkunde'.
Abhandlungen aus dem Landesmuseum für Naturkunde zu Münster in Westfalen. Jg. 10;I.
Natur und Heimat. Blätter für den Naturschutz und alle Gebiete der Naturkunde. Jg. 13/2, 3.
Napoli (Italic):
Seminario di Slftvistica:
Annali II. II!. IV, V. VI, VII.
Armati. Notiva serie. VoL 1, II, Hl. IV. Jnokvo. J,; Scibil.
Damian), E-: Corso di lingun Búlgara, Qnatskif. E.: Grammatica t.craina, Ar Iii. P.: Ii cum mino dei Fiitni verso 1'indi penden ¿¡i. Barbietlini, A.: Element! per uno studio lingüístico c político del Cuneara. SocietÄ Nationale di Scienze, Letten- cd Arti:
Rendiconti deil' Accadem.ia di Archeologia. Leí tere e Belle Arti. Nuova serie. Vol. XXVII.
Neuch á tel (Suissc):
Socíété Nenchftteloise des Sciences Naturelles:
Vénwires de la Société Neucháfeloise des Sciences Naturelle*. VI1I/II.
N i c e (Frunce):
Association des Naturalistas de !\"ice et (fes Alpes Maritimes. Nürnberg (Allemagne);
Germanisches National Museum:
Rundertjahrfeier des Germanischen Nationalmuseums am 9. im d 10. August 1952.
Deutsche Kunst und EuJiur* im Germanischen NationalMuseum.
Anzeiger des Germanischen Nattonal-Museums 1940 bis 1955. VORIS. Zwei Reden.
O pava (Républlqne Tschécoslovnqnc):
Slezské Museum:
Casopis Slezského Husea z> Op&oé, -Series A — Historia naturalis. 111,1,
C'ampif Siezského Mu sea d Ouüdí. .Series H — Bitioría, It/1—2. III/l.
Oslo (Norvepe);
The Faculté' of Matfcenmtics snd Sciences:
Vordisk VatemathkTidskrift 1/2—3, 4; II! 1 —2. 3. Archiv for Mathematik og Naturoidenskab. B, LII/1—2. Lniversiteteb Olilsaksamling.
Ox I or d (Grande Bretagne);
Ash m nI can Museum:
Report of the Visitors. 1951. 1952,
Proceeding* of the Prehistoric Society. Nem Series. Yol. XlX/t. Bodleian Library:
Carré, If.: Phases of Thought in England. Shetelig, II. & I'all:, H.; Standi na v tan Archaeology. Leakey, M. & Leake u. $.: Excavations nT the \Tjnro River Cave. 1'lucknett. T.: Legislation of Eduard I, Brown, V.: Thorgils Saga ok llaflidha. Mitton, C.: The Epistle to the Ephesians. Sommerhoff, G,: Analytical Biology. Taylor Institution:
Oxford Slavonic Papers. Toi. IV, V,
î'adovfl (Italie):
Istituto di antropología, Isti tu to di filología slava:
l'cttazzoni. R.: Miti e leggende III.
Hertoni, fí.: Profilo lingüístico d'Italia,
Marchetti, fí.: Lineamenti di grammatka Friulana,
Ifubsíhmid, ].: Alpcnworter wotaniachen und vorromanischen
Lirsprnngs,
Plxzinini. F.: I Ladins día Val Badia.
Battisti, C.: Studi di sioria lingüistica e nazionale del Tren ti no.
Minach-Qruber: Lo Kusneda de Ghrrdëida,
Haccetti-Poli, R.; Saggío di una bibliografía dei gcrphi Ita-
liani.
Botfigüoni, G-: Dízionario d el le paríale corse. Románica Helvetica. Toi II, XL.
Cocchiara, G.: Storia degli Studi dcllc Tradizioni popolari in Italia.
Pazzmi. A.: La medicina popoiare in Italia. J'EDDA. Curmi norreni,
Baldi, S.: Shidi sulla pocsia popolare dTnghilierra e di S coz la. Studi e testi 159.
Cocchiara. G.: Il llnguaggio della ¡mes i a populare. Cíiroiiia, A-: Nel reiitocinquaiilesimo a uni versarlo delta morte di Alberto Fort is.
Biblioteca d elle tradizbni nopolnri Calabresi II. Ill, IV, V. VI. VIL
Biblioteca deW>Archtoum Romanicum«. Serie TI, Ling ti ist ico. Vol, 8. Istituto di geología délia Unhersità.
Paris (Franef):
Académie des Inscriptions et Belles-Lett res:
Comptes rendus des séances de l'année t952, 195?. Académie des Sciences:
Com p tes rendus hebdomadaires des séances de l'Académie des Sciences. 23:725, 24, 25; 258.rl— 2û: 239/1—23. Bulletin bibliographique des publications périodiques reçues pendant l'année 1955.
Bibliothèque Centrale du Muséum National d'Histoire Naturelle:
Bulletin du Muséum National d'Histoire Naturelle XXV15, 6; XXVI/1— Bibliothèque Nalionale;
Mémorial des Sciences Mathématiques. FasC. CXXV, CXXVTL Mémorial des Sciences Physiques, l'asc. LVI. LYII, L\ 111. Centre National de la Recherche Scientifique:
Bulletin Analytique du C. N. It S. Mathématiques pures et appliquées. Mécanique — Physique mathématique. Vol. XV/1 do 12. L'Institut d'Ethnologie. Institut d'Études Slaves.
Société Française de Minéralogie et de Christaliographie:
Bulfeim de la Société Française de Minéralogie et de Cristallographie. Vol. 76/10—12, 77rl—9. Société Géologique de France:
Compte rendu. Sommaire des 5eanceâ de ia Société Géologique de France. 1954.1—12.
Société Préhistorique Française.
Union Géodesique et Géophysique International:
Bulletin d'Information de l'Û, G. G. I, 2/4, 5/5. b.
Pu via (Italie):
Athcnacuai:
A thenaeu m. YoL 32/1—IL fstituio di Geolojii« deirilnivcrsità dcgli Studi.
I' i n o Torincse [Italie):
Osservatorio As t ru no mien di Torino.
Pi sa (Halle):
Società Toscana di Scieuze Naturali:
.4 (fi délia Società ToSCana di Scienze Naturali. Menutrie. A. Vol. 59.
Atti delta Società Toscana di Scienee Naturali. Memvrie. B. Vol. 59.
