khaja v Trstu
satioto opoliidae.
^jkopisi se no vra-Nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Drcdništro in npravništvo
del Lavatoio
št. I, |.
TELEFON 18-67.
4'~"	—-------k
Posamezne štev. «e prodajajo po 8 jftn.
InSerati se računajo na milimetre v širo-kosti ne kolone, in sicer po 8 vin. za vsaki mm. Za več nego lOkratno objavo pa po dogovoru.
Naročnina za celo leto K -4-—; za pol leta in za četrt leta razmerno.
>_________________*
Glasilo „Narodne delavske lorgarsizacije* v Trstu.
j. ledeniška okrajna skupina N.
• 0. sklicuje za jutri v nedeljo dne t. m.
javen shod
! prostorih „Gospodarskega društva" ln sicer ob d in pol pop.
. bnevni red : Delavsko in kmečko
basanje.
Vbelavci in kmetovalci! Vsi jutri
* Skedenj !
Prodaja £loydovega arzenala.
^Totestni shod N. D. O. v Trstu.
Ho ^Sa težaška, u posebno delavska iav-Vtst'	že	mučnim utisom
jJjj b ki se je od minule srede naprej Pos KV° brzino raz*egla povsod in izvala 1r Ost ° V ^e*avsbib krogih obupno po-
^..-Med vlado in Lloydovo družbo se kri!° P°yajanJu za prodajo arzenala v Mi ° razširjanja pristanišča ter so poga-, V“ dospela tako daleč, da je dogovor v 'jJ®*« dosežen. Mesto tržažko na) tedaj avoj°. največjo delavnico, a 8000 1W'*|6V	bo<^°	or°Pan' dosedanjega
l^ž* !! b>ro^ tei nakani so 'vstale razne rseh korporacije, a novinstvo tržaško iba a strank podpira to akcijo, ki jej je Prepffe$ti v zadnjem trenotku ta
L. Z ozirom na to je tudi N. D. 0: l|Ca|a j javue [z Lloydovega arzena na 8stn; shod in se je isti vršil v četrtek 25. nov. t. 1. v gledal, dvorani „Nar. a" ob 8. uri zvečer.
lik Pogled je bil krasen. Velika gleda-(t| a dvorana je bila napolnjena samih £*cev, resnega obraza, pripravi enih od
ha - °d 8°be naskok na svoje življenske s°je.
(L ®hod je otvoiil zastopnik Lloydove Poj111® pri N D. O. tov. S 1 av e c, ki je (If^avivši zborovalce podelil besedo tov. ' ' os. M a n d i č-u.
?ov ;J° je v čez eno uro trajajočem i»ž| u naslikal v živili besedah položaj, zakaj silijo delničar|i Lloydove e v prodajo arzenala ter je prišel do »e Jučka, da gre tukaj le za to, da bi ) bj^ogočilo bogatim delničarjem potom ,	zelo dragih zemljišč spraviti v žep
Ut^jst do štirinajst milijonov kron. S Ž le t0, ®*i hi raznimi tehničnimi podatki
S«V' Mandič dokazoval, da od tega na-vlada ne bi imela velike koristi, ^ bi opustitev Llojdovega arzenala
Pa
piia
K
sfej.jjha na ulico čez 10.000 proletarskih ''Vv c’ Mrazil le nado, da se bodo vsi *itj0 k* delavci postavili na krov da odvr-ii ^iipu8, atentat na svoj gospodarski ob-* *er (^a bo^° tedi tukajšnji socijalni | Vfj*, ati dali prednost temu perečemu / ci;ilrhu raznim drugim zadevam, ki jim f I fj, haleka bodočnost.
Oi'ovalci so sprejeli ta izvajanja z . j? in dolgotrajajočim odobravanjem, ftlij 'a to je govord tov. dr. Brnčič. VT
K ^ 8°voru je razkladal iazloge, ki prav igrajo v tej žalostni zadevi g n° vlogo. Prodaja Lloydov. arzenala \]c- Vana °d nikake dejanske potrebe. W. .tičijo nekam drugje. Lloydova a te tako slaba, da če gre tako na-
L*"We Tdoyd prej ali sle) v bankrot. t\ia tega plava ladijedelnica bratov (Austro Americina) v zelo slabih
kefteba tedaj priskočiti na pomoč la-\ lci v Tržiču; a to naj so dosež/ po-^tetiosa Lloyd. arzenala v Tržič.
Toda vlada naj ne pozabi, da je svota od 15.000.000 K ki jo hoče plačati Lloydu denar davkoplačevalcev, ki ne bodo dopustili da bi so razmetavalo v take sebične namene par kapitalistov., Tudi temu govoru ne sledilo burno odobravanje.
Tov. Barič je podal eno sličico iz Lloyduv. arzenala a tov. Sever zahteval nekaj pojasnil na kar je tov. dr. Ma dic predlagal rezolucijo,. ki jo bila sprejeta z viharnim odobravanjem.
Resolucija.
„Slovennki tržaški de.avci-členi N. D. O. zbrani na velik-m prcte»tuem ibodu dne 25. li*topBda 1909 v prostorih „Narodnega doma“ v Trstu
1.	i z i a v 1 j a j o, da namerava na proda a Ll yiovega arzenala ni narekovana od resničnih »pleš ih trgovinsk h potreb, ali potreb mesta Tr»t* in sploh države, tem»eč, da se pod temi zatrjenimi splošnimi interesi skrivam špekulativni nameni kapitalistov — LUydo*ih akctioneriev in diugih na tem intereuranih čmitel ev,
2.	k on š ta ti r a j r, da bi ta korak pomenial gospodarsko pogubo tisoč in tisoč delavcev in njihovih dužin ne glede na to, da bi z opustitvijo L 'ylovega arzenala bu zadan hud udar« c vsemu u estu Testu,
3.	protestirajo z ozirom na tv najodločneje proti nameravani prodaji Ladovega arzenala splob,
4.	zahtevajo, nai se v slučaju, da je ta korak neizog ben, ali da so pogajanja že tako daleč dozorela, da se na vsak način zavaruje delavce L’cyiovega arzenala in njihove d.užine s tem, da se novi arzenal sezida na tržaških tleh,
5.	izražajo svo e ogorčenje na tem, ds »e hoče premestiti Ll<ydov arzetal na tuja tla — v Tržič, kar bi pomenjalo oropati največji del prizadetega delavstva sploh vsakega zaslužka ali pa potlačiti občutno njtgov itak žalostni gospoderiki položaj,
6.	zahtevajo od vseh potlsncev na Dunaju, katerim bk b za del&vitto ni prazna fitze, naj z vsemi sreditd, ki jih imaio na razpolago, delajo na te, da so odvrne od prizadetfge dela*it>a ta atentat na njegove življenske interete".
Tov. dr. Mandič je obljubil, da se bo resolucija odposlala vsem slovanskim poslancem na Dunaju in upa, da bodo znali pozvati vlado na račun za njene grehe. Ob 10. uri je tov. Slavec zaključil ta krasno vspeli shod.
Tovariši delavci! Vabimo Vas, da se udeležite v velikem številu shoda dne 5. dec. ki ga sklicuje pol. dr. „Edinost“ v gledališčni dvorani „Nar. doma“, na katerem se bo govorilo o i asih šolskih potrebah. Začetek ob 10. uri dop.
■ ZVEZA •
JUGOSLOVANSKI! ŽELEZNIČARJEV.
