Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri della Libenta (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28.770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casella po9t.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini Posamezna štev. 50 lir N A R O C N IN A: četrtletna lir 600 — polletna lir 1000 — letna lir 2000 • Za inozemstvo: letna naročnina lir 3000 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis ŠT. 675 TRST, ČETRTEK 14. DECEMBRA 1967, GORICA LET. XVI. Spomenih Mussoliniju sredi slovenskega Krasa? V zadnji številki tržaške revije »Umana«, ki jo izdaja gospa Aurelia Gruber Benco, je objavljena med drugim recenzija Renata Fer-rarija o znani knjigi zgodovinarja Elia Api-na »Italia, fascismo e antifascismo nella Ve-nezia Giulia 1918-43«. Kritikovo mnenje o knjigi je seveda pozitivno, saj drugače tudi ne more biti glede na to, da je napisana s stališča protifašizma, na kakršnem je tudi revija »Umana«. Moti pa nas zaključek v Ferrarijevi recenziji, kjer je rečeno: »Na koncu moramo še reči, da pol tisočletja avstrijskega gospodstva ni motilo slovenske skupnosti v nobenem pogledu, zadostovalo pa je malo let fašističnega gospodstva, da jo je pahnilo v obup in upor. Mussoliniju je slovenski nacionalizem mnogo dolžan. Posrečilo se mu je politizirati Slovence in vzbuditi slovenski iredentizem, ki se ga je Sci-pio Slataper tako bal. Zato bi morali Slovenci po pravici počastiti Mussolinija s spomenikom prav sredi kraške planote s posvetilom : »Benitu Mussoliniju, ustanovitelju naše nacionalne združitve — hvaležni Slovenci.« Razumemo ironijo, toda tu gre predaleč. Če bi hoteli biti enako ironični, kot je Ferrari, bi jo lahko zaobrnili, saj bi potem z isto upravičenostjo lahko rekli, da je šele Mussolini osvobodil Italijane zastarelih socialnih in političnih struktur ter monarhije, zato bi si zaslužil spomenik »prav sredi Rima«. Njegova pripomba je namreč čisto nesmiselna. Slovenci smo se upirali Avstriji in se borili za svojo avtonomijo v njej in za uveljavljanje svoje narodne in polične individualnosti že mnogo prej, kot se je Mussolini sploh rodil. Dokaz za to so npr. leto 1848 in slovenski tabori, katerih stoletnico na Primorskem smo se prav letos spominjali. Da so hoteli ohraniti svojo narodno enotnost in svoje ozemlje ter živeti v enotni politično-državni tvorbi, so dokazali Slovenci tudi I. 1918 in v naslednjih letih, ko so se borili, da ostane Primorska del slovenskega) narodnega telesa, enako kot Koroška in Maribor. Če jim to ni uspelo, ni bila to krivda ne primorskih Slovencev ne Ljubljane, ampak političnih intrig in kravjih kupčij na pariški mirovni konferenci in že prej (londonski pakti), kjer so velike sile poravnavale svoje račune s tujim ozemljem in predvsem z ozemljem majhnih narodov, posebno še Slovencev, ki niso razpolagali .ne z lastno državo in ne z lastno vojsko, da bi to preprečili. To ni bilo in ne bo nikoli v čast tistim državnikom in tudi ne njihovim državam. Res je, Slovenci na Primorskem so se borili proti fašizmu; toda za svojo nacionalno združitev in pravico do svobodnega življenja v lastni državi, skupaj s svojimi brati (Nadaljevanje na 2. strani) V sredo in preteklo noč so se odvijali v Grčiji dramatični dogodki, ki dokazujejo, kam zaide država, ki zapusti pota demokracije : v neizogibno notranjo zmedo, a-narhijo in celo v državljansko vojno. Jasno je namreč, da se plaz dogajanja, ki ga je sprožil brezobziren boj brezvestnih politikov in generalov za oblast, ne bo tako hitro ustavil. Že dalje časa se je govorilo in tudi pisalo po svetovnem tisku, da se mladi grški kralj ne strinja z generalsko vlado in z njenimi diktatorskimi metodami. To se je jasno pokazalo v sredo, ko je kralj odkrito nastopil proti vojaški vladi in ji poslal iz Soluna ultimat, naj takoj odstopi. Hkrati je pozval grški narod, naj se mu pridruži v nastopu proti generalski vladi. To je storil v prepričanju, da ima na svoji strani poveljnike močne vojaške enote, ki ima svoj štab v Solunu in ki je dobro opremljena s tanki. Kralj je zatrdil, da predstavljajo generali na vladi samo del vojske. ZMEDENE NOVICE Atenska vlada pa je odgovorila na kraljev ultimat z izjavo, da so »pustolovci zavedli kralja v zmoto« in da bo »s silo uveljavila spoštovanje državne enotnosti«. Novice, ki so začele nato prihajati iz Grčije, so bile tako zmedene, da si ni bilo mogoče ustvariti jasne predstave, kaj se je dejansko dogajalo. Baje so močni vojaški oddelki že v sredo zjutraj obkolili vsa pomembna javna poslopja v Atenah, medtem ko so vojaška letala preletavala mesto. Na Kreti so se baje kralju zveste čete spopadle s pristaši generalske vlade. Kralj je imenoval novo vlado. Ni bilo točno znano, kje se kralj nahaja, znano pa je bilo, da je kraljeva družina v Atenah. Raznesle so se tudi govorice o spopadih v severni Grčiji in na otokih. Pozneje se je zvedelo, da se je kralj udeležil v kraljičinem spremstvu neke prireditve v Larissi. Tam in v Solunu sta sedeža drugega in tretjega armadnega zbora, ki imata močne oklepne oddelke. Na ta dva se je baje Konstantin oprl in kot so poročali, so se enote teh zborov tudi že začele pomikati proti Atenam. NENADEN PREOBRAT Trenutno še ni jasno, zakaj je prišlo nato do nenadnega preobrata, zaradi katerega je moral kralj pobegniti iz Grčije. Danes zjutraj ob 5.15 so se namreč kralj, njegova žena in oba otroka s spremstvom izkrcali v Rimu iz vojaškega letala, ki je priletelo iz Aten. Začudenje vzbuja dejstvo, da je bil v kraljevem spremstvu tudi predsednik vlade Kolias, kar pomeni, da je po- tegnil s kraljem. V spremstvu sta bila tudi dva generala v uniformah. Do hipa, ko to pišemo, ni dal kralj nobene izjave za tisk. Ni jasno, kako je prispel iz severne Grčije v Atene, odkoder je odletelo letalo. Zdi se, da je prišlo do preobrata v tretjem armadnem zboru, v katerem so prevladali med častniki pristaši generalske vlade. Baje so aretirali poveljnika tretjega armadnega zbora generala Peridesa, bri-gadnega generala Vidalisa, ki je bil poveljnik glavnega štaba tega zbora, in poveljnika 20. oklepne divizije. Ti so bili po poročilu grške uradne agencije med voditelji »zarote proti narodu« (generalom). Vse kaže, da se je generalski vladi posrečilo ohraniti oblast in preprečiti poskus kralja Konstantina, da bi obnovil demokratično vladavino s podporo nekaterih političnih osebnosti, ki so nasprotne generalski vladi, in poveljnikov čet v severni Grčiji. POLOŽAJ ŠE ZELO NEJASEN Oddaje radia Atene dokazujejo, da je generalska vlada ohranila oblast v državi, vendar je tako politični kot vojaški položaj še zelo nejasen. Po Atenah se je namreč raznesel glas, da je vojno ladjevje na kraljevi strani in da je odplulo proti Kreti, kjer da so prevzeli oblast kraljevi pristaši. Kmalu po polnoči je atenska radijska postaja naznanila, da je vlada Konstantinu odvzela kraljevsko oblast in da ga je nadomestil podkralj, za katerega je bil imenovan general Zoitakis. Sestavili so novo vlado, katero vodi polkovnik Papadopu-los. Ta je prevzel tudi obrambno ministrstvo. Zoitakis in nova vlada sta že prisegla v navzočnosti atenskega nadškofa. Zoitakis je izjavil, da on in revolucionarna vlada želita ohraniti v Grčiji monarhijo. Novi ministrski predsednik Papadopu-los je dejal, da je prevzel oblast samo za obnovitev miru v