2. štev.
V Ljubljani, sobota 10. maja 1919
I. leto.
Uredništvo je v »Narodnem d<nuu“, I. nadstropje. ®S>raTc*štvo na Marijinem trgu St. 8. — Telefon št. 44.
Dopisi naj ge frankirajo. — Rokopisi se ne vračajo.
Izhaja vsako soboto.
»Narodni Socijalist* velja t Ljubljani in po poiti: celo leto naprej . K 16 — četrt leta .... K 4 — pol leta . . . . K S'— en mesec .... K 1*50
Oglase se računa po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok ter 45 mm širok prostor za enkrat 40 v, ra večkrat popust.
Posamezna številka velja 40 vinarjev.
Fr. Zelenik.
Internacionala.
Zadnje čase so začeli razni preroki zopet hvaliti mednarodnost ali internacijonalo. Skoraj na vsakem soc. demokratskem zborovanju zaslišite na koncu zborovanja uptti: Živijo internacionala! Pravijo da je to sredstvo, katero bo odpravilo vse zlo iz sveta. Posebno za slovenskega delavca-trpina ni boljšega sredstva kot je internaci lonaia, da se osvobodi kapitalističnega Izkoriščanja. Zato je dobro, če si zveličavno internacijonalo ogledamo nekoliko bližje. Oglejmo si jo v treh dobah: pred svetovno vojno, med vojno in sedaj po vojni.
L
Mednarodnost, bratstvo, enakost si je zapisala socialna demokracija na svojo zastavo. Lepe so Je besede, vendar slovenskemu delavcu so prav malo koristile. Kdor količkaj pozna prejšnje razmere v slovenski domovini, ve prav dobro, da nikjer niso toliko prezirali slovenskega de-iavca, kot ravno v mednarodnih socialno demokratičnih organizacijah Ali fe mednaiodnost pri nas bila sploh mogoča? Ne in ne! Mednarodnost ni pomenila za slovenskega delavca mednarodnost, ampak naravnost nemšku-tarstvo ali lahonstvo. Slovenski delavec r«i bil tako daleč, da bi pri svojem pohlevnem, suženjskem značaju mogel kljubovati mamečim besedam naših narodnih nasprotnikov, ki so obetali odpadnikom nebesa že na zemlji. Obetaii, pravim, saj besede n^so držali nikoli, pač pa so izkoriščali sloven-' skega trpina za najslabše plačana mesta. Mednarodnost je tista kuga, ki nam je požrla že tisoče naših tovarišev, ki r.o svoj čas kot pridni in nadarjeni Slovenci stopili v delo, v katerem jih je ravno duh mednarodnosti tako omamil, da se sploh niso in se več ne zavedajo, da jih je rodi'a slo venska mati in se celo sramujejo
svojega materinega jezika! Ne smemo se temu čuditi, saj so obdajali našega človeka v tej organizaciji ljudje, ki naravnost zaničujejo naš jezik, ki so vedno hvalili! le blaženo nemščino ali italijanščino. Z našim človekom niso nikdar izpregovoriii domače besede. Slovenski trpin ni slišal svoje materine govorice ne na zborovanjih in shodih, ne v osebnem pogovoru, zato je počasi otrpnil, obupal nad tem, da bi bil mogoč napredek Slovenstva, ter je izgubil zadnjo iskrico ijubezni do rodne grude in do materine govorice. V resnici je mednarodnost nemških soc. demokratov vedno bila le humbug. Očita resnica je bila in še je, da vlada v soc. dem. organizaciji strogo nemško-nacijonaien duh. Saj še sedaj pišejo, da so „ve-lenemci". V prvi štev. letnika 1919 soc. mesečnika „Der Ksmpf4 stoji razločno na strani 29: die deutsche Socialdemokrate wird immer »gross-diut*ch“ sein (nemška soc. demokracija bo vedno Bveler>emška“) in ne-Koliko nižje na isti strani beremo: Weder Militargevvalt noch Aushunge-rungspolitik wird die Arbeiterschaft davon abbringen, restlos vveiterzu-kSmplen filr die nationale Freifteit des deutsciitfn Volkes als Vorbedingung fiir den sozialen Bef.eiungskampf. (Ne vojaška sila, ne izgladovalna politika ne bo odvrnila delavstva od boja za narodno svobodo nemškega naroda, kot predpogoj za socijaino svobodo.) Mednarodnost so zahtevali samo od drugih, sami so bili in so še vedno sovražniki vsega, kar le malo diši po slovanstvu. Ravnotaki so kot njihovi nemško-nacijonalni bratje, samo z razločkom, da so netnšKi nacijonalci odkrito priznavali sovraštvo do našega naroda, medtem ko soc. demo-kratje tega na zunaj niso kazali. Kdor ne verjame, naj povpraša tovariše, ki l;i so se udeleževali društvenega delovanja v Mariboru, Celju, Ptuju, v Trstu itd. Če je kdo hotel govoriti slovenski na kakem soc, dem. zborovan-
ju, jc hitreje zletel ven, kot je prišel noter. Slovenskemu delavcu na takih prireditvah niti privaten pogovor ni bil dovoljen v slovenskem jeziku. Zadnje čase pred vojno so se morali kloniti tudi soc, demokratje slovenskemu jeziku, ali to le na Kranjskem, na Štajerskem je pa vladal slej ko prej nemški, na Primorskem pa italijanski jezik.
Mednarodnost noče poznati narodnostnega čuta in zavednosti, ki je za slovenskega delavca življenski pogoj. Nemci so pred vojno pritiskali z ogromno silo od severa na nas in prej ali slej bi nas gospodarsko popolnoma zasužnjili in ugoaobili. Soc. dem. organizacija bi nas ne mogla braniti vsled svojega programa. Trdila je sicer vedno, da imamo pravico do obstanka, ali za ta naš obstanek ni ganila niti z mezincem. Že od nekdaj je bila tedaj za slovenskega delavca mednarodnost naravnost pogubna.
n.
Med vojno so nemški soc. demo-krati zagnali svojo mednarodnost med staro šaro in se pokazali kot najhujši nemški nacijonalci. Ko je zverinski Viljem zažgal svetovni požar, so se mu pridružil! nemški soc. demokrati. Niso protestirali proti svetovni vojni. Ko je nemška zver hotela 'žrtvovati milijone človeških življenj svojemu imperijalizmu, da zavlada človeštvu in ko so odrekla vsa poganjanja, je ostalo še eno upanje — internacionala. Upali smo, da bodo nemški so-cijalisti z odiočnim nastopom preprečili krvavo morijo, ki je bila naperjena proti svobodi in civilizaciji celega sveta, zlasti pa proti Slovanstvu. Ves svet je to upravičeno pričakoval od internacijonale, saj so bili inter-nacijonalci največji oznanjevalci miru in rekel oi apostoli zbližanja in prijateljstva vseh narodov. Zastonj je bilo vse pričakovanje, prišlo je do vojne. Zažarel je horicont od vshoda do zahoda, jeli so grmeti topovi in padale
so ogromne žrtve. Še vedno je tlelo rahlo upanje, da ugledamo krdelo hrabrih mož, ki so ostali zvesti svojim idejam in si nadeli nalogo, da poskusijo po možnosti ugasniti grozen požar. Toda ni bilo teh junakov, ki bi ostali zvesti svojim načelom in začeli boj proti barbarskemu nasilju nemških vojnih bogov. Mesto, da bi jeli gasiti, so jeli dokladati na ogenj polena in da dokažejo višek svoje nedoslednosti, so položili tudi svoj .rdeči prapor", simbol svobode, prijateljstva in ljubezni na ta ogenj in ga žrtvovali svoji imperialistični nemški domovini. Izdali so Marksa in njegovo teorijo, kakor je Judež Iškarijot izdal svojega	učenika.	Vpili	so da je	domovina	v nevarnosti,	vse drugo	na?
bo pozabljeno.
Soc. demokrati drugih narodov 30 se obračali na nemške sodruge, naj ustavijo svetovno klanje. Nemški so-drugi niso slišali obupnih klicev svojih tovarišev. Ko je propadla Rusija in so ruski sodrugi hoteli skleniti pravičen mir, se niso oglasili nemški so-drugi, da bi zahtevali tak mir. Niso protestirali, ko je nemški general s pestjo tolkel po	mizi	in v svoji	nadutosti	vpil, da	nemški meč ne	po-
zna socitalizma. Bilje najlepši trenutek, da bi nemški sodrugi pokazali svojo mednarodnost. Nemški socialistični listi, med njimi posebno „Vor« w3rts“, so pisali, da le zmaga nemškega meča prinese lepšo bodočnost nemškemu narodu in delavcu. Ko so začeli Nemci v spomladi 1. 1918 prodirati na Francoskem, je pisal „Vor-w8.ft3“, da s sovražniki ne smemo sklepati sporazumnega miru, le nemški meč mora odločiti.
Toda usoda je hotela drugače-Propadla je nemška sila, pokopan je nemški militarizem in nemško ljudstvo, ki je odobravalo zverinstva in zlodej-stva svojih militarističnih bogov, je ponižano in obupano. Sedaj so se oglasili nemški sodrugi zopet s svojo internacijonalo. Obrnili so se nafran-
Zaveden delavec In alkohol.
Naše delo za osvobojenje izpod obstoječega za nas delavce vseh strok tako krivičnega gospodarskega reda se mora vršiti na vseh koncih in krajih, v vseh smerah in v vsfh mogočih ozirih, če hočemo to velikansko na logo zmagati. Ena jtakih smeri dela za radikalno zbotjšarje našega gospodarskega in socijalnega položaja je brezobziren boj alkoholu, ki osla-buje voljo, zatemnuje misel in tako vzdržuje nezadovoljstvo.
Vprašanje: odkod pitje in pijančevanje, kaj je vzrok alkoholizma v delavskih vrstah, kjer bi človek naravno pričakoval, da bo vsled že itak pičlega v nešteto slučajih nezadostnega zaslužka vladala večja zdržnost, kot v drugih vrstah, ki imajo gmotnih sredstev v izobilju, to vprašanje se je dolgo razmotrivalo sem in tja. Kon-čnoveljavnega odgovora ni bilo lahko najti in dati.
Ni se dalo tajiti, da je imel al koholizem delavskih vrst često svoj izvor v obstoječem gospodarskem redu, to posebno v prejšnih desetletjih, ko socijalna zakonodaja ni b la tako de-ilovata, kakor sedaj. Dokler je bilo
razmerje med podjetnikom in njegovimi pomočniki na eni in delavstvom na drugi strani brez nadzorstva, toliko časa se podjetnik ni sramoval nobenih sredstev, samo da je iz delavca takoj izsesal še tisto borno mezdo, ki mu jo je moral za delo plačati. V to svrho ga je naravnost silil v obvezno pitje alkohola. Tam, kjer je delavec dobival mesto mezde v gotovini živež v naravi, tam mu je delodajalec dajal poleg potrebnega živeža tudi alkohol, seveda si ga je zaračunava!, delavec pa pij ali pa izlij, saj plačal si.
Zgodnji nastop k delu, morda še v oddaljeni tovarni, tudi pospešuje alkoholizem. Delavec mesto zajtrka za-vžije merico alkohola, da se ogreje in okrepča. Naporno delo izčrpava moči, ki jih delavec hoče v napačni domnevi z alkoholom nadomestiti, hoče si „dušo privezsti“.
V	navedenih ozirih je socljalna in socijaino higijenična zakonodaja iztrebila iz kapitalistične produkcije precej stvari, s katerimi se je skušal pivec opravičevati. Delavec mora dobivati mezdo v gotovini, delavni čas je skrajšan.