Pontevedra (Espagne):
M use a de Pontevedra:
Et Museo de Ponteoedra YII/23—29,
Porto (Portugal):
Associaçâo du Filosuîia Natnral:
Boletim da Associaçâo du Filosofia Naturel, Vol- lll'l, 2, 3, 4. Faculdadc de Ciéncias:
Anais da Facuîdsde de Ciéneias do Porto. Vol. XX1V/1—2, XXXVI/3, 4: XXXVII/1.
Frabaihos de Antroptilogia e Etnologia. Vol. XIV/1 4. ._ 229 _
P o z u o □ (Pologne):
M uze um Areheo 1 o glezae :
Fontes Praehistorici. Annales MuseiArchaeokwiei Posnaniensis. toi. III.
Polskie lowar/.ys(wo Antropologšezne: Przeglud antropolvgiczny. Tom XX. Pozimi)skie Townrzystwo Przyjnciôt ¡Nauk: Czasopitmo pramno-hystorycxne, Tom V1 /1. lin lir Ii u de la Société des ami« des sciences et des lettres de Poznan, Série C. Médecine. IV. Livraison. Trace komisji matematyczno-przyrodniczej Y1II2. Prace Komisji filotogicznej XV/3. P race Komisji btologicznej XV/I, 2. P rac« Komisji nauk rulniczych i leinych 115. »Slavili Antiqua«:
Sîaoia Antiqua JV. j) S t ml ta Loxica« ; Studia Logica I.
Praha (République Tscliéeoslovaque):
Areheologicky ustav č'eskoslovenske a k »demie véd: Ânthropozoikton III. Pamâtky archeologické XLIV/2. jlrr/)euJogici.é rozhiedy V/6, VI/1 -ù. Bot» nick v ustav Uaivcrsitv Karlovy;
Ceskoslonenské botanické Ust y fil—10. 11,1—1.0. III11—10, IV, I do 10, Y/i—5.
S pis y ot/dâoané pHrodooêdeckou fakultou Karlovy imiuersUy 1923/1, 4; 1924/8, 9. 14, 21. 24; 1925/28, 29, 31. 33, 41. 43; 1920 50. 51. 59, ri; 1927/76; 1928 80. 88; 1929/89, 92, 98, 99, 100. 101; 1930/104, 103. 106, 10". 109, 110: 1951/115; 1932/120, 122; 1934/127, 128; 1935/14!.
Acta Botanica Bohémien 1. 11, III. IV- V. VI—TO, VIII, IX, X. XI. XII.
Rohlcna, /„■ Beitrag rur Flora von Montenegro I, II, Iii. IV, V, VI. VII, VI IL IX. X. XT. XIL
Botanisch-phaenologiscbe Beobachtungen in Böhmen für das Jahr 1907, 1909, 1911, 1916. 1917.
Acta Instituti et H ort i But an ici Vnioersttatis Caroiinae Pra-gensis 1/1—8. II/1—10.
Bornmüller, J.: lter Persieii-turcicum 1892—1893. Beiträge /.ur Flora von Persien, Babylonien. Assyrien, Arabien. Jiräsek, 1'.: Prijvodi* po bota nicke z ah rade Karlovy Uai-versity.
Vilhelm, J,; Troisième com p te-rendu sur les Charophytes bal-caniques.
Vyvoj Ceské pfirodouédy. Jubilejni sbornik nu pamèt ûOlctého
i r va ni Pïirodovédeekebo klubu v Praze.
Roh. len a. J.: O nëkierych miSencich ëeriiohofskyeh divizen.
.IfiiMer. F.: PalHoflorïstische Untersuchung zweier Moore des
Adlergebirges.
Gilii, t.r Die VegetationsverhälIti isae der subalpinen Stufe des Ätna.
Rohlena, J.: Additamenta in floram peninsulae Balcanicae, Eggler, J.: Fla u me i chenbe s tü a de bei Graz. Rohlena, J',; Addituuienta ad Floram dulmatitam, Mikolascnek, K.: Die Niederschlags- ond AbflassVerhältnisse im E^ergcbiete.
.iämai, ].: Studie o obalcëi Woeberovë,
t ilhelm, J.: Le maximum de température pour quelques algues marines.
Vilhetm, {.: Lit ude morphologique de quelques anomalies de la fleur et du fruit.
Rohlena, } - Beitrag zur Flora des Gebirges âar planina.
Rohlena, ./,; Beitrag zur Flora Albaniens.
Zohary. .1/.: Die Verbreitungsökologischen Verhältnisse der
Pflanzen Palästinas.
l'a.sehet. A.: Alpine Algen I.
Rohlena, ].: Prispevek ku kvètenè dalmatské.
Rahlena, J.: t) vcgctačnich rozdilech niczi severni a jižni
exifosk i v Ceehäch,
Skarnitzl. E,: O morfologii plodu Asclepius syriaca. ilistoriiky lista v Ceskoslovenské akademie vid:
Č es kosh'Pens k y časopis historieky 11/1—4, Kabinet pro kartografi! Cesïoslnvenské Akademie včd: K ar t ograficky pfehled VI/?—12. VII/l—4, VIII,1 i— 3. Narodni Museum:
SboTnik Narodni ho Muse a o f' raze. A. Historie, I V/l, V/t, VI/t» VI1/2.
Sbornik- N&rodniho Musen o P raze. p, Pftrodooédny. VI/1, 2. 3. 4J Vil i. 2. 3. i. 5: YIII/1. 3, 4. S, 6: IX,'I. 2. 3; X/1. 2. 3, Časopis Nârodniho Musea. Oddil oëd spoleienskych CXXÏI/1, 2: CXXIII/1.
Časopis Nürodniho Musea. Oddil pfirodouèdny. CXXIl'I, 2; CXXIII/1.
Prûpodce tbirkami Hudebnifw oddëleni, Pravèké nâmëly o uméni, Ustav tehnické f.vsiky Ceskostovenské akademie vëd: Czechoslooak Journal of Physics III/4; IV/1. 2, 3. Üstredni üstav geolugicky:
Mineralqgicko-geologickä hibliografie CSR za rok J 952. /a k lad ni Knih o vu a Ccskoslo ven^ké akademie vfd: Časopis pro péstODâni matematiky 78/1—4, 79,1—3. Časopis pro péstoo&nî fysiky 3/1—6. Časopis pro pèslooàni matematiky a fysiky 77/3. NoDy Orient VIII/i—10, IX/1—7.
Časopis Čexkosloperiskych üstaou astronomickych 3/2—6, 4/1 du 4.
H ju lie t en Vsemirnoj federacii nauinych rabotnikoo i953,'l—9.
Ceifcoslppensfca fi/siologie 11/1—4, Iii fi—3.
Cesky lid 40/1—6. 11/1—4,
Ilistoricky sbornik I.
sïopo a slovesnost XIV/i 4, XV/1 —3,
Vëttnîk 62/1—8. 63/1— &
Časopis pro moderni filologii 33/1 4. 36/1—3. Füologieky časopis 1/1—4. 2/1—3.
Pâmât k y arèheologické XUV/t, 2.
Matemaiicko-prîrodnpèdecké roihledy 32/1—6, 33/1—5.
jVaie reč 36/1—10. 37/1—a.
Ardteologîcké rozldedy V'6, VI/1—6.
Ce&kotlûoenski biologie 21, 2, 5, 6; 3/1—4.
t'olitiekù ekonomie 1/1—4, 2/1—4
Kartograficky prehled 7/1, 3. 4; 8/1—3.
Ceska mykologie 7/1—4, 3/1—3.
CesfrogJopenefoi morfologie 1/1—4, 2/1 — 3.
l'reslia 25/1—4, 26/1—5.
Ces kot looen s kà etlmografie 1/1—4, 2/1—5.
Chemické listy 47.1-12, 48/1 8.
Ceskâ literatura 2/1, 2.
Archio oriental ni 22/1—3.
lioa 11,1—4.
Vesjnlr 53/1 — 7.
Vmént 2/1—2. Lidé a /emè 5/1—7. ■SIsDi.i XXIII/1—4.
Zoologické a entomologické listu III/l—2.
Fësfnifc Cstfedniho ustaou geologického XXIX.'l—4,
S bor ni k Ceskotloucriské spotečnosti zemëpisné 1954/1 -2
Chemické Ust y 47/1—12, 48/1 —S.
Ûeskoslooensky časopis pro fy siku 4/1—3.
Ceskoslooensky časopis historicky II/I—4,
Vëstnik Ceakoslooenïké spoteénosti zoologické XVIII. 1—3.
List y filologické 11/1.
Byzantiuoslaoica XV/1-
Rennes (France)t
Société scientifique île Bretagne:
fiiiilcim de la Société scientifique de Bretagne XXVIII 1. 2.3,4.
Reykjavik (Islande);
Soc it-ta s Scie ntïar uni Islundicu.
R o ni n (Italie);
Accaricmia (Va/šonale d ci Lincci.
Alt i délia Accademia Naitmale dei Lincei VI/7—12, VII/l—12.. Ccmsiglin Nationale (telle Rlcerche:
La Ricerca scientifiea 23/12, 24/1—11. Journée s de la science, session — 1954. Convegno nulle oit aminé. Istiluto iti Areheologia deilUniversità;
Archeologia ùlasttca 'Vit—2, VI/1. Istîtut» ilî fitolugta sla s a:
Riciterce slanisfiche I. II-Islihtlo !\a/iiinale d'Archeutogia e Sluria (ieU'Artc: Annuariô BibUografico d i Archeoiogia 1932. liollelino del Reale Istituto d i Archeoiogia e S tort a del l'Art e in Ronui I I; VII I -VI; VIII I—VI. parie I. Il; IXil—VI, parte I, II.
Servizio gcologico ditalia:
Bolletino del Servi/.¡o geologico d'ltalia LXXIII..2; LXXIV/l, 2; LXXV/1.
Suhadf il (Ks|iagrtt");
Museo de 1h Cuidad de SaJudell: Arrahona 1—2.
Santander (Espagne):
Museo Prehistórico:
La Cueva de Altamira y otras cuevas con pintura» cu la provincia de Santander.
Andérez, V.: El cráneo prehistórico de Santián. La caverna de fas Monedas y sus interesantes pinturas,
Schleswig (Alfcmngne);
Schleswig-llolstciuisf hes Land esmuse um lür Vor- und Früh-gesch ich te:
Vor- und frühgeschichtliche Untersuchungen au« dem 1/asteara Dorgeschichtlicher Altertümer in Kiel. Neue Folge 2, Forschungen zur I «r- uiirí Frühgesciiie/ife aus dem Museum vorgeschichtlicher Altertümer in Kiel. Band t>. Festschrift für Guxtao Schmantes zum 65. Geburtstag dargebracht von seinem Schülern und Freuden.
Festschrift zur Hundert jähr feier des Museums vorgeschichtlicher Altertümer in Kiel.
Schwabedtssen, if.Die Federmesser-Gruppen des nordweste u ropäischen Flachlandes,
Schlenmig-Hohieinisches Museum vorgeschichtlicher Altertümer in Schleswig, Heil 2, 5.
Schalthnuscn (Suisse):
Naturforselende Gesellschaft.
Seckio bei Knittelfeld IAulriehe): Abtei,
Sevilla (Espagne):
Museo Arqueológica Provine-i»!:
Fernandez-Chicardo y de Dios Concepción: El Museo archeo-logico provincial ilc Sevilla.
García y Bellido, A.: Catálogo de los retratos romanos.
Sin fea y Obrador, F.- Traja no o el militar.
Menutria de los Museos arqueológicos provinciales.\o\.XI—XII.
Siena (Italic):
Accadeiuia Musiente Chigiana:
Bolle tino deli'AccadeStia Musical? Chigiana YIl'l, 2-
S o f i j u (Bulgat-ic);
Blíarska Akademija na naukif:
l'ejÉeoa R. & Krusieou £-■ Katalog na izdanijaia na BAN 1870—1952.
Comptes Rendus de l'Académie Bulgare des Sciences. Sciences Mathématiques et Naturelles. Tome 2 1—5. 3:1— 3.42—3. 3 J— 5.
m.
Blgnrski arheoiogiceski institut.
Stock ol ni (Sucde):
Kiiugi. Vetensknps Akademien:
ArkiD for Fi/sik. Band 711—6, 8/1—3, Handlingar. Fjärde Serien. Kmid 4/1, 4. 5; 5/1, 2. Kungi. Vilterhets Historie ocli Antikviiets Akademien: Historiskt arkio t. 2. Antikoariskt arkio 1, 2-Antikoariska serien 14-Tafeln. fl and Ungar 79/2, 63, 87, Hyska Instila tel:
Bibliografiska meddelanden frân Ryska Institut et oid Stockholms hogskola 2. 3.
Filologiska meddelanden frän Ryska Institute! oid Stockholms hogskola 1, 2.
Trudy po slaojanskoj füologii 4, 5,
Kaper, E. & Bork. E.; Dnnsk-tysk Ordbof:.
Ahldén. T.: Si'ensk-iysk lexîkon.
Ftirsund. R. £ Balk., Nt; N'orsk-tysk.
Katara, /',.- Stiomalais-saksa lamen tasku nanatirja.
Strasbourg (France):
Société pour la Conservation des Monuments Hî s toriques d'Alsace:
Cahiers {l'archéologie et d'histoire d'Alsace 133. Forrer. RL'Alsace romaine.
Stuttgart (Allemagne):
Verein fiir vuterl¡indische Naturkunde in Württemberg:
Jahreshefte des Vereins fiir vaterländische Naturkunde in Württemberg 109—1954. W ü r t tem be rgise lies La n il es muse u in.,
¿wider (Pologne):
Observatorium geuíizyczne.
Turragona {Espagne);
Real Sociedad Arqucobigti-a Tarraconense;
Boletín arqueológico. Año LI. Época IV, Fase. 34,
T i I F [ (Belgique);
Institut Archéologique Liégeois:
Chronique archéologique du Pays de Liège 42. 45. 44,
To ru A (Pologne):
Towar/ystwo Nnnkowc.
Trier (Allemagne):
Rheinisches Landesmuseum:
Trierer Zeitschrift für Geschichte imrf Kunst des Trierer Landes und ieirter Nachbar gebiete 21(1—2. 22/1—2,
Tri este (Italie):
Istituto di Gengrafiu delFUniversità:
Pubbticaziani dell'Istituto rfi Geografia deU' Unioersitk di Triette 12. Musco Civiro di Moria Naturale:
Atti del Museo Civico di Storia Naturale di Triette, Voä. XLX/2, 3, 4.
tsoeiefà Adriatica delle Seienze nalural). Université dcgli studi di Triésle:
Annali Triestini. Sezionc I» Vol. XXIII. 1435. Problemi del Riwrgimento Triestino.
Congretso dt diritto penale, teriuto dall'8 alt' tt aprile 1955 in Triesie.
T r o ni s a (Norvège) : Tromsa Museum.
Trondlieim (Norvège):
Det Kgl, Videnskabers SeSskah:
Forhandlinger XXV. Skrifter 1952. JrboA- for 1951.
Tübingen (Allemagne):
Übe rrh ein »eh er Geologischer Verein,
Udine (Italie):
Societn Alpinu Friulana. Socit ifi Filologica Friulana iG.L Ascoli«: Ce fasiu? XXVII—XXVIII, XXIX.'1-Û,
Lppsalu (Suède):
Un i versi tets bibl tot ck et:
Uddholm, A-: Fcirmulne MarculfL
Rudberg, S.: Etudes sur la tradition manuscrite île saint Basile, drsboi: 1945, 1944, 1945, 1946, 1947, 194Ö, 1949—1950. 1951. 1952, 1955.
Publications de l'Institut Slave d'Upsal IX. BibUntheca Ekmäniana Universität i« regiae Upsaiiensis Bulletin of the Geologie ai Institution of the Universiti/ of Upsala XXXIV.
l-'alk. P.: Pir—J- suff,* .fuseau' à la lumière da celtique. Skrifter utghna an Kgl. Humatiistixkn Vetentkapssamfuwdet41. Monografier utgivna av Kgl. Ilumanistiska Vetenskapssam-fun det i Uppsala 1.
V n d 11 z (Li et ht cd s te in}:
Historischer Verein für das Fürstentum Liechtenstein:
Jahrbuch des Historischen Vereins für das Fürstentum Liechtenstein. 53. Band.
Va licite (Malta):
The Royal University of Malta:
Meiita Historien. Journal of the Malta Historical Society 1952—1955/1—5.
Venezia (Italie):
Islituto Veneto ili Scienze Lettere ed Arti:
Atti. Tomo CXI — 1953. Masco Civico di Storia Naturale.
W a r s z a w a (Pologne):
histytut Geogrnfii P. A. N.:
Przeglçd geiiCmficînn 23Î3. 4; 26/1, 2. Alla* Polski t. M ut y atlas Pol ski.
J aniszemski. M.: Ccograficzny atlas Pol ski. Paiistwowe muzciim archeologiczneï Kowalski, K-: Jaskinie Polshi IL Sprawoxdania P. M A. Tom V/3—t. .uaterialy fFczesnoiredniomieczne III—1951-Wiadomoéci Archeologiczne Toni XIX/2—4, XX,11—3. Pol skie Towarzystwo Archeologiczne: Towar/.ystwo Naukowe Warszawskie: ffauka Polska II/1—3.
bulletin de l'Académie Polonaise des Sciences. Classe quatrième. Vol. II/1—2.
S'pramozdania z czyunaict i prar li/1- 2.
Roemik Toruarxystma Nüukovega WxmttmskiegO XXXI—
XXXVIII, XLV.
Î/oi/reDius, A. F.; Opera omnia I. Joliot-Curie, L: Praee Marii Sklodowskicj-Curie. Zaklnil Parazytologii Polskiej Akaileinii Naiik: Acta Parasitologica Polonica 1/1—18. 11/1—6.
M'i e n (Autriche):
Amt der n i cd e rös te rreic Iiisehen Landesregierung:
Jahrbuch für Landeskunde von Siederösterreich. Neue Folge.
XXXI.
Liebl, H-: Altertümer österreichischer Straf rech (^pflege. Meilinger, A.; Natu rdenkinale Nietieros (erreich?, Kostbarkeiten aus Carnuntum. Vorbeck. E.: Militärinsohriften aus Carnuntum. Carnuntum. Seine Geschichte und seine Denkinfiler.
Liebl, B.: Die Folterka.....ter im Sshioss I'oggstall,
Führer durch das nieder österreichische Landetmutebm.
Anthropologische Gesellschaft:
Mitteilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien, Sand LXXX/1—3, LXXXI/1-3. LXXXrij'l—13, LXXXIIL1, Anthropologisches und Urgeschichtliches Institut der Universität:
Archaeologia Austriaca H. 15, J4. Bun desden k mala mt:
Oíf<?rreícíiisrf¡e Zeitschrift für Kunst und Denkmalpflege VI 1/5—6, Vi IT/1—-2.
Wiener fahr buch für Kunstgeschichte. Band XII/XIII (XVI XYil), XlYfXVlII). Geographische Gesellschaft:
Mitteilungen der Geographischen Gesellschaft Wien Band 95/7—12, 96/1—4, Geologische Bundesanstalt:
Verhandlungen der Geologischen Bundesanstalt 1953/3, 1954/1—3.
Jahrbuch der Geologischen Bundesanstalt 1933—XCYI '2, 1954 —XCYII/1. Geologische Gesellschaft:
Mitteilungen der Geologische?! Gesellschaft in Wien 45 . 46. Historisches Museum der Stadt Wien!
Neumann, A.: Ausgrabungen und Funde im Wiener Stadtgebiet 1948/49.
.Veamann, A.i Die romischen Ruinen unter dem Hohen Markt. Natur historisches Museum:
Annalen des Naturhistorischen Museums in Wien 59, Band, N ied e eiisterr c ich is c h c Land esbi bl i o th ck:
Ujuere Heimat, Monatsblatt des Vereines für Landeskunde von Niedcrösterreich und Wien, jbg, 25—1954/1—12. österreichische Akademie der Wissenschaften: Fontes rerum Austriacarum 76. Band. Bayerische Akademie der Wissenschaften. Jahrbuch ¡933, Anzeiger 90— 1953/1 — 13 (Matilen<atisch-liaturwissenschafÜLehe Klasse).
Anzeiger 90—1933.1—24 [Philosophisch-historische blasse). Ferzeiefi.mil ifer oom f. Jänner 1932 bis 1. Jänner 1938 ner-öffentlichten und an die mathemaüsch-naturmissenschaftliche Klasse der Akademie der Wissenschaften gelengten periodischen Druckschriften.
Verzeichnis der oom 31. Dezember 193J bis 31. Dezember 1940 an die philosophisch-historische Klasse der Akademie der Wissenschaften in Wien gelangten periodischen Druckschriften. Sitzungsberichte. Abt. 1. Biologie, Mineralogie, Erdkunde und vermandte Wissenschaften 151, Baml/l—10, 15?. Band/t—tO, 162. Band/1—10.
Sitzungsberichte. Abt. II a. Mathematik, Astronomie, Physik, Meteorologie und Technik 162. Band/1—10. Sitzungsberichte. Philosophisch-historische Klasse 225. Band/1— 4, 226. Band/1.
Sifzungsberie/tfe der Bayerischen Akademie der Wissenschaften■ Philosophisch-historische Klasse, Jhg. 1955>6, 7, 8, 9: Jher* 1954/1. 2, 3, 4.
Almanach für das Jahr 1953, 103. Jhg.
Österreich i sehe National bibl iothek: Biblos jhp. II.'3—4. 111,1-4.
Mitteilungen der Vereinigung österreichischer Bibliothekare Jhg. 6/3, 7il, 2.
König, F.: Christus und die Religionen der Erde I—III. Biblos-Schriften Baud 6.
Die österreichische Furche, Jhg. 7/17, S/26, 9.13. österreichisches Archäologisches Institut:
Siooboda, K..* Carmín tum. Seine Geschichte und seine Denkmäler.
österreichisches Museum Für angewandte Kunst. Seminar Für slavische Philologie:
W iener slaoislisches Jahrbuch. 3, Band, 1933. Ergänzungsband 2.
Speläologisches Institut heiin Runilesministcrium für Land- und
Forstwirtschalt. Zoolog ise h - Bota n is t Ii e Gesellsc h a !t:
Verhandlungen der Zoologisch-Botanischen Gesellschaft in Wien. 93. Band.
W i c s h a d e ii (AI iemague):
Hessisches Landi*samt für Buden Forschung:
Abhandlunsen des Hessischen Landesatntes für Boden forschling. Heft 2.
Notizblatt des Hessischen I.undesumtes für Bodenforschung zu Wiesbaden, VI. Folge. Heft 3.
Wroclvw (Pologne):
Polski Xniazrk entoiuolcgicznv:
Pohkie pismo entomoiogiczne T. XX—1950, XXI—195t, XXIII/t —1933.
Polsktf Towarzystwo Antropolngiezue;
Material» i prace antropologiczne 1. 2. Dañina kultura 1954,'i—3.
Prace Wrocjaroskiego Tomarzystma Naukomego. Seria B. N. 17. Polskie Tawarajstwo Ludoznav/czc:
Atlas polskich. strojöw ludomyeh II/3, T/15. Lud. Organ Polskiego Tomarzystma Ludoznamczego. Tom XL. 1952—1953. Polskic Towarzystwo Zoolog i czne. Wroclawskic Towarz.vstwu Milosn ików Historii: Bibliografía historii ¿taska za lata 1939—Í946.
Zürich (Suisse):
Geo botanisches Forschungsinstitut Kübel:
Bericht über das Geobotanische Forschungsinstitut Rubel in Zürich für diis Jahr 1953.
Litdi. W.: Die 10. Internationale Pflanzengeographische Exkursion (I. P.E.) durch Spanien 23. Juni bis 23. Juli 1953. Liidi, W.: Experimental Investiga (ion into the Sub-Alpine Nordet um.
NaturForscheiide (iesellüf liaft:
Viertel jahrschrift der NaUpforächenden Gesellschaft in Zürich sr..3—4-: 93 3 -4, Heiheft 2.5: 98/3- i, Beiheft 2/3. Frey-Wystling, A-; Elektronen Mikroskopie, Schvicizerischcs Landesmuseum: Jahresbericht 1932. 1955.
Zeitschrift für Schweizerische Archaeologie und Kunstgeschichte. Band 1+ 1—ä.
ÂMERIEA - AMÉRIQUE
A1 a l> a m a (États-Unis):
Alabama Muséum of Natural Hisiory.
Albtiquerqne (États-Unis):
The L'niversity of New Mexico:
Publications in Anthropology I—S, Bulletin. Archaeology Series, Vol. 1/1, 3/1. Bulletin. AikWpologîcal Series. Vol. 1/3, 4, 5: 2!i. 1. 4. 5: 3/4, 5: 4/1. 2, 3.
Bulletin. Bibliographical Series. Vol. 112. Baltimore (États-Unis):
The Librar?, The Johns Hopkins Uaiversity.
Berkeley (États-Unis):
llnivcrssty oí California :
FvlMure Studies U 2.
Publications in Bot au y. Vol, 26/3, 27/1, 2, 3. Publications in History. Vol. 43, 46. Publicaiiom in Mode m Phdology, Vol- 40:1, PuWicafiore* in Geological Sciences, Vol.29/7, S; 50/1. Publications in Zoology. Vol. 52/4, 61/1.
Publications in American Archaeology and Eihnohgy, V6I. 40/8.
Publications in Entornology. Vol. 9/6; 10/1. 2. Fnglish Studies. Vol. 7-Anthropological Récords. Vol. i2/6. Lomers, J.: Mirrors for Rebels.
Bogota (Colombie):
Academia Colombiana de Ciencias Exactas, Fisico-Químicas y Naturales:
Boletín de la Sociedad Geográfica de Colombia. Vol. X 1.2- 4.
XII/1.
Revista de la Academia Colombiana de Ciencias E.vacías, físicas y Naturales, Vol. IX/35,
Instituto Colombiano de Antropología.
Buenos Aires (Argentine):
Academia Argentina de Letras;
Boletín de la Academia Argentina de Letras, Tomo 1/4; II/?, S; I Él/9; I Y'15: VlT/27; XI/41-44; XI! 45; XIII -li. 49: XIV m d<>
55; XV/54—57; XV1/58—62; XVII 63 66: XVI11/67-70; XIX/71 do 74; XX/75—78.
Biblioteca de la Academia Argentina de Letras. Serie Clásicos Argentino*. Vol-1, II. IIÍ/J, iVk V/l, VI/2, IX 1, X/2. Biblioteca de Ja Academia Argentina de Letras. Serie Estudios Académicos. Vol. Ill, IV, V. Discursos Académicos T, II. III. IV. Acuerdos Acerca del idioma I. Archivos Ethnos, Instituto de Antropología. Sociedad Científica Argéntinu:
A ¡i u Íes de la Sociedad Científica Argentina, lomo 155/1—6. 154/7—12. 155/1—6, 156/1—6, 137/1—5.
Cambridge (États-l'nis):;
Pea body Museum of Archaeology and lit tino logy:
Papers of the Peabodt/ Museum of American Archaeology and Ethnology XLI/2, XLVni/1, XLIX/i. Old World Bibliography 7. llencken, II.: Beitzscn and Kiiossos.
Mencken. H.i A Two-looped Socketed Ane of the Seventh Century B. C
Caracas (Venezuela);
Academia Naciunnl de la Historiu:
Boletín de la Academia Nacional de la Historia. Tomo XXXVI/ 142.
Facultad de Ciencias Matemáticas y Naturales:
Boletín de la Academia de Ciencias Físicas, Matemáticas y Naturales. Tomo XV/47, 48: XVI '49.
Chicago (États-Uíiis):
The John Crerar Library,
Cincinnati (États-Unis);
Lloyd Library and Museum:
Lloydia, Vol. 16/2, 3, 4. The Library. University of Cincinnati,
Columbia (États-Unis):
Archaeology;
Archaeology Vol. 6/4, 7/1—5.
Columbus (Ctats-UnisJ:
Ohio State Museum:
Vim'urre Echoes Vol. 26/12, 27/1—tO.
De fro it (£tats-Unis):
Wavnc University Libraries:
industrial Training Abstracts Vol. L II, III, IV, V. VI, VIIit—3. Wayne TJnioersity Studies in Air Transport 1, 2, 3, 5.
Eva Perón {Argentine):
Facultad de Ciencias Fisicomatemáticas:
Revista. Publicaciones de la Facultad de Ciencias Fisicomatemáticas Vol, IV/5, Separata 2; 5/i, Separata 1, 2.
Indianapolis (États-Unis): Butler University Library, Indiana Stale Library:
Proceedings of the Indiana Academy of Sciences Vol. 62.
Ithaca (États-Unis)í
Albert It. Mann Library:
Memoir 313, 319. 320, 321. 322. 323, 324, 325. 326.
Bulletin 850. 891. B92, 894. 895, 896. 897, 898, 699, 900, 901, 902,
904.
Cornell University Library;
Friók, C-: The Dramatic Criticism of George Jean Nathan. Cornell University Studies in Romance Languages and Literature 1.
Report of the Director of (he University Library 1952—55.
Kansas City (£tats-L:nis): Linda Hall Library:
Proceedings of the American Academy of .<lr¿3 and Sciences Vol. 80!4, 821?, 83,'1—4.
Lawrence (Étals-Uais):
University oí Kansas:
"1'he University of Kansas Science Bulletin Vol. XXXV;3, XXXVII),
University of Kansas Publications, Museum of Natural History. Vol. 5/31— 37, 7/2—3.
Los Angeles (États-L'nis): Southwest Museum:
The Müst erke y Vol. XXVII—1953/5, XXVIII-1954/1-5. The University of California Library.
Minneapolis (EtatS-l'nis):
Laboratory of Physiological Hygiene.
Morgantown |États-Unis);
Southern Appalachian Botanical Club: Cast anea Vol. 18/4, 19/1, 2.
New Haven Ifitats-Unis):
Ya!e University Library;
Yaie I ninersity Publications in Anthropology Nr. 33- 30. 37, 38—39, 49—50,
New York (£lats-Unis):
American Geographical Society;
Geographical Review XLTV/l—A. The American Museum of Natural History:
American Museum Novitatet 1953;I62r—1650. 1954/1631—1667. Our Heritage in the Pacific. Columbia University in the City of New York: Economic Security for Americans.
Economic Security for 1 mericans t. A study guide. 2. Final edition,
The \ew York Acadcmy of Sciences:
.'innais of the Nero York Academy of Sciences Vol. 36/7, 57/5. 6. 58/1—7, 39/1—2. 60/1.
Transactions of the Nero York Academy of Sciences. Set. If, Vol. 16/1—8. The New York Public Libra ry.
Ottawa (Cnnndc):
National Hcsearch Council:
Canadian Journal of Chemistry. Vol. 31/12. 32/1— It,
Philadelphia (£tats-Unis):
The Acadcmy of Natural Sciences oS Philadelphia;
Notulae Naturae 1953.247—255.