državi. Grčija bo po njegovih besedah tudi zanaprej izpolnjevala svoje mednarodne obveznosti ter bo ohranila dobre stike z vsemi državami. Ponovil je torej običajno nastopno formulo vseh prevratnih vojaških vlad. Jasnejši je bil notranji minister Patakos, ki je objavil proglas z opozorilom, da bodo smatrali nasprotnike vojaške »revolucije« za kršilce zakonov in sovražnike domovine. KRALJ JE BIL PREMALO ODLOČEN Zvedelo se je tudi, da je kralj imenoval za predsednika nove demokratične vlade bivšega obrambnega ministra Garufalisa, ki pa je v Parizu. Vse kaže, da je bil kralj pri svojem poskusu, da obnovi demokracijo, premalo odločen in duhaprisoten, ta-(Nadaljevanje na 3. strani) Papeževa božična poslanica svetu : A JA I RADIO TRST A n • NEDELJA, 17. decembra, ob: 8.30 Kmetijska od-:daja; 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu; 10.15 Poslušali boste . .. Od nedelje do nedelje na našem valu; 11.15 Oddaja za najmlajše:,»Moj oče in jaz«. Dramatizirana zgodba. Napi-SSl^Gian Francesco Luzi, prevedel Franc Jeza. Peto in zadnje nadaljevanje; 12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj...; 14.45 Pop evke za nedeljski popoldan; 15.30 »Okoli sveta«. Drama v treh dejanjih, napisal Cesare Giulio Viola. Prevedel Maks Šah, režira Jože Peterlin; 17.30 Prijatelji zborovskega petja; 18.30 Iz pesniških ga tleM: (»Ardengo Soffici«; 20.30 Iz s’ovenske folklore: Rado Bednarik: »Pratika za drugo polovico ileiterhbra«; 22.10 Sodobna glasba. • PONEDELJEK, 18. decembra, ob: 11.40 Radio za šole (za srednjo šolo); 12.10 Pomenek s poslu ŠaVkami; 13.30 Priljubljene melodije; 17.20 Ne vse, toda o vsem; 17.40 Radio za šole (za srednjo šolo H 18.30 Iz opusa Berlioza in Stravvinskega; 19.30 Moj prosti čas; 20.50 Kulturni odmevi; 22.30 Slo venski solisti. Sopranistka Olga Jež, pri klavirju Jftkob Jež. • TOREK, 19. decembra, ob: 12.00 Iz slovenske Itjlklore: Rado Bednarik: »Pratika za drugo polovico decembra«; 17.20 Slovenščina za Slovence; 17.40 Danilo Sedmak: »Zavest in podzavest«; 17.50 Po Jeta Dario in Darko z Veselim dolinskim Triom; 118.30 Koncertisti naše dežele. Pianist Claudio Gher-biitk; 19.10 Plošče za vas, quiz oddaja; 20.35 Luigi Cherubini: »II crescendo«, komična operna eno jjdtjjanka. • SREDA, 20. decembra, ob: 11.40 Radio za šole 'Iza prvo stopnjo osnovnih šol); 12.10 Brali smo vas; 13.30 Odvetnik za vsakogar, pravna posvetovalnica; 17.40 Radio za šole (za prvo stopnjo psnovnih šol); 18.30 Slavni solisti v Trstu; 19.10 Zdravniška posvetovalnica; 20.35 Simfonični kon bdrtf V odmoru (približno ob 21.25) Za vašo knjiž-• tnb tpolico. • ČETRTEK, 21. decembra, ob: 12.00 Tri in ena — sobotni variete. BesedTo Danila Lovrečiča; 17.20 -Maidja Kacin :»Niccolo Machiavelli« 18.00 Zbor [vSatilLa Nape« iz Ville Santine; 18.30 Sodobni slo ,jsfpjjski skladatelji. Alojz Srebotnjak: Kraška suita , Orkjester Slovenske filharmonije vodi Samo Hubad; 19.10 Pisani Balončki, radijski tednik za najmlaj-'Se;''20.35 »Krog«. Radijska drama, napisal Lode ,JW&yk, prevedel Ivan Šavli. Režira Jože Peterlin; 22(30 Skladbe davnih dob. • PETEK, 22. decembra, ob: 11.40 Radio za šole 1 fžd drugo stopnjo osnovnih šol); 12.10 Gospodinja -iflAkupuje; 13.10 Glasbeno potovanje okoli sveta; ojl7.20 Ne vse, toda o vsem; 17.40 Radio za šole [tfza drugo stopnjo osnovnih šol); 18.00 Folklorni ansambel »Lado«; 18.30 Zobr »Glasbene Matice« iz Ljubljane pod vodstvom Igorja Lavriča. Skladbe 'Alojza Srebotnjaka, Vilka Ukmarja, Jakoba Ježa, (Siinterja Miftergradneggerja, Heitorja Villa-Lobosa, (Mateja Hubada in Jurija Gregorca; 19.10 Novele XX. stoletja: Carlo Dossi: »Ko se vname stari ,panj«, prevod Saša Martelanca; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Koncert operne glasbe. -n ia SOBOTA, 23. decembra, ob: 12.00 Kulturni odmevi; 13.30 Semenj plošč; 15.00 Glasbena oddaja za mladino; 16.00 Avtoradio — oddaja za avtomo biliste; 16.10 Pregled slovenske dramatike. Pripravila Jože Peterlin in Josip Tavčar. Sedma oddaja; 17.20 Dialog, Cerkev v sodobnem svetu; 17.40 Le-I po pisanje, vzori in zgledi mladega rodu; 18.00 ( Slovenski oktet pod vodstvom Valensa Voduška; 18.30 Veliki mojstri jazza: Moody Herman; 19.10 ‘ Družinski obzornik; 19.25 Izbor motivov iz operet: »Pri treh mladenkah«. »Acqua Cheta«, in »Havajska roža«; 20.50 Tri in ena — sobotni variete; 21.20 Vabilo na ples; 22.40 Za prijeten konec tedna. TEDENSKI KOLEDARČEK (7. decembra, nedelja: Lazar, Živko 18. decembra: ponedeljek: Radko, Gracijan 19. decembra, torek: Urban, Darko 20. decembra, sreda: Svetozar, Julij 21. decembra, četrtek: Tomaž, Tomislav 22. decembra, petek: Demetrij, Milko 23. decembra, sobota: Vlasta, Viktorija Papež Pavel VI. bo naslovil svojo tradicionalno božično poslanico na ves svet v soboto, 23. decembra, ob 20. uri preko vatikanskega radia. Predvideno je, da bo imel papež mašo polnočnico v Sikstinski kapeli. Prisostvoval ji bo diplomatski zbor. Na božični dan pa bo imel pontiiikalno mašo pozno dopoldne. Glede na to, da je bil pred kratkim operiran in je njegovo zdravje še rahlo, pa ni verjetno, da bi imel tudi jutranjo mašo v kateri izmed rimskih mestnih četrti, kot je v navadi. V Vatikanu so naznanili, da bo nadškof kardinal Roy iz Qucbeca, ki je predsednik papeške komisije »Justizia et pax«, pojutrišnjem javno razložil neko važno papeževo listino. Menijo, da se listina nanaša na vprašanja, ki so važna za svetovni mir. V KONCILSKEM DUHU V Moskvo je prispelo prejšnji teden posebno vatikansko odposlanstvo, sestavljeno iz odličnih teologov pod vodstvom mon-sinjorja Willebrandsa iz tajništva za zveze z drugimi kristjani. Vatikanske zastopnike je povabil v Rusijo moskovski patriarh Aleksij, da bi se razgovarjali o socialnem nauku in dejavnosti katoliške Cerkve v zadnjih sedem-desetletih. Teologi iz Rima bodo imeli predavanja s to vsebino ne samo v Moskvi, ampak tudi v Leningradu in še drugod. Prisotnost in nastop katoliških bogoslovnih znanstvenikov iz Rima v Moskvi je izrednega verskega in tudi političnega pomena. Katoliška in pravoslavna Cerkev skušata navezati dialog v duhu navodil zadnjega vesoljnega cerkvenega zbora. S političnega stališča pa se razodeva neka pripravljenost Kremlja, da prvič dovoli nekaj več zunanje verske svobode ruski pravoslavni Cerkvi, in drugič, da skuša bolj blagohotno nastopati v odnosih s ka- Med razpravo o državnem proračunu je sredi prejšnjega tedna prišlo v senatu do precejšnjega iznenadenja, ker je združena opozicija s pomočjo tako imenovanih »prostih strelcev« iz vrst vladne večine pregla- j sovala vladin predlog in odobrila predlog manjšine, naj se zvišajo pokojnine bivših bojevnikov iz prve svetovne vojne in iz vojne v Libiji leta 1911. Poviški bodo obremenili državni proračun za nadaljnjih 60 milijard lir. Vlada se je iz zagate rešila tako, da je pred dnevi izdala zakonski odi ok, s katerim se za nedoločen čas podaljša 10-odstot-ni dodatek na vse neposredne dohodke, ki je bil lani določen za pomoč poplavljen-cem in od hudih poplav prizadetim področjem. S tem bo v državno blagajno izteklo skupno 165 milijard, od katerih pojde, po vladinem predlogu, 60 milijard za bivše bojevnike, 81 milijard za zvišanje minimalnih pokojnin socialnega skrbstva (INPS) in 10 milijard v sklad za poplav-Ijence. Predlog vlade je senat odobril z večino glasov. Zanitnivo je, da je pri tem vlada vprašala za zaupnico, kar pomeni, da je bilo glasovanje javno in ji »prosti strelci« niso mogli povzročiti novega presenečenja. toliško Cerkvijo. To izboljšanje se je pokazalo že z obiskom sovjetskega predsednika Podgornija pri papežu Pavlu VI. Sedaj pa še z dovoljenjem, da smejo uradni zastopniki Vatikana govoriti na sovjetskih tleh. —0— SESTANEK V INNSBRUCKU V sredo je bil v Innsbrucku sestanek med predstavniki avstrijske vlade, tirolskimi politiki in zastopniki južnotirolske manjšine. Razpravljali so o zadnjih predlogih italijanske viade za rešitev južnoti-rolskega vprašanja. Kaj so sklenili, ni znano, a zdi se, da so te predloge odklonili. Ustanovili so odbor, ki ga sestavljajo Tirolci, zastopniki južnotirolske majšine in predstavniki avstrijskega zunanjega ministrstva, da bo preučeval razne predložene možnosti za rešitev južnotirolskega vprašanja. Po sestanku je izjavil avstrijski zunanji minister Tončič, da je optimist in da upa, da bo prišlo do rešitve tega vprašanja še pred italijanskimi parlamentarnimi volitvami. Južnotirolski predstavnik dr. Magnago pa je izrazil prepričanje, da položaj še ni zrel za dokončno rešitev. Baje je tudi dejal, da so italijanski predlogi popolnoma nezadostni. Tako za zdaj ni možen nikalc sporazum. ZAMENJAVA DINARJEV Opozarjamo naše bravce, da bodo s I. januarjem začeli jemati iz prometa jugoslovanske bankovce po 100 dinarjev, to so tisti, ki so prišli v obtok 1. maja 1955 in 1. maja 1963. Zamenjali jih bodo s kovanci, ki bodo imeli isto vrednost. Vrednost omenjenih bankovcev bo prenehala s I. februarjem. Po tem roku jih bo mogoče zamenjati pri jugoslovanski Narodni banki le do 30. aprila. Komunistična opozicija je predlagala, naj se sklad za zvišanje pokojnin socialnega skrbstva zviša na 200 milijard, a je bil njen predlog odklonjen z večino glasov. -0— SPOMENIK MUSSOLINIJU SREDI SLOVENSKEGA KRASA? I Nadaljevanje s I. strani) onstran krivične meje, bi se bili borili v vsakem primeru. Fašizem jih je primoral, da so morali zagrabiti celo za orožje. Toda če bi ne bilo fašizma, bi se bili borili za to svojo pravico — kot so se že — na demokratičen način. Ferrari očitno misli, da smo bili Slovenci do fašizma neka brezoblična etnična masa, pripravljena na asimilacijo, brez narodne in politične zavesti, katero da je v nas prebudil šele odpor proti fašističnemu nasilju. V tem se moti tudi zato, ker ima o Slovencih še tisto predstavo, katero mu je vbil v glavo verjetno prav — fašizem, seveda ne da bi se tega zavedal. Izdajatelj: Engclbert Besednjak • Glavni urednik: Engelbert Besednjak • Odgovorni urednik: Drago Legiša • Tiska tiskarna »Grapbii« — Trst, ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29477 ‘Davki ostanejo zvišani Ameriški in slovenski znanstvenik na tržaški univerzi Urbanistični odsek tržaške univerze je priredil v ponedeljek, 11. t. m., zanimivo predavanje, na katerem sta Jack C. Fisher, profesor na Cornellovi univerzi v Ithacu v državi Ney York, in inž. Braco Mušič z urbanističnega inštituta SR Slovenije govorila o »Jugoslovansko-ameriškem projektu študij regionalnega in urbanističnega načrtovanja«. Profesor Fisher, ki je pobudnik in trenutno organizacijski vodja projekta z a-meriške strani, je tudi avtor knjige »Yugo-slavia — a Multinational State, Regional Difference and Administrative Response« (Jugoslavia — večnarodna država — regionalna razlika in upravno razumevanje). Knjiga je izšla leta 1966 v San Franciscu. Predavatelja sta obrazložila cilje in namene projekta ter dosedanje dosežke. Kot je napisal Braco Mušič v zadnji številki »Naših razgledov« (9. t. m.), ima projekt »raziskovalni in vzgojni značaj« in se je »osredotočil predvsem na metodološka vprašanja in na razvijanje modernih raziskovalnih tehnik, ki so doma v ZDA«. V svojem sestavku tudi poudarja, da se je »regionalno prostorsko in urbanistično načrtovanje začelo letos v Sloveniji močno u-veljavljati in da je dobilo letos tudi zakonske osnove,« tako da ni več »osamljena disciplina, odvisna od prizadevanj raznih šol, društev in posameznikov.« Ameriški in slovenski strokovnjaki prirejajo v Ljubljani seminarje, ki se jih redno udeležujejo strokovnjaki iz vse Jugoslavije, pa tudi s tržaške univerze, iz Milana, z Dunaja in iz Prage. g Tržaškega POČASTILI SO SPOMIN IVANA GRBCA Skedenj sko prosvetno društvo in glasbena Matica v Trstu sta v torek počastila spomin skladatelja, škedenjskega rojaka Ivana Grbca. Prireditev je bila v kino dvorani, ki je za to priložnost bila nabito polna. O pokojnem skladatelju je z izbranimi besedami spregovoril prof. Pavle Merku. Nastopili so še mladinski pevski zbor »Kraški slavček« iz Nabrežine, mešani zbor »J. Gallus«, sopranistka Ljubica Bercetova-Košuta in pianist Erminij Ambrozet. Vsi so izvajali skladbe pokojnega skladatelja. SKUPNO ROMANJE Letos 1968 bodo tržaški in goriški Slovenci skupno romali v Nemčijo. Obiskali bodo med drugim naslednje kraje: Muunchen, Alttiiting, Dachau in Chiemsee. Odhod bo v ponedeljek, 8. julija. V Trst se bodo vrnili v petek, 12. julija. V drugi polovici avgusta pa bo priložnost za romanje v Palestino. Vpisovanje je pri slovenskih duhovnikih. Podrobnosti romanja bodo pravočasno objavljene. IZŠEL JE KOLEDAR »SVETOGORSKA KRALJICA« ZA PRESTOPNO LETO 1968 Ta koledar, ki je posvečen naši slavni svetogor-ski Cudodelnici, že štirinajsto leto prihaja v slovenske družine. Njegova vsebina je važna zaladi pisma, v katerem je obrazložen položaj revije »Sve-togorska kraljica«. V njem je tudi priporočilo za vse Slovence, naj bi z gorečo molitvijo in s prispevki v tiskovni sklad svetogorskega tiska pomagali, da bi grgarska pastirica Urška Ferligoj bila proglašena za svetnico. Koledar lahko kupite v Katoliški knjigarni v Gorici, v Knjigarni »Fortunat« v Trstu in v Tržaški knjigarni. Tam tudi lahko dobite 7. in 8. štev. revije »Svetogorska kraljica«, ki je izšla za 250-let-nico kronanja svetogorske Matere-Kraljice. Prav gotovo se je to znanstveno delo zdelo tržaškim strokovnjakom tako pomembno in važno, da so povabili vodji projekta, naj o njem spregovorita tudi v Trstu. Vprašanje je tu predvsem zato aktualno, ker bo dežela v kratkem izdala urbanistični zakon, ki bo nadomestil in delno tudi bistveno spremenil dosedanjo urbanistično zakonodajo. Tedaj bo tudi postalo aktualno vprašanje novih urbanističnih (regulacijskih) načrtov, o katerih že sedaj vemo, da ne bodo zajemali področja ene same občine, temveč področja več občin. Zato že danes tudi pri nas lahko govorimo o regionalnem prostorskem in urbanističnem načrtovanju in tu najdemo tudi vzroke tolikšnega zanimanja tukajšnjih urbanistov in drugih strokovnjakov za jugoslovansko-ameriško znanstveno delo s tega področja. ZBOROVANJE O ZAŠČITI MANJŠIN V kraju Kaltern am See na Južnem Tirolskem je bilo 8. in 9. decembra jesensko zasedanje »Federalnega odbora za et-nično-jezikovne skupnosti in za deželno kulturo v Italiji«, ki deluje v sklopu Mednarodnega združenja za zaščito ogroženih jezikov in kultur (AIDLCM). Zasedanju je predsedoval Nobelov nagrajenec za književnost, Islandec Halldor Kiljan Laxness. Zasedanja so se udeležili delegati iz Južnega Tirola in Doline Aoste, iz Piemonta, iz pokrajine Verona in s Tridentinskega ter delegati slovenske, albanske in proven-salsko-okcitanske skupnosti. Na zasedanju so proučili vprašanja, ki so v zvezi z zaščito jezikovnih manjšin, kot jo predvideva 6. člen ustave. Izvajanje tega člena zadeva tudi številne druge skupnosti neitalijanske-ga jezika, katerih pravica do kulturno-je-zikovnega razvoja se dozdaj še ni izvajala, kot jo predvideva ustavno načelo. Glede na bližnje politične volitve so zbo-rovavci sklenili, da bodo zahtevali od raznih strank in kandidatov, naj pojasnijo svoje stališče o izvršilnem zakonu 6. člena ustave. j ZA VEČJO SAMOUPRAVO REPUBLIK Slovenska vlada in parlament odločno zahtevata od zvezne vlade, da dopusti Sloveniji, da uporabi še približno en odstotek slovenskega narodnega dohodka za zvišanje pokojnin, za sanacijo zdravstvenega.; zavarovanja in za šolstvo. Upiranje beograjske* vlade označujejo govorniki v slovenskem parlamentu za nezaupanje zvezne vlade do republik. »Nezaupanje do republik se je. glasil tudi naslov včerajšnjega ,pprpčUa, »Dela« o tej diskusiji. Govorniki v slovenskem parlamentu nar glašajo, da morajo imeti republike Vit^č,,] samostojnosti pri reševanju gospodarskih problemov na svojih področjih,in! da^se:-ne sme samo zvezna vlacta smatrati, zaj varuhinjo gospodarske reforme. Republike sa-me najbolje vedo, kaj je zanje dobro: ijQ>q kaj ne. Opozarjajo tudi na dejstvo, da vladajo med jugoslovanskimi republikami[ [(in narodi) zgodovinske razlike, ki povzročajo-različno raven gospodarstva in kulture in da zato problemov ni mogoče reševati povsod po isti shemi in avtomatično. Zadeva je važna, ker se Sloveniji skrajno mudi,’dai reši omenjene probleme z novim letom.' ŠE EN SLOVENSKI ŠKOF Ljubljanski nadškof dr. Pogačnik jež dobil v pomoč pomožnega škofa. Na to odlično mesto, s pravico nasledstva, je imenovan dr. St. Lenič, dosedanji nadškofijski generalni vikar. riboM- Dramatični dogodki v Grčiji . Po drugi strani se bohoti birokracija ter je bilo konec leta 1966 22.958 javnih uslužbencev, kar je novo prvenstvo v zadnjih 9 letih.* »Nekateri predstavniki velikih vsedržavnih strank pravijo, da so za industrializacijo Trsta; potem ne bi smeli ukiniti Sv. Marka, ki je bil največji industrijski obrat v mestu ter je zaposleval ne dosti manj delavcev kot celotno industrijsko področje v Žavljah. Ladjedelništvo je v okviru pomorstva po naravi steber vsega tržaškega gospodarstva, a je zdaj nevarnost, da zapro še zadnjo ladjedelnico, to je Felszegy v Miljah.« »V zameno za katastrofo v ladjedelni- štvu naj bi Trst dobil tovarno za izdelavo Dieslovih motorjev »Veliki motorji«. Stala bo okrog 40 milijard lir, kar nekateri predstavniki vladnih strank označujejo za »a-stronomsko vsoto«. S kakšno lepo krilatico naj potem označimo vsoto 420 milijard, katero bo dobila Genova, ne da bi izgubila ladjedelnico. Neapelj prav tako ne bo izgubil ladjedelnice, a bo dobil avtomobilsko tovarno ALFA-SUD, ki bo stala 300 milijard lir. »Poleg ladjedelništva uničujejo na Tržaškem kmetijstvo. Ustanova za industrijsko pristanišče hoče gradnjo tovarne »Veliki motorji« pri Boljuncu, kjer je ugodna možnost za razvoj žlahtnih kmetijskih kultur, ter zavrača gradnjo ob morju pri Orehu, kjer je prvotno določena lokacija na razpolago že več let, EPIT hoče razlastiti nadaljnje 3 milijone kvadratnih metrov zemlje, čeprav potrebuje za tovarno »Veliki motorji« samo 700.000 kvadratnih metrov.« »Za lase je privlečen izgovor — je poudaril svetovavec — da tovarne ni mogoče zgraditi pri Orehu iz tehničnih razlogov. »Iz vseh gornjih izvajanj sledi, — je zaključil govornik — da je splošna sedanja gospodarska politika za Trst zgrešena in nikakor ne vidimo razlogov zakaj bi ta tovarna, katere bodočnost je dvomljive gospodarske vrednosti, morala biti postavljena v dolinski občini: z drugimi besedami, zakaj bi morali prav mi plačati narodnostni in gospodarski davek za napake] drugih.« | V torek, 12. t. m., se je sestal na redni seji devinsko-nabrežinski občinski svet. Najprej so župan in odborniki odgovarjali na vprašanja svetovavcev. Tako je župan napovedal, da bodo voditelji svetovalskih skupin določili način, kako naj se postavi spomenik padlim, za katerega je v letošnjem proračunu že predviden milijon lir, ostalo vsoto pa bi dobili iz proračuna za leto 1968. Župan je tudi poročal, da je občinska uprava že posredovala pri pristojni italijansko-jugoslovanski mešani komisiji, naj bi se mejni prehod pri šempolaju spremenil v mednarodni prehod. Ni mu pa še znano, kakšen je bil uspeh tega posredovanja. Svet je nato odobril obračun za leto 1966, ki izkazuje II milijonov prebitka in ki je bil že vključen med dohodke za leto 1967. Imenoval je preglednike računov za leto 1967 in določil milijon lir prispevka avtobusnemu podjetju »Carsica«, ki skrbi 1 za krajevno avtobusno službo, a je visoko pasivna. V tej zvezi je bila imenovana posebna komisija z nalogo, da prouči to vprašanje in predlaga ustrezno rešitev. Svet je tudi potrdil stališče prejšnje občinske uprave, ki se je zavzemala, da bi poveljstvo tržaškega pristanišča ne dalo v zakup velikega dela obale v Sesljanu kamnolomu Casale, temveč da bi del te obale bil spet na razpolago kopalcem. Svet je še določil 100 tisoč lir prispevka f ALOJZ BOLE Kot smo že v zadnji številki kratko poročali, je v sredo, 6. t. m., na svojem domu pri Piščancih umrl upokojeni šolski nadzornik Alojz Bole. Pokojnik se je rodil pred 69 leti v znani Boletovi družini v Rojanu. Po maturi, ki jo je opravil leta 1921 na učiteljišču v Tolminu, je nastopil prvo službeno mesto v Dutovljah in nato deset let učiteljeval v Pliskovici, od koder je bil leta 1932 premeščen, kot mnogi slovenski učitelji, v notranjost države. Dolgo let je bil učitelj v okolici Trevisa, leta 1945 pa se je vrnil v Trst in postal eden glavnih obnoviteljev slovenskega osnovnega šolstva. Že leta 1945 je bil imenovan za didaktičnega ravnatelja v Rojanu, kjer je ostal do leta 1959. Nekaj let prej pa je bil še dodeljen šolskemu skrbništvu kot svetovavec za slovenske osnovne šole. Leta 1959 je bil imenovan za šolskega nadzornika in ostal na tem mestu do upokojitve leta 1963. V prvih povojnih letih se je živo zanimal tudi za javno življenje in bil med pobudniki za ustanovitev Slov. dem. zveze. Do svoje smrti pa je bil odbornik Slov. dobrodelnega društva. Pokojnik je bil mirnega, prijaznega značaja in je vsakomur pomagal, kolikor je mogel. Poleg svojega poklicnega dela se je zanimal tudi za svoje kmetijsko posestvo in bil strokovnjak v vinogradništvu. K večnemu počitku so ga položili v petek, 8. t. m. Po žalnem obredu v rojanski cerkvi se je ob odprtem grobu od pokojnika v imenu šolnikov poslovil rojanski kaplan Zorko, v imenu rojanske slovenske mladine pa Edi Košuta. Naj pokojni slovenski šolnik mimo počiva v rodni zemlji. Vdovi, otrokom in sorodnikom izrekamo globoko občuteno sožalje. Športnemu društvu »Sokol« v Nabrežini, 100 tisoč lir nogometnemu društvu »Nabrežina« in 100 tisoč lir društvu »Pietas Julia« —0- OBČNI ZBOR »ODBORA ZA POMOČ RAZLAŠČENCEM« Preteklo soboto je bil v prostorih starega županstva v Dolini redni občni zbor »Odbora za pomoč razlašščencem«. Predsednik dr. Alojz Tul je poročal o dejavnosti organizacije v preteklem poslovnem obdobju. Med drugim je omenil številna posredovanja, ki jih je vodstvo odbora opravilo za svoje člane, ki so bili prizadeti z razlastitvami. Po poročilu je sledila diskusija, v katero so posegli številni navzoči, ki so