So pa še druge okolnosti, ki povzročajo pitje, ki jih pa ni tako lahko iztrebiti. Koliko je delavcev,
katerim ne more nihče nositi opoldne obeda, ker je dom predaleč, ali ker nimajo nikogar, da bi jim nosil. Koliko jih je, ki pridejo opoldne z ženo vred domov. Obed se skuha na špiritu, pojesta in zopet na delo. Hrana slabo prekuhana, zato teško prebav Ijiva, delavec si pomaga z alkoholom, da lažje prebavi. Kdor nima domačije, ali jo ima daleč, mora v gostilno, tam mora poleg jedi pili. Ustanovitev čistih, prostornih ljudskih kuhinj pri tovarni ali delavskih kuhinj v tovarni sami, bi tudi ta vzrok pitja odstranila.
Za vzrok alkoholizma se navajajo tudi slaba stanovanja in dostikrat nevesele razmere v rodbini. Ne vem, če je res prijetneje sedeti v zakajeni, nizki beznici kot v slabem stanovanju, toda vseeno pripustim slaba stanovanja za vzrok pitja. Če se pa ustanove delavski domi s čitalnico in brezalkoholnim zabaviščem, tedaj delavcu ne bo treba hoditi v beznico in se izgovarjati na slaba stanovanja. V delavskem domu bi se tudi sicer odpočil od dnevnega dela, ki dostikrat ubije človeško telo in misel tako, da ni za nobeno delo in išče samo še omame, da se ne čuti.
S takimi in različnimi razlogi, utemeljujejo nekateri trditev, da je alkoholizem posledica kapitalističnega
družabnega reda. Ti ljudje so mnenja, da bo alkoholizem jenjal, ko se zgrudi kapitalizem. To je pa precej grobo, leseno, materialistično naziranje in zato tudi ni povsem pravilno in ga dostikrat pobijajo dejanske razmere. Na Švedskem in Norveškem, recimo, je bil alkoholizem v strašnem obsegu razširjen v dobi, ko tam ni bilo kapitalizma. V zadnjih 40 letih je.bil pa močno omejen (do 1. 1905 je bila mera alkohola, ki je pripadla na 1 prebivalca, znižana od 17 litrov na 3 1) in vendar se je v tem času kapitalizem tam razvil in ne padel.
Kje je tedaj iskati glavni vzrok alkoholizma?
Alkoholizem, pitje, pijančevanje ima svoje korenine v napakah človeške narave, v napakah, ki se rode brez ozira na gospodarski položaj in ki se morejo in morajo tudi brez ozira na ta položaj izkoreniniti. Ljudje ljubijo naslado, in katera se da tako hitro pridobiti, kakor naslada, ki jo vstvarja alkohol ? Človeka tarejo skrbi, trplenje mu zagrenjuje življenje. In kaj stori, da bi se znebil skrbi in občutka tr-plenja? Pije n omamuje si možgane in srce. Seveda je 'to mnogo lažje, kot iskati sredstev za odstranjenje vzrokov, ki delajo življenje teško in odurno. Skrbi in bolesti bodo v člo-
coske belgijski iti angleške scdruge, da pomagajo nemškim sodrugcm in ne puste uničiti nemške domovine. Ali sedaj sedrugi izven nemških ne poznajo ne inteniacijonalo, ne usmiljenja, kakor ga prej niso poznali nemški • sodrugiT
III.
Mirovna konferenca sodi in ra;:-soja, krpa krivičen, imperijalističen mir. Nikjer ne vidimo svetovne in-ternacijonale, da bi tem sodnikom povedale, da zahteva svet pravičen rfiir. Francoski, angleški in drugi socijalisti so istotako najprej socijalisti in potem Šele internacijonalisti. Kakor vidimo, imajo vsi luednaradnost le toliko časa 'na jeziku, dokler ne škoduje njihovemu narodu. Zato pa slovenski delavec ne bo poslušal več lepih besed
o	internacijonali, ker so le pesek v oči, ki naj slepi slovenskega delavca, da bi pozabi! na svoj rod in častil nemškega malika. Nemški kapitalizem in nemški internacijonaiizem, če ravno se med seboj prepirata, imata oba enake cilje: oba sta imperijalista. Nemški kapital je hotel obvladati svet z mečem, nemški internacijonalizem je pa pijonir, ki pripravlja prvemu pot 3n je tembolj nevaren, ker prihaja hinavsko ia priliznjeno ter pod krinko lepih besed in naukov vrši svoje raznarodovalno delo. V plačilo mu pusti kapital vlado nad drugorodnim delavstvom. To jo izraz nemške duše, ki je bila in bo v svojem jedru vedno nacijonalna, ter naj si nadene črn ali rdeč plašč.
Uničen je nemški kapitalizem, razkrinkana je nemška internacijonaia, svetovna vojna je pokazate narodom, da so Nemci vedno lagali, kakor lažejo sedaj tudi drugi. 'Prihajali Bodo k nam z novimi načrti in njihovi priganjači med nami so že zopet začeli vpiti: živela internacijcnalaf Ti slovenski delavec trpin, zamaši takim lopovom usta, zabrani delovanje ljudem, ki zopet gladijo pot nemškemu i;n-perijalumu.
Slepijo slovenskega trpina z raznimi puhlimi frazami. Najrajši vpijejo: Kaj narodnost, želodec Je prva stvari Kaj mi pomaga da sem Slovenec, če pa stradam! Resnično je tp, dragi sotrpin, toda zakaj pa Nemec, Lsh i. dr. ne proda svoje narodnosti, dasiravno se mu ne godi nič boljše, kakor tebi V Stradai boš in stradali bodo še hujše tvoji otroci, če ne skrbimo za to, da na domači zemill dobi kruha le domačin. Narodnost je za slovenskega delavca najyečje socialno vprašanje! Zato se ne daj premotiti, slovenski delavec, z lepimi besedami. Bodi aocijaiist, ker le s socijahzmom si bomo zboljšali svoj položaj, Vendar pr! tem ne" pozabi svojego naroda, «e zaničuj govorice, ki te je učila tvoja mati in ljubi svojo domovino, svojo rodno grudo! Slovenski socija-list se mora odiočno zavedati svoje
veškem rodu vedno in zato bo zanj alkohol tudi pri najboljšem gospodarskem redu zapeljivec, ki se da premagati le z nravno vzgojo,, z vzgojo srca in razuma, z vzgojo volje.
Napačno je zato zvračati alkoholizem samo na obstoječi družabni red in svojo slabost, svoj greh, svojo strast skrivati za kapitalizem.
Premagati hočeš obstoječi red, ki te zasužnjuje, zato pa moraš premagati naj preje samega sebe, da postaneš močan za delo, ki ga postavljena naloga zahteva? To delo zamorejo le zdrave nature, ne slabiči. Če resno stremiš, da prlpomoreš k vladi pravi demokraciji, ki ne bo poznala hlapca in gospoda, temveč le gospoda, moraš postati tudi gospod sam nad sabo, nad svojo voljo in se otresti alkoholizma, vsacega pitja, ki slabi ivojo voljo in zavira tvoje zmožnosti, ki jih je tako siino potreba za ustanovitev življenjavredne bodočnosti.
S	samopomočjo odstranjuj okol-nosti, ki te vabijo ali pa naravnost silijo v pitje. Potem bo jasna t.oja misel in jasne misli je treba za napredovanje. Če hočeš napredovati, se moraš odvreči alkoholu in sicer popolnoma!
narodnosti! la tega ss bojijo pre-ganjači nemške lažlinternacijonale! Bojijo se narodnega socijaluma med slovenskimi delavstvom, ker potem je odklenkalo za vedno njihovemu go-spodstvu med in nad nami. Živel narodni socijalizem!
jugoslovanski železničar,
V	času, ko je naljuteje butal nemški val pod k raško skalo, preko katere je švabski imperijalizem sistematično gradil most do naše sinje Adrijc, ko so posebno nas Slovcnce od rseh strani dušili kremplji roparskih tujcev, se je v idealni zibelki, v slovenskem Trstu rodila Zveza jugoslovanskih železničarjev. V njej so hitro spoznali vsi naši krvni sovražniki svojega odločnega nasprotnika, ki ima moči dovolj, da napravi enkrat za vselej konec gospod-stvu vsiljenih tujcev. Začel se je srdit boj med Zvezarji in med sovražniki naroda. V tem boju je bila proti našim svetim pravicam tudi mednarodna, ozi-rojna boljše rečeno nemško-nacijonaina železničarska organizacija. A ves trud je bil zaman. Zveza jugoslovanskih železničarjev je temeljila v narodu, šla v boj za njegove koristi in zato se je večalo z vsakim dnem število njenih pristašev. Prišla in odšla je tudi krvava doba vojne, doba zasledovanj in zatiranja narodno zavednih železničarjev. Navzlic vsemu trpljenju in težkem boju stoji danes Zveza močna in nepremagljiva kot mogoče še nikdar prej.
Jugoslovanski železničar ima velik deiež pri gradbi naše ljube domovine. Le žal, da neskaljeno ne more uživati sreče že sedaj in jo ne bode, dokler ne iztrebi iz svoje srede sovražnih elementov, ki ue ogrožajo samo železniški stan, ampak dobrobit celokupnega naroda in države. Da se lažje otrese železničar vseh zadnjih ostankov sovražne svojati, so se vsi jugoslovanski železničarji združili, da se z združenimi močmi bore proti krvnim nasprotnikom. Vsi tujci morajo zapustiti našo zemljo, ker hoče naš železničar v miru in reda živeti, ter priti do kruha, ki mu tudi gre po vsej pravici. Dne 24 aprila se je slovenski železničar združil z brati Srbi in Hrvati in sprejel resolucije, ki nam bodo v našem narodnem in gospodarskem boju dajale smer. Zato pogum tovariši! Kako/nismo klonili glav pretekla leta v najhujših bojih, toliko manj smemo obupati danes, ko gremo svojemu cilju in srečnejši bodočnosti nasproti.
Krepko se oklenimo naše Zveze jugoslovanskih železničarjev, katere demokratična ih resnično soeijalna stremljenja nam gotovo prineso zaželjeni spas. Ne strašimo se natolcevanj češ, da smo včlanjeni v liberalno kapitalistični organizaciji, ker so to le obrekovanja de-magoške rdeče klike. Glasno povejmo celi jugoslovanski javnosti, da bijemo boj v znamenju demokratizma in na-rodno-socijalnih načel.
Kar najbolj obžalujemo vse one železničarje, ki podpirajo nečedne naklepe internacionale. Obsojamo jih ne, ker so zapeljani od hujskačev, ki so plačani od naših sovražnikov. Ti železničarji so posebno v zadnjem času skesano priznali, da so zavedni Jugoslovani, samo tlači jih še tuja mora, polna terorizma in podlo demogojije. Toda pri večini železničarjev zmaguje narodni socijalizem in bode tudi zmagal. Onim trdovratnežem iu hujskačem, ki se ne morejo prelagoditi duhu časa zakličimo: Kdor ni zadovoljen v osvobojeni Jugoslaviji, naj gre iskat boljši kruh v Nemško Avstrijo!
Celokupno javnost poživljamo, da sodeluje pri iztrebljanju sumljivih, državi nevarnih elementov. Posvetite največjo važnost gibanju narpdnih železničarjev in podpirajte jih v njihovem boju za zboljšanje gmotnega položaja, kot je to zahteval prvi kongres jugoslovanskih narodnih železničarjev v Bel-gradu v svoji spomenici, ki sc glasi:
1.	Društva „Savez srbijanakih žo-lezničara v Beogradu", „U druženje železniških službenika Bosne, HercegQ-vine i Dalmacijo v Sarajevu11 ter nZvczo jugoslovanskih železničarjev' v Ljub-
ljani se strnejo v eno narodno organi- I zaeijo s centralnim odborom v Belgradu kot vrhovnim zastopstvom.