Proceedings of the Academy of Natural Sciences of Philadelphia Vol. CV—1953. Department 0! Slavic am] Baltic Langnages, The Franklin Institute Library:
Journal of the Franklin institute Vol,256/6, 25".rl -8, 258/3—5. University Musenm:
University Museum Bulletin Vol. 15/1— 4. 16/1—4. 17/1—4, 18/1 do 3.
Transactions of the Depart men t of Archaeology Vol. 1/3. IT/1. The Museum. Anthropological Publications Vol. Til/2. 3; VIT/1, Publications of the Palestine Section of the Museum of the Uninersity of Pennsylnan ia Vol,11/2. Legrain. Lr Lnrisiaji Bronzes in the University Museum. Schmidt, E,: Excavations at Tex>e Flissar Damgbau, Archaic Chinese Jades, University of Pennsylvania;
Wilson. J?,: Double Star Observations-Summer 1951.
Wood. F.: Photometric Observations of 51 Cygni in the 1951
Eclipse.
American Quarterly Vol. VT/1—3.
The library Cronlcle Vol. XIX/2, XX/1.
Bibliography of Faculty Publications for the Tear lf >2
Publications iif the University of Pennsylvania. Astronomical Scrie?. Vol. VI]J.
Poetry Aroordt 1949, 1950. 1951. 1952, 1955.
Chymia. Annual studies in the history of chemistry. Yol.l, 2,
3, 4-
Pitts burgh (États-Unis);
The Carnegie Museum:
Annal* of the Carnegie Museum VoL 35—1955—1954/5—10.
Princeton (États-Unis):
American J on rua I of Archaeology:
American Journal of Archaeology Vol, 58,1—4.
Hio de Janeiro (Brésil):
Acidemia Brasileira de Cîencias:
Anais da Academia Brasileira de Ciencias Vol. 23.'"—4, 26/1. Bibiiateca da Serviço Flo restai:
Arquivoa do Jar dim, Botânico do Rio de Janeiro Vol. XII;19 52. Inslihtto Brasileiro de GeograFi» e Fstatistka,
Sauta Fé (États-Unis):
Museum of international Folk Art:
.11« sew m Records 1. El Palacio. Vol. 60.
The New Mexican. Section ti. Sunday. August 30, 1953.
Santiago (Chili);
Institnto de Geogrnfla:
.UiJifni/, G.: Peine un pueblo atneameno,
St. Andrew s (Canada):
Atlantic Biological Si at inn;
Journal of the Fisheries Research Board of Canada Vol. Xi'8, Xl/1—5.
Annual Report of the Fisheries Research Board of Canada, 1953.
Bulletin No. 99, 100.
Progress Reports of the Atlantic Coast Stations No. 57, 59. Progress Reports of the Pacific Coast Stations ,\o. 9b, 97, 98, 99.
Studies 1952, 1953.
Fisherea Research Board of Canada No. 24.
Washington (États-Unis):
American Geophysical Union:
Transactions of ihe American Geophysical Union. Vol. 35/1—4. Library, National Academy of Sciences:
Proceedings of the National Academy of Sciences Vol. 39/11, 21: 40/1—il.
Li bran- of Congress:
Information Bulletin Vol. XI,44; XII,S, 4U. 48—32; XI1I/1-7, 9—49.
Quarterly journal of Current Acquisitions Vol. 11,1—4. Annual Re/mri of (he Librarian of Congress 1953-The Unit eel States Quarterly Book Remetv Vol. 9/4. 10/i -3. Black, C, E.: Challenge in Eastern En rope. United States National Museum. Smithsonian Institution: Bulletin 202, 203. 204.
Proceedings of the United States National Museum. Vol. 101,5271 do 3281, 3289: 103/351 i —5555: Vol, 98/Index. Contributions from the United States National Herbarium, Vol 29/10, II: 305: 31/2.
Ankara (Tnrquie): AZIJA - AS1E
Tiirk 15il Kuril ma:
Turk Dili ! II..2S—3£j. IV ,'57—39.
C nay din, R: Atatiirk.
Uzluk. b.: Seyfi serayi Giilistan Terciimesi.
<7elebi, S.: Visiletiin-neca liieviid.
Atalay, B.: Arapga ile Tiirk^e nin kaisilnstirilmasi.
Baghdad (Irak):
Iraq Museum Library:
Sumer. A Journal of Archaeology in Iraq. Vol. IX/2, X/l.
Bangalore llruif);
Tfie Indian Academy of Sciences:
Proceedings of the Indian Academy of Sciences, Section A, Vol. XXXV111/5, (.: XXXIX/1—6; XL/l—4.
Proceedings of the Indian Academy of Sciences, Section B.
XXXV111,5. 6; XXXIX/l-6; XL/1- 4', Calcutta (Intie):
Zoological Survey of fudia:
Records of the Indian Museum, XI.V/1 3, XLVII& XLVIII/2 do 4; U IX I 1 I,/1—4. LI/1, 3.
It a i I a (Israel):
Israel Institute of Technology:
In the Held of Building, Bulletin No, 11. 5 2, 13. u, 15, lb, 17, 18. Scientific Publications, Vol, 5,
Hi rosh i ta a (japon):
11 irushiin a Botuaical Club. Istanbul (Turtjuie):
Istanbul Arkcoloji Miizelcri Mudiiiliigu:
Guide illustre den sculptures Grecques, JRwiiaincs et Byzantines.
Istambul Arkeoloji Mitzeleri Yilllgi 6.
Jerusalem (Israel}:
Department of Antiquities;
SnJja, .1/.: Quisri Mdrik qrc Ihtubut liglur.
Kef ar-M a la I (Israel}:
Independent Biological Laburalories:
Bullet in of the /nitepe/ideu/ Biological Laboratories, Vol. 5/4, 0 2, Til, 812. 9/2, 5. 4. 10/1, 2, J,
Kyoto (japon);
Tlte Phytogeographical Society:
Acta Pkyiot&xonomica et Geobotimica, Vol. XV/3, 4, 5.
Support) (Japon):
Tensor Society:
Tensor, New Series, Vol. 111/2, 3.
S en d a i (Japan):
Tuhoku University Library.
Tokyo {Japan):
A tit k ropo logical Soeielv of Nippon:
Zinruigaku Zassi, Vol. LXI11/699—701. Kobavasi Institute of Pbvsicttl ttesi-arch:
Bulletin, VoL 1/1-4; II/1, 3—4; II1/2, 3. 4. National Sciences Museum:
Bulletin of the National Science Museum No, 29, 30. 31. 32, 35, 34, 35.
Natural Science arid Museum, Vol, 19/1—12. 20.1 — 12, 21/1—6.
AFRIKA - AFRIQUE
Alger lAlgérie}:
Société d'Histoire Naturelle de l'Afrique du Nord;
Bulletin de la Société d'Histoire Naturelle de l'Afrique dit Nord, Tome 44/7—8, 45/1—4.
Bloemloit tein (Union Sud-Africaine);
Nasioaale Museum:
N&vorsinge can die Nationale Museum, Vol. 1/4, 5.
Dakar (Sénégal);
Institut Français d'Afrique Noire;
Bulletin de l'institut Français	d'Afrique Noire, Série A. Tome XVI/1—4.
Bulletin de l'Institut Français	d'Afrique Noire, Série B. Tome XVI/1-4.
j i n j a (Uganda):
East African Fisheries Research Laboratory.
Le Caire (Egypte):
Institut il"Kp;vpte:
Bulletin de l'Institut d'Egypte, Tome XXXIV. 1951/J2; XXXV. 1952/53.
Lourenço Marques (Afrique Orientale Portugaise): M us eu Dr. Alvaro de Castro.
Nairobi (Kenya):
The East Afriea Nntural Hislory Society:
Journal of the East .4/nca .Vaiuraf History Society t953, XXIl/2, 3. 4.
Pretoria (Trans vaal) :
Trans va s! Muséum:
Verslag van die Ràad van Kuratore oir die Jaar geëinding 5t M art 1954.
Rabat (Maroc):
Sociélé des Sciences Naturelles tlu Maroc;
Comptes rendus des séances mensuelles. Vol. 19/7, S; 20/1—6-/Ju/!efiii de la Société des Sciences Naturelles et Physiques du Maroc, Tonte 35/1—4, 34/1. Travaux de In Section de Pédologie 1953 b, 7. Koxxi/vitsch, N.: Anthropologie et groujjes sanguins îles populations du Maroc.
Tunis (Tunisie):
Société des Sciences Naturelles de Tnaisic:
Bidletin de la Société des Sciences Naturelle» de Tunisie. Tome VI, 1-4.
Mémoires de la Société des Sciences Naturelles de Tunisie, No. 2.
AVSTRALIJA, INDONEZIJA IN OCEANIJA -A1JSTRALIE, INDONESIE ET OCR ANTE
Bandung (Indnnesie):
Faculty of Mathematics and Natural Sciences; O. S. R. Fabrication 39, 40, 41. Bulletin No. 16. IS, 19.
Journal for Scientific Research, Vol. II/f—2, I1I/1—2. Koninklijke Natuurknndige Vereeniging in Indonesie:
Madjalah llmu Alum Untuk Indonesia. Vol. 109/4—6, 110/1—3,
Brisbane (A astra lie):
Fi ova I Society of Oueeaslnad:
Proceedings of the Royal Society of Queensland 1951—LXII1, 1952—LXIV.
Ho hart (Tasmania):
Tile Royal Society of Tasmania.
Jocjakarta (Indonésie} Gadjah Mad a University,
Melbourne (Aastralie):
Commonwealth Scientific and Indus!rial Research Organisation:
Australian Journal of Biological Sciences, Vol. 6,'4, 7/1—3, Australian Journal of Physics, Vol. 6/4, 7/i—3. /tiijiiraliaïi Journal of '¿oology. VoL 1/5, 2/1—2. Australian Journal of Botany, Vol 2/1—2, Royal Society of Victoria:
Proceedings of the Royal Society of Victoria. Nero .Serie». Vol. 65/2.
Sydney (Australie) ! Fisher Libra ry.
Nicholson Museum of Antiquities:
Handbook to the Nicholson Museum 1948.

VSEBINA
t. Pravilniki
Pravila Kemičnega inštituta ^Borisa Kidriča« ............................7
Pravilnik Fizikalnega inštituta »Jožefa Štefana .................12
Pravila Instituta za turbinske stroje .......-..............................18
Pravilnik Inštituta za slovenski jezik ............................................23
Pravilnik za tisk publikacij ....................................28
II. Organizacija
Predsedstvo ..............................................................................................35
Vodilni uslužbenci uprave Akademije ..........................................34
Uprava inštitutov in komisij ............................................................34
IEL Člani
Častni člani .................................................49
Redni in dopisni člani ..........................49
INovi član
Razred prirodoslovac i a medicinske vede
Pavel Lunačck .....,.,......................................61
IV. (7mrii ¿Jani ............................................................................................69
V, Poročilo o delu Akademije
Poročilo glavnega tajnika na skupščini 24. junija 1955 ..........73
Delo v inStitutih v letu 1954 in delovni nnčrt za leto 1953
Kemični inštitut sBurisa Kidričai ..........................................84
Fizikalni inštitut >Jožefa Štefana* ..........................................91
inštitut za clektriško gospodarstvu ........................................96
Institut za turbinske stroje ........................................................11)1
Inštitut za raziskovanje krasa ..................................................105
Inštitut za geografijo ..................................................................105
Kartografski zavod .......................................107
Inštitut za geologijo ....................109
Biološki inštitut ...................,.,.....,.,,,,,.,,.	116
Odbor za urejevanje flore, favno in peje Slovenije .,...	119
Inštitut z a medicinske vede ...................................122
Inštitut za zgodovino
Sekcija za občo in narodno zgodovino ..........................127
Sekcija za zgodovino umetnosti ......................................129
Sekcija za arheologijo .......................................................131
Inštitut za slovenski jezik ,..................................................138
Inštitut za literature ........................... ...............146
Inštitut za slovensko narodopisje ..........................................153
Terminološka komisija
Pravna sekcija ......................................................................157
Tehniška sekcija .,................................................................158
Medicinska sekcija .................................I6t>
Biblioteka ........................................................................................161
Foto-laboratorij ............................................................166
VI. Izvlečki iz finančnih poročil m zaključni računi ....................167
VIL Publikacije in zamenjana publikacij ................................197
LETOPIS
SLOVENK*K AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI Scita knjiga
en*
Iidsla
Slovenslca itkutlomija znanosti in umetno« I i v Ljubljani
Natisnilo TriglflvaVa tiskarn« t Ljubljani v septembru Mi
Obseg 11^4 pole
Nakludu IOOC liTodor