se odločno izrekli proti nameravani razširitvi EPIT-a. Nadzorni odbor je poročal o pregledu finančnega položaja organizacije ler predlagal občnemu zboru razrešnico. Navzoči so soglasno odobrili delovanje odbora ter potrdili prejšnje vodstvo. ČESTITAMO! Družbi Ondine in Davorina Tavčarja iz Trsta se je v sredo, 13. t. m. rodil krepak sinček, ki so mu dali ime Boris. Srečnim staršem k veselemu dogodku iskreno čestitajo prijatelji in znanci. Svojima sodelavcema izrekajo prisrčne čestitke tudi uredniki Novega lista. X obiinsfce seje v Jlabrežimi Jz tj POKRAJINSKE NAGRADE Pokrajinska uprava v Gorici je razpisala že prejšnjo pomlad poseben natečaj za izboljšanje hlevov in kurnikov. Določenih je bilo 120 nagrad v skupnem znesku desetih milijonov lir. Natečaja so se udeležili tudi slovenski kmetovalci. Izboljšave je bilo treba dokončati do 30. septembra. Za udeležbo naših kmetov pri natečaju se je precej zanimal tudi pokrajinski odbornik VValtritsch. Posebna komisija pod podstvom pokrajinskega odbornika za kmetijstvo je pregledala opravljene izboljšave in je v četrtek že določila nagrade, ki bodo razdeljene na posebni slovesnosti. Slovenskih nagrajencev za obnove hlevov je 23. Prvi med njimi, Ivan Brajnik iz Štandreža, bo prejel 400 tisoč lir. Za obnovo kurnikov je nagrajenih sedem naših kmetov. Med njimi je prvi Fortunat Tomšič, ki bo dobil 80.000 lir. Slovenski kmetje so v hlevih in kurni-kih napravili izboljšave za 12 milijonov lir. Pokrajinski prispevki, nagrade, znašajo dva in pol milijona lir. Doberdob: OBČINSKI PRAZNIK N,a praznik Brezmadežne je obhajala do-berdobska občina prav pomemben dan. Občinarji so prisostvovali blagoslovitvi in odprtju prenovljene občinske hiše in šolskega poslopja. Slavnosti se je udeležil v vladnem imenu podtajnik za notranje zadeve Ceccherini poleg najvišjih predstavnikov deželnih in pokrajinskih oblasti. Navzočnost vladnega zastopnika v pretežno slovenski občini je dala slavju še glob ji pomen. Goriškega nadškofa je nadomeščal msgr. Klinec, ki je obe stavbi tudi slovesno blagoslovil. Oblastvene predstavnike je sprejel pred občinsko hišo župan Andrej Jarc, obdan z odborniki in svetovavci. V nagovoru, najprej v italijanščini nato v slovenščini, je pogumno poudaril, da se je v županskem poslopju odigravala dokaj Naital^/ta r/olitia Trbiž: ZIMSKI TURIZEM Letošnja zimska turistična sezona se je nekoliko zakasnila, ker zaradi pomanjkanja snega še ni bilo ugodnih snežišč za smučanje Zdaj se pa že priglašajo prvi turisti. Zaradi nove turistične sezone se morajo zanimati za javna dela in tujskoprometne naprave tudi domači oblastniki. Občinski svet in turistična ustanova sta prejšnji teden že razpravljala, katerim javnim delom je treba dati prednost v tem pogledu. O-krepiti bo treba javno razsvetljavo, urediti občinsko vodovodno mrežo in odtočne kanale. Občinski svet bo izdal dovoljenje tudi za dve novi smučarski sedežnici, ki bosta še to zimo izpeljani. V kratkem bo odprta tudi smučarska žičnica na Nebrijo. V ospredje je prišlo tudi vprašanje, ali bi ne kazalo pridružiti trbiški turistični ustanovi tudi občinsko okrožje Naborjet-Ovčja vas. Okrepljena turistična ustanova bi razpolagala tudi z večjimi sredstvi za razvoj zimskega in poletnega turizma. Dosti je v tem že storjenega, še veliko več pa manjka. burna zgodovina, večkrat v škodo slovenskim Občinarjem. Prepovedano je bilo občevanje v materinščini z občinskimi uradi ; prepovedana so bila celo slovenska rojstna imena. Leta 1943 so fašisti poslopje do tal zažgali, da bi uničili zadnjo sled slovenstva. Vse to je minilo. Z vladno podporo stoji prenovljen občinski dom, ki bodi skupen vsem brez razlike jezika in narodnosti, je župan končal svoj govor. Podtajnik Ceccherini je v odgovoru dejal, da ga je rimska vlada pooblastila, naj prinese tej kraški občini besede poguma in zaupanja v bodočnost. Občina, je nadaljeval, je že po svoji stoletni tradiciji znak demokratskih svoboščin; na ozemlju vsake občine se dvigajo trije znaki skupnosti: občinska hiša, šola in cerkev. Izpred občinske hiše so šli predstavniki in Občinarji k šoli, kjer so že- čakali v vrstah šolski otroci pod vodstvom svojih u-čiteljev in učiteljic; Otrdel. š’o prisrčno sprejeli vse goste s cvetjem, pevskimi točkami in z deklamacijami v obeh jezikih. Tudi tu je župan Jarc imel pozdravni govor z vodilno mislijo, da naš narod, kljub zatiranju, ne pozna analfabetov. Danes smo veseli, da smejo naši otroci govoriti in se učiti materinega jezika brez strahu. Pri slovesnostih je sodelovala tudi domača godba, ki je povzdignila ta edinstveni občinski praznik. Števerjan: PROSVETNO DELO Števerjansko katoliško prosvetno društvo je imelo ob koncu prejšnjega meseca redni letni občni zbor. Predsednik Marijan Terpin, ki odlaga po šestih letih požrtvovalnega dela svojo funkcijo, je podal poročilo, ki kaže, kako važno je delo tega prosvetnega društva za splošen dvig življenjske ravni v občini, ne samo kulturne, marveč tudi gospodarske in narodno etične. Ta pomen je poudarila tudi navzočnost prejšnjega in sedanjega župana na občnem zboru, H. Podveršiča in St. Klanjščeka. Tajnica je poročala, koliko prireditev in nastopov je društvo pripravilo; vseh je bilo šestnajst. Pri slučajnostih so člani sprejeli soglasno pomenljiv sklep, naj se bo društvo odslej imenovalo po nadškofu Sedeju »S.K.P.D. — Fr. Borgia Sedej«. Člani so izvolili tudi nov odbor s predsednikom Dominikom Humarjem in tajnikom Marijanom Terpinom. Ostali so tudi še nekateri drugi odborniki, ki bodo vodili društvo po dosedanjem vzgledu. «eaeeiSii6or,.^_. ZADNJI KONCERT V soboto zvečer bo zadnji komorni koncert v nizu tovrstnih zimskih prireditev glasbene ustanove »Citta di Gorizia«. Doslej smo jih slišali že sedem. V soboto ob šestih zvečer bo nastopila francoska violinistka Marysa Regard; na klavirju jo bo spremljala Janthina de Smith. Odigrali bosta vrsto Paganinijevih, Tartinijevih in Brahmsovih skladb. Obeta se res umetniški vžitek. i GLEDALIŠKA PREDSTAVA V nedeljo popoldne in zvečer je Slovensko gledališče iz Trsta zopet gostovalo v Gorici v prosvetni dvorani na Verdijevem korzu. Nastopilo je z Brnčičevo dramo v treh dejanjih »Med štirimi stenami«. Igralci so zlasti zvečer odlično podali svoje vloge. Občinstvo pa že itak majčkene dvorane ni, kot po navadi, popolnoma zasedlo. To je čuden pojav, ker ima ista gledališka družina po navadi polno dvorano, če nastopa na primer v Katoliškem domu. VEČERi OB SREDAM Klub »Simon Gregorčič« nadaljuje s svojimi večeri ob sredah. Včeraj je bilo v mali dvorani na Verdijevem korzu na sporedu predavanje o »Slovenskih madrigalistih«. Govorila je prof. Alenka Saksida iz Nove Gorice. Njene besede je Se podkreplo izvajanje božičnih skladb na novi ploSči madrigalistov, ki je dosegla v Sloveniji že velikanski uspeh. Slovenski madrigalisti so skupina 24 pevcev, delno iz zbora Slovenske filharmonije delno iz srednje glasbene šole v Ljubljani. Zbor, čigar tajnica je bila predavateljica, snema svoje nastope tudi na plošče. Umetniški vodja ansambla pa je profesor Bole. nekdanji dirigent pevskega zbora »Tone Tomšič«. KREFTOVO PREDAVANJE O CANKARJU V petek zvečer smo se udeležili tudi nekateri prijatelji iz stare Gorice predavanja »Cankar in socializem«, ki ga je imel v Novi Gorici prof. dr. Bratko Kreft. Povabila ga je novogoriška Zveza kulturnih in prosvetnih organizacij ter novogoriška Sekcija slavističnega društva. Predavanje je bilo v okviru počastitve 60-letnice izida Can-katjevega »Hlapca Jerneja«, ki je izšel prav v oktobru 1907. leta. Predavatelj je najprej orisal Cankarjevo udejstvovanje v politiki, njegovo kandidaturo na socialnodemokratski listi in je to povezal s spisi političnega značaja. Le v drugi polovici predavanja se je dotaknil umetniške plati povesti »Hlapec Jernej«, opozoril je na nje simboliko in se je že posebej ustavil ob različnih dosedanjih tolmačenjih tega dela. Omenil je tudi prispevek Venceslava Beleta (ne; Bo. Lla), in je rekel, da je 'tudi z Bele, kakor prija tclj videl v tem delu simbolni prikaz revolucije. Pri pojasnjevanju Cankarjevega dela so pa motili gotovi predavateljevi izrazi, rabljeni »ad usum delphini«. Kot na primer, da je »biblija zbirka legend, nastalih med ljudstvom«, da je tudi »Kristus bil po kraščanski legendi tesar«, podobno gredico cvetk spada tudi omenjanje, da je bil Izidor Cankar »Katoliški duhovnik, ki se je poročil in ostal kljub temu še v klerikalni stranki.« Predvajanje je bilo po svoje zanimivo in bi bilo lahko še bolj, ko bi bil predavatelj ostal pri svoji temi in bi sam ne kvaril kvalitete z nepotrebnimi ekskurzijami. To in ono Kreftovo literarno - kritično trditev ali hipotezo smemo vzeti z velikim pridržkom; nekatere moramo celo zavreči kot netočne in raje verjeti manj pristranskim literarnim ocenam Cankarjevega dela. Spectator RAZSTAVA V NOVI GORICI Jutri zvečer ob 19.30 bo odprta v razstavnem prostoru občinske avle v Novi Gorici umetniška razstava skulptur in grafik. Razstavlja umetnica Carlotta de Furlani iz Gorice. Razstava bo odprta od 15. do 26. decembra od 9. do 12. in od 17. do 20. ure, ob nedeljah od 15. do 20. ure. 6. MEMORIAL M. FILEJ - 1967 ODBOJKARSKI TURNIR Zaradi tehničnih ovir pri dvorani se bo turnir začel šele od 12. t. m. dalje. Sistem tekmovanja bo odvisen od števila prijavljenih moštev, če jih bo veliko število se bodo odigrale najprej kvalifikacijske tekme. Vsaka igra se bo vršila na dva osvojena seta od treh igranih, le v finalni tekmi za prvo in drugo mesto bo moral zmagovalec osvojili tri sete od petih igranih. Zmagovalno moštvo bo prejelo prehodni pokal in medalje. * Obvestilo smo prejeli z zamudo. Op. ur. IX KULTURNEGA ŽIVLJENJA Srečanja in problemi MARKSIZEM — EDINO JAMSTVO MORALNOSTI? Marjan Tavačr gotovo niti sam ne verjame, da je ravno marksizem komunistične smeri v taki meri združil v sebi vse morale čednosti, da bi se mogla Cerkev ■ odločiti samo zanj kot za edini sistem, ki lahko zajamči človeško moralnost, treba bi bilo šele dokazati, da je v socialistični družbi res manj umorov, ubojev, tatvin, goljulij, prostitucije, pijančevanja in vsega drugega, kar je izraz nemorale A tudi če bi sodili po zgolj ekonomskih učinkih, še vedno ni dokazano, da so najučinkovitejši ravno današnji sistemi držav pod vodstom komunističnih partij. Dokazov za to gotovo ni treba, šele navajati. Cerkev bi torej ravnala prehlastno, če bi povzdignila edino socialistični sistem kot gospodarsko in moralno najboljši. Zato prepušča ljudem, vernikom, da se sami odločajo, in odklanja odgovornost, ki ji kot duhovni združbi ne pritiče. Omejuje se na to, da zahteva od vseh sistemov pravičnost in skrb za najrevnejše. NE MORE DOUMETI NARAVE CERKVE Če pa danes morda ne kaže prevelikih simpatij (a tudi o kaki sovražnosti ni mogoče govoriti) do političnih sistemov v Afriki, je krivo temu morda tudi to, da temeljijo mnogi the sistemov na nasilju, demagogiji in koketiranju z Moskvo kot centrom protikrščanske propagande in totalitarnega sistema ter obstoja nevarnost, da zapravijo pridobljeno svobodo svojih narodov, ter jo žrtvujejo totalitarizmu, ki ima s svojim češčenjem voditeljev in s svojimi neomenjenimi oblikami oblasti mnogo večji mik na primitivne afriške voditelje ka- PREJELI SMO ODPRTO PISMO SLOVENSKEMU AKADEMIKU Dragi kolega! Zdaj, ko so volitve za nama in ko poznava rezultate, ko veva predvsem, da je Adria ohranila svoj sedež v predstavniškem svetu, bi ti rad omenil nekaj ugotovitev, mimo katerih ne morem ne kot tajnik Adrie ne kot njen kandidat ne kot zamejski Slovenec. Kljub temu, da je naša lista ohranila svoj sedež, medtem ko so vse večje italijanske liste precej izgubile, je vendar izšla Adria s teh volitev porazno strta, zakaj Adria ima, mimo ostalih univerzitetnih list, povsem svojo vlogo. Ko se človek ustavi pri ostalih listah, pomisli najprej na njihove programe, ko pride do Adrie, pomisli najprej na Slovence. Na tem polju in predvsem iz tega zor-nega kota gre vrednotiti pomen Adrie, saj nam gre prvenstveno za !o, kot smo že zapisali, da smo tudi v najvišjem kulturnem forumu Slovenci primerno zastopani. Te volitve pa so nam pokazale žalostno dejstvo, kako si ti, slovenski akademik, izobraženec, del sedanje in bodoče vodilne plasti naše manjšine, znal razumeti poslanstvo Adrie. Od 250 vpisanih Slovencev na naši univerzi je skozi Adrio izpričalo svojo narodno pripadnost komaj 43 akademikov. Tako smo komaj za zadnje ostanke le za las ujeli naš sedež. Kakšna sramota, če bi ga izgubili in to prav pri teh volitvah, ko se nam je nudila edinstvena priložnost za dosego dveh mest v Predstavniškem svetu. In kakšna hvaležnost za vse naše delo okrog Adrie. Pa še nekaj bom dodal. Adria je bila tako na tesnem z glasovi, da bi za en glas lahko izgubila svoj sedež, in ker se je po nerodnosti izgubila ena izmed naših glasovnic, so neofašisti, pravici na ljubo, garantirali za nas. Kakšna klofuta zate, kolega, ki misliš, da se mi le igramo s politiko, ki misliš, da bodo že drugi dovolj volili, ki meniš, da ste nas goriški akademiki spel razočarali. Prosili smo vas, da bi v čim večjem številu volili za Adrio, da ne bi zgledalo, da sta v Gorici le dva slovenska akademika. Prejeli smo tri glasove. Na podlagi teh ugotovitev, kaj si lahko naša skupnost pričakuje od tebe, akademik, ki nisi prišel volit, se ti ni hotelo, drugega kot neresnost, neodgovornost, malomarnost, mlačnost in praznino. Vidiš, dragi kolega, samo po tej poti nam danes še grozi izničenje slovenske manjšine. Prosim te, pomisli na to, ko le bomo drugič spet povabili, da izpričaš svojo narodno zavest. Do tedaj pa sprejmi prisrčne pozdrave. Igor Tuta kor demokracija; ta pomeni omejevanje njihove osebne oblasti po parlamentarnih oblikah vladavine. Poleg tega je znano, da mnogi afriški režimi preganjajo misijonarje in jih izganjajo, npr. Sudan, kjer branijo misijonarji črnce pred Arabci, ali Gvineja. Očitno je, da Marjan Tavčar kot ateist ne more doumeti Cerkve kot duhovne skupnosti s cilji nadnaravnega značaja, ki ne išče paradiža na zemlji kakor komunizem, zato vidi v njej vedno sa mo neko organizacijo, podobno mnogim drugim. In zato je tudi malo verjetono, da bi kakšna polemika z njegovimi stališči kaj pomagala, da bi začel gledati na Cerkev in njeno vlogo drugače, bolj realistično. Ostaja pač pri konceptu, ki si ga je o njej ustvaril, po črnobelih klišejih. fj SIRKOVA SPOMINSKA RAZSTAVA V CELJU V Celju, kjer je slikar Albert Sirk (rojen 1. 1887 pri sv. Križu na Tržaškem) dalj časa živel kot begunec in 1. 