Odnos do te panoge je mačehovski
SOZDA AERO NI VEC. Pred kraikim se je trans-formiral v štiri podjetja. Eno od teh je tudi Tovarna CELULOZE IN PAPIRJA GORJCANE, ki letos praznuje častljivi obletnici 250 lct papirnc industrije in 100 let celuloze.
Izrabili smo to priložnost in povabili direktorja dipl. inž. Franca MLAKARJA, na kratek razgovor, v katerem jc orisal nastali položaj po osamosvojitvi. Še poscbcj sc je dotakml področja ekologijc, saj me-nijo, da so krajani šc vcdno prcmalo seznanjcni o !em, koliko truda in denarja sc vlaga v obnovo in posodo-bitcv tako starc tovarnc.
»Tovarna poslujc tako kot prej, kot tcmcljna orga-nizacija, saj jc bila 1979 lcta sklenjcna pogodba, da lovarna celulozc in papirja Medvode ostane pravno in organizacijsko popolnoma samostojna in da se zdru-žujcjo srcdstva za poscbcn projekt.
Po novcm zakonu o podjctjih smo iskali vse oblikc združenega sestavljcnega podjetja, iskali smo oblike holdinga, našli pa smo najboljšo varianto, da se po-polnoma osamosvojimo, kot podjctje, ki bo finančno-kapitalno povczano z AEROM, ker se izdclki največ prodajajo AERU«.
O tcžavah siccr ncrad govori, a brcz njih tudi pri njih nc grc. Pcsti jih likvidnostni položaj, ker so ccne cclulozc in papirja na domačcm in tujcm trgu zclo padlc. Tudi s poravnavu dolgov jc križ, saj kupci plačujcjo na dolgc plačilnc roke od 30 do 60 dni tako, da so tcrjatve šc neporavnanc iz lanskega lcla. V Gori-čanah so do dobavitcljcv nckoliko boljši. To pomcni, da so šc nckatcre rczcrvc v razliki mcd icrjatvarai in obvcznostmi. Scvcda pa so m kompcnzirali z vlaga-njctn lujcga kapitala, 10% jc vložil največji Avstrijski konccrn z Dunaja. Prodajajo jim papir, kupujcjo od njih cdulozo (prcj so jo kupovali v Kanadi). Koristili bodo ludi njihovc prodajnc organizacijc, iid.
»Naša lovarna jc bila žc dolga lcia vczana na tuja tržišča, kcr smo smalrali, da ni razvoja brcz prodajc laslnih proizvodov na lujc irgc, kjcr se lahko pojaviš in potrdiš 10 kvalitcio«, zalrjujc inž. Mlakar.
»Izvažamo ca. 50"'•> proizvodnjc papirja na zapadna lržišča.« Izvolili bodn za 15 milijonov dnlarjcv izdcl-kov, z novim ckoU>škim projcklom pa namcravaio 3 4 proi/vodnjc izvoziti na /ahlcvna zahodna tržišča.
V Jugoslaviji bodo šc prisoini, žal pa jc njcn položaj lakt) Icžak, da sc moraio prcusmcnti nav/vcn.
Prohajajn ludi na novo ubliki) organiziranosii.
»Imcnzivno ddamo na pripravi dclniškc družbc, da bi jci rcgistrirali v lclu 1991«
Scvcda pa so lcžavc, kcr zakonodaja šc ni povscm dorcčcna.
Ddavcc nc odpušC-ajo in jih tudi nc bodo, a ludi ntivih nc hodci sprvjcmuli. S kadrovsko struklurn «> namrcč zadovoljni Dovoli jc kakovnstnih dclavccv z visokn tn srcdnio izobrazbo, nckaj jc priučcnih. Ncna/adnic pa ddawc iudi inicrno izubražiucio.
Zaposienih jc 540 ljudi. kar ic rcalna štcvilka /apo-slcnosli v cni takšni lovarni.
Tovarna cclulozc in papiria Goričanc mcd Mcdvoš-čani slavi koi cdcn naivcčjih oncsnc/.cvalccv vodc in zraka. Vsaka sprcnicniba barvc rckc Snrc sproži val prmcsuiv, /aln ni nii  čudncga. da ;c dircklor inž.
Franc Mlakar izrabil to priložnost in dal posebno izjavo za Javno tribuno, saj ve da je to glasilo naših občanov, torej tudi tistih, ki živijo v okolici te to-varnc.
»Na področju ekologije se prav za našo tovarno stvari prcveč potcncirajo. Tovarna je res velik ones-nažcvalec zraka. Danes je tovarna popolnoma sani-rana in ne onesnažuie več. Težji jc problem onesnaže-vanja voda, ki so sc v preteklosti preveč zanemarjale.
Tovarna jc začcla z vclikimi ekološkimi vlaganji leta 1973 in sc vlaganja vsako leto nadaljujejo. Letos se zaključuje zadnja faza zajetja vsega odpadnega sulfamcga luga, ki nastaja v tovarni. Lužnice se bodo prcddalc v stranske proizvode, ki se dajo po določeni ccni prodati na svctovnem tržišču.
Invcsticija jc vrcdna 26. milijonov nemških mark. Pomoč pričakujemo iz republiških sredstev za varstvo okolja, razvojnega tako imenovanega ekološkega di-narja in sredstcv vodnega sklada Slovenije. Tovarna je vsa ta leta plačcvala sorazmcrno velik redni pnspc-vck m do danes ni dobila nobenih povrnjenih sred-stev, kljub tcmu, da se sredstva zbirajo v te namene. Tovarna je vsc invcsticijc v ekologijo v vrednosti ca. 50 - 80 milijoiKv mark, linansirala sama. Ker pa je ckologijo ireba rcševati na izvoru, smo mnenja, da je za rcko Savo in Soro najpomembnejše, da se te napravc postavijo v tovarni in postanejo v bodoče sestavni dcl tehnologijc.
Imamo pa šc vclikc probleme pri obrcmenitvah naših proizvodnih stroškov, skozi tako imenovani ckološki dinar, to jc prispevck za porabljeno vodo, ki jo moramo proizvajati in pnspevek za onesnažcvanje voda. Po cidločbi, ki smo jih dobih iz vodne uprave Slovenije, naj bi znašal pnspevek te tovarnc v letu 1990 25 milijonov din, najvcč za vsc papirnicc v Slo-vcnjji in cclo vcč papirnic, ki imajo proizvodnjo vsaj 5 do 6 krat veejo od našc. Bili smo vsc leto zelo poštcni in podatkov nismo skrivali.
Dclavski svet jc sklenil, da je tovarna ncsposobna plačcvaii tako visokcga pnspevka. Čc se nam ta zne-sck nc zniža oz. ne ukinc za vsai za dve oz. tri leta, bomo primorani ta tibrat ccluloze ustaviii, ker bi drugačc nastopila prcvclika izguba.
Odnos do tc panogc je mačchovski. Tc invcsticiie niso donosnc, zaio je ncrazumljivo ravnanje politikc, da lc močnc industrijc plačujcjo tako visokc pri-spcvkc, dcnar pa se uporablja v namcnc, ki niso ckološkcga značaja. V državah OECD ali v Avstriji ich prispcvkov nc plačuicio, vendar iim je ministrstvo določilo d<> kdaj morajo doscči prcdpisanc standardc, čc jiii nc, moraju tovarno zaprcti.
Slovcnsko zakonodajo jc trcba nujno sprcmcniu (ako, da sc industriio razbrcmcni vscga balasla in sc uvcdcji1 normalni davki, ki bi bili wr dcnaria name-njcncga ckningiii. mclioraciiam, urcjanjcm obrcžii, vodotok'.«. i-i:idournikiiv itd. Saj so sc doslci vsa sredsna. ^in al.i v prcjšnji vodni sklad. Upam ln račiitiam n,i \^<. da udgovorni ljudjc v novih minisir-sivlh suJjio na gospodarstvo s (ržncga vidika m iiMvartii. nospodarslvu takc pogoic koi vcljajo v za-padni.'i]i s»ctu in da sc bomo lahko tudi mi cnkrat /. njiini pnmcriah in /arcs šli v EVROPO.