Nekaj o socialnndemokraticnem paktu.
Koalicija, kateri pripada tudi „Splošno pravovarstveno društvo-1, trdi z vso odločnostjo, da je izvojevala za železničarje veliko svoto, in da s > splob vse pridobitve, katere so se dosegle v zadnjem času, zasluga socijalnib-demokratov. Gredo celo tako daleč, da trdijo prav predrzno, da se je izdalo v prid železniškim uslužbencem vsled njihovega posredovanja celih 14 milijonov kron, zamolčijo pa popolnoma, da se je dovolilo 8 3 milijonov kron s postavo od dne 25. septembra 1908.. d. z. 1. št. 204 po sklepu državnega zbora, in da se je ta svota povišala na predlog prejšnjega železniškega ministra dr. Derscbatte na 10 milijonov kron, da se tudi uradnikom nekaj opomore.
Ko so potem slovanske železniške organizacije po teh dogodkih izrazile svojo nezadovoljnost na kongresu avgusta meseca
le|Jj 1908,, so sklenili gospodje v socijal-devnokratičnem taboru z vlado tisti pmnir-jeiffilni pakt in so se zadovoljili z n daljni®, od železniškega ministerstva dovoljenimi 4 milijoni. .
... To izdajstvo v stvari železniških usluž-beitcv in delaHeo. se je slavilo v socijal-demokratični, stranki kot največja prido bi/fcv in so preslepili uslužbence potem prav najt kavalirski način, namreč da so oni pri-b(3||evali celih 14 milijouov kron.
Ako pa vzamemo v roko računski zglljuček, čitamo na strani 137 vse, kar salje storil * za socijalno zboljšanje želez niških uslužbencev !
l Leta 1908. in 1909. je izkazano, da sa&je izdalo za zboljšanje stanja uslužben cey 12,684.180 kron in sicer sledeče; Za zbplišaoje stalnih plač uradnikov, podurad-niMov, slug in oficijantinj v centralni službi pr*i ravnateljstvih K 364.390"—, za službo na progi K 1,136.890'—, za postajno in vozno službo K 1,142.950’—, za strojno službo K 243.930'—, za delavnice K 2 mil. 242.450-— in za pomožne urade K 21 490’—, skupaj K 5,332.100’—.
Zboljšanje dnevnih plač je znašalo K 533.553’—, (od te svote je odpadlo za delavce na progi K 164 190"—) za službene in krajevne doklade se je porabilo K 2 mil. 740.470’—, za premije K 18.800 —, za potovalne stroške in dijete za železniške vzdrževalne urade K 331.480’—, za vozne pristojbine spremljevalcev vlakov K 2 mil. 2.350’—, za strojni personal K 1 milijon 4' 4 650’—, za dodatek pri službenih obla-Oteli K 65.020'—.
Izven teh personalnih izdatkov figurira še neka mala svota za ..stvarne izdatke1' v prid vzdrževanju železnice.
Kje je torej, gospoda svota 14 milijonov kron ? Spomnimo se še, da je posl. BuFival zahteval pri tozadevni debati izr.-cno da se poraba cele dovohene svote natanko izkaže, in je že takrat izrazil boiazen, da se ta svota ne bo porabila v prid perso-nala. Na koncu hočemo opozoriti še na drugo stvar. Tarifi se bodo povišali. Do-b ček bo znašal po proračunu 47 milijonov kron. Vprašajmo zdaj, ali bo odpadlo d teh 47 milijonov kaj za železniške uslužbence ?
Nadalje: Kdaj pridemo vendar enkrat do zadostnega pomnoženja osobja, do nor miranja in kdaj se bo rešilo vprašanje si-stemiz ranja ? Kdaj se bo rešilo stanovanjsko vprašanje ?
Ako so sklenili nepoklicani 1 j u 1 j e tudi desetkrat pakt z železniškim ministerstvom, resnica je, da železniški uslužbenci s tem paktom niso zadovoljni in bodo to svoje-časno spravili s posebnim povdarkoin v razgovor.
Sodrugom bi sploh priporočali, da bi se izpametovali in vendar uvideli, da se brez vpoštevanja naših železniških organizacij ne bo dalo dolgo govoriti v imenu vseh železničarjev.
Sredstva ..Internationale“.
Vsem je znano, s kakšnimi nepoštenimi sredstvi agitirajo socijalni demokratje pri železnici za svojo razpadajočo organizacijo. Najbolj pa je to znano nam, ki smo bili prej tudi v tej stranki. Sram naj jih je njih lažljive agitacije, katero izvršujejo ravno zdaj zopet v Kurilnici v Gorici. Socijalnodemokratični pristaši pridigajo, da dobi vsak delavec, ki pristopi v njihovo organizacijo, na dan K 2’80, drugi pa le K 2‘40; tisti pa, ki pristopijo „Zvezi jugoslovanskih železničarjev" pa, da bodo odpuščani od železnice !!!
To je torej ona stranka, ki vedno grmi proti poneumnenju ljudstva l Kdo hoče imeti in dela delavske sloje neumne, kakor ravno ta imenitna stranka sočijalno demokratičnih priganjačev ? Vsakdo dobro ve, da bi socijalni demokratje stali na pro-kleto slabili nogah in bi od njih organizacije že davno ne bilo ne duha ne sluha, ako bi njih grdo sredstvo ne bilo le laž in terorizem
Na glas Vam povemo, slovenski železničarji, da se Vam grozno lažejo. O zvišanju plač je. sploh veljalo vedno načelo : za vse enako, bodi socijald mokrat ali ne. Hvala Bogu, tako daleč še nismo pri železnici, da bi vživali socijalni demokrat e privilegij pri plačah. Kar- uganjajo sedaj socijalni demokrate, to je hinavstvo, to se pravi železnišk > delavce zaznamovati hlapcom si cijalno demokracije, imeti jih z največje norce. In vse to zakaj ? Samo da izvabijo zopet nekaj delavcev, ki niso podučeni, v svojo razpadajočo organizacijo in da i»m izvabijo zopet nekaj desetic v svoje vedno prazne blagajne, katere služijo le v njih strankarske namene.
Naravnost infamija je pa, da ti poštenjaki sodrugi strašijo železniške delavce, da bodo odpuščeni, ako pristopijo nZvezi jugoslovanskih železničar jev *.
Slovenski železničarji in železniški delavci, ne pustite se strašiti in begati od ljudi, ki imajo srce za Vas le tedaj, kadar jim nosite težkoprislužene desetice in kronce, drugače pa Vam pretijo z odslovitvijo službe. Vam slovenskim železničarjem povemo, da so te grožnje nesramna agitacijsk i sredstva in da niti enemu se ne sme storiti krivca po nedolžnem, še manj pa ne zaradi tega, ker je pristopil „Zvezi jugoslovanskih železničarjev.11
Naj se to le poskusi, mi bomo vedeli, kaj nam je storiti. Ako mislijo bratsko združeni nacijonalni Nemci in internacijo-nalni (?) socijalni demokratije, uradniki in drugi uslužbenci, da so njih rogovi zrasli že do nebes, se pa morda vendar zelo motijo.
Da, da, „Zveza jugoslovanskih železničarjev" )6 še mlada in povemo pa vsem našim nasprotnikom, da bo vzlic temu stala na straži za svoje člane. Podla in grda agitacija od strani socijalnih demokrat <v je le znamenje, da so slabi in da je jim zopet treba nekaj pomoči, katero morajo iskati z lažmi. To je sicer žalostno, ali resnično. Načelo ..Zveze jugoslovanskih železničarjev" pa je : Pošteno hočemo -pridobiti člane,- in pošteno delovanje-nas-tudi združi v močno armado jugoslovanskih železničarjev.
Značilno. — Pri c. kr. ravnateljstvu državnih železnic v Trstu je najti eno sobo, ki nosi št. 69. V tej sobi se nahajajo trije uradniki z imenom:	Kreči, Škodnik in
Brač szewski. Nočemo preiskovati, kakšnega mišljenja so ti sv. trije kralji, vendar pa je značilno, da imajo v sobi nad vratmi prilepljeni vsenemški rek : Deutsch bi s zur Adria. Potem pa naj se kdo reče, da pri c. kr. državni železnici ni germanizatoričnih tendenc!
Sodrug Tone iz Nabrežine. (Po
domače Mozetič) je blagovolil poslati po poštni nakaznici ,,Z. J. Ž." 2 vinarja v svrhe agitacijskega fonda. Lepa hvala mu. Morda najde posnemovalcev med svojimi internacionalnimi sodrugi. Da mu „Zveza jugoslovanskih železničarjev" vendar malo meša možgane, je videti v njegovej veliki skrbi, da je poslal obenem 2 vinarja za zavod „Treves“ Prav ima. Zgodaj si mora človek preskrbeti zavetišča, ker prav lahko je, da mu bo delala „Z. J. Z.“ še velike preglavice in da pride ob pamet.
Kanal. V zadnji številki smo poročali, da se ima vršiti dne 21. novembra t. I. v Kanalu shod, katerega je sklical dr. Tuma. Ker bi se kdo drugi itak ne zanimal za ta shod, je dr. Tuma računal na železničarje. Le. ti so mu pa bržkone zmešali štreno, ker je menda v zadnjem trenutku izvedel, da ima v Kanalu in bližnjih postajah le še dva zvesta pristaša socijaldemokratičnega mišljenja. Sicer pa še o teh dveh dvomimo, da bi razumeli, kaj je socialdemokracija. In tako je prišlo, da se shod ni vršil, ni nam pa znano, ali je bil shod v zadnjem trenutku odpovedan ali se dr. Tuma sploh ni upal pokazati, da bi ne bil preveč razočaran.
Nam železničarjem je le žal, da se ta shod ni vršil, ker bi bili vsaj spet enkrat Slišali, s kakšnimi obljubami da bi bili še
obdarjeni. Da, da, na glas hočemo povedati, da ne maramo stranke, ki prodajo naš narod, mi hočemo ostati res slovenski železničarji, in to ne na papirju ali z jezikom, ali potom farbanja od znanih voditeljev ,,internacijonaD“, mi hočemo pokazati, da smo slovenski železničarji in se do zadnjega oklenemo „Zveze jugoslovanskih ž-lezničarjev11. Škoda je le za inteligentnega in nadarjenega dr. Tumo, da se je spustil med izdajalce slovenskega naroda ; on bi lahko porabil svojo duševno zmožnost v prid svojemu narodu. Mi imamo tako dosti poturic, ki hočejo biti le Nemci ali Italijani in potem naj se pustimo metati še potom ,,internacijonale“ v grlo nemškemu ali italijanskemu molohu. Ne, nikdar ne! Tudi mi železničarji hočemo ostati zvesti sinovi majke Slave.
Mri vsi v slov. gledališče!
DOMAČE VESTI.
Slovenski krojači v Trstu! V ponedeljek dne 29. t. m. t o č n o oh 8 uri zvečer se vrši v prostorih N. D. O. zelo važen sestanek vseh slovenskih krojačev v Trstu.
Iz proste luke. Prejeli smo. Ni ga takorekoč dneva, da no bi naši bralci ru-dečkarji kaj pisali v svojem glasilu ,.II Lavoratore" o slovenskih delavcih, v prosti luki. Ako pride po dolgih homatijah eden naših rojakov do koščeka kruha, skočijo kakor satan na noge ter prostestirajo pri predpostavljenih, da se nas prot'žira, a da jim mi jemljemo službo. Vprašali bi mi pra-vicoljubne socijaliste, kdo je prot žiran, mi ali oni? Tega je vže dovolj. Mi smo vedno molčali in potrpeli, sedaj je mera polna. Drugikrat več.
Jožetu Kopaču trda prede, pravijo. Culi smo, da mu podpisujejo — slovo. Menda je postal mož prepotenten. Njegova svojoglavnost in domišljava ošabnost ho streznila počasi tudi tiste, ki ga še držijo.
Te-te. hudič !
Dr. Šolar menda tudi nima ničesar dobrega pričakovati Dobil je nevarnega ri ala z Goriškega. Dr. Ferfolja se je preselil v Trst, in ubogi dr. Šolar bo utonil v tem oceanu učenosti in doktorstva.
O tržaških železničarjih smo slučajno izvedeli, da nameravajo neko akcijo. Beam-tenverein in obrtna komisija sta baje za hrbtom obeh slovenskih železničarskih organizacij, dogovorna nekako novo koalicijo, da bi začela boj zafdunajsko stanarino.
Kolikor je nam znano, sta „Društvo jugoslovanskih železnižkih uradnikov" in „Zveza jugoslovanskih železničarjev" že davno poslali ministerstvu energičen memorandum glede dunajske stanarine in zboljšanje stanovanjske doklade za nižje uslužbence, posebno delavce pri železnici. — Zato res ne razumemo, kakih zahrbtnosti je tu treba; tiče se stanarina vendar prav vseli. In le s skupnim nastopom bi dali svoji zahtevi potrebnega povdarka.
Analfabetni tečaj. Kako velike važnosti je čitanje za posameznika, ni tteba menda utemeljevati, saj kdor zna čitati, mu je takorekoč odprt svet. Seznani se lahko z novicami svoje domovine, nepoznani pa mu tudi ne ostanejo dogodjaji drugi dežela. Tovariši delavc1, ki ste imeli srečo, da ste se naučili čitati, opozorite svoje sotrpine, da se jim nudi sedaj lepa prilika, seznaniti se zlahka s to umetnostjo. V zelo kratki dobi znali bodo čitati in pisati oni, ki se bodo udeležili anallabetnega tečaja, ki se otvori v začetku decembra. Prijavlja naj se udeležnike potom krajevnih in strokovnih skupin osrednjemu odboru N. D. O.
Predavanja v kojih se bodo v prvi vrsti obravnavala socialna, sociologična, dalje temata biološk h in zgodovinskih disciplin, se prično v decembru. Naši delavci imeli bodo lepo priliko, razš riti krog svojega znanja, s tem pa jim bode dano v roke tudi krepko orožje napram sovražniku, saj znanje je sila, ki je nepremagljiva. in obenem najfmejše, a tudi najuspešnejše orožje.
Železničarski shod preteklo nedeljo je dr. Tuma v zadnjem lnpu odpovedal. Zakaj ? Nihče ne ve. Pravijo pa, da je ta najnovejši osrečevalec železničarjev spoznal, kako trd oreh bi to bil. Menda je obljubil svoje blagovestje za nedeljo, 12. prib. m Pa se bo moral spet premislili.
Tovariši, glejte možu na prste !
V obrambo. V 22. št. »Železničarja" je nekdo napisal tako kolobocije o češki „Zem-ski jednoti in o železniškem mojstru Škerjancu, da se mu celo najbolj lanatizirani socialistični železničarji prav iz srca posmehujejo.
Nas seteda stvar no zanima, ako dotični dopisnik v svoji domišljavi vsegavednosti z lažmi zabava železničarje in pri tem pozabi na svoj razum ter v svoji blaznosti postavlja vse vstreljene kozle še na glavo. A čudno se nam zdi, kako je mogoče, da taka neumnost izide v listu, katerega urednik je obenem strokovni tajnik železničarjev, in ta tajnik bi moral biti že iz najprimitivnejših samoohranjevalnih nago-_ nov o vseh železničarskih gibanjih' popolnoma nepristransko poučen. S tem pa je ravno d kazal, da imajo oni železničarji prav, ki vedno na ves glas pripovedujejo, da je njih sodrug Jože Kopač že prestar za svoj posel, in preoblasten, da ni pristopen nobeni pametni id°ji, da ne zasleduje niti njihovih internih, kaj še le druga, se izven njihovega okvira porajajoča se vprašanja. In res si moramo čudi mi tako misliti, ko čitamo to skrpucuno klobasarijo, kjer hoče gospod sodrug Kopač uveriti svoje čitatelje, da je društvo „Zveza jugoslovanskih železničar,ev“ samo borna podružnica „Zemske jednote* in kjer daje tovarišu Škerjancu nasvet, naj odloži svoj mandat v personalni komisiji, katerega so mu baje poverili samo socialno demokratični železničarji. Če že dopisniku omenjenega članka ni znano, da tovariš Škerjanc ni bil izvoljen izključno samo s socialno-demo-kratničnimi glasovi, moramo pa sodrugu g. Kopaču zameriti, ker je ta njegova domneva brezvestna, vsaj pa podlo podtikanje. Saj mu je gotovo znano, da število Škerjančevih volilcev, kateri so socialno-demokra-tičnega prepričanja, niti 10 odstotkov ne doseže, Vsi drugi pa so pripadniki različnih drugih strank in so udruženi v svojem stanovskem »Društvu železničarskih mojstrov", katero svojim članom v političnem oziru prepušča popolno svobodo. Zato pa se nam dozdeva, da je doživel le sodrug Jože še eno strašansko blamažo, ko je prinesel v svojem listu tako gorostasno neumnost. Mož menda misli, da je treba zarohneti in se pošteno zlagtti, pa grel M pa smo preprič mi, da tovariš Škerjanc za zdej nima povoda, izstopiti iz personalno komisije, kakor smo prepričani, da bi gotovo takoj izstopil, ko bi društvo železničarskih mojstrov to zahtevalo. Pribijemo pa tudi to, da on ni nikdar hrepenel po mandatu, in da ga je društvo postavilo v kand datno listo brez vprašanja in brez njegovega dovoljenja. Torej tudi njemu ni potreba vprašati „Društva železničarskih moistrov", ali sme izstopiti iz Vašega socialno demokratičnega društva ali ne, in ker ono ni socialno demokratično društvo, se glede njegovega mandata ni čisto nič izpremernlo.
Kar se pa »Gesinnungslumpov" tiče, bi Vam pa mi ’ rav gorko priporočali natančen pr gled Vaših vrst! In v svoje veliko začudenje bodete našli, da so v Vaših vrstah izkljilčno samo taki ljudje, kateri so prav gotovo že enkrat, ako ne večkrat svoje nazore spremenili, ker niti eden ni bil kot socialni demokrat vzgojen in je torej, da je to postal, moral spremeniti svoje prvotne nazore, kar vi omačate kot »Gesinnungslumparstvo". Torej bi Vam mi mogli popolnoma opravičeno ravno isto v obraz vreči, ker pa se čut mo in prištevamo med dostojne ljudi, puščamo Vam, da se valiate v gnoju in brizgate na mimoidoče smrdljivo gnojnico..., Pa brez zamero!
Jože Kopač, tudi ta taktika ni prava, tudi lažnjivost in obrekovanja Vas ne bosta rešila. Damoklejev meč visi nad Vami, nitka se že trga. Gorje Vam !
Nesreča na železnici. — Pri St. Pbltnu se je zgodila strašna nesreča. Vlak, ki je z vso naglico pripihal v neko zaseko za ovinkom, je zavozil v skupino ž lezni-čarskili delavcev, ki so popravljali progo. Osem je mrtvih, grozovito razmesarjenih, in trije so smrtno poškodovani.
Delavci so bili razun enega vsi Hrvatje.
Zahvala. Podpisani usoja si tem potom izreči naiprisrčnejšo zalivalo za blagohotno sodelovanje na veselici, ktero je priredil podpisani dne 21. t. m. v Rojanu, sledečim :
Glasbenemu društvu »Trst", njegovemu pevskemu in tamburaškemu zboru, dražestni članici Gl. dr. „Trst" gospej Jo-sipovič-Pahor za njen precizno izvajan solospev. Nadalje pev. društvu Zarja" v Rojanu in nienemu pevovodji g. učit, Ada-mič-u za njih izvrsten nastop. Istotako izreka zalivalo članom Glas. dr. „Trst" gg. Sila, Jež in Zaletel za njihove dov-tidne kuplete, ter slednjič »Konsumnemu društvu" v Rojanu za brezplačno prepustitev dvorane ter vsem vdeležancem, ki so s svojo navzočnpstjo pripomogli do tako lepega v speha.
Zii veselični odsek N. D. O.
C. Sirk preds. F. Ra deš č e k tajnik.
V Ljubljani je bilo preteklo nedeljo zborovanje »Jugoslovanskih soc-demokra-tov‘‘. Oba ljubljanska dnevnika zelo suhoparno poročata o tem „znamenitem“ in važnem dogodku.
TOVRRIŠI!
Vpišite se v konsumne za-druge v ulici Miramar št. 9. in ulici Bosco št. 17.
POZIV!
veseličnega odseka N. D. O. k nabiranju
darov za Miklavžev večer na dan 5.
grudna 1909.
»Prost je lev sedaj vezi Rjoveč po ulicah besni'
Železja vničena je moč Kdo naj nudi nam pomoč?
Nikdo ne bode tak brezum S krvjo, da pačal bi pogum"..
In vsak si najde varen kot Že ceste prazne so povsod Ali ne ! na cesti še, o Bog,
Igra vesel se tam otrok Brez varstva v prahu le sedi Za varnost svojo ne skrbi.
Z oken v strahu marsikdo Pomoči kliče, pa nikdo ne zgane se, da rešil bi otroka, divje te zveri.
Kosti pretresa groza mraz, kdor sliši leva strašen glas oddaljen le za kak streljaj, zapazi žitev svojo zdaj Gorje 1 z nedolžno si krvjo tešil požrešnost svojo bo.
Z°i divje se blišči oko pripravlja za naskok glavo.
Nikjer rešitve za te ni,
Otrok, zgubljen za vedno si 1 A 2da;ci z neke hiše, glej prikaže žena se in prej ko jo sosedje posvare :
»Nazaj ! prepozno že je vse" že dete ’z žrela je zveri pograbila in ž njim beži.
Ne moti je svarilni klic, lase po hrbtu, bledih lic u bližnjo liišo zgine že Še predno, ko se zver zave. Gledalcem vsem je ta prizor, ki videli so ženo — uzor privabil solzo v oko da-si poznal je ni nikdo ;
•eaj znali so, da to vse Stori le — materno srce.
Kar se v Flore ne’ zgodilo je to dan na dan ponavlja se.
Požrešno grabi tujec nam bodočnost našo tu in tam zastruplja nežno, rodno kri, da zase si jo pridobi.
On ve, da mnoge izmed nas žal stiska revščina in mraz.
In našim malčkom tuj’ c deli odčv m druge še stvari.
Tako jih v mrežo nalovi in naši stvari odtuji.
Da konec temu se stori, za odsek sedaj skrbi.
Dne grudna petega bo spet Miklavž prišel z darovi vred. Otrokom Slave bo delil, kar od rojakov bo dobil, obutev, dele od oblek Stvari še mnoge, vse povprek. Tovariši 1 na delo zdaj otrokom našim dajmo kaj vsak po svojih naj močeh, deluje, da čim lepši vspeh imela bode naša stvar, položi vsak le naj mal dar.
Naj geslo vodi vas povsod :
Otroku in za njega rod.
In Veselični vaš odsek citira ljudski vam izrek :
Odpri roke, odpr srce Otiraj bratovske solze.
Ker malčkom je Miklavžev dan,
V letu najkrasnejše zbran da se darove jim deli.
Tovariš vsak naj poskrbi, naj z darom deco razvedri, da s tem njih praznik proslavi.
Veselični, odsek N. T). O.
Naše zadruge.
Škedenjsko skladišče izkazuje vedno lepše vspelie, lahko rečemo, da je poslovanje jako dobro vpeljano. Vabimo vse delavce in kmetovalce naj se vpišejo v skladišče svojega okraja, to naj velja posebno za skladišče v ulici Miramar. ki je namenjeno Bojanu, Greti, SJcorklji, Bar-kovljam in novemu mestu.
Z dežele.
Ajdovščina. — V nedeljo, 21. t- lB"
popoldne, je priredila tukajšna podružnic®
N. D. O. javen shod v dvorani g°s*‘.|} Bratina. Vkljub slabemu vremenu je dvorana nabito polna. Kot zastopnik c trale je prišel iz Trsta nas ljubljeni tovs'1 > predsednik dr. Mandič.	v . ■:
Shod je ctvoril predsednik podružn'C ’
Ray?r, ki je na kjratko pojasnil namen
shoda ter podelil po primernem nagov’ besedo tovarišu dru. Mandču.	, -j
Pri nastopu tovariša dr.a Mandič1 J zaorilo po dvorani kot eden sam mog°" j glas: „Živio Mandič!" — jasen do» zaupanja in ljubezni do požrtvovalnega T ditelja iu prijatelja delavcev.	_
Tovariš dr. Mandič se je bavil v s'
jem govoru najprej z zadružništvom, k°nS. tiral je, da je storila podružaica od ^ ^
njega štraikazelo važen korak s tein, - j je ustanovila konsumno prodajalno. Orne®, je, da si delavstvom more popolnoma °F moči, ako tudi doseže potom štrajka pov mezde, ker mu v tem slučaju odneso ^ govci ta poboljšek z zvišanjem cen na bl®».
Tako postopanj ■ se pa prepreči z us
tam1'”
ljanjem konsumnih zadrug. Konsumne Pr dajalce hočejo obenem zainteresirati sumente, da bodo skrbeli za konsum. N' duševal je v nadrl j nem govoru zbrane variše, da naj pristopijo; vsi do zadnj®^ moža k konsumni zadrugi, naj imajo ve< 1 samo eno stvar, t. j. namen saiiioosvojn'1 pred očmi.
Govornik je prešel nato k razvoju 0 ganizacije. Omenjal je, da je nujno 1,(| trebno, da se sklopijo vse slovanske orga®• cije države v eno celoto; kajti le ie‘ nam bo mogoče vspešno delovati za naše lavstvo in kmetski stan.
Da bodo ti 'spelii zajamčeni, jc \e treba, da vsak posameznik podpira napr*'j( organizacije, pokazati mora v dejanju, 1 je član organizacije.
Koncem svojega govora je omenil ’ dr. Mandič kompromis, sklenjen z vodsh0‘e tukajšne predilnice ; konstatoval je, ^ ^ tovarna ne drži dogovora, sklenjenega zabeleženega pred goriškim okrajnim V varstvom, konstatiral je, da se še V®‘J zapostavlja domače delavstvo.	.
S pozivom da naj bodo pripravi)^, ] ako zopet treba pod b »jni prapor, ie z‘ ‘ kij učil tov. dr. Mandič svoj govor. »
Govorila sta še tov. Budilma iu R#' nakar je slednji'zaključil shod.
Ajdovščina-Šturije —■ »Rdeči ^ por" se je moral precej razvesel ti izv,rnf. dopisov o »ajdovskom štrajku" v „Pr®uH(||) sknn listu", ker je napisal budaiost, ^ dr. Mandič ne sme več v Ajdovščin°v tem le toliko: Tovariš in voditeli naš, 9(< Mandič, je pri nas tako priljubljen, safl panje v njega med iukajšnim delavst°( J sploh tuTcajšnim ljudstvom je toliko, d^ ,, ho razbil vsak, — bodisi že te ali d^-barve — svojo glavo ob naši neotnaJ‘, falangi, ako bi se drznil le poskusili 1 dirati naše vrste. Shod zadnje nedelj6.,, d »volj jasno pokazal, kako zaupanje užl' med nami tovariš dr. Mandič.
Slovensko gledališče.
Radi preobilega gradiva J-se je ®oril.
poročilo o zadnji predstavi odložiti na P bodnjo številko.
Jutri v nedeljo v Pepelka 1 Znižane cene
ali® j
I
našem pled*Le Vsi v pledali®>

f Tovariši, Slovenci'
5 podpirajte naš lisi';


Iz Pule.
Sastanak delegata bolest' p blagajne radnika zaposlenih Pr'
nar ci. TJ subotu dno 13. oj. mj. o*3 , Ljfle se je sastanak delegata bolestničke m9B zaposlenih pri mornarici.	..-j s(
Sastanak je sazvala N. R. O , predloženici bili na izborima u 1908' večinom izabrani i ko i dan uzorno upravljaju ovom veoma 10 ustavom.	, j
Pri izborima g. 1908 bilo je f delegata izabrano 125 predloženih ^ R. O., dočim su socialisti pridrž® 1 ^ 25 delegata iz strojarske direkcij® „ič schinenbaudirektion), gdje su Pre“ m N. R. O., ost h li u manjini za sai»^ sn-

glasova. Sv druge direkcije izal
bral®.
kako navedoamo, predlož nik > N- P" sa0i‘'
Na sastanak su bili pozvani je. j hrvatski i u obče slovenski dele? ^ 1 iji | sti nije bio kakva službena skupštin' ’ dogovor sazvan po N. R. O.
U prisustvu šestdeset delegata otvorio 'e sastanak tajnik N. R. O. drug VranJcovic, Zahvalio na odazivu i razložio svrhu sastanka j- da delegati dodju u doticaj sa^upravom, od nje što je uradila, a oni iznesu ®|°j želje i pritužbe, kojima da se udovolji predloži za predsjedatel a sastanka druga, Vttasoviča od uprave blagajne.
Drug Vitasovič prikazuje svrhu sa-?lanka, potrebu češčeg okupljanja, jer se ledino čestom izmjenom uiisli može pora-. di na korist ustanove, koja je za radnike. ' za radničUo samo, čije interese smo mi dužni žastupati i zastupamo. Delegate se P°2valo kao one, kojima je uprava odgo-vorna i kao one, ko j i su dužni, da se za btvnr zanimaju. Njihov rad je bio i do ^ada koristan radničtvu, a njihova je želja, d® bude još više.
VranJcovic prikazu e d elovanje kroz Došlu godinu 1908. U toj godini bilo je "‘518 članova blagajne za 1.347 više nego frdine 1907.
Dohodci su iznosili	K	260.208:66
' A. izdatci	„	202.096:09
Dobitak	„	64.112:67
*°ji, pridodan reservnom ^°ndu od prije u iznosu	od	K	193.049:99
Povečaje rgservni fond	na	„	357.162:56
Ridničtvo je to	godine	plat.ilo K
Dl.605:67, a erar mornarice K 85.998:57. Od izdataka potrošilo so je za podpore N 129.625:91; za Iječnike K 26,430:08; za liekove i bolnicu K 32.409:15 a za Pokopanje K 4.103:08.
Iz ovili se podataka najbolje vidi rad uprave. Zatim se osvrde na ustanovu samu, koja je najuzornija, jer podaje osim radni-oiina i njihovima obiteljima potrebitu lječnič-kn njegu i to ne samo u gradu več i po se-1'ma. Ističe zadatke, koje čekaju upravu i ^stomnje, kako bi čim više promicala 'nterese radničtva i baš radi toga je sazvan * ovaj sastanak, da se dogovore i da oprava čuje razne želje, kojima bi se irnalo doskočiti. Suhar od nadzornog odbora blatne prikazuje ovogodišnje stanje, ističe da če i ove godine blagajna imati preko
50 000 kruna viška. Nego blagajna nije tu da zgrče novaca, več da isti opet radničtvu povrati u obliku raznih polakšica; tako se mora graditi zgrada za upravu, ambu-latorij i ljekirnu, ustanoviti čeDrto mjesto lječnika, otvorili Ijekarnu i drugo. Moli sve delegate da obavieščuju niega i dru-gove o svakom slučaju, kojim bi bilo pravo kojeg Sadnika prikračeno, jer'oni ne mogu sve doznati, a obečaje sa strane svili da če uviek štititi i zastopati radničke interese.
U stvarno) debati koja se je razvila i trajala dva sata učestvovali su drogovi Burič, Čopič, Kirac, Marko1, Subar, Vita-sovič, Vrankovič i predsjednik N. R. O. Ktiž, te su iznešene razne pritužbe i predloži. Na koncu pr hvačen je ovaj zaključak:
1)	Preporuča se upravi, da prije svakog važ ijeg zaključka sazove sve delegate na dogovor.
2)	Neka ista nastoji urediti pitanje četvrtog liečnika buduč preko 20.000 duša spada pod blagajnu.
3)	Neka uzme više obzira na članove iz okolice.
4)	Neki pri gradnji nove zgrade uzme u obzir S'o potrebe ambulance. uprave, Ijekarne. prostorija za čekanje i drugo.
5)	Neka uredi za djeeu i žen> druge satove za ambulatorij, ne u isto doba sa radnicima.
Ovaj zaključak je prihvačen kao rre-poruka upravi i odlučeno je sazvati delegate ponovno na dogovor.
Na koncu je Vitasovič zahvalio sviraa na odzivu, prikazao, da je današnja razprava najbolje dokazala potrebu ovakili
Dalje na 4. strani.
KUPUJTE VSI
Kolinsko kavino primes!
Ugodno kupovanje
40 metrov daljših docela porabnih ostankov, platno za pernice, zefir, oksford barvano blago,- banda, pla!no za srajce, vse samo za 18 K proti povzetju, V vsaki po* šiljatvi je poleg tega se za dve boljši obleki blaga, če ne ugaja, vrnem denar.
A. Pinkava
tkalnica v Nachode Vysokov Češka.
Josip Štolfa
vedere št. 8. izdeluje vsakovrstna mizarska dela.
Podpisani priporoča sl. občinstvo svojo
žganjarno ::
ulica Petrcnlo številka 1.
A. B
Književne novosti:
GREGOR JČ: Poezijo, zv. IV. ... K 2-20
vezano „	3.20
GOVEKAR:	»Dobra gospodinja11,
gospodarska knjiga za našo mlade gospodinje, vezano........„	2-80
„Štiri ruske slike“, povesti ....	„ r-'60
BENEŠ: „Brodsliov«kl odvetnik" .	„	1-50
Kip Gregorčiča............... „	4-—■
Vsakovrstne mašne knjige po raznih
ccndht
NOVOST!	’	NOVOST
Nakltl za dvorane m vrte pri ;; zabavah
v bolo-modro-rudečih barvah, komad po 4 metre dolg stane po 4u, 50, 60 in 80 vinarjev.
Vse te knjige, papir in potrebščine

4,'.TRŽAŠKA POSOJILNICA IN HRANILNICA11*'
registrovana zadruga z omejenim poroštom.
Piazza (lella Caserma St. 2, I. n. — TRSI' — V lastni hiši.
(Vhod po glavnih stopnicah). — TELEFON St. 952.
Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po •
m~ 4Vlo
Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 K. Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5°/0—6°/0, na menjice po C>n/0, na, zastave- po 51/* in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru.
Uradne ure: od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt.
ima najmoderneje urejeno varnostno celjco za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. kakor tudi hranilne pušice, s katerimi se najuspešneje navaja štediti svojo deco.
PoštliO-hrunilničui račun S16 004.	msrmm.

Sz« jesen in zimo im priporoča tvrdka
BOHINEC & C.o
TRST, ul. delle Torri 2, - S. Lazzaro 17 (za cetiijo sv. Antona novep)
svojo bogato zalogo
izgotovljenih oblek
za gospode in dečke ter mične novosti v konfekciji.
Za dama ia deklice. - Obleke po meri.
b Solidna postrežba.
Znano nizko cene.
AUSTEO-AMERIKAMA - TRST
Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko.
Prvi odhodi iz Trsta:
27. novembra parnik ,,Laura11 Nowi-York via Patrasso-Palermo.
4. decembra parnik „Martha Washn3ton“ v Buenos-Aires via Al ne na-Las Palmas, Veliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, - preskrbljeni z obširnimi in luksoznimi inštalacijami, za potnike I.,in II. razreda. — Marconijev brzojav.
Za informacij^ se je oglasiti pri ravnateljstvu v Trstu, ulica Mollu Flooolo St.
pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe.

1 Rnnsmnnn zadruM H. D 0.
se dobivajo v
Sloionskl Knjljarnl in papirnici
]osip Gorenjec
TltST. - Ulic* Valdirivo 40.
Gostina društva Jadran
ul. Industria (za cerkvijo sv. Jakob) toči najboljša
vipavska
in istrska vina
Gorka in mrzla jedila s° vedno na razpolago, kakor tudi slovenski časopisi. — Najnovejše avtomatične orgije, katere svirajo izbrane slovenske komade.
w Postrežba točna.
«mr Cene zmerne.
Za dobrohotni obisk se priporoča
Odbor	krčmar
društva „Jadran“__Vinko Kante.
Podpisani naznanja sl. občinstvu, da je prevzel
pekarno in slaščičarno
Čampo Belvedere št. 2
kjer ima na razpolago trikrat na dan svež kruh in razne sladščice, potice itd.
Udani Filip Trobeo.
Pekarna in slaščičarna
Benedikt Subar)
TRST, - ulica deINstria 5t. 12. t TRST
je preskrbljena s kruhom lastnega izdelka- ter veliko izbero vsakovrstne moke in mandorlata najbolje vrste. Sve/. kruh 3-krat na dan.
ZMT Postrežba, na dom "S
—Pekarna i sladšJičarna —
Josip Pahor - Trst
ulica IVfadonnina št. 39.
ima na razpolago slav. občinstva 3-krat na dan
svež kruh lastnega Izdelka, vsakovrstno moko, raznovrstne sladščice la izdeluje najboljšo biš-kote. — Sprejema naročila za torte, pince, potico itd., ter postriže na dom	Telefon št. 1190.
Tovariši N. D. O.
Veliko zalogo klobukov, dežnikov, kravat, nogavic Itd.
je odprl riaš rojak
g K. CWENKEL g
TRST, CORSO ŠT. 32
Ker je to edina slovenska trgovina te stroke, priporočamo jo Vam v obisk.— Svoji k svojim!
Podpisani priporoča sl občinstvu in članom „N. D. 0.“ svojo
Pekarno, slaščičarno in tov. biškotov
v utici del Belvedere št. 57. kjer ima na razpolago
SggšgT' vedno svež kruh
raznovrstne sladščice in najfinejše likerje. Sprejema tudi naročila za torte, potice, pince itd.	Udani
- LOVRENC REBULA.
Na novo urejena
: Pekarna Karol Trošt:
TRST, - Čampo S. Giacomo št. 20. • TRST
(nasproti cerkve sv. Jakoba) ima na razpolago vedno svež kruh, vsakovrstno sladščice, čokolado itd., kakor tudi najfinejše likerje.
Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkah
Jakob Perhavc
TRST — Via delle Acque — TRST
Veliki Izbor vsakovrstnih naj finejših in starih vin v buteljkah. Postrežba točna. Cene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi s na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in tamarindo.
Pekarna
Valentin Kukanja
vogal ul. Moliti a Vonto in Gastaldi
Ima na razpolago
- - vedno svež kruh - -
in vsakovrstne sladščice.
Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo
dobroznano zganjamo
v ulici Miramar I, nasproti kolodvora južne železnice, kjer toči naj pristnejši kranjski brinjevec, vipavski tropinovec in prve vrste slivovec itd. Ima na razpolago tudi razne sirupe in druge likerje.
Ferdinand Pečenko.
Člani „N. D. 0.“ ! Pozor 1
V trgovini jestvinami
ANTON ŽERJAL, v nlica BELVEDERE Št. 3.
in v Filijalki A. ŽERJAL, v ul. Commerclale št. 18. dobite vsi K I,— blaga zastori
ako nakupite za K 50.— blaga. Na zahtevo pošlj e blago na dom.
Telefon št. 699.	Telefon št. 699.
VINKO SKERK
PEKARNA in -SLADČ1ČARNA
TRST, ul. Acquedotto 15, podružnica ul. Miramare 9.
V moji pekarni se vdobi vsaki dan trikrat frišen kruh in se dovaža vsak čas tudi na dom. Dobi se tudi najfinejše moke iz najboljših mlinov biškote in posebno pa specijaliteto za čaj. — Dobi so tudi veliko izbero buteljk ruma in vsake vrste čaja ter vse to po naj-nižji ceni.	Spoštovanjem VINKO SKERK.
Prodajalne: ulica Bosco 17. : Telefon: šte*. 23-21. :
II.	ul. Miramare
III.	' v Skednju.
Čisti dobiček tega Vašega prvega gospodarskega podjetja je namerilen le Vam In Vaši sveti stvari!	:
sastanaka i pozvao sve leoii još msu članovi N, R. O. da se upišu buduč je to njihova dužnost kao radnika i jer ih je N. R. O. odi kovala povjerenjem, predlozivši ih za delegate. Briga za same sehe i svoje inte-reše i ljijbav do svog naroda mora ih na-putiti, da stupe u rtdove narodnog rad-ničtva.
Tim je svršio ovaj veoma potrebni i uspjeli sastanak. ,
Prvo predavanje. U nedjelju 14. ov. mj. započela su predavanja, koje je nakanila da c bdržava N. R. O. kroz čitavu zimu. Predavanja če se držati svake nedjelje, ako ne bude kakva skupština.
PredproŠle je nedjelje predavao nar. zast. dr. I. Zuccon o „Državi i Občini.“ U uvodu iztakao je korist predavanja, osvrnuo se je osobito na potrebe našeg radnika, koji treba izobrazbe, da može odoliti utakmici tudjoj. Prešav na sam predmet iztakao je pojam države, osvrnuo se na znamenovanje iste, razna uredjenja te iznio ustrojstvo naše Monarhije i temelj na kojem počiva. Zatim je analizirao veoma popularno, temeljni državni zakon.
I ovom se prigodom vidjelo, što znači pomajkanje novine. Ljudi niesu mogli biti pravodobno obaviešdeni, te ih se nije odazvalo, koliko ih je moralo doči. Zato i ovom prigodom preporu-čamo, da se poduzmu čim prije korači za ustrojenje toli potrebnog mjestnog lista.
Predavanje se je nastavilo u nedjelju 21. ov. mj. u 11 sati prije podne.
Preporučamo svima, da ista u čim večem broju polaze, da tim pokažu da im je u istinu do nauke i izobrazbe, bez koje danas radnik ne može da živi.
Nedjelna skupština Za nedjelju 28. ov. mj. sazvala je „Narodna Radnička Organizacija" javna skupštinu u „Narodni Dom" u ICP/2 sati pr. podne sa sliedečim dnevnim redom:
1.	Skupoča živeža.
2.	Pomanjkanje stanova.
•3. Arsenalske prilike.
Sudeči po zanimanju, koje za skup štinu vlada, nadati se je, da če skupština uspjeti veoma dobro.
Nesreča u Valdefigu U subotu dogodila se je u Valdefigu, kod kaimno-loma mornarice, koji služi za pribavljanje materijala pri gradnji gata nesreča, koja je mogla imati još kobnijih posljedica, nego što ih je imala. Uslied kiše odronio se je brieg te je pri tom nastradao životom jedan bosanski radnik od 18 godina iz Livna, a jedan bio ranjen. Sreča, da se nije u taj tren našlo tu više ljudi, jer bi inače bilo i daljnih žrtava.
Sastanak socialdemokrata U uto rak 16. ov. mj. u večer obdržavsli su social-demokrati sastanak u „Arco Romano'* i to radi skupoče živeža, radi pomanjkanja Stanova i 1'adi ukinuča medju-nedjelnjh praznika u arsenalu,
Za sastanak smo bili doznali iz „La-voratora", da če se obdržavati i baš sudeči po njegovoj viesti i po privatnim informacijama, sastanak se je imao obdržavati bez ikakve stranačke boje. Nego rek bi, da su se gospoda predomislila te su sazvali sastanak u svojim prostorijama sa crvenim trojezičnim plakatima i tim udielili čitavoj akcji stianački karakter. Naša N. R. O. bila je zaključila, da sudjeluje javnoj
skupštini, ako se ta re bude držala u prostorijama soeial-demokratskih oiganizacija.
Sastanak je bio slabo posječen, što su i sami gaziva ei iztakli.
Govorili su Lirussi (talijanski), naravno svaljivajuči glavnu krivnju radi zlog stanja radnika na narodne stranke parlamenta, H a r a m i n a (hrvatski) i još dva druga bez glave i repa.
Ipak značajno su dvije stvari. Konstatacija sa strane Lirus i a, da se mor-n rica brine za svoje narnj« štenike. a da se od občine nema ništa očtkivati i Hara-mina, da je u arsenalu najviše naših radnika. Glede prvoga čudimo se, da drugovi iz „Arco R'mano" imajo takav potam o svojim do nedavna saveznicima naibčini, s druge strane pak, da toliko napadanom militarizmu priznava ju brigu za nam,p štenike. Vidit četano, da li su batalili svoja načela ili p k puše drugi vjetar, •
Što se drug izjave tiče, drago nam je, da su i drugovi iz „Arco Romano*1 došli do spoznaje, da je u arsenalu v čina naših ljudi, a da ti narodno misle i pri-staju uz N. R. O. Dokazali su im lanjski izbori za bolestničku blagajnu i za zavod za osiguranje radnika proti v nezgoda.
Na koncu prilivu trli su resoluciju, u kojoj traže pojrftinjenje živeža i zaključuju upraviti molbu na sekciju marine kod rat-nog ministarstva u Beču da sagradi još par baraka i da ukine medjunedjeljne praznike. Za to su izabrali odbor četvorice.
Čitavim svojim postupkom pri ovako važnim pitanjima, koja interesiraju cielo radničtvo, dokazali su samo, da im je briga za poboljšanje radn čkih odnošaja samo firma, dočim da im je glavno stra-nački profit, kojega su mislili ovim sa-stankom izvuči. Nu, prevarili su se.
Darovi.
Tov. Kocjan N. daroval za mikla^žev večer 1 K.
Odgovorni urednik: STEFAN KOS. Lastnica in izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu.
Tiska : TISKARNA „EDINOST“ v Trstu.
Slovani! Tovariši!
Dajam Vam naznaDje, da sem odprl
novo slovensko
BltlVMCO
v ulici del Bosco št. 1.
vogal Piazza Barriera vecchia Toplo se priporočam slav. občinstva za mno-gobrojen obisk. Jamčim za čisto in dobro postrežbo.	SVOJI K SVOJIM .'
s spoštovanjem	Miroslav Kovačič,
brivec.
Kje morate kupovati harmonike ? ? ?
Kje drugje nego v domači češki tovarni harmonik — — —
JcsefHlavaček
v Lounech (Češko
Tam dobite najboljše, na rnnogih razstavah odlikovane harmonike. Specialiteta: s heligonovim basom
Plfilte po oenlk.
500 harmonik v zalogi.
Podpirajte domačo obrt, domače rokodelstvo. Ne nosite težko prisluženih novce^ svojim narodnim
m j ii;: ti jem.
Filip Ivaniševič
: zaloga dalmatinskega vina :
lastni pridelek v Jesenicah pri Oinišu
v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1405)
v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne
„A1I’ Adria14 ul. Nuova štv. 11 in ,,Ai fratelli dnlmati“ ulici Zudec lie štv. 8 v katerih toči svoja vina I. vrst.
Podpisani priporoča sl. občinstvu svoji
pekarni in sladščičarni
v ulici CASERMA 17, iu na TRGU CASERMA 4, kjer ima na razpolago vedno svež kruh, n^j finejše slaščice, potice itd. ter razne likerje i° vina v buteljkah.
Udani
Alojzij »a1-
\
** Osi Slovenci v slovensko trgovino! “
V. DOBAUSCHEK
TRST, ul. Giosue Cardueci 11 (prej ul. Torrente), TRST.
to
bc
to
■O
o
£
a
>
o
c
o
c
>
d)
c
Q
čitajte vsi!!
Vsojam si naznaniti vsem mojim odjemalcem, iu slav. občinstvu, da sem že prejel cel novi dohod oblek za jesensko in zimsko sezono. Obleke za moške, dečke in otroke i° zgotovljeno belo perilo za moške. Ker sem kupil v veliki množini, z naj večjih in svetovnih tovarn, z malimi stroški, da lahko prodajam po tako znižanili cenah, da mi nobene druga trgovina nemore tekmovati.
Prosim Vas, zato, da obiščete moio trgovino in se prepričate, brez da ste primorani kupiti.
Dobite obleke za možke dečke in otroke Paleto, Ul -ter, Ranglan, jopiči in površni jopiči, mantelin, telovnik, hlače, srajce, maje, spodnje hlače, ovratniki, kravate zapesthiki, nogavice, naprsniki, obleke za delo, belo (trliš) bel in pLv za kovače in ključavničarje, kape in čepice ter črni mož ki kloboki. Dnevno novi dohodi blaga.
Lastna krojatnka. — Izgotovljajo se obleke po meri.
Govori se slovensko.
Zaloga obuvala in čevljarski mojster
JOSIP STANTie
Zalaga (olj c. kr. redarstvene stražo, o. kr. glavnega carinskega urada in skladišč c kr. priv. lloyd. orož. c. kr. finančno st.aže v Trstu, Kopru in Pulju.
TRST. - Ul. Rosario st. 2. - TRST.
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otrokem
Prodaja najboljše vottiio (Is) C. In 1,
Velika iz bera Galosch
-----Cene nizke. — —■
— Postrežba točna. —
vrste v odprti, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih.
I se je preselilo v Corso št. 49. (vogal Trg Goldoni).
Zaloga oprave ulica Massimo D’Azeglio št. 18 Prireja pogrebe od najprostejše do najelegantnejše
vri
ImE
Boj
% Te
Jma bogato zalogo vseli potrebščin za mrliče, kakor: kocinaste in lepo okrašene lesene rakve : čevlje, vence in umetnih cvetlic, kovine, porcelana in perl.
Bogata zaloga : VOŠČENE SVEČE.	Cene nizke, da se ni bati konkure c«.
Za slučaj potrebe se uljudno priporočajo
Telefon št. 1402	HENRICH STI0ELJ iti drugi
Novo pogrebno podjetje
J
rsaasOSREDNJA BANKA $ ČEŠKIH HRANILNIC
Telefon 19-95.
Podružnica v Trstu —Piazza del Ponterosso 3.
vloge na knjižice.	Premijene vloge
MENJALNICA. — BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST. — Centrala denarnih zavodov avstro-ogrskih. — Izdaja sirotinsko-varne 4°/0 bančne obligacije.
Vlog okoli:
K 100,000.000
Naslov za brz.: SP0R03ANKA
- JADRANSKA BANK A v TRSTU -
Via della Cassa di Risparmio šf. 5 (lastno poslopje).
" Bskoffliit menic in mltaso, borzna naročila
SflFE-DEPOSITS
Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk.
menjalnica
KUPUJE IN PRODAJA
PRP IptJE
(RENLTfc, JBLHGACIBE, ZASTAVKA PISMA, PRld ^RITETE, DELNICE, SREČKE i. t. d.)
----VALUTE Ifi DEVIZE------------
PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH.
A 11 01 VLOGE NA KNJIŽICE.
ZL L L N_ tekoči in žiro račun —
I- ' VLOŽENI DENAR OBRESTUJE
LDAL/iOUin.	I
Uradne ure ; 9 — 12., 2-30 — 5.3o. — Brzojavi: „JADRANSKA11 — Tret. — Telefon ; 1463 in 973.
SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : : STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI DOKUMENTOM VKRCANJA.------