iie¥Uka 29 • leto XU • cena 250 din ________________OeUe, 23JulUa 1987 jiovi TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDl CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, SlWARJE PBIJELSAH IN 2ALEC Ko sonce neusmiljeno žge Sonce je prejšnji teden neusmiljeno žgalo dopustniško razpoložene ljudi. Treba je bilo ven, na kakšno osvežilno kopanje ali po malce zabave na kakšno zanimivo prireditev. V Šoštanju so s starimi brizgalnami tekmovali gasilci, v Laškem pa so se obiskovalci prireditve Pivo in cvetje hladili s pivom, kulturne užitke pa so jim ponujale tudi folklorne skupine. Foto: EDI MASNEC, LJUBO KORBER PN Robniku sta mir In sreča doma Reportaža s turistične kmetije v Krnici nad Lučami. Stran 7. Gremo ¥ planine Ponudba planinskih postojank v Savinjskih alpab, kjer vas priča- kujejo prijazni oskrbniki. Stran 10. Brlgaillrska akcila na Rog I I za ¥zor Ne dosti drugačna od drugih, pa vendar... Stran 4. Bilo Je kot nekoč v Zibiki je bil pravi kmečki praznik. Stran 9. Z NOVIM TEDNIKOM TUDI NA MORJU Na Vranskem se bodo srečali mladi kmetje v soboto in nedeljo bo na Vranskem spet živah- no. Že enajsto leto zapo- red se bodo namreč tam srečali mladi zadružniki iz Slovenije in iz zamej- stva. Doslej je prijavlje- nih že 36 ekip mlaidih za- družnikov, verjetno pa bo prijav v naslednjih dneh še več. V soboto zvečer se bo- do mladi pomerili v do- mači kuhinji, saj bodo pripravljali stare, domala že pozabljene slovenske jedi. Po preteklih letih so- deč lahko spet pričakuje- mo pravo pašo za oči, zla- sti pa dogodek za gurma- ne. V nedeljo popoldrie pa se bodo mladi pomeri- li v starih kmečkih opra- vilih, kot vsako leto do- slej pa bodo tudi letos iz- brali slovenskega prvaka v košnji. Poleg tega pri- pravljajo še nekaj zabav- nih iger, vse seveda na te- mo o kmetijstvu. Srečanje mladih za- družnikov, ki ga priprav- lja domače turistično dru- štvo v sodelovanju z ob- činskimi in krsgevnimi družbenopolitičnimi or- ganizacijami, bo letos predvsem v znamenju do- bre volje. V preteklih le- tih so namreč pripravljali fazlične posvete o položa- ju mladih v kmetijstvu ter drugem, vendar odziv na okrogle mize, na kate- •^h so govorili več drugi ^ot pa mladi kmetje, nik- dar ni bil pretirano dober. JANEZ VEDENIK Razprave v glavnem končane Avgusta odločitev o gradnji hidroelektrarne^ Vrhovo o načrtovani gradnji hi- droelektrarne Vrhovo je v zadnjem času še vedno pre- cej razprav, ki pa se počasi približujejo zaključku; 26. avgusta bo Namreč v La- škem seja občinske skupšči- ne, na kateri bodo obravna- vali odlok o lokacijskem načrtu za hidroelektrarno. Delegati naj bi na tej seji odlok sprejeli, če sodimo po zadnji seji izvršnega sveta. Ta je namreč odlok predla- gal v sprejem in ocenil, da so vprašanja, ki so jih v pripra- vah za sprejem odloka obravnavali, usklsgena do takšne stopnje, da odlok lah- ko obravnava občinska skupščina. V tem smislu pa je izzvenela tudi ponedeljko- va seja predsedstva Občin- ske konference Socialistične zveze v Laškem. Člani predsedstva so me- nili, da so aktivnosti v zvezi s pripravo odloka zaključene in da so bile zahteve kraja- nov upoštevane, torej ni ra- zloga, da lokacijskega načrta ne bi dali v sprejem občinski skupščini. Sicer pa fcodo pred zasedanjem skupščine pripravili še nekaj posvetov in razprav o načrtovani grad- nji. Tako n^ bi se sestalo predsedstvo Socialistične zveze z družbenopolitičnim zborom, delegati pa naj bi prišli na sejo skupščine z jas- no oblikovanimi stališči, ki bi jih oblikovali tudi na os- novi zadnjih javnih tribun pred skupščino. Kljub vsem tem sklepom pa je izvršni svet na svoji zadnji seji med drugim tu- di ugotovil, da še vedno ni- so dobili dovolj trdnih za- gotovil o uresničevanju programa čiščenja Save in sočasnosti posegov v pro- stor. Na