1947 tudi umrl, so priredili njegovo spominsko razstavo. Razstava je bila odprta 22. novembra in je trajala do 10. decembra. Prikazovala je Sirkove akvarele, risbe z ogljem, portrete in ilustracije, ki so jih odstopili za to razstavo umetnikova vdova in mnogi posamezniki ter ustanove. Razstavljene pa so bile tudi fotokopije vseh petih številk tajnega humorističnega lista »Kapucinski Toti«, ki so ga izdajali zaporniki v nekdanjem kapucinskem samostanu v Celju, kamor so jih zaprli Nemci po zasedbi Slovenije 1. 1941, Sirk je risal zanj karikature, seveda le s svinčnikom. Pozneje je bil Sirk izseljen v Srbijo. Po vojni se je vrnil v Celje, a le za malo časa, ker je že čez dve leti umrl. Celjanom pa je ostal v dobrem spominu in sedanja razstava je izraz hvaležnega sopmina nanj. KOSOVELOVI »INTEGRALI« V izložbenih oknih Tržaške knjigarne se je pojavila pesniška zbirka Srečka Kosovela »Integrali«, v lepi in moderni opremi. Izdala jo je Cankar jeva založba v Ljubljani. Zbirko je uredil dr. Anton Ocvirk. Te Kosovelove pesmi so bile doslej le delno znane. Gre za poskuse konstruktivistične poezije. Nova, 79. številka revije. »Trieste« prinaša v pre- i vodu esej Marjana Rožanca »Nič na Slovenskem«, ki je izšel že v reviji »Most«, Eden od urednikov »Mostu«, Aleš Lokar, pa poroča o procesu, ki so ga napravili nedavno Rožancu v Ljubljani zaradi nekaterih odlomkov iz esejev, ki jih je objavil v »Mostu«. Lokar porabi to priliko, da na kratko prikaže vlogo revij »Perspektive«, »Most« in »Zaliv«, pri čemer nekoliko zviška odpravi Pahorjeve »Glose« v »Zalivu«, ki so sprožile, kot znano, živahne polemike. Označi jih za »preživele, po pre-soji mladih, zaradi njihovega preočitnega nacionalističnega ozadja, posebno glede na realnost današnjega človeka, ki je bolj vdan kopičenju materialnih dobrin kakor pa zaskrbljen zaradi svoje narodne situacije«. Najbrž gre za lapsus, saj drugače izzveni ta stvar tako, kot da je po mnenju mladih (Lokarja?) bolj sodobno oziroma manj »preživelo« gnati se za materialnimi dobrinami kakor pa si delati skrbi za usodo svojega naroda in svobode. To pa je v nasprotju z Rožancovim pisanjem v »Nič na Slovenskem«, Nedvomno bo imel Pahor in še marsikdo k temu kaj pripomniti. Uvodni članek za to številko rc.ije »Trieste« je napisal minister za zunanjo trogvino Giusto To!loy je o razvijajočih se gospodarskih odnosih med Zahodom in Vzhodom. Aldo Moretti je prispeval zanimivo razpravo o pojmovanju domovine v smislu vatikanskega cerkvenega zbora. V tej številki sodelujejo še Carlo Schiffrer, Dino Dardi, Elio Apih, Aulo Rubino, Giorgio Cesare in Giulio Viozzi. fj' NAJDBE V LEPENSKEM VIRU OB DONAVI Med kopanjem zemlje za novo hidrocentralo pri Železnih vratih na Donavi je prišlo pred meseci na dan eno najbolj senzacionalnih arheoloških najdišč zadnjih let. Našli so vas iz kamene dobe, po cenitvah arheologov iz 6. tisočletja pred Kristusom. Najbolj zanimivo pa je to, da so našli v temeljih hiš, 18 m x 22 m (v obliki trapeča) jame, okrog katerih so stali kameniti kipi, katere uvrščajo med najstarejše, če ne sploh najstarejše kipe v Evropi. Lepenski vir — tako se imenuje tisti kraj, kar pa je ledinsko ime, kar je najbližja vas oddaljena dva kilometra — je moral biti nekoč pomembno kulturno središče. Skulpture prikazujejo človeške in živalske glave ter kačo. V zadnjem času so naleteli tam še na nove najdbe in menijo, da skriva zemlja še več takega. Na žalost pa bo v kratkem umetno jezero električne centrale pogoltnilo najdišče, katero zato hite odkopavati. Arheologom je nekoliko prevrnilo dosedanje teorije, da je prišla prva kultura v Evropo iz prednje Azije. Morda je bilo ravno obratno, kot bi se dalo sklepati po skulpturah iz Lepenskega vira. Vendar neki znaki tudi kažejo, da so tisti ljudje žrtvovali ljudi bogovom. Spomladi bodo priredili v Beogradu mednarodno zborovanje o teh najdbah. NOVO BEVKOVO DELO Te dni je Časopisno založniško podjetje »Soča« v Novi Gorici, ki je bolj poznano kol Goriška tiskarna, in ima svoj sedež v Šempetru pri Gorici, izdalo novo Bevkovo povest »Mlini življenja«. Knjigi je napisal Marijan Brecelj spremno besedo, opremil pa jo je Pavel Medvešček. Pisatelj Bevk bo knjigo podpisoval na kulturnem večeru, ki bo v prostorih Goriške knjižnice v četrtek, 14. decembra ob 18. uri. BOŽIČNI KONCERT V Nemškem kulturnem institutu v Trstu, ulica Coroneo 15, bo v petek, 15. t. m. koncert komorne božične glasbe. Spored bo obsegal starodavne ljudske in umetne božične pesmi in skladbe Buxte-hudeja, Bacha, Haendla, De Boismortiera in Tel-manna. Izvajavci bodo sopranistka Ingrid Haensel, čelist Lonthar Štolfe, flavtistka Roshvtha Kobabe in čembalist Heinrich Stolte. Začetek ob 21. uri. NOVA PESNIŠKA ZBIRKA Izšla je pesniška zbirka Vinka Beličiča »Gmajna«. Zbirko je založila »Mladika«, natisnila pa jo je tiskarna »Graphis«. Naprodaj je v vseh slovenskih knjigarnah v Trslu in Gorici. »ARS SLOVENIAE« Mladinska knjiga v Ljubljani je začela izdajati mogočno zasnovano zgodovino slovenske umetnosti pod naslovom »Ars Sloveniae« (Umetnost Slovenije). Prva knjiga: »Baročno kiparstvo«, ki jo je napisal dr. Sergej Vrišer, je že na knjižnem trgu. Sledile bodo knjige »Gotska plastika« (Emilijan Cevc) in Komeljeva knjiga »Gotska arhitektura« ter Šumijeva »Baročna arhitektura«, nato pa seveda še nadaljnji zvezki. Vse knjige bodo bogato ilustrirane. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM Marija Holkova »PEPELKA« (Pravljična igra v štirih dejanjih) Prevedel: Jožko Lukeš Scenograf: Demetrij Cej Koreograf: Adrijan Viles Glasba: Karel Boštjančič Režiser: Jožko Lukeš PONOVITVE: V četrtek, 14. decembra ob 16. uri; v nedeljo, 17. decembra ob 16. uri V nedeljo, 17. decembra ob 20.30 uri v kino dvorani v Bazovici Jaka Štoka »ANARHIST« (burka v dveh dejanjih) Marjan Rožanc v reviji „Triesten gospodarstvo y Jtaliji se bolje hranijo V zadnjih 15 letih, to je od 1951 do 1966 se je v Italiji dnevna poraba proteinov - beljakovin zvišala na vsakega posameznika od 66.3 na 83.9 grama, število zaužitih kalorij pa se je dvignilo od 2.349 na 2.875. Tako povišanje porabljenih proteinov je odvisno od zvišanja zavžite' količine mesa. Do tega zaključka prideš na osao- vi podatkov, ki jih je zbral osrednji statistični urad. Zanimiva je primerjava stroškov za prehrano: leta 1951 so ti stroški znašali 73.600 lir, od katerih 63.700 za živila in 9.900 za pijače. V tem letu je bil najvišji strošek za kruh in hrano iz moke (17.000 lir) in le 11.900 za meso. Lani, to je v letu 1966 je znašal celotni strošek 202.000 in od teh 171.000 za živila tor 31.000 za pijače. Največji izdatek je bil za meso, in sicer 44.800 Marijino Celje: SREBRNA MAŠA Na praznik Brezmadežne 8. decembra je daroval na Marijinem Celju nad Kanalom župnik Jožko Kragelj srebrno mašo. Že 25 let je minilo od slavljenčeve prve maše, ki jo je obhajal na isti praznik pri Sv. Luciji na Mostu. Potem se je vila vesela in trnjeva pot mladega duhovnika preko Livka, čez Goče in še marsikod do zatišnega Marijinega Celja. Gospod Joško je poleg poglavitnih dušnopastirskih opravil segel tudi na prosvetno in pisateljsko polje. Svoje prispevke jc že pred leti objavljal v Mohorskih koledarjih. V »Novih potih« je priobčil študije o Ivanu Trinku. Njegova delavnost pa še nikakor ni usahnila, načrtov ima še dosti. Na tej poti je srebrnomašno slavje le mejnik. Slavljencu so prinesli čestitke vsi okoliški sobratje, šolska mladina in domačini. Pridružujemo se jim tudi mi z željo: še do zlate maše in dalje! Rad bi spoznal kako lepo pesem. Takrat se oglasi Nina in pravi, naj pridem jutri k njim, da mi bosta s Sonjo zapeli ob spremljavi kitare. »Pa Dunječka bo tudi pomagala?« Takoj se oglasi: »Tebi ne bom pela, pa tudi slabo pojem. Oni dve pa sta pridni. Zato pa kar pridi!« »Ker me tudi ti Dunječka vabiš, pa bom mogoče res prišel.« Tedaj sem vstal rekoč, da je pozno; stisnil sem roko štirim odhajajočim, pozdravil in odšel. Na dan odhoda Fomičevih jc dobila Sonja sporočilo od doma iz Benderi, naj pride domov najpozneje do konca tedna, ker se bodo začele šole. Torej lahko ostane tu kvečjemu še tri večere. Domov bo šla v nedeljo, Nina pa jo bo spremljala in ostala par dni v Benderih. Drugi dan sem res šel — kot na pol obljubljeno — k Fcldšer-jevim. Potrebno je bilo, posloviti se od Sonje in deloma držati obljubo Nini. šel sem po večerji. Gospodar Feldšer me je lepo pozdravil, gospodinje pa nisem videl. V so- lir. Strošek za kruh in živila iz moke se je sicer tudi dvignil, a sorazmerno mnogo manj: od 17.000 na 28.100 lir. Leta 1951 je strošek za živila iz moke predstavljal 23.1°/’o celotnega stroška, meso 16.1°/o, alkoholne pijače 9.9°/«, za krompir in zelenjad 7.2, za olja in maščobe 6.7°/n. Leta 1966 pa so ti odstotki bili naslednji: meso 22.2, kruh in moknata hrana 13.9, krompir in zelenjad 11.8, alkoholne pijače 11.2, sadje 8.4. Podrobnejše razglabljanje pravi: Poraba pšenice je ostala v glavnem nespremenjena (160-166 kg na posameznika). Zelo se je dvignila potrošnja krompirja, paradižnikov in sadja. Občutno se je dvignila potrošnja sladkorja in vina. Poraba slednjega se je dvignila v 15 letih od 84.4 litra na osebo v letu 1951 nt 117 litrov v letu 1966. Potrošnja govejega mesa se je istočasno dvignila od 6.7 kg na 18.1, svinjskega od 4.4 na 7.7 ko, potrošnja perutnine, divjačine in kuncev se je dvignila od 2.5 kg na 7.9 kg na posameznika. Manjši prirastek potrošnje je bil ugotovljen pri mleku in siru ter ribah, zelo pa se je dvignila poraba olja, in sicer semenskega od 2 na 6.1 kg in olivnega od 5.1 na skoraj 10 kg. Razgovor z Brankom Lakovičem V tej številki je na vrsti košarka. To je najhujša disciplina pri Š. Ž. BOR. Pobudo za to lepo športno panogo je dal pri nas Lakovič, ki je leta 1965 opravil v Portorožu trenerski tečaj. Prav do njega sem se obrnil, da mi nekaj pove o Borovi košarkarski ekipi. Začela sva takole. No, Lakovič, kdaj ste začeli pri BOR-u resno trenirali košarko? Lakovič: Pred dvema letoma. Takrat smo nastopili v 1. diviziji. Lani smo prvič nastopili v promocijskem prvenstvu. Treniral nas je naš kapetan Savo Spacal. Zasedli smo dobro drugo mesto skupno z Ekipo Libertas iz Gorice za Goriško Ardito, ki jc premočno osvojila prvenstvo. bici smo bili štirje — saj za več niti prostora ni bilo. Dunječka po svoji navadi, malo razposajena, Sonja resna a prijazna, Nina nervozna. »Ali nisem prišel pravi čas? Če želite, se umaknem.« »Bog ne daj, škoda da niste prišli nekoliko prej, pravi Nina.« Sedli smo in jaz omenim, da sem prišel slišat par njihovih pesmi, lahko tudi vojaških in bojnih. Dunejčka pravi: Bom pa jaz začela, da se ostali dve med tem kaj spomnita. Vzela je kitaro, jo uglasila, zavzela je pozo resnega starejšega človeka in zapela: »Piše piše, Ja Ruseju Jaz Rusijo car germanski, zavajuju zavojujem piše, piše i u Maskvu in v Moskvu ruskome carju . žit pridu ... živet pridem. Nadaljevanje pesmi pravi, da so se ruski vojaki še bolj strnili in prisegli zvestobo ruskemu carju. V celoti je nikdar nisem znal. (Dalje) V ZDA VEČJI KMETIJSKI OBRATI Po uradnih podatkih se je v zadnjih 8 letih število kmetijskih obratov v ZDA skrčilo za y4. Od začetka 1965 do konca 1966 se je število obratov skrčilo za 4°/«, in sicer od 3,380.000 na 3,258.000 in predvidevajo, da bo število padlo do konca tega leta na 3,176.000. Vzrok tiči v težnji po znižanju stroškov: mali obrali se združujejo v večje, ki so bolj mehanizirani in zato bolj donosni. Zaradi združevanja obratov se dviga srednja površina obratov, ki znaša danes 140 ha. Istočasno pa pada število v kmetijstvu zaposlenih, ki se je skrčilo na 5,5 milijona ali na 7'Vc vsega delovnega ljudstva. ŠKODA ZARADI EROZIJE Na 46. zborovanju italijanske družbe za napredek znanosti je poročal profesor Mario Pavan o velikanski škodi, ki jo povzročajo reke z odnašanjem rodovitne zemlje. Vodna erozija odplavlja vsako leto skoraj 50 tisoč kvadratnih kilometrov zemlje. Izračunali so, da odnese samo reka Arno vsako leto 26 milijonov stotov rodovitne zemlje v morje. Vsakoletna ?koda zaradi vodne erozije ali odplakovanja zemlje znaša v Italiji 300 milijard lir. Slišal sem, da imate letos novega trenerja. Lak.: Res je. Prišel je k nam znani trener Mario Mari, ki je dvakrat osvojil državno žensko mladinsko košarkarsko prvenstva /. ekipo MIVAR iz Trsta. Kako Vam gre letos? Lak.: Začeli smo precej slabo. Najprej smo v Gorici izgubili s tamkajšnjo Libertas s 54:64. Tudi v Skednju smo klonili Servolani s 49:69. Sledil je nato še poraz proti Arte Gorica na domačem terenu s 52:68. Potem je prišlo končno do prebuditve, kajne? Lak.: Da, najprej smo presenetljivo odpravili Edero iz Pordenona na njenih tleh s 45:37. Končno srno še premagali doma Idrolux s 68:43. Kje so vzroki tako slabega starta? Lak.: Trenirati smo začeli zelo kasno, ker je bilo mnogo igralcev zaposlenih z izpiti. V zadnjem trenutku smo dobili novega trenerja, ki je delno spremenil sistem igre naše ekipe. Razumljivo, da ga nismo mogli takoj asimilirati. No, v sedanjih dveh tekmah smo dobili novega poguma. Kakšne upe lahko gojite v tern prvenstvu. Lak.: Želimo odigrati sloidno prvenstvo in nič več, ker je raven promocijskega prvenstva veilko boljša kot smo si pričakovali, Giavni favorit je ekipa Romolo Macchi iz Pordenona, ki je še nepremagana. Poleg članske ekipe imate še nuraščajniško. Lak.: Da, naši naraščajniki nastopajo v medmestnem prvenstvu. Enkrat igrajo dobro, drugič nepričakovano slabo. To pomeni, da so precej naivni in da ekipa še ni zrela. Če se ne motim, treniraš ti minibasket? Lak.: Tako je, zbrali smo 14 fantov do 13 let, ki so zelo navdušeni in željni učenja prvin košarke. Kakšni so vaši cilji? Lak.: Naša cilja sta v glavnem dva: poskrbeti za podlago naše košarke. Navdušiti čim več mladine za košarko in za slovenski šport na Tržaškem sploh. No, mislim, da so že letošnje športne igre pokazale, da je naše delo uspešno Najlepša hvala, dragi Lakovič, in veliko uspeha. Edi Košuta NAMIZNI TENIS Trojica Š. Z. BOR, ki je doslej edina nepremagana ekipa D skupine B lige, igra v nedeljo 17. t. m. na domači mizi proti Brookl.vnu iz Trevisa, bivšemu državnemu prvaku A lige. če tudi tokrat BOR zmaga, jim A liga ne bi smela uiti. Tekma se bo začela ob 10. uri v telovadnici 1. maja v ulici Guardiella 7. Opomini iz piue huetoime uoji/ie ■ ■■ 7S ■■>■■■ V RUSKEM UJETNIŠTVU ■■■■■■■■■■■■ Knž.-J. R. ■ ■ ■ ŠPORT MED NAŠOl.MLADINO freika I Riše ANDREJ NOVAK ■■■■■■■■ Piše TONE FORNEZZI na podstrešju rt rt E*° S 'bo c u JD Dh cd M ' V) >N .. . rt o a rt O O J5. E » 2 £ >o C L O oj i&HSt v« _ ^ n M rt v: ,5 'a fvcfl oj a ji w O c: ^ rt So rt ►t/j CD >vi O — rt C > N rt ■a .2, « a, ■ #1» (_> CD rv qj aj rt _ a £ k o c (D rt ^ ^ rt C/) >(J _ (D -O oo c 2 P >5 § P ^ ° S S >u N rt >n bfl N >> .24 > C > o r (j &•£ W) - u o .S r^= CJ rt n rt CD