tudi avtor v neki k u ltu rn i jam i oddaljeni okoli 150 m od topilnice. Schirm eisen je takšno keram iko, ki jo je našel v sam em okviru topilnice, d atiral v čas od IX.—X. stoletja. P lein er pa išče paralele za keram iko predvsem v keram iki Zahodnih Slovanov na Poljskem , delno pa tudi na Češkem. V endar bi glede na objavljene fragm ente postavil to keram iko nekoliko niže, kakor je storil Pleiner, ne glede na datacijo sam e topilnice, s k a te ro je om enjena k eram ik a lahko v zvezi, ali pa tudi ne. V poštev moram o vzeti predvsem n ek atere fragm ente keram ike, ki im ajo mnogo m lajši značaj, k ak o r je pa sedaj postavljena datacija. (T. XII, 5). N esporno je, da im ajo n ek ateri fragm enti, ki jih avtor navaja, zaokroženo ustje, drugi zopet u stje ravno odrezano; vendar pa ti d etajli še ne pom enijo zadosten razlog, da bi to keram iko mogli postaviti celo v čas VIII. stoletja. Takšni p rim eri im ajo lahko popolnom a lokalen pomen. Ravno tak o sodim, da ima tudi celotna ornam entika m lajši značaj že glede na analogije donavskodolinskega prostora. Ako poleg tega vzamemo v poštev že p re j citiran fragm ent (T. XII, 5), ki glede na donavskodolinske prim ere ni mogel nastati pred X. stoletjem , je sedanja datacija keram ike dvom ljiva. V erjetno se s tem v zvezi m ora postaviti tu d i vprašanje datacije sam ih topilnic, ki razen keram ike, ki pa niti ni vedno najd en a v njihovem ožjem okviru, nim ajo nikakršnega drugega elem enta, po katerem bi jih bilo mogoče datirati. G lede na keram iko, kolikor je ta v zvezi z njim i, pa tudi topilnice ne bi mogli d a tira ti pred X. stoletje. Jos. Korošec France Starè, Vače. (Arheološki katalogi Slovenije, izd aja N arodni m uzej v L jubljani, Zvezek 1, L ju b ljan a 1955), 137 str., 107 tabel, 3 plani, 1 p ri­ loga, angleški prevod. Draga Garašanin, Katalog metala. (Narodni m uzej, Beograd, P raisto rija I Beograd 1954), 88 str., 65 tabel, 1 k arta, nem ški prevod. P otreba po katalogih arheološkega gradiva je pri nas že p rec ej stara. Zato so že pred drugo vojno začeli izdajati neke vrste katalogov v znani izdaji »Corpus vasorum antiquorum «, ki pa žal niso bili čisto kataloško izdelani, čeprav so imeli delno tudi ta namen. Po vojni so pa potrebe po katalogih stopile še v dokaj bolj perečo fazo. Med arheologi Jugoslavije je zaradi tega bilo tudi sklenjeno, da se to v p raša n je resno vzame v poštev in da se k tem u delu čim prej pristopi. Plod tega dela so tudi prvi katalogi, ki smo jih dobili. Tu se bom pa pom udil samo p ri dveh katalogih, ki obravnavata kovinsko dobo, od katerili eden obravnava eno najdišče: »Vače«, ki ga je napravil S tarè, izdal pa N arodni m uzej v L ju b ljan i: drugi pa obravnava celotno kovinsko gradivo, Ki je v N arodnem m uzeju v Beogradu. D rugi katalog je napravila D raga G ara­ šanin, izdal pa N arodni m uzej v Beogradu. Laže je k ritizirati neki katalog, kak o r ga pa izdelati. V endar pa obstajajo neki splošni principi, ki jih ne gre zanem arjati, saj imamo že dovolj tujih katalogov za prim erjavo. Tako je tudi popolnom a jasno, da je katalog nado­ mestilo za m aterial, ki ali ni dostopen, ali pa je mogoče tudi že propadel. Ker je pa arheološkega gradiva v ogromni m nožini, je nujno potrebno, da se poišče neko m erilo tako v tekstu, kak o r tudi v ilustracijah, ki bodo na eni strani nudile vse, kar je potrebno, n a drugi stran i pa se tudi ne bodo raztegnile v nepotrebno širino. K er je v predzgodovini vsak, tudi n ajm an jši fragm ent po­ m emben, je vsekakor potrebno, da se k lju b tem u nič ne izloči. O ba obravnavana kataloga sta zanim iva tako po razliki p o d ajan ja teksta, kakor tudi po ilu stracijah . Kataloga se razlik u jeta tudi po pojm ovanju naloge, ki sta jo skušala rešiti avtorja. V resnici im ata oba kataloga delno skupen samo form at. Delno je tu vzrok tudi, da en avtor obravnava le eno najdišče in organsko zaključeno celoto, drugi pa zelo široko področje. K ljub tem u take razlike, ki jih imamo v teh katalogih, niso bile potrebne. Ne bom se spuščal v detajlno razdelitev posam eznih katalogov. Pač pa bom skušal pokazati na dobre in senčne strani enega, kakor tudi drugega. Že vnaprej pa m oram om eniti, da je katalog »Vače« veliko boljši k a k o r beograjska izdaja »Katalog m etala«. S tehnične stran i je katalog »Vače« mnogo bolje oprem ljen, tiskan na boljšem papirju, sam tisk veliko bolj čist in ilustracije veliko bolje odtisnjene, kakor v drugem katalogu. Ravno glede na ilustracije m oram o »K atalog metala« označiti za povsem n ekulturno izdajo. T ujejezični katalog pri katalogu »Vače« sledi katalogom v slovenščini, m edtem ko je p ri »Katalogu metala« tiskan paralelno na isti stran i s srbsko- hrvatskim tekstom . N ačelno je vsekakor bo lj prim eren drugi način podajanja, t. j. istočasno tak o v domačem kakor v tujem jeziku. So pa navadno pri tem razne tehnične težave, ki se pa v glavnem lahko prem ostijo, k a k o r vidimo p ri beograjskem katalogu. V endar je ravno ta katalog n ajb o lj jasen prim er, kako se tujejezičen tek st glede ostale razporeditve ne sme podajati. Zato bi bilo prim ernejše, da bi bil tudi ta izdelan na način lju b ljan sk eg a, tako da bi tujejezičen tek st šele sledil domačemu. V sebinsko je avtor kataloga »Vače« im el veliko lažje stališče, kak o r n je ­ gova kolegica p ri drugem katalogu. Tako je v Vačah gradivo razdeljeno na dva oddelka: n a raziskovanja starejših raziskovalcev, te r na raziskovanja W. Schmida. P ri tem upošteva avtor grobne celote, kolikor jih je mogel ugo­ toviti, ostale predm ete pa obravnava s čisto tipološkega gledišča. Avtor »Kataloga m etala« je uporabil kovinske objekte, ki so v tam k ajšn jem m uzeju, razdelil jih je pa na eni strani časovno, na drugi regionalno, n a tr e tji pa tudi po vsebini, kak o r so depoti in posam ezne najdbe, pri tem pa tudi po predm etih s tipološkega gledišča. Težišče kataloga je v ilustrativnem gradivu, m edtem ko te k st služi le kot dopolnilo n ajb o lj n ujnih podatkov. V tem pogledu je lju b lja n sk i katalog s svojimi širokim i, često razvlečenim i opisi preveč razkošen. N ujno bo potrebno pri bodočih izd ajah katalogov k rajša ti tekst. Poleg tega bo pa ravno tako potrebno k ra jša ti m noge tèrm ine. Čem u vedno izpisovati n. pr. višino, ko za­ dostuje v. ali viš., širino za š., prem er za pr. itd. Na drugi stran i moram o pa tudi im eti vedno na um u, da je glavna slika ali risba, ki m ora dati vse potrebne elem ente. Cernu zaradi tega tudi še pon av ljan je v tekstu? Mislim, da bi se glede na sedanji opis katalog Vač mogel zm anjšati vsaj za eno tretjin o , k ar bi bil vsekakor velik prihranek. B eograjski katalog uporablja n e k a te re okrajšave, vendar so pa opisi v splošnem tudi zelo obširni. D elno je to tudi razum ljivo, k er kaže, kak o r da bi bilo težišče tega kataloga na tekstu, ne p a n a slikopisnem gradivu. Slikopisno gradivo v tem katalogu nam reč sploh ne u streza zahtevam kataloga. K ljub zgornjim opom bam imamo lahko katalog »Vač« za zaključeno celoto, k je r se gradivo obravnava po logičnem vrstnem redu. »Katalog m etala« je pa tudi vsebinsko razbit in ne p red stav lja n ikakršne celote. Č eprav je tu drugačno gradivo tako časovno kakor geografsko veliko širše, bi vendar tako avtor kakor tudi redakcija m orali n ajti neko srednjo pot. K akor sem že om enil, deli avtor vse gradivo na depote in slučajne najdbe, vse te pa zopet časovno in po najdiščih. T ako začenja vedno znova v vsaki skupini in vsaki podskupini razvrščati najdišča po abecednem redu. K ljub tem u, ako vzam em o v poštev, da ima katalog register po najdiščih, pa je popolnom a razum ljivo, da se je popolnoma nem ogoče znajti v njem . Iste opombe, k i sem jih že zapisal za »Arheološka nalazišta u Srbiji« (Arheološki vestnik 1952), v e lja jo tudi za ta katalog. Mislim, da bi se vse gradivo dalo urediti po najdiščih, ali pa tudi po periodah, k ar bi popolnom a zadostovalo. N epotrebno je pa vsekakor, da so tudi še posamezni tipi orodja posebej deljeni na oddelke, ki se zopet začenjajo po abecednem redu. T ako je v tem katalogu okoli 80 oddelkov, v k aterih avtor začenja vedno znova naštevati najdišča od začetka po abecedi. Še večjo ne- uporabljivost tega kataologa pa imamo v tujejezičnem delu. S rbsko-hrvatski del je nam reč u re je n po »azbuki«, ne pa po »abecedi«. Ker se pa p ri zahodnem tujem jeziku »azbuka«, ki je lastna cirilici, ne m ore u p o rab ljati, je nujno in logično, da se uporabi »abeceda«. K ljub tem u so pa tako av to r k ak o r redakcija v nem škem tek stu obdržali »azbučni« vrstni red, ki je pa seveda v nem ščini nemogoč. Pri slikopisnem delu je v katalogu »Vače« pravilno vse gradivo podano v risbah, m edtem ko nekaj fotografij služi le za splošno, ne pa za detajlno ilustracijo. Risbe so dobre in d ajejo vse detajle, ki so p o treb n i tako poleg profilov, prereze itd. Včasih so podani tudi posam ezni detajli, ako m orejo po­ jasniti celoto. V tem oziru pač ni k a j pripom niti. Pač p a bo v bodočnosti potrebno paziti še n a n ekaj momentov. Predvsem bi bilo dobro, ko bi pod vsako tabelo bilo označeno, v kakšnem m erilu so posam ezni predm eti risani. To je sicer naznačeno v tekstu, a bi v tem prim eru m oglo odpasti. D elna p o m a n j­ kljivost je tudi v tem, da niso vse tabele enako velike. Res so objekti včasih take narave, da j e . kom binacija dokaj težka in jih ni mogoče povezati z drugim i predm eti; vendar je dosti tudi takih, pri k a te rih bi se našla zadovoljiva rešitev. T ako bi bil tudi ves prostor povsem izkoriščen, k ar bi zadovoljevalo tudi estetske zahteve. Y k atalo g u so skoraj vsi predm eti razen keram ike risani in tu d i podani v razm erju 1 : 1. Mislim pa, da bi se m arsik atere table m ogle m irno pom anjšati in da predm eti ne bi izgubili nobenih bitnih elem entov. Predvsem v elja to za večje in m asivnejše predm ete, k ak o r so sekire, torcpiesi, zapone itd. Č eprav je mogoče katalog p ri sedanjem načinu ilu stracije impo- zantnejši, bi tudi po velikosti skrom nejše ilu stra cije zadostovale v znanstvene nam ene. To bi bile opom be k lju b ljan sk em u katalogu, ki p a v bistvu pom ena in tehnične višine niti n ajm an j ne zm anjšujejo. D rugače je pa z beograjskim kalatogom . Slikovno gradivo tega je žal v n ajv ečji m eri sploh neuporabljivo. Zvečine so u p o rab ljen e le fotografije, m edtem ko bi risbe mogle dati veliko boljšo in jasn ejšo sliko. Samo posam ezni predm eti so podani tudi v risbi, v en d ar pa brez k ak ršn ih presekov in d rugih detajlov. Y n e k a te rih prim erih pa im am o nam esto celega predm eta le k a k fragm ent. Ne glede n a estetično stran je p o j­ m ovanje kataloga na ta način popolnom a zgrešeno. Le malo je objektov, ki bi nas k o lik o r toliko mogli zadovoljiti. K ar se pa tiče fotografij, jih m oram o sk o raj vse zavreči. N e glede na to, da nam fotografija ne nudi tistih tančin, k a k o r nam jih d aje risba, bi bilo v fotografiji ali risbi potrebno dati tu d i še razne d e ta jle in preseke, ornam ente itd.; k a r pa v tem Katalogu n i storjeno. Tako smo zopet za dopolnitev tega nujno navezani na tekst, čeprav bi nam same slike m orale nuditi vse, k a r je potrebno. P oleg tega so pa vse slike v katalogu popolnom a n ejasn e in izredno slabo tiskane. S tehnične stran i m oram pa opom niti, da zelo neestetično deluje, k e r so tab le neenakom erne, e n k ra t m ajhne, drugič pa presegajo celo robove; razen teg a p a en k ra t označene p ri vrhu, drugič ob stra n i itd. V celoti je slikopisno gradivo kataloga popolnom a neuporabljivo. Jos. Korošec