2.	Zakonski projekt o službeni pragmatiki, plačilnem regulativu, kakor tudi o vseh predpisih tičočih se železniškega osobja v celem kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev se brez sodelovanja gori navedenih narodnih organizacij ne smejo udejstviti.
-3. Za vse železniško osobje celokupnega kraljestva SHS. naj se uvedejo do konečne ureditve valute enotne draginjske doklade, enako za vse kategorije 12 dinarjev dnevno, poleg do-sedaj za Srbijo veljavnega dodatka za družino (1 dinar za dan in osebo). To pa	ne	velja	za pomožne dalavce v
Bosni. Vse dosedanje draginjske doklade se v celem kraljestvu ustavijo.
Enkratni	nabavni prispevek,	zahtevan	od Z.	J. Z., „Udruženja	žel.
službenika Bosne, Hercegovine, Dalmacije v Sarajevu11 naj se takoj izplača v zahtevani višini. Srbom naj se izplača istovišinski prispevek v dinarjih.
4.	Dnina	delavcem v Srbiji,	Slo-
veniji in na progi Banjaluka-Doberlin naj ge poviša za 50 o/0j y Bosni, Hercegovini in Dalmaciji pa najmanj za 20 o/o.
Provizijski sklad veljaj za vse delavce popolnoma jednako kot za stalne uslužbence.
5. Dosedaj veljavne vozne ugodnosti se železničarjem ne smejo odvzeti, marveč se morajo po sistemu bosansko-hereegovskih železnic raztegniti na celo kraljestvo SHS.
6. Avtomatična napredovanja se morajo od tedaj, ko je to imelo biti izvršeno, izvršiti po činu in plačati pri vseh uslužbencih celega kraljestva in to v najkrajšem roku.
7. Vojna leta naj se za vse železničarje štejejo dvojno v napredovanje in v pokojnino, kakor je to deloma že izpeljano pri južni železnici v kraljevini SHS. Za Srbe se zahteva vračunjenje vseh vojnih let. Drugorodei v Bosni, Hercegovini, Dalmaciji, Banovini in Sloveniji se izključujejo.
8. Vsakemu železničarju se mora priznati pravica, da po svoji sposobnosti more napredovati v višje kategorije. Imenovanje zvaničnikov (podurad-nikov) uradnikom naj se izvrši najkasneje s 1. januarjem 1919.
Vsi uslužbenci s položenimi izpiti v Srbiji se. imajo uvrstiti v zvaničnike (poduradnike).	*
9. Vsem sposobnim uslužbencem brez ozira na šolsko izobrazbo, naj se da prilika, da se pripravljajo in vež-bajo za vstop v višjo kategorijo.«
10. Voznemu in strojnemu osobjn celega kraljestva naj se dovoli takoj urnina in kilometrina kot jo uživajo uslužbenci v Bosni s 50% poviškom.
11. Za celokupno eksekutivno osobje naj se v celem kraljestvu uvede po barvi in kroju jednaka uniforma ter čimpreje izda tozadevne predpise.
12. V vseh železniških centrih naj se napravijo bolnice, kopeli, lekarne ia nastavi potrebno število zdravnikov.
13. Vsi tnjerodci naj se odpuste, vpokojijo ali premeste, kakor to pred-lože orgauizacijo.
14. Plača in stanarina za čas okupacije jiaj se vsem srbskim uslužbencem čimpreje izplača.
Prednašajoč v tem memorandumu vsebovane predloge in zahteve kongresa, prosimo, da se v celoti sprejmejo. V nasprotnem slučaju odklanjamo vsako odgovornost za eventuelne posledice — katere bi mogle nastati, ako se te zahteve odklonijo.
lmajoči na prvem mestu interese domovine povdarjamo, da te naše zahteve niso pretirane in radi tega pričakujemo, da so gotovo rešijo v prid narodnih železničarjev.
V	Belgradu, dne 27. aprila 1919,
Sla rodno"socij# tiic*}
tiskovna zadrucfa.
se Je ustanovila 16. marca t. L v Ljub Ijatii. Ima že 36 članov z 14.200 K vplačanih deležev. Deleži so po 50 K, ki sc vplačajo naenkrat ali v mesečnih obrokih po 10 K. Pristopajte k Na rodno-socljalni tiskovni zadrugi!
Trgovski javnosti in producentom.
Državni nastavljenec je iiročeft y polnem pomenu besede na milost in nemilost oderuštvu in verižništva. Ker je vezan na stalne prejemke, ki mu jih daje država — ti prejemki pa niti z daleka ne krijejo najnujnejših potrebščin — je umevno, da trpi duševno in fizično razmeroma več kot delavec, ki se preživlja z delom svojih rok. Privatni in manuelni delavec izravnata lahko pridobitne vire vsak čas s tem, da uspešno pritisneta na delodajalca, državnemu nastavljencu pa tega ni mogoče storiti, ker je njegov obstanek več ali manj odvisen od zakonodaje, Ia ta deluje iz razumljivih vzrokov počasi in malo izdatno.
Z nezadovoljnostjo smo ugotovili, da gmotnega položaja državnih na-stavijencev ne umeva vlada, Še manj pa široka trgovska javnost in p r o d u c e n t j e. Prva, ker predpostavlja iz nepojmljivih razlogov militarizem, druga’dva činueija pa iz enostavnega razloga, ker sta nezadostno poučena. Časopisje bi moralo v slednjem primeru storiti svojo dolžnost in javnost o životarenju državnih nasUvljencev drugače podučiti, kakor se je to zgodilo z nezmiseluimi resnico potvarjajočimi, morda tudi nalašč razširjajočimi brzojavkami in članki zadnjih dni, posebno na v marcu.
Animoznost, ki vlada zadnji čas napram gospodinjam rodbin državnih nastavijancev pri branjevkah, mesarjih in tudi trgovcih, mora enkrat za vselej prenehati.
Iti vam je treba samo na trg in slišali boste pikre, na robat način zaokrožene opazke, ki jih morajo naše gospodinje požirati od debelih mesarjev in sgovornih branjevk.
Te ansmoznosti pa bo konec takrat, ko bo prešlo tem činite!jem prepričanje, da si državni nastavljenec svojih prejemkov ne more zvišati sam! Kot pričetek tega dela objavljamo dobesedno spomenico, ki jo je predložilo »Društvo državnih uslužoencev kraljevine SHS za slovensko ozemlje" dne 12. aprila t. 1. Deželni vladi za Slovenijo:
Slovensko državno nastavijeastvo vseh kategorij je vodila do najnovejšega časa dvigajoča misel -- ujedi-njena domovina.
S	polnimi požirki je srkalo ob prevratu sladki napoj tako djlgo zabeljene svobode. Pozabljalo je v tistih nikdar pozabljenih dneh na rane, ki mu jih je zasekala vojna furija. Glad in beda, domujoča nad dolga Siiri leta v njegovih mrzlih domovih, nista več tako bolela — izčrpno delovno silo slovenskega državnega na-stavljenstva je oktepila nada, da ga nagradi mati Jugoslavija za pomanjkanje, ki mu ga je prizadejala mačeha Avsirija. Blesk oči, zamrl v mukotrp-n h dneh preganjanja in gladovanja, je zadobil novo luč v delu za svojo last, dalo se je spremenilo v vzne-šeno molitev za srečen procvit in bodočnost strnjene domovine, grozota stradanja in pomanjkanja je postala naenkrat — sladka žrtev.
Trpko pre zktišeni očetje, žene in otroci so gledali z zaupanjem na zoro, vstajajočo na zahodu in nesočo rešitev. Srce jim je kipelo zanosa in prepričanja: prihranjena nam bo štirinajsta postaja križevega pota. —
Nemo razočaranja stoji danes slovensko državno nastavljenstvo — pred križem. Oni element, ki ni zadnji do-našat kamenja za veličastno stavbo, dovolj prostorno in gostoljubno za vse, naj bo danes obsojen na smrt?! Sodite še enkrat, vi sodniki pravice in demokratizma, predno ne bo prepozno, predno nedodelani tempelj ne zagrmi v prah in pokoplje pod ruševinami nas in vas!
r
Slovensko državno nastavljenstvo jemlje vladno naredbo o preureditvi draginjskih doklad na znanje, duška pa daje obenem ogorčenemu protestu, ker se je rodila iz bučanja in bolestnega pokanja gora — miška.
Dnevniki, za katerimi stoje merodajni činitelji belgrajske vlade., so tro -bili v svet s polno pozavno, da se je tdpomogio slovenskemu državnemu nastavljenstvu preko njegovih zahtev. Pisalo se jc o trikratni izmeri sedanjih mezd, drugič zopet o 100% povišku draginjskih doklad, dnevščinah 6, 12 in 16dinarjey poleg dnevnih prispevkov za vsakega rodbinskega č,*>na itd, Trgovska javnost in diktatura producentov je bila za take glasove tankočutna dovolj, da je pognala v preteklem mesecu cene vsem življenjskim po-ttebšclnam zopet /a 30% navzgor, ne oziraje se na dejstvo, da plačujemo *e od novembra t. i. vse predmete 200 do 300% dražje, kot med vojno.
V nepoučeni javnosti živi prepri-canje, da so se celokupni prejemki državnega nastavijenca zviSali za 100%.
V	resnici pa državno nastavljenstvo na svoji piači od meseca septembra 1.1.
prejelo niti vinarja pob iljška, 100% povišek draginjskih doklad, ki ima stopiti brez četrtletnega nabavnega Ptispevka v veljavo s l, majem t.!., pa obsega faktično razliko med dosedanjimi in novimi draginjskitni dokladami poprečno samo za 25 do 30%. Ako je mogoče s tem odstotkom para lelizovati zgoraj navedeni odstotek zvišanih cen, to vprašanje prepuščamo v objektivno presojo Deželni vladi za Slovenijo in Belgradu.
Kot drastičen pa jesničen primer, kako je nagrajeno slovensko državno Nastavljenstvo v primeri z drugimi, isti domovini služečimi ftinkcijonarji, si usojamo navesti: oče, uradnik IX. či-novnega razreda, z mnogoštevilno otročadjo, osivel v dižavni službi, ima 560 K, njegov 26 letni sin, samec, kapetan istega činovnega razreda, s
6	letno dižavno službo pa — 1700 K na mesec. K temu primeru se vzdržujemo vsake pripombe.
Podpisana organizacija vseh slovenskih drž. nastavljencev reasumira svoje v točkah 1—5 resolucije z dne 26. januarja t. I. obrazložene zahteve, ki za tisti čas preskromne, danes nikakor več ne morejo vzdržati ravnotežja dejanskega socijalnega položaja, na sledeči način:
1. Ker si slovenskih državnih na-stavljencev v nobenem oziru ni misliti kot državljane druge klase, naj vlada med njimi in srbskimi tovariši ne dela nikakšne razlike. Zahtevamo, da se nam nakažejo najkasneje do 1. maja 1.1. dnevščine, kakor so bile obsežene v naredbi ministrskega sveta Dr. br. 51246 in sicer kakor za srbske tovariše tako tudi za Slovence naknadno od 1. decembra 1918 dalje. Istotako nas smatraj vlada v vsakem oziru tudi po 1. maju 1.1. enakopravnim z brati Srbi.
2. Ako bi pod točko 1. označena zahteva na noben način ne mogla biti izvealjiva, smatramo k že dovoljenemu 100% povišku draginjskih doklad kot minimum naklonitcv četrtletnih nabavnih prispevkov v dosedanji izmeri — in sicer toliko časa, dokler ne nastanejo normalne predvojne razmere.
Pr;i prispevek mora biti izplačljiv
1.	maja 1.1.
3. Vlada naj dovoli vštelje vojne dobe za 9 semestrov tako pri časovnem napredovanju, kakor pri odmeri pokojnine.
4. Vseh gmotnih ugodnosti, ki jih zahtevajo aktivni državni nastavljenci, morajo biti v primernem obsegu deležni tudi vsi vpokojenci, ker imajo z akt>vnimi enake življenske pogoje.
5. Organizacija slovenskih drž. na-stavljencev si pridržuje pravico v iz-premenjenih okoliščinah bodisi v gmotnem ali stanovskem oziru staviti še druge zahteve.
Piipom?iimo da je bilo ravnokar navedeno reasumiranje zahtev predlagano in soglasno sklenjeno na osmi odborov! seji, dne 10. t. m., z izrecnim pristavkom, da slovensko državno nastavljenstvo od teh točk pod nobenim pogojem ne odneha.
*
Kazalec gre na dvanajsto uro. Zadnjič dvigamo glas upijočegal Prosimo Deželno vlado, da seže na* glas do Belgrada. Gibanja državnega na-stavijenstva organizacija ne more več zadrževati. Naprej trajajoče pomanj-
kanje je žal postavilo domovinsko misel — v ozadje,
Sioventko državno nastavljerisivo nižjih činovmh razredov, da rte govorimo o naj nižjih, zavzema danes gmotno stališče med rokodelskim vajencem in najsiabširn pomočnikom.
Belgrad naj ne tira slovenskih drž. nastavijence/ na pot korupcije in bakšiša in naj jim ne omadežuje časti, ks je bila do danes njihov ponosi Beigrad sam odločuj, slovensko državno nastavljenstvo ni več so-odgovoino!
Ponavljamo: Sodite še enkrat tako naglo, preano nedogiajena stavba, ki imej prostora za vse ujedtnjene orate, ne zagrmi v* prah in pokoplje pod ruševinami vas m nasl*
Sklepno pripominjamo le še, da je ostalo do danes vse prt starem: prt prošnjah, zahtevah, rotenju in—stradanju.
Socijalna politika.
Zvišanje uskrbotaluili stroškov v deželnih dobrodelnih zavvuih v
Lj ubijali!. Deželna vlada je v seji dne 2t>. aprila dovolila zvišanje oskrbovalnih taks pričeuši s 1. majem 1919 za osebo in dan: 1. v deželni bolnici za lil. razred od 6 K na 9 K, za il. razred od 15 K na 2'J K, za I. razred od 20 K na 40 K; 2. v deželni blaznici za lil. razred 5 K na 8 K, za li. razred od 10 K na 15 K, za I. razred od 15 K na 30 K; 3. v deželni blaz-niei-hiralnici za lil. razred od 4 K na 6 K. Že zadnjič smo pisali, da so reveži na ta način silno prikrajšani, ker vendar ne morejo plačevati 9 K dnevno za bolniško oskrbo, ki je povrh že itak zadosti pomanjkljiva. Naša vlada oziroma poverjeništvo za socijalno skrb naj nemudoma zniža oskrbovalnino v deželnih zavodih ih naj se zaveda svejih dolžnosti napram ubogim slojem.
Delavcem državnega zdravilišča v Rogaški Slatini se zvišajo mezde za 50%.
Za učiteljske vdove iu sirote. Deželna vlada je sprejela nov načrt na-redbe, s katero se izpopolnjuje naredba z dne 14. februarja 1.1. o začasni ureditvi službenih prejemkov in pokojnin učiteljev na javnih ljudskih in meščanskih šolah, zavodih za gluhoneme in za slepce ter na otroških vrtcih, nadalje o začasni ureditvi preskrbnin učiteljskih vdov in sirot v Sloveniji.
Regulacija plač strokovnih učiteljev lia kmetijskih šolah. Ker se ima delati razliko- med službenimi in naturalnimi stanovanji tudi na kmetijskih šolah, je sklenila Deželna vlada, v svrho pravilne regulacije plač, da se mesta uslužbencev na teh zavodih sistemizirajo s stanovanjem in sicer: 1. s službenim stanovanjem: mesto ravnatelja, mesto učitelja — prefekta, mesta vseli poduradnikov in služabnikov.
2.	z naturalnimi stanovanji: mesta vseh drugih strokovnih učiteljev, ako so v zavodu taka stanovanja na razpolago.
Dragi isjske doklado. Deželna vlada za Slovenijo je sklenila, da se izplačajo deželnim uslužbencem na Slov. Štajerskem izredne doklade v smislu odloka ministrstva financ z dne 4. aprila
1919,	štev. D. R. N. 20.723, za čas od 1. maja do vštetega 1. oktobra t. 1.
Proteze za Invalide. Upravo in nadzorstvo državne popravljaluice protez je prevzelo poverjeništvo za socijalno skrb.
Za siroto in otroko delavcev.
Deželna vlada za Slovenijo je dovolila mladinskemu oddelku poverjeništva za socijalno skrb kredit za oddajo otroških oblek za sirote in otroke onih delavcev, ki niso dobili nabavnega prispevka.
Vojni invalidi. Tekom svetovne vojne so se pogosto prirejale gledališke predstave, katerih čisti dobiček se je zbiral v sklade za Rdeči križ ali za v vojni pohabljeue ali obolele iz enega ali drugega okraja naše domovine, čisti dobički so se ali takoj odposlali v po avstrijski državi za to ustanovljene centrale ali pa naložili v domačih zavodih, ker š» ni bilo dosti nabranega ati iz katerih drugih vzrokov. Ker se pa še
sedaj nahajajo v raznih domačih denarnih zavodih v navedeni namen naloženi skladi, bi bilo pač umestuo, da se ti zavodi uradno pozovejo, da poročajo kakijugoslovanski centrali, če iu kak podobni skladje pri njih naložen, invalidi so podpore sedaj potrebni, ter se jim sedaj še lahko bistveno pomaga. Pozneje bo večinoma že prepozno. Prosimo uvaževanja!
Za deeo v Jugoslaviji do 14 lota je namenila ameriška, komisija 320.000 dolarjev. Dold hi se »ladkor, kakao iu riž. Za Sloveugo namenjeno blago je v tržaških skladiščih. Ameriška komisija želi, da bi s« v vseh večjih krajih ustanovile javne kuhinje, kjer bi se poteui ouuajaio otrokom okrepčila. 5> hvaležnostjo moramo pozdravljati uakioige-uu.it ameriške viade, ker so uaši malčki vsled nezauostue m neprimerne hraue zadnja leta strašno trpeli ter je odpo-moč ui\juo potrebna.
ha J pom nož njo bedo našega ljudstva ž Kazgovarjat sem se a nekim srbskim učiteljem, ki je kot vojni ujetnik okušal tri dolga leta dobrote avstrijskega jarma ter imel prilike dovolj, spoznavati tudi življenje slovenskega ljudstva. Med pogovorom je rekei tudi sledeče: „č»io venci so doori, a ubogi ljudje. Moje mnenje pa je, da s« si tega siromaštva po večini krivi sami, kajti njih beda izhaja iz treh korenin: iz avstrijskega robstva, iz medsebojuega omalovaževanja ter iz prevelike nagnjenosti do razkošnega veseija m pijančevanja. Avstrijskega jarma, ki jih je žulil stoletja, so se Uvala ±5ogu otresli ter tako uničili prvo koreuiuo svoje bede, katera pa sloni zdaj na drugih dveh koreninah iu bojim se, da bodeta ti dve preostali korenini dovajali zdaj še večjo in učinkovitejšo hrauo njih bedi. Mepojmijivo mi je, kako globoko je v .■Slovencih vkoreuiujeno medsebojno omalovaževanje. Slovenci ne spoštujejo, prezirajo, da celo sramujejo se tega, kar je zrastlo na ujih grudi, kar je njihove krvi. Oni prezirajo svojo lastno umetnost, prezirajo domačo obrt iu trgovino, malo eenijo svoje lastne uredbe iu naprave, da celo svojega milega jezika se sramujejo. Pri njih je tujec vse. Kar je tujega, je lepo iu dobro, a kar je domačega, je’slabo in mrtvo. Pri nas v Srbiji ni tega. Ondi se vpošteva tujec le v neizogibni sili in potrebi. Prvenstvo ima sadež naše mile domovine in njenih krvnih sinov. Domače se spoštuje iu čisla nad vse, s tujstvom se ue ponašamo. A pri vas je drugače! Kar je tujega, se upošteva, domače omalovažuje m prezira, tioji se tujstvo, podpira in zida se njegova stavba, a rodna hiša se ne čuva, da, celo podira. To je veliko zlo slovenskega ljudstva iu dokler bo to zlo v njem vkoreni-njeno, bo slovenski uarod društvo čudakov in čudaki so ter akoraj morajo biti ediuole sužnji. Tretje zlo, katero po mojem muenju najbolj pomnožuje bedo, zlasti preprostega ljudstva, je gnusno razveseljevanje in pijančevanje.
V	srce me boli, ko opazujem, kako košato preprega ta zlobna korenina krasna slovenska tla. Najmanjše stvarce se ue napravi pri vas brez veselice, brez pijančevanja. Povem vam, da značaj, krščen v veselju in pijači, ni zanesljiv, ui in ne more biti čist. Boli me, ko vidim, da skoraj vsa vaša društva in razne organizacije slone edinole na veselicah in zabavah- Dozdeva se mi, da je splošno vkoreuinjena misel, da je društvu aiogoče edinole s tem dose-zati svoj namen. V Srbiji kaj takega ui v nav'adi.
Politične vesti.
Dogodki na Koroškem. Nemci so se zadnje čase skrbno pripravljali na napad na koroški fronti. Poklicali so v pomoč vojaštvo iz Gornje Štajerske, Tirolske in l Dunaja. 2. maja zgodaj zjutraj so napadli Nemci mostišče pri Velikovcu. S ptemočjo se jim je posrečilo, da so nas potisnili nazaj. Vs-ed novega položaja se je morala umakniti naša posadka na južni bieg Drave. Istočasno so napadli Nemci Rabenstein pri Spodnjem Dravogradu Naši so napad odbili. Da smo morali izprazniti Velikovec, so zakrivili veli-
kovški Nemci in Netnčurji, ki so po svojih špijonih izdali nemškim četam, kje je naša fronta najslabša. Nemško prebivalstvo je streljalo s puškami in strojnicami na naše" vojake in na civilno prebivalstvo. Velikovške Nemke so polivale naše vojake celo s kropom. Vsled Špijonaže in zahrbtnega napada velikovških Nemcev smo izgubili Velikovec. Naše izgube so bile malenkostne v primem t, veliko premočjo Nemcev, 4. maja so nadaljevali Nemci napad na Podroščlco in zavseli severni izhod karavanškega predora. Naše čeie so se umaknile na O rlico Kleno, NiSmci so zavzeli tudi sv. Marjeta, Apače in Galicijo. 5. t. m. pa so zavzele ojačane nemške tolpe Pliberk, Železno Kapljo in Prevalje. Naše čete so se na vzhodni koroški front« koncentrirale severno in znpadno od Spod, Dravograda in vzhodno od Guštanja. Po zadnjih poročilih se je naš položaj na Koroškem zdatno zboljšal in je naša proiiakcija v polnem teku. Po vesteh z Dunaja se hočejo Nemci zopet pogajati, toda z Nemci je vsako pogajanje izključeno, ker se ne drži;o nobenoga premirja. Z Nemci je treba enkrat pošteno in temeljito obračunati.
Razkrinkana internacionala. Pod tem naslovom prinaša ,Jugoslavija" izvirno poročilo z Jesenic, kjer pravi med drugim: Vsled vesti, da so Nemci prodrli našo črto na Koroškem, so se zbrali socijaln.i demokrati in in sklepali, ali se postavijo z drugimi vred v bran prihajajočemu sovražniku, ali ostanejo pasivni. Pri tem zborovanju pa se ie pokazal inteinacionalizem tako, kot sc še ni nikdar. Delavci, ki čutijo še vzlic temu, da so socijalni demokrati, narodno, so predlagali, naj stopi delavstvo v obrambno službo, drugi in posebno nemškutarji pa so hoteli iti na Hrušico z rdečo za-stvo, da pozdravijo prihajajoče ,brate‘. Govorili so, da bodo podali Nemcem roko in Italijanom. Nas le veseli, da se je ta laž-ijiva intern3cijonala sama na tako lep način razkrinkala. Slovensko delavstvo ve dobro, da so socijalni demokrati le navadni hujskači, ki se poslužujejo ubogega delavstva v dosego svojih lažnjivih ciljev.
Naša država uradno priznana. Veliki zavezniki so uradno priznali pooblasti a naših delegatov za veljav.ia, tako da podpišejo mirovno pogodbo kot pooblaščenci kraijevstva Srbov, Hrvatov in Slovencem S tem je stvarno izrečeno priznanje naše države s strani entente.
Poloni madžarske boljševiške vlade. Na Dunaju so 3. t. m zaprli rrad,arsko poslaništvo, ker se je madžarska komunistična vlada zrušila. Madžarska rdeča vojska v Budimpešti je_zafela pleniti in moriti. Tujci «e nahajajo v smrtni nevarnosti.
Proti tujcem v državi SHS. Bosanska vlada je izgnala vse tujce, katere je bivša Avstro-Ogrska poslala iz političn h ozirov v B« sno. Ti ljudje se niso mogli sprijazniti z novim političnim položajem, ampak so hujskali proti državi in izžemali ubogo ljudstvo.
Narodno predstavništvo se je zopet sešlo. Med došlimi vlogami je tudi zakonski predlog za varstvo dece in za varstvo otroškega zdrav3a.
Zveza narodov. Mirovna kon* ferenca je sprejela pogodbo o zvezi narodov, katere glavna točka je, da se mora narod, ki se s preziranjem zvezne pogodoe zateče k vojni, sma-tiaii ?.a narod, ki je zagrešil vojni čin proti sočianom.
Italijanska mirovna delegacija se je vrnila zopet v Pariz. Potek zadeve, ki so jo povzročili Italijani s svojim odhodom iz Pariza, dokazuje, da je zakasnitev mirovnih pogajanj zakrivila edinole Italija.
Mirovni pogoji za Nemčijo. Najvažnejše določbe so: Nemške vojne sile na kopnem se morajo dva meseca po podpisu mirovne pogodbe skrčiti na ne več kot 70000 mož pehote in 30000 mož konjenice. Število častnikov ne sme znašati več kot 1000. Vse utrdbe 50 milj vzhodno od Rena se porušijo. Nemške bojne sile na morju ne smejo imeti dva meseca po podpisu mirovne pogodbe nobenih pod-
mornic. Imeli bodo samo 6 šest bojnih križark, 12 torpednih lovcev in dvanajst torpedovk. Vse druge bojne ladje se morajo staviti v rezervo ali pregraditi v trgovinske ladje. Skupna posadka vseh bojnih ladij ne sme presegati 150.000 mož, med temi 1500 častnikov. Ali Iranci dolže bivšega cesarja kršitve mednarodne morale In svetosti pogodb, ne pa prestopka proti kazenskemu zakonu. Postavili bodo posebno sod šče. ki bo sodilo bivšega nemškega cesarja. Do popolne ugoditve zahtev aliirancev mora Nemčija plačati eno miljardo funtov šterlingov. Nadalje mora Nemčija plačati odškodnino za vsako škodo, ki so jo trpele civilne osebe ahiranlh ali njihovo imetje. Alzacija-Lorena se mora vrniti Franciji, ki dobi tudi premogovno kotlino v saarski dolini. Saarsko okrožje bo upravljala pet članska komisija, ki jo imenuje zveza narodov. Po 15 letih bo prebivalstvo odločilo, ali naj mu vlada Zveza narodov, ali Francija, ali Nemčija. Poljska dobi koridor do Gdanskega. — Gdansko ostane svobodno mesto. Od Nemčije se zahieva, da se v korist petih aliiranih ter sociiranih sil edieče vsem pravicam glede svojih prekmor-skih posestev. Večino teh posestev bo po mandatu zveze narodov uprav ijala ena velikih kolonijalnih sil. 15 nemških kab'jev se da vladam aliiranih in sociiranih držav na razpolaganje.
Kapitalizem in pravica. Francoski meščani krogi so tako pijani zmage nad pruskim imperializmom, da jih še ni izlrezn 1 niti srah pred ruskimi in nemškimi boljševki, ki se skušajo približati Parizu potom francoskega delavstva. Francoska buržoa-zija r,e pozna nobenih mej svoje pijanosti. Napadalec Cottin, ki je ranil Clemenceatja, najljutejšega zastopnika francoskega imperializma, je bil obsojen na smrt in končno pomi loščen na deset let težke ječe. Villairi, ki je v začetku vojne usmrtil Jau-rksa, moža velikih socijalnih idej, pa je bil tedaj oproščeni Iz teh dveh slučajev je razvidno, da je pravica na Francoskem navadna dekla v rokah meščanskega kapitalizma, ki skupno z vojaškim imperializmom po pruskem vzorcu vsiljuje Evropi svojo voljo, s katero hoče uničiti vse, ki se mu brezpogojno ne klanjajo*
■ Tedenske vesti.
Kdo zabavlja fcez državo SIIS t Vsi bivši avstrijski patrijotje na čelu jim nemčurji, dalje oni, ki so tekom vojne in ob demobilizaciji kradli in so sedaj že ves prigoljufan* in ukraden denar zabili. Prav pridni sodelovalci so delomržneži, verižniki, navijalci cen in postopači. Vsem pa sekundirajo oni elementi, ki so podkupljeni a jndeževimi groši in bi se po vsej sili radi igrali diktatorje in rdečo gardo.
Drugje In pri nas. Popotniki, ki prihajajo z Dunaja pripovedujejo o zadnjih komunističnih nemirih prav interesantne stvari. — Nekemu policistu so ustrelili konja, ni preteklo 10 minut in od konja ni ostalo več kot par kosti.
V	najhujšem tepežu jc množica še iz živega telesa izrezala meso, da ga potem doma použije. Pri boju zato »mastno1* južino je bilo več oseb težko ranjenih. — Dobe se pa pri nas izvestni ljudje ki govorijo o pomanjkanju in hujskajo ljudi, seveda ko opravijo svoj izdajalski posel, istega pošteno zalijejo v kaki oštariji Čeprav je vino 14 kron liter.
Goljufije pri „Vojnl zvezl“. Že
več dni se širijo po Ljubljani vesti o velikih goljufijah pri „Vojni zvezi “. Kakor zvemo, se ie dosedaj zaprlo ravnatelja F r a n a Ž a 1 e r j a in uradnika Ivana liolho. Pri obeh je dobila policija velike množine ukradenega blaga, denarja, vrednostnih papirjev in raobilij, v skupni vrednosti do 300.000 kron. Kradlo se je sladkor in prodajalo naprej za oderuške cene. Čudno se nam le zdi, zakaj še do danes vodstvo „Vojne zveze“ ni javnosti natančno podučilo o teh goljufijah. Posebno delavstvo, katero je „Vojna zveza“ preskrbovala z živili, hoče imeti jasnosti
in hoče vedeti, kako so bile goljufije sploh mogoče. Delavske družine so bile brez sladkorja in pri vojni zvezi se ga je kradlo po cele vagone in prodajalo verižnikom. Kje je kontrola? Sodrug Auto.n Kristan, pojasnite nam vse to in potem bomo naprej govorili!
Manufakturuo blago v Ljubljani. Deželna vlada je dovolila ljubljanskim veletržeem z mamifakturnim blagom uvoz mannfakturnega blaga, ki ga morajo ti trgovci prodajati detaj-listom in konzumentom pod državno koutrolo. Vsak veletržee mora imeti v svojih lokalih seznam vseh vrst tega blaga, vzorce in cene na drobno in na debelo odobrene od deželne vlade. Tudi mora biti vsak kos blaga tako numetiran. Kar velja za trgovce na debelo, velja tudi za detajliste, ki izvedo ceno, po kateri smejo prodajati na drobno pri nakupu. Občinstvo se opozarja, da pri nakupu samo izvršuje kontrolo in če vidi, da prodaja ni v redu, ali da so cene višje, se lahko prepriča o cenah in vzorcih pri Prehodno gospodarskem uradu v Ljubljani, kjer so cene in vzorci na vpogled.
Orožna zračna nesreča, češki vojni minister Stepanek se je 4. t. m. ob 8. uri v spremstvu dveh italijanskih oficirjev dviguil z dvokrovnikom sistema „Caproni“ na letališču pri Vidmu v Italiji. Dvokrovnik je prispel nad Bratislavo okoli poldue. Zračni sunek je zgrabil letalo in ga prevrnil. Aparat je zavit v črn dim padel na tla. Bil je grozen prizor. Letalo je bilo popolnoma razbito, okoli njega pa je ležalo troje trupel. General Stčpanek je ležal kakih
6	korakov od letala mrtev v jarku. Zadobil je strašne poškodbe. Ostali dve trupli sta bili popoluomo razmesarjeni. Trupla so prepeljali v Bratislavo.
Državna posredovalnica /a delo
naznanja, da se je osrednji urad, kakor tudi podružnica za Ljubljano in okolico preselila v svoje nove, velike in moderno urejene prostore v Gradišču, nasproti dramskega gledališča (v Lukmannovo hišo). S tem bo posredovalnici v mnogo večji meri možno ustreči vsem interesentom. Uradne ure za stranke so od
9.	do 12. ure in 14 do 16 ure. Ob nedeljah, praznikih in ob sobotah popoldne se ne uraduje.
Državna posredovalnica za delo. (Podružnica za Ljubljano in okolico). Od 27. aprila do 3. maja 1919. je izkalo delo 199 možkih in 112 ženskih delavnih moči. Dolodajalei so iskali 97 moških in 54 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 71, Pri vseh podružnicah ^Državne posredovalnice za deloa je od 1. januarja
1919. do 3. maja 1919 iskalo delo 5737 delavnih moči, delodajalci so pa iskali 4424 delavcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 1213. Delo iščejo pisarniške moči (207), trgovski uslužbenci (146), služkinje (179), sluge, mizarji, kolarji, zidarji, slikarji, klučavniearji, natakarji, delavci vseh vrst, čevljarji, tov. delavke itd.
Samski davek. — Iz Belgrada javljajo, da je finančni minister izdelal zakonsko predlogo o davku za samce. Zakonski načrt, ki bo predložen v najkrajšem času narodnemu predstavništvu, določa obdavčenje vseh samcev in udovcev brez otrok v starosti o j 25. do 60. leta. V3akdo izmed njih bo moral brej razlike plačevati letnega davka 240 dinarjev. Razun tega pa bodo morali prizadeti plačevati na leto doklade k vsem direktnim davkom in sicer v starosti od 30. do 45 leta v izmeri 100%. °d 46. do 50 leta 50% in od 51. do 60. leta pa 25%. Davek se bo začel pobirati s pričetkom leta
1920. Minister utemeljuje svojo pred logo z razlogi pravičnosti plačevanja davkov.
Tarifi južne železnice. Z
ozirom na 200 % zv Šanje tarifov na južni železnici bo storila Dež. vlada za Slovenijo potrebne korake pri o-srednji vladi, da zvišanje v nobenem slučaju ne bo presegalo vsaj izmere poviška, ki velja pri isti železnici v Nemški Avstriji.
Povratek ameriških izseljencev v domovino. Osrednja vlada v Belgradu se bavi z vprašanjem, kako omogočiti povratek v domovino onim
številnim Jugoslovanom, ki so se izselili v Ameriko.
Deželni užitmnski uslužbenci, zakaj se ne organizirate? Vse se organizira in giblje, samo užitninski uslužbenci spe. Dne 13. aprila 1.1. je bil občni zbor navedenega društva. Od 120 užitninskih usužhencev, je organiziranih samo 17. Gospodje, zuiamite se in pristopite k društvu! Članarino pošljite blagajniku Vasi Štefan, užitninaki pristav, Škofja Loka, Gorenjsko. Pri občnem zboru tudi gospode od ljubljanskega dež. bolet-nega urada nismo opazili! Nasprotno so prišli celo iz Štajerskega. Torej zdramite sel Pregovor pravi: „Kjerje stoga, tam je moč.8
beda štajerskega dacarja. Ko
nas je prevzela nova Jugoslavija, nadejal se je tudi štajerski dacar, da mu v novi dižavi zasije malo solnca ter mu pomaga iz teh kritičnih razmer. K,t btaiemu dacarju mi je nakazano z dokladami in stanarino vred mesečnih 167 K. Kako naj preživljam s tetn sebe, ženo in pet otrok, naj mi povedo gospodje pri zelenih mizah, ki nimajo smisla za nas. Če hočem Količkaj vestno opravljati svojo službo, hodim od jutra do večera zunaj, in to od koščku kruha, ker za kak drugi priboljšek nimam vinarja v žepu. S kako vestnostjo naj ob takih razmerah skroim za dohodke naše države, ko pa sam zraven gladu umiram.
Za dijake - begunce, ki so prisiljeni nadaljevati svoje študije v tujim in ki ne prejemajo begunske podpore, je dovolila vlada večji kredit za podpore.
Ljudsko-šolskemu učiteljstvu je dovolila Deželna vlada za Slovenijo tzredne podpore za tekoče leto.
Invalidni domovi. Iz Belgrada poročajo, da je ministrski svet skleni! osnovati v Belgradu, Zagrebu in Sarajevu invalidske domove po angleškem vzoru. V te domove bodo sprejemali invalide iz vojne leta 1912 do 1919 iz vseh delov Jugoslavije.
Za povzdigo poljedelstva. — Beigrajska vlada skliče kongres vseh zadružnih organizacij v državi, ki naj skupno izdelajo načrt za čim večjo povzdigo našega poljedelstva.
Prvi maj v Ljubljani.
Zveza jugoslovanskih železničarjev in Narodno-socijalna zveza sta skupno priredili v Ljubljani proslavo prvega majnika. Navzlic temu, da ni bilo prav nobenih predpriprav za proslavo, se je prvi nastop narodnega delavstva in železničarjev razvil v veličastno manile-stacijo, ki jc jasno pokazala, kdo ima velike množice za seboj.
Godba Z. J. Ž. je ob 6. uri vpri-zorila po mestnih ulicah budnico. Ob deveti uri se je vršil na to pred Mestnim domom javen shod, na katerem so govorili tovariš Deržič, Rupnik in Juvan. Vsi govorniki so opozarjali na veliki pomen prvega majnika, praznika zatiranih in izkoriščanih. Jasno in odločno so se obrazložile zahteve delavstva, ki brezpogojno terja svoje pravice. Konec mora biti socijalnih krivic. V naši osvobojeni domovini ne bomo nikdar dopustili, da se razpase ostudni kapitalizem, ki je brez srca in razumevanja za potrebe neposedujoČih. Vsakdo mora dobiti za svoje težko in naporno delo dostojno plačilo. Vsi smo jednaki in vsi hočemo tudi živeti. Zahtevamo od vlade, da upošteva vse zahteve izstradanega proletarijata, če hoče, da bo ta proletarijat steber državne tvorbe. Govorniki so na shodu svarili delavstvo pred internacijonalo, ki je škodljiva narodu in škodljiva komaj pridobljeni samostojnosti naše države. Shod se je spominjal naših zasužnjenih bratov proletarcev Goriške, Krasa in Trsta in sveto obljubil, da jih nikdar ne pozabi in komaj čaka ure, da jih osvobodi. Vsi govori so bili od tisočev zbranega proletarskega naroda sprejeti z viharnimi ovacijami in vskliki.
Po shodu se je razvrstilo delavstvo v Sprevod, ki je z godbo Z. J. Ž. na čelu odkorakal po ljubljanskih ulicah. Sprevod je bil poln slovenskih trobojnic inježesamo po svoji zunai^jščini kazal
narodno lice v nasprotju s soeijalno-demokratičnim obhodom, ki je poznal le odurno rdečo barvo, ki je tuja naši zemlji in narodu, kot so tuji preroki, ki so zanesli rdeči znak med nas. Sprevod se je ustavil pred Narodnim domom, kjer je bilo zbranih čez 3000 ( udeležencev. Spregovoril je poslovilne besede tov. Deržič, godba je zaigrala narodne himne, na kar so se velike množice mirno in dostojno razšlo.
Zviičor se ja vršil družabni vaeer v vseh zgornjih prostorih Narodnoga doma. Obisk je bil tako velik, da je moral marsikdo oditi, ker ui dobil prostora. Pozdravne govore sta imela tov. Deržio in tov. Ivan Tavčar. Na zabavnem večeru jo igrala godba Z. J. Z. iu povski zbor Z. J. Ž. je zapel več prav lepili pesmic. Posebno godbo Z. J. Ž. je pohvalno omeniti, ki se je cel dan pošteno potrudila in lepo izvedla svoj program. Mladinska skupina N. S. Z. je uprizorila šaloigro „Brat Sokol" in so vsi nadebudni igralci lepo izvršili svojo nalogo. Nastopili so tudi člani pevskega zbora „Glasbene Matice", ki so z umetniško dovršenostjo zapeli slovenske, hrvaške in srbske pesmi, kar je izvalo navdušen aplavz. Operili pevec Kovač je zapel lepo in čuteče razne operne arije in žel za svoje umetniško prednašanje veliko hvaležne pohvaie. Cel večer je potekel v neprisiljeni in dostojni zabavi iu je bilo splošno zadovoljstvo med vsemi neštetimi udeleženci.
Majska prireditev je jasno pokazala, da ima narodno delavstvo veliko pristašev in odkritih prijateljev ter da ni sile, ki bi zastavila pot uacijonal-nemu proletarijatu!
Narodno socijalna Zveza.
Organizacija članov Narodnega gledališča skupina NSZ. je
imela v petek dne 2 maja 1919 svoj občni zbor. Predsednik Levar otvorl in vodi zborovanje. Tajnik tovariš Simončič poda obširno tajniško tajniško poročilo. Tovariš Ladko Pelan poroča o reviziji gledališke menze. Razvila se je prav živahna debata, katere se je udeležilo več Članov. Osrednje vodstvo je zastopal predsednik NSZ. Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik Ivan Levar, podpredsednik Anton Danilo, tajnik Maks Simončič, blagajnik Vladko Pelan. Odborniki: Cirila Medvedova, Kovač Leopold. Janko Ravnik, Franc Mavser, Dobri Josip. Pregledovalci računov: Berta Bukšekova, Alojzij Sekula. Izvoli! se je odsek za pogajanja s konzorcijem. Sprejeta je bila sledeča resolucija:
Člani slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani zbrani na občnem zboru dne 2. maja v Narodnem domu, želijo z ozirom na bodočnost in sigurnost slovenske gledališke umetnosti, da se podržavita oba gledališča v Ljubljani. Vodstvo obeh gledališč se poveri za to zmožnemu ravnatelju. Za vsako gledališče naj se imenuje še poseben tajnik. Ravnatelju se dodeli kot sosvet zastopstvo organizacije članov slovenskega narodnega gledališča, obstoječe iz dveh ali treh čianov. Lc ako bodeta gledališči podržavljeni, je njihova bodočnost sigurna ter eksistenca članov zagotovljena.
Litija. Prvi maj smo prav lepo praznovali. Izleta, ki smo ga napravili v Hotič se je z veseljem udeležilo lepo število člaustva N. S. Z. Pozdravil nas je župan in se zahvalil za obisk. Soci-jalni demokrati so tudi strašili z rdečo zastavo po Litiji, a se nihče zanje zmenil ui. Narodnega socijalista z veseljem Čitamo in mu pridobivamo novih naročnikov.
Podružnica N. S. Z. v Zagorju
opozarja, da se v društveni sobi v Sokolskem domu uraduje vsako nedeljo od devete do desete ure dopoludne. V tem času se izplačujejo bolniške podpore in dobe pojasnila o vseh zadevah, ki jih žele Člani. Na razpolago so tudi časopisi, ker smo si ustanovili svojo čitalnico.
Ribnica. Naša podružnica N. S. Z., ki je ena najmlajših, se krepko razvija. Naše delavstvo je zavedno in zato so je z vsem srcem oklenilo N. S. Z. kot narodne delavske organizacije. Ravno
I>r* *>*e se je pokazalo, da more ščititi slovensko delavstvo le stanovska orga-aizacija, ki je strogo narodna; kajti vodja takajšne opekarne je Italijan, ki kar »a svojo pest nastavlja in odstavlja delavstvo ter se z vsemi silami upira upravičenim delavskim zahtevam po 'moljžaajn plač. V nedeljo, dne 27. 2prila p#poldue se je vršil v Sokolski dvorani shod narodnega delavstva. Kljub tema, da je snežilo kakor v najhujši rami n* kljub uprav božičnemu mrazu !|i slabi poti se je udeležilo shoda skoro ?se delavstvo, ki stanuje v trgu. Iz »koli#« zaradi slabega vremena niso ®pg'lš jeriti. Na shodu je poročal tovarni Kezinc kot zastopnik osrednjega j^dstva N. S. 7j. iz Ljubljane, Navzo-js pojasnil, kaj razlikuje N. S. Z. drugih podobnih organizacij. V svo-)era govoru se je dotaknil zunanjega političnega položaja ter pariške mirovne konference, ki zboruje v znamenju imperializma in kapitalizma, lovdarjal je potrebo stanovskih organizacij. Omenil je pogubonosno delovanje uckaterih temnih elementov med nami, kj razdirajo tam, kjer bi imeli graditi, ki zabavljajo čez vse, ne vejo pa povedati, kako bi znali to oni bolje nacediti, Odklanjal je vsako zvezo narodnega delavstva z ljudmi, ki hočejo z iia»iljCHi izvojevati razredni boj in ki no ^premislijo, da nasilje rodi krivico, delavstvo bo šlo odločno v boj sveje stanovske interese, toda borilo ^6 za nje pod narodno trobojnico, *° j« ?«d zastavo naše svobode. Nadalje j® govornik dotaknil tudi tukajšnjih lokalnih razmer ter zlasti obsojal, da Jo delavstvo v opekarni izročeno na ®ilostin nemilost tujcu, nam sovražnemu Lah«. Pred shodom in po shedu se je pogovarjal z odborom naše podružnice osta*«vskih zadevah našega delavstva. Storil« ge je tozadevno več važnih sklcp«v, Če še omenim, da se je ogla-k besedi nek tukajšnji soeijalni demokrat, ki* se ga je pustilo mirno govoriti in da ga je naš govornik točko točko odločno zavrnil, naj za danes konča* svoje poročilo.
Kečevjc. V nedeljo, dne 27. aprila 1® priredila naša podružnica N. S. Z. v Lesjakovi gostilni na Žagi delavsko toselieo, ki je v gmotnem, kakor tudi v moralnem oziru nad vse dobro uspela, ^si prostori so bili nabito polni. Kot zastopnik osrednjega vodstva v Ljubljani je govoril tovariš Kozinc, ki nam je r jedrnatih stavkih predočil naš sunasjepolitičui polažaj ter nam poka-tol kaj moremo pričakovati od pariške koafereaee, kjer zastopniki nasilnega itaperijalizma odločajo o usodi evropskih «arad»v, Povdarjal je, kako je nujno favno sedaj, pa se strne ves narodno -savedai proletarijat v močno organizacij#, ki bo vodila neizprosen boj proti vsem sovražnikom delavstva. Mi ljubimo svoj sarod in svojo mlado državo, toda to aa« ne ovira, da se neizprosno borim« proti vsem onim, ki nočejo razumeti novega časa in ki mislijo, da bodo Se dalje izkoriščali naše delavsko ljudstvo v svoje sebične namene. Ravno zato, keP hočemo močno državo, zahtevamo, da dobi naše delavstvo na vseh vodilnih mestih svoje zastopstvo ter da soodloča v vseh važnih državnih vprašanjih. Le na ta način bo prišla volja Naroda res do izraza. Udeleženci veselico med katerimi smo opazili tudi več socijainih demokratov, ki so se spretno izm«zni!i naznim očesom svojih voditeljev in 'strankinih detektivov, brez katerih ne smejo nikamor, so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem govornika. Po g»roru se je razvila neprisiljena zabava.
Pozor trgovski nastavljenci!
Sedaj, ko nam teče že voda v grlo, smo se vendar enkrat zganili ter se začeli organizirati. Povsod je organizacija našega društva „Zvcza trgovskih nastavljcncev na slov. ozemlju" ze v polnem teku. Upamo, da se bodo naše želje v najkrajšem času izpolnile
Je še nekaj tovarišev, ki se bojijo ali
i	imajo dobro plačo ter nočejo pri stopiti k našemu društvu, toda ti se-bičiujčl bodo radi pristopili, ko bodo
videl!, da jim je društvo v korist. Geslo našega društva je: „Vsi za enega, eden za vse“. Tovariši mesta Celja in okolice, iz Žalca, Št. Petra, Šoštanja, Velenja, Slov. Gradca, Št. Jurja, Brežic, Laškega trga, Zidanega mosta, Trbovelj i. dr. krajev, pridite vsi, v nedeljo dne 11. f. m. v Celje, v dvorano Ljudske posojilnice, to je pri Belem volu, v Graški ulici. Ustanovila se bo podružnica »Zveze trgovskih nastavljencev na slov. ozemlju" s sedežem v Ljubljani, skupina Celje. Začetek ob 15. uri. Spored: Izvolitev predsednika, tajnka in odbora, nadalje čitanie pravil in predavanje o pomenu naše- orgmizacije. Posebno važno pa je, da bodo tovariši zvedeli, kakšne so zahteve, ki morajo naš obupen položaj zboljšati. Torej tovariš*, pridite vsi, nihče ne sme izostati! Na svidenje!
Kako skrbo za Invalide iu svojce padlih? V smislu zakona z dne 28. marca 1918 imajo invalidi in svojci padlih pravico do takozvane »Nakloni-tve". Napravil sem prošnjo za naklo-nitev še pod staro Avstrijo, a je bolje, da prihranim čitateljem popis križevih potov, ki sem jih napravil vse brezuspešno. Mislil in upal sem, sedaj ko smo dobili Jugoslavijo, bo boljše. Res je tudi izšel neki razglas, naj invalidi napravijo nove prošnje za nakionitev. Krenil sem poldrugo uro daleč na glavarstvo po tiskovino, domov, in ko sem se malo odpočil zopet poldrugo uro daleč do župana. Oddahnil sem se, ker sem ga srečno našel doma. Ko sva z županom izpolnila tiskovino, jo nesem zopet na glavarstvo v Ptuj, kjer sem jo oddal v oddelku za podpore dne 13. januaria 1.1. Medtem pa nisem držal rok križem, ampak sem podreza! od Poncija do Pilata rešitev prošnje za nakionitev, ki sem jo vložil leta 1918. Nekega dne dobim od nekje poročilo, naj se obrnem na okrajno glavarstvo, čeprav sem bil že neštetokrat tam, grem vendar še enkrat. Toda uradnica, ki sera jo našel v oddelku za podpore, mi pravi, da iz tega ne bo nič. Kako to, odvrnem, saj so še vsi stari zakoni v veljavi. Da, da, se oglasi poleg mene stoječ star železničar, za to, da se vas kaznuje, so še vsi stari zakoni v veljavi, da bi Vam kaj dali, pa nobenega več. Vprašam, kaj je z mojo prošnjo, ki sem jo vložil pred tremi meseci. Toda kaj mi odgovori? Tukaj imamo čez tisoč prošeuj, čakali smo na navodila iz Ljubljane, ker pa ni prišlo nič, pošljemo vse to v Ljubljano. Po tem odgovoru mi je res zmanjkalo sape . . . Kristus je sicer rekel, da človek ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki pridejo iz boljših ust, naši otroci pa tega nočejo razumeti. Za božjo voljo, kam pridemo na ta način, ako bodo prošnje ležale po tri mesece na glavarstvu, a jih potem, ko delajo že napotje po predalih, pošljejo na deželno vlado. Koliko časa bodo sedaj ležale v Ljubljani? Menda do kakega novega prevrata, Potem stvar lahko začnem z nova. Vsem se povišajo plače, dajejo podpore, doklade in ne vem kaj še; še celo odvetnikom so hoteli izplačati po 6000 dinarjev, to je 15.000 K odškodnine, a jc bil k sreči finančni miuister tako pameten, da jc vložil svoj veto. Samo za naj večje siromake med siromaki, za vojne pohabljeuce se nihč.e ne zmeni. Kako naj živimo od pokojnine 1 krono dnevno,’ potem, ko smo bdi pri pregledu spoznani 50 °/0 do 100 % nesposobni za delo. Ali je to socijalno? Na Dunaju pa dobivajo invalidi po 15 K dnevno. Za to pa: Da ne bodemo prisiljeni z beraško malho od hiše do hiše prosjačiti, kličemo deželni viadi, oziroma poverjeništvu za socijalno skrbstvo, naj že enkrat napravi konec tem nespametnim avstrijskim razmeram ter poskrbi, da se bodo prošnje za nakionitev čimprej rešile in sicer tako, da se bo vsakemu nakazalo vse, kar mu gre v smislu uvodoma navedenega zakona od 1. aprila 1918 dalje. Pokojnina pa naj se tako poviša, da pride vsaj do polovice dnevnega delavskega zaslužka.	Invalid.
Trgovski nasiavljenec nam piše: Prva številka »Narodnega Socijalista" prinaša dopis iz kroga trgovskih na-stavljencev; Dopisniku smo dolžni hvale, tudi jaz se mu zahvalim. Potrebno bi bilo, da ta dopis ponatisnejo vsi časopisi. Res je, da nas je dosti, katerim je vojna uničila vse. Dosti je takih, ki so imeli pred vojno dobre službe, tudi kako malo premoženje, a.šlo je vse v nič: služba, denar in sreča. ’ Izkorišča se nas, kjer sb le more. Dogjodi se, da kak tovariš zabrede v nepravo pot iz obupa, a ne najde se človeka, ki bi mu podal roko v pomoč, ampak kaže se za njim, kakor za kakšnim razbojnikom. Veliko tovarišev je, kateri Sb imeli predvojno službo v obmejnih krajih to je Trst, Gorica, Reka in drugod. Oni so danes med nami lačni. Mnogo je takih, ki se bavijo z veriženjem. Zakaj so postali moderni tatovi? Ker jih je lakota privedla k temu, boj za obstanek. Marsikateri je oče, ima lačne otroke itd. Marsikateri med nami, ki ima že življenjske dobe preko trideset let, se mora danes klatiti po svetu kakor brezdomovinec. Dosti je nas, kateri smo se dali mladi domovini takoj na razpolago in pripravljeni smo dati svojo kri še danes in vselej, da rešimo svoje južne in severne brate. Pripetilo se mi je, ko sem bil službeno poslan iz Koroške v Ljubljano, da me je moj nekdanji vojaški (avstrijski) tovariš zasmehoval z besedami: kaj nosiš še vedno to suknjo? Dal sem mu odgovor: narod zahteva, da se žrtvujem za brate na Koroškem. Odgovor je bil: dragi, ideali so zginili, danes krade vse, vsak sam zase skrbi. Vprašal sem ga, kaj dela on, in odgovoril ie: saj sem ti rekel, da vse krade. To so silno žalostne vojne posledice. Trgovci, ki so med vojno obogateli, nimajo nobenega smisla za svoje trgovske nastavljence, ki so tekom vojne postali veliki reveži. Zato mislim, da je skrajni čas, da se trgovski nastavljenci organiziramo tako močno, da ne bodo gospodovali nad nami razni vojni dobičkarji., ki nimajo nobenega socijalnega čuta za svoje nastavljence v trgovinan.
Tihotapci in narodna vlada.
Kakor splošno znano, se je med vojno in tudi še pozneje tihotapilo v Nem. Avstrijo ogromno množino živeža, osobito moke in masti. Posebno so se bavili s tihotapstvom posamezniki v Brežicah, kateri pa so imeli na Vidnu zopet svoje zaveznike. Nem ci so se gostili z našemi pridelki, tihotapci, nemčurji bogateli, naše ljudstvo pa gladovalo. Prišel je polom. Zaznalo se je, da so na Vidmu nakopičene ogromne množine tihotapskega blaga. Krška policija je blago zasegla in blago med ljuddvo razdelila. Pričakovati je bilo, da bodo tihotapci kaznovani, oziroma, dt se jih za zaplenjeno blago ne bo odškodvalo. Kaj še. Zvedelo se je, da se je dr S. brž po zasegj odpeljal v Ljubljano in kaj je tam ukrenil, ne vemo, znano pa nam je, da se je tihotapcem te dni, za zaplenjeno bllgo izplačalo. Po cele dneve je dična d užba popivala, ha-zardirala in se seve norčevala iz nar. vlade, da jih je tako kavalirsko odškodovala. Tako toraj. Tihotapcem, nem-čurjem mesto kazni nagrada, ubogi begunec pa romaj od pisarne do pisarne, od gospoda do gospoda in slednjič se ti še krvavo potrebna podpora odbije. Gospoda ali ne diši to po korupciji?
Sevnica. Že zadnjič smo vam pisali o nesramnem postopanju tovarn. Wink!e. Ne samo, da hočejo delavstvo prikrajšati za že obljubljene plače, ampak delavstvo zmerjajo kot bi bili ie brezpra vni psi in he prosti in jednako-vredni državljani. Da; 2. maja je poklical Winkle delavstvo v pisarno, pričel kričati in razsajati, kot je zmožen samo nadut Nemec. Vpil je, da kdor ni zadovoljen z nemškim zaslužkom, naj kar zapusti delo, da je dovolj drugih zmožnejših delavcev na razpolago. Toda Winlde si naj le zapomni, da bo delavstvo še dolgo potem delalo v tovarni za kopita, ko Winkleja že zdavnaj več ne bo in ga bodo spodili k njegov m bratcem v Nemško Avstrijo po kateri se mu ta-
ko toži. Prav kmalu bo Winklejeve glorije konec in se naj še tako po prusaških manirah razkoračuje. Vsa baronova prizadevanja mu ne bodo prav nič koristila, Zapomni si naj, kdor se nazadnje smeja, si najbolj smeji. In zadnji se gotovo ne bo smejal Winkle. Vlado pa nujno poživljamo, da Wiuklejevemu pašestvu nujno napravi konce, drugače" si bo moralo delavstvo samo pomagati.
Zagorje. Prvi maj se je vršil v znamenju terorja. Navzlic temu so vihrale na Lokah, Toplici in Zagorju same trobojnice. Rudeče zastave bi lahko seštel na prste. Vendar trobojnice niso našle milosti pri Čobalovcih. Kjer so jih v sprevodu nahajajoči se nahujskani otroci in ženske ugledale, so pljuvali in upili: Do! s Sokoli, živijo ogrski boljševizem, živijo italijanska republika i. f. d. Na obrazih, posebno sta-ejših delavcev se je videlo, da jim tako početje ne ugaja. Par zagrizenih steklarjev, ki jih vodi znani Vilčnik, je zahtevalo v neki gostilni, da se mora sneti slika regenta Aleksandra; pa
gostilničar jim je že primerno posvetil, rožništvo je za take stvari gluho in slepo. Seveda, ko je šlo za gnjilo Avstrijo je bilo vse drugače. Na mno gih slavolokih so bile zapisane res iepe besede: Svoboda, brat-tvo, je-dnakost. Žalibog se izvaja mesto teh le: Teror, boljševizem in brezdomovinsko. Na shodu so hvalili svojo malho in lagali, da so triji škrici poškodovali Volkšratovčevo in Stii-matkerjevo ograjo ter da se morajo pognati iz službe. Kako se postopa, kaže dejstvo, da se nobenemu Volks-fatovcu ni skrivil las. Preganja se le naše domačine. Vse gostilne so morale prvega maja biti zaprte. le nem-čur Drofenik je smel točiti vino in pivo, nemška rodbina Kaufman pa prodajati kavo in čaj. Tam za borov-nikom je glavni tabor boljševikov. Pozna se po konjih, usnju i. t. d. Komando vodi eni, ki kliče »Hans geh hom“. Tern kmalu zapojemo v kratkem trboveljsko pesem, ki se glasi: Svaka slia do vremena. Dvomimo, če jim bo to všeč!
Narodno gospodarstvo.
Svetovna železniška zveza. Pogled v bodočnost napolnjuje vsakega Jugoslovana z veseljem. Po večstoletnem suženjstvu stno dosegli narodno svobodo iu stopili v krog velikih kulturnih narodov zapadne Evrope, če se ozrem# na svoj prejšnji položaj, vidimo, da smo bili majhni, neznatni iu pozabljeni, a danes smo v velikem svetu velika, močna in bogata država. Lepe nade v bodočnost porajajo veselje do dela, da odstranimo in popravimo zlo, ki ga nam je zapustila poginula Avstrija, da dosežemo one narode, koji so se v gvo bodi razvijali in nas podjarmljene nad-krilili. Vsak korak, kateri nas vodi do teh ciljev, moramo pozdravljati z veseljem. Pomislimo samo, v katerih prometnih razmerah smo živeli. Po slovenski zemlji je pač tekla glavna železniška proga, pa vendar smo bili izločeni iz direktne svetovne železniške zveze, z zapadom nismo bili zvezani. Pomislimo samo na našo Liko in Dalmacijo. Sedaj se je to izpremeniio. Orieut-ekspres-vlak vozi skoz naše dežele ter nas veže s prestolnicami naših velikih zaveznikov na zapadu. Bližje smo velikemu svetu, od kojega so nas prej ločile umetne zapreke. Proga teče mimo naših prejšnjih tlačiteljev. Morda so še napake v ti svetovni železniški zvezi, ali, ko se izboljšajo prometne razmere, ki so sedaj neugodne po celem svetu, bomo imeli krasno svetovno železniško zvezo. To je velika pridobitev za nag, gotovo velik korak v našem napredku.
Uvoz manufakturnega blaga.
Zagrebška trgovska obrtna zbornica je dobila obvestilo, da sta ponudila d*;a kor.sorcija (francoski iu ameriški) belgrajsk! vladi, da uvozPa v državo SHS velike množine manufakturnega blaga. Vsi trgovci, ki bi hoteli razpečavati blago, bi se morali zavezat*, da ne bodo zahtevali več dobička kot 5% Vlada je pripravljena to akcijo podpirati, da se izboljša trgovina z
tnanufaMurnim blagom in izključi vsako veriženje.
Agrarni odsek Narodnega predstavništva je začel svoje delo. Razpravljajo se je o prehodnih odredbah in o pooblastilnem zakonu, ki pooblašča ministra za agrarno reformo, urediti agrarna vprašanja.
Uvoz blaga v Jugoslavijo namerava finančni minister olajšati s tem, da bo dal trgovcem na razpolago velike svote francoskih f ankov v čekih za Pariz.
Cer.e premoga. Cene premogu v premogovnikih Zabukovca in Velenje so se zvišale s 1. majem 1.1. nastopno: Zabukovca: kosovec od 10 K na 15 K 80 v, kcckovnik od 9 K 60 v na 15 K, orehovec od 9 K 10 v na 13 K 80 v, zdrob od 8 K na 12 K za 100 kg; Velenje: kosovec, kockovnik in orehovec od 5 K 50 v na 9 K, lignit od 6 K 50 v na 9 K 50 v za 100 kg, cena zdroba ostane 3 K kot dosedaj.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Tavčar.
Tiska »Zvezna tiskarna* v Ljubljani.
Gabilo na naročbo.
„/Zarodni S°c‘Jalist"
bo zastopal socijalne, gospodarska in politične zahteve in pravice narodnega delavstva, sploh vseh onih, ki it-vt]o od dela svojih rok oziroma svojih misli. „Narodni Socijalistu bo zastopal socijalno pravičnost in enakost vseh svobodnih driavljanov brez razlike.
Uredništvo je v Ljubljani, Narodni dom, I. nadstropje (v prostorih Narodne Socijalne Zveze).
Naročnina za leto znaša K16'—, za pol leta K 8•—, za četrt leta 4. K m za en mesec K i'£o.
Upravništvo „Narodnega Socija-listau je v Ljubljani, Marijin trg 8.
Naročite „Narodnega Socijalistau in pridobivajte naročntke!
Organizirajte se v N. S. Z.! V organizaciji je moč!
Pile, tuge, orodje za vse svrhe priporoča OdonKoutny ipecijalna trgovina jeklenine in tehničnih potrebičin, Ljubljana, Kolodvorska ulica 37.
V Ljubljano potujočemu občinstvu se priporoča restavracija v Preiernovi ul. 9.
„2vs2na tiskarna" v Ljubljani, Stari trg
fgvriuja tiskovina vseh vrst, kakor: časopise, knjige, brošure, cenika, lepake, lepake, vsporede, tabele, račune, kuverta in pisemski papir s firmo, vijitke, naslovnice, računske jaključke in vsa v to stroko spadajoča deta okusno In ceno.
3©E
je povest slovenskega dečka iz pretekle svetovne vojske
„DORE“.
Knjiga je lepo ilustrirana ter bo v mestu in na deželi vzbudila veliko zanimanje. Cena veianl knjigi je K 4 -. Dobiva se v knjigarnah kakor tudi v Zvezni knjigarni v Ljubljani, Marijin trg 8.
3@jE
„KINTA“ karbidne svetilke
najnovejšega sestava, fino emajlirane, enostavne, ter popolnoma nenevarne razpošilja po poštnem povzetju za ceno 32 K, poštnina posebej darno zastopstvo „KINTA“ svetilk, LJu* bljana, Dunajska cesta xa.
= Telegrami: K1NTA Ljubljana.—
Konfekcijska tvrdka
IVAN MASTNAK
v Celju, Graška ulica št. 15.
Velika zaloga vsakovrstni^ oblek ib gospode in dečke, kostumov za otroke in vseh krojaških potrebšMn. Postrežba in blago solidno
afcv 1
EN«
m
! SUETLfH
Generalna reprezentanca za baterije, žarnice, elektrotehniko, (Izdelek svetovne slovanske tvornice) za kraljestvo SHS
3anko Pogačar, Zagreb,
začasno Ljubljana, Ilirska ulica št. 29/1.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani
Telefon St 15.	PfCČllcl	llliCči	2/II*	Telefon St. 15.
prevzema pogrebe vseh vrst in vsa v pogrebno stroko spadajoča opravila v mestu in na deželi, dalje izvršuje ekshu~ macije in prepeljave v in iz Ljubljane z vozom ali po železnici.
Velika zaloga najrazličnejših kovinastib in lesenih krst
nn kar se posebej opozarja p. t. občinstvo z dežele.
Mestna hranilnica ljubljanska
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3,	2
je imela koncem leta 1918 vlog  ..........K	80,000.000
in rezervnega zaklada......................  2,500.000
Sprejema vloge vsak delavnik.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike.
Hranilnica je pupilarno varna.
Dovoljuje posojila na zemljišča in poslopja proti nizkemu obrestovanju in obligatornemu odplačevanju dolga.
0
V	podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
Kreditno društvo.
Zbirajte za liarodno-socljalni tiskovni sklad!!
'/birko zanimivih povesti In novel z Gorenjskega obsega knjiga:
„3opek = ■
= samotarke"
Spisala znana povsod priljubljena ljudska pesnica in pisateljica M. Koiuauora
Založila in izdala
Zvezna knjigarna
v Ljubljani, Marijin trg 8 Cena vezani knjigi K 5‘—, broširani K 4-—.
Termalno-radioaktivno kopališč*
Toplice pri nouem mestu,
železniška postaja Straža-Toplice
zdravi: rerinatiiem, protin, uenralgijo (ischias), auutet* (ženske bolezni), posltdlce ran in lloinijenjn kosti itd. Sezija od t. maja i.o 30. septembra.
Pojasnila daje brezplačno ravnateljstvo.	!»3‘>	i
Rum
Delikatesna trgovina C09nai
KAROL FAVAI
v Sp. Šiški, Kolodvorska cesta št 150 se priporoča za cenj. naročila za vse v ta obrat spada-
Slivovka ioč'b!ago' C,l“	Vino	.	M
--------- Točna postrežba!	—j
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
v Ljubljani
r. z. z n. z.
Obrestuje hranilne vloge po
pr* 2%
Sprejema vloge na tekoči račun. — Čekovni promet. — Eskont in inkaso menic. — Lombardiranje vrednostnih
papirjev.
Stanje hranilnih vlog nad....K	50.000.000'—
Reservni zakladi nad.........K	i.ioo.ooo’—
Ustanovljena leta 1881.
RAZGLAS.
Vsem uradom, trgovcem, industrijcem in obrtnikom se naznanja, da je tvrdka „Impex“, importna in eksportna družba z o. z. v Ljubljani, začela ta teden poslovati. Pisarna lmpexa se začasno nahaja na Miklošičevi cesti 6, II. nadstropje in uraduje od 8.—12. in 2.-6. ure popoldne.
Tvrdka „Impex“ se bo pečala z vsemi panogami uvozne in izvozne trgovine in bo v prvi vrsti stremila za tem, da preskrbi domačo industrijo s potrebnimi surovinami, da bo mogla dovoljno za« posliti vse svoje delavske moči in dati dela še nezaposlenim ter kriti domači trg z vsemi potrebščinami. Njena naloga bo dalje, zasigurati domačim industrijskim proizvodom trdno stališče na svetovnem trgu ter jim osvojiti ugledno mesto v inozemstvu. Preskrbela bo domači trg s kolonijalnim blagom in z vsem, kar bo potreboval domač trgovec in kon-sument iz inozemstva ter skušala v vsakem oziru zadostovati domačim potrebam.
Glavni njen cilj je, približati konsumenta producentu in izključiti verigo p reku povalcev, ki blago obremene s pretiranimi dobički in pribitki.
V sedanji težki prehodni dobi bo v svrho ščitenja domače valute poslovala v glavnem z izmenjavo blaga proti blagu, prevzela pa bo vzlic temu vse transakcije z inozemstvom.
Poslovala bo na lastni račun in pa v komisiji ter osnovala v svrho hitrejšega in uspešnejšega poslovanja v vseh važnejših trgovskih središčih svoje podružnice in zastopstva.
V LJUBLJANI, dne 17. aprila 1919.
IMPEX.