teh dveh področjih bodo zato tudi po sprejemu lokacijskega načrta iskali ustrezne rešitve. Da se bo- do uresničili načrti v zvezi s čiščenjem Save, ki n^ bi bila pred polnitvijo aku- mulacije vs^ za stopnjo či- stejša, si bodo morali priza- devati, da se gradnja čistil- nih naprav vključi v plan- ske dokumente organizacij združenega dela in komu- nalnih skupnosti. Posebej pa se bodo morali truditi pri zagotavljanju finančnih sredstev za gradnjo teh či- stilnih naprav, s^ zagoto- vitev 40 odstotkov lastnih sredstev pri gradnji mar- sikje pomeni prehudo obremenitev in porabo ne- k^ letne akumulacije. Hkrati je izvršni svet oce- nil, da je sočasno urejanje cest SkupcO z gradnjo hi- droelektrarne najbolj pri- merno. Glede na to, da so odlok o lokacijskem načrtu dele- gati sevniške občine že sprejeli, sedaj čakajo le še Laščane. Čeprav so po mnenju nekaterih v svojih zahtevah pretiravali in bili pri vsem skupaj zelo pre- vidni in nezaupljivi, pa je večletni postopek pokazal, da je to edina prava pot, ki pri tako pomembnih nalož- bah upošteva tudi glas kra- janov, njihove potrebe in zahteve. Upajmo le, da bo- do v celoti tudi uresničene. T. CVIRN Celjani obrnili na Broad Peaku Iz Pakistana so se oglasili člani celjske himalajske odprave. Zaradi visokega snega, nevarnosti plazov in pomanjkanja časa so morali obrniti na osemtisočaku Broad Peaku potem, ko so že dosegli višino 7.500 metrov. Kljub vsemu lahko ocenimo odpravo kot uspešno, s^ je pred tem osvojila težko dostopen Trango Tower, na katerem so pred njimi stali le člani angleške odprave. Odprava je prispela v glavno mesto Pakistana Islamabad 18. julija. Sporoč^o, da so vsi zdravi, domov pa se bodo predvidoma vrnili s kombijem v začetku avgusta. S.Š. Narelen Je celostni program za celjski grad Zavod za spomeniško varstvo v Celju je izdelal sana- cijski program celjskega gradu, kjer je upoštevano sedanje stanje in prezentacija bodočih objektov. Načrti so sinteza dosedanjega dela na celjskem gradu in temeljijo na dosedanjih znanstvenih raziskavah, izhajcoo pa iz stališča, da grad ni samo pomemben kulturnozgodovinski spomenik, ampak tudi najbolj obiskana turistična postojanka v celjski občini. Po programu se naj bi celjski grad ohranil brez bistvenih posegov (zidovje so temu primerno že sani- rali), nekatere sedaj poškodovane stavbe bodo dobile novo funkcijo. V Friderikovem stolpu je predvidena restavracija z vsemi pripadajočimi objekti, sedanje gostišče pa bo urejeno v razgledno ploščad. Z.S. Obetavna celjska atletinja Kristina Jazbinšek, članica AD Kladivar Celje se razvija v vse boljšo metalko kopja. V Zagrebu na univerziadi ji je z boljšim metom v zadnji seriji »odvzela« bronasto medaljo nemška študentka, Kristina pa je z metom 59,74 m dosegla svoj osebni rekord in osvojila 4. mesto ter se povsem pribli- žala državnemu rekordu tudi Celjanke Nataše Urbančič. Več o univerziadi v Zagrebu lahko preberete na strani 14 Foto: EDI MASNEC 2. STRAN - NOVI TEDNIK 23. JULIJ 1987 Cill je Celle - mesto inovacij Proslava ob občinskem prazniku Občinski praznik v Celju je svoj vrhunec doživel v so- boto, ko sta bili poleg šte- vilnih športnih tekmovanj slovesna seja občinske skupščine in družbenopoli- tičnih organizacij, kjer so podelili letošnje Slandrove nagrade in osrednja prosla- va pred dvorano Golovec. Poleg gostov so se na pro- slavi zbrali številni Celjani, ki so pozdravili slavnostno povorko več sto članov ga- silskih društev, združenja šoferjev in avtomehanikov, fodb na pihala iz železarne itore in Ema, pripadnikov enot civilne zaščite in čla- nov društev v občini. Na osrednji proslavi je naj- prej spregovoril Tone Zim- šek, predsednik skupščine občine Celje. Pozdravil je go- ste, med katerimi so bili: Li- dija Šentjurc, Sergej Kraig- her, Štefan Korošec, Andrej Marine in Zvone Dragan. Po- vedal je, da je letošnje praz- novanje nekoliko drugačno kot ponavadi. Večjih prido- bitev v občini ob prazniku ni bilo, odprli pa so nov podvoz na Kersnikovi ulici, ki je ve- ljal 680 milijonov dinarjev. Praznovanje naj bi tudi v prihodnje zastavili tako, da se bodo prireditve vrstile v krajevnih skupnostih, s či- mer želijo poudariti skrb za skladnejši razvoj občine. To- ne Zimšek je dejal, da naj praznovanje postane izrazi- tejša osrednja manifestacija delavstva, kije sposobno po- iskati izhode iz sedanjega stanja. To pomeni, da je tre- ba začeti krizo obvladovati od spodaj navzgor, sicer je ne bomo obvladali. Dejal je, daje bilo preteklo leto za Ce- lje še posebej težko, da pa smo pri reševanju težav več- krat ostali sami. Razveselji- vo pa je, da se je v zadnjem času izoblikovcil koncept, kcO in kako delati, da se bodo stvari izboljšale. Poudarek je treba dati zlasti inovativno- sti in ustva^alnosti in v na- slednjih letih naj bi častni občani Celja postali tisti de- lavci, ki bodo največ storili za razvoj teh dejavnosti. Le tako bo lahko Celje spet belo in bo imelo sloves odprtega mesta, mesta inovacij, je v zaključku govora poudaril Tone Zimšek. Sledil je kulturni program, v katerem so se predstavili pevci, godbeniki, recitatoiji, plesalci, torej tisti, ki obliku- jejo kulturni utrip mesta že ves čas. Na tovariškem sre- čanju po uradnem delu pro- slave pa je bilo prisrčno in veselo, za kar sta poskrbela tudi ansambla Oliver Twist in Dobri znanci. TC Zalfaj se v Žalcu tepejo gasiici Po Žalcu in tudi okolici, zlasti pa med člani gasilskih društev pa tudi drugih že ne- kaj dni odmevajo najrazlič- nejše govorice o medseboj- nem pretepu dveh vodilnih funkcionarjev gasilske orga- nizacije v žalski občini. Po povratku z Vinske gore, kjer je bil žalski občinski praz- nik, je prišlo do resnično ne- prijetnega in nevsakdanjega dogodka med člani gasilske organizacije, ki slovi kot hu- mana in kulturna. Celotna stvar je bila kot v slabem ameriškem kriminalnem fil- mu, S£u sta si že menda dol- goletna »spornika« lomila roke, razbijala zobe in pro- teze. Celoten primer je v žalski občini, zlasti pa med gasilci, žalostno odjeknil. Še pose- bej velja to za mlade, ki bodo kasneje obogatili gasilske vr- ste, zd^j pa slišijo, kako se njihovi »vzorniki« pretepajo. Na raznih slovesnostih so jim govorih vse lepo in do- bro, zdaj jim tega ne bo nih- če več verjel. Že zdavnaj bi moral biti izredni zbor čla- nov žalskih gasilskih organi- zacij, da bi bil ta neprijeten dogodek čimprej pozabljen. Govori se, da morata tako predsednik občinske zveze in sekretar SIS za požarno varnost odstopiti. Se pred tem neljubim sporom so ga- silski dom zapustili hišnik oz. vzdrževalec z ženo in taj- nica SlS-a. Nekaj je v organi- zaciji narobe in napake ter spore je treba v širšem druž- benerh interesu čimprej od- praviti. Članom gasilskih društev, ki delajo prostovolj- no v akcijah in domovih, je bila s tem primerom staljena velika krivica. Ob vsem pa je najtežje še to, da gre za dva odrasla in vodilna človeka množične organizacije. Po- skušajmo se v širšem intere- su te pomembne organizaci- je izogibati podobnim pri- merom, če pa pride do spora, je treba to rešiti na drugačen, humanejši način. TONE VRABL Jeseni o melioracijah Septembra bo v vseh krajevnih skupnostih konjiške občine na ogled lokacijski načrt hidromelioracij ob Dravinji in Oplotniščici, se je na zadnji seji odločil konjiški izvršni svet. Krajani bodo tako lahko posredovali svoje pripombe in predloge, ki jih bodo skušali upoštevati pri izvedbi. Gre predvsem za formalno ureditev vseh posegov, ki so jih že, ali pa jih še nameravajo opraviti v dolini Dravinje in Oplotniščice. Celotno območje zajema več kot 800 hektarov površin, ki bi jih radi izboljšali z izsuševanjem, večje vode pa zadržali, da ne bi ob večjih nalivih poplavljale. Zemljišča so urejali že v pretekhh letih, ko so meUorirali po 100 ali 200 hektarov v Konjiški vasi in Tepanju, vendar so posege opravljali parcialno, ni pa bilo enotnega dokumenta, ki bi to urejal. Jeseni bodo z deli nadaljevali, odvisna pa bodo od razpo- ložljivega denarja, ki ga zbirajo na kmetijski zadrugi, kmetij- sko-zemljiški skupnosti, skladu kmetijskih zemljišč, nekaj pa je tudi republiških sredstev. TC Začetifi turizma v Slivnici v krajevni skupnosti Slivnica so pripravili javno razpravo o možnostih turi- stičnega razvoja ob slivni- škem jezeru, ki je med kra- jani vzbudila veliko zani- manja, nekoliko manj pa pri tistih, ki bi se lahko vključili v razvoj te dejav- nosti. Slivničani so pogre- šali predvsem predstavnike Merxovega Gostinstva, v razpravo pa so se vključili člani Ribiške družine Vo- glajna. Kržgani so se dogovorili, da začnejo z osnovnim ureja- njem Slivniškega jezera in za začetek vzbudijo zanimanje za kmečki turizem na okoli- ških domačijah. Najprej bi radi uredili kopališče na juž- ni strani jezera, blizu gostiš- ča Mlakar, ki naj bi ga last- nik dokončno uredil. Gre na- mreč za novogradnjo, hiša je dokončana do 3. faze, z njim pa bi dopolnili gostinsko po- nudbo. Zd£0 je ob jezeru le Ribiški dom Ribiške družine Voglajna, Slivničani pa si že- lijo tudi kiosk, kjer bi gostje lahko kupovali dovolilnice za ribolov in nekaj hrane ter pijač. Predpogoj za vse to pa je ureditev kanalizacijskega omrežja oziroma vs^j urejen odvod fekalij, ki naj bi jih na kmetijah ob jezeru speljali v troprekatne greznice. V Slivnici menijo, da bo ob jezeru potrebno čimprej ure- diti parkirišče in cestno po- vezavo okoli jezera, ki zdaj z nekaj strani ni dostopno. Go- vorili so tudi o gradnji počit- niških hišic v delu jezerske- ga obrežja, n^pomembnejše pa je to, da je v Tratni kar precej zanimanja za kmečki turizem. Letos, tako so se odločili v javni razpravi, morajo Sliv. ničani pridobiti vso potreb, no dokumentacijo, idejni projekt ureditve Slivniškega jezera bodo izdelali v šent- jurskem Zavodu za urejanje naselij, z gradnjo pa bodo za. čeli prihodnje leto. IVANA FIDLER Ekološlfl center Pri celjski mladinski or- ganizaciji je do nedavnega delala ekološka skupina, ki pa je prenehala delovati in nekateri njeni bivši člani sedaj razmišljajo o novi skupini in načrtujejo nove akcije. To velja predvsem za Jožeta Jarha, strojnega inženirja iz Celja, ki je izde- lal načrt Ekološkega izo- braževalnega centra. Naloga takšnega centra bi bila prenos ekološkega zna- nja na osnovnošolce in dija- ke celjskega območja. Cen- ter bi obiskovali v okviru rednega, dopolnilnega in in- teresnega vzgojnoizobraže- valnega dela. Občasno bi v centru pripravljali razisko- valne naloge iz ekologije, se- minarje, kongrese, poletne in zimske ekološke šole v ča- su počitnic ... Objekt n^ bi stal ob Šmartinskem jezeru, način gradnje pa bi bil tak šen, da bi izkoristil čim več alternativnih virov energije. V stavbi bi bilo prostora za približno 200 ljudi, poleg te- ga pa bi bil v c6ntru še ke- mijsko-biološki laboratorij, knjižnica in še kaj. Vsi ti načrti so zaenkrat zgolj na papirju, kar pomeni, da o njih tudi ni bilo širše razprave v občini, če izvza- memo razpravo v celjskem klubu kulturnih delavcev pred tednom dni. Gotovo bi bil takšen center precejšnje- ga pomena za ekološko osveščanje ljudi, predvsem mladih, vprašanje pa je, kje bi našli sredstva za njegovo postavitev in kasnejše delo- vanje. TC Konus pod novo streho Te dni so se delavci skupnih služb konjiškega Konusa preselili v novo poslovno stavbo, ki so jo zgradili v neposredni bližini tovarne. Mogočna osemnadstropna zgradba je zrasla z lastnimi sredstvi Konusa, stala pa je skoraj 30 milijonov dