Leto XIII.
Rojstni dan naše
kraljice Marije
POROKA NIZOZEMSKE PRESTOLONASLED« NIČE PRINCESE JOTIJANE z nemškim priiH cem Bernardom Lippe-Biesterfeldom je biW 7. t. m. v Haagu. Ta družinski dogodek rodbin« se je razvil v veličastno narodno slavje. P« ulicah so bili postavljeni ogromni slavoloki« mestni magistrat in cerkev sv. Jakoba, kjer jo bila ' poroka, pa sta bila okrašena z neštetimi zastavicami ln zelenjem. Bodoča kraljica Nizo-zemskek bo le princesa JuUjana, a njen soprog ue postane kralj, temveč bo nosil samo našlo* princa-soproga.
V Ljubljani, dne 14« januarja 1937
Nj. Vel. kraljica Marija je praznovala v soboto 9. t. m. svoj rojstni dan. Po smrti svojega velikega soproga blagopokojnega kralja Aleksandra se je v največji meri posvetila vzgoji sinov. Svojo skrb pa razširja tudi na vso jugoslovensko deco in ni praznika, posvečenega materi in deci, pri katerem ne bi bila velika sotrndnlca. Njena dobrot-ljivost je pobuda za najrazličnejša dobrodelna društva v državi. C® pregledamo delovanje najrazličnejših ustanov in društev za zaščito siromašnih mater in otrok, vidimo, da je kraljica Marija prva med najpožrtvovalnejšlmi podpornicami. Se bolj se kaže njena dobrotlji-vost v tem, da je prav ona sama ustanovila razne dobrodelne ustanove in s tem dokazala, da je svoje življenj« posvetila siromakom med našim narodom, za katere tudi naša socialna zakonodaja v svojem okvira ne more imeti potrebnega varstva. — Kraljica Marija se je rodila dne 9. januarja 1. 1900. v Goti kot tretji otrok in druga hči rumunskega kralja Ferdinanda ln kraljice Marije. Odkar jo je poroka dne 8. junija I. 1922. zvezala z našim pokojnim velikim kraljem Aleksandrom, je bila kot prva jugoslovenska kraljica deležna ljubezni
vsega naroda.
ENA- IZMED NAŠIH NAJŠTEVILNEJŠIH DRUŽIN je družina železničarja Martina Strmijana pod hribom Zapodjem blizu Kresnic. Slika nam kaže vso družino s kraljevim krščencem Petrom pred domačijo: o&» Martin, mati Marija, devet sinov in Ui hčere.
OBAD SOESTDIJK, bivališče nizozemske prestolonaslednice princese Julijane
ln njenega soproga
8 TO ZLATO KOČIJO so vozijo nizozemske kraljice k poroki.
Najnovejše
LJUBKA PBINCESA je mala, štiriletna hčerka bolgarskega kralja Borisa ln kra-1'ico Ivane Marija Luiza
POVELJNIK NEMŠKEGA BBt DOVJA admiral Carls ima v sedanji napetosti s Španijo važno besedo.
IV. UMETNIKA V PLESU NA LEDU. Nemška drsalca Maxie Uerh -jeva in Ernest B;.iier, znana z zimske olimpiade v Garmischr Partenkirchenu, se urita tudi letos, da obdržite »ojo prožnost.
PODPIS SREDOZEMSKEGA SPORAZUMA MED ANGLIJO IN II ALIJ<J Angleški poslanik v Rimu Eric Drummond podpisuje sporazum. Poleg Drummonda stoji Italijanski zunanji minister grof Ciano.
križem sveta
PRED POROKO NIZOZEMSKE PRESTO-LONASLEDNICE. — Preden se je omožila nizozemska prestolonasiednica princesa Ju-lijana s princem Lippe-Biesterfeldom, so po vseh ulicah nizozemskih mest prodajali slike neveste in ženina
JAPONSKA PRESTOLNICA TOKIO, ki bo, fe pojde tako naprej kmalu največje
"icsto sveta.
FILMSKA ZVEZDNICA MARY PICK-JTORDOVA s svojim novim možem, dirigentom Buddyjem Rogersom blizu Sante Monice v Kaliforniji.
K ŠPANSKO-NEMŠKI NAPETOSTI. Nemška križarka »Admiral Graf von Spree«, ki je zaplenila nekaj ladij madridske vlade
KRAVA S TREMI TELIČKI. V Holsteinu je nekemu kmetu povrgla krava tri mladiče. Vsi so zdravi.
OBRAMBA PROTI NAPADOM IZ ZRAKA. Vsaka nova hiša, ki jo gradijo v Milanu v Italiji, ima tudi skrivno shrambo za vodo, tako da ne bodo ostali prebivalci v primeru porušenega vodovoda brez vode.
OB GROBU ANTONA PLETERSKEGA. 23. decembra so pokopali v Kozjem pre-rano umrlega g. Toneta Pleterskega. S Tonetom je legla v grob v kozjanskem okraju in v Posavju dobro znana osebnost s prirojeno šegavostjo. Kot trgovec se jo leta 1907. osamosvojil v Kozjem, kjer j« leta 1910. našel tudi svojo zvesto, srčno dobro družico Mici. Vnet za gospodarsko in prosvetno delo je bil zvest sodelavec v naprednih društvih. Nad 20 let je bil član občinskega odbora in uprave ln ves čas tudi njen vesten blagajnik.
Tedenska kronika
KAREL MtJLLER t- Te dni je po kratkem trpljenju umrl po vsej Beli krajini in tudi v drugih slovenskih krajih znani večkratni črnomeljskl župan gosp. Karel Miiller. Pokojnik je bil vse življenje zvest napred-njak in vzorno delaven mož. Karlu Miillerju naj bo lahka belokrajinska zemlja, ki jo je ljubil nadvse in ji posvečal vse moči svojega življenja.
Dva jubileja steklarne v Hrastniku
Inž.Viljem Abel, predsednik delniške družbe* med svojimi delavci (v sredi). Za njim sta še delujoči najstarejši steklar Omerzu Josip, ki je zaposljen pri steklarni že 46 let, in upokojeni steklar Obermajer Andrej, v ozadju stoji glavni ravnatelj Kinzl iz Zagreba.
Te dni je slavila hrast, niška steklarna dva jubileja: 80-letnico svojega obratovanja in 50-letnico lastništva Abelove rod* blne. Steklarno sta ustanovila 1. 1856. ravnatelj Lloydovega arzenala V Trstu Haider in njegov sin Inženjer. Leta 1870. je Haider prodal steh-larno Burgerju, ta pa dne 1. jan. 1. 1887. Viljemu Abela dediči, od prevrata kraje s Češkega. Pozneje so bili lastniki Viljema Abli dediči, od prevrata sem pa se tvrdka imenuje Zedinjene tvornice stekla, d. d. v Zagrebu, in ima v svoji posesti steklarne v Hrastnikr, pri Sv. Križu pri Roga&ki Slatini, v Straži pri Rogatcu in v Paračinu, po eno steklarno pa ima tvrdka tudi v Avstriji ln na Madžarskim.
70 LET RAVNATELJA ANTONA VEDLI-NA. Dne 6. t. m. je slavil 70-letnico svojega rojstva upokojeni ravnatelj kamniško Mestne hranilnice g. Anton Vedlin. Rodil se Je 6. januarja 1. 1867 pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Po gimnazijskih študijah v Mariboru se je posvetil bančni stroki. Zmerom zvestemu naprednjaku želimo ob njegovem življenjskem in delovnem jubileja še mnogo let zdravja ln zadovoljstva!
ODHOD PROSVETNEGA NAČELNIKA JOSIPA BREZNIKA. Načelnik prosvetnega oddelka banske uprave gosp. Josip Breznik je bil razrešen svojega položaja ln obenem imenovan za direktorja nove državne ženske realne gimnazije v Ljubljani, £fa njegovo mesto je bil postavljen gospod dr. Lovro Sušnik.
LJA OD SLOVENSKEGA GASILSTVA. Nedavno je bila razrešena celotna uprava gasilske zajednlce za dravsko banovino a edino izjemo starešine Josipa Turka, ki ja de ostal na svojem mestu. Tik pred božlčenj pa je bil razreden tudi on. G. Turk ima za slovensko gasilstvo izredno velike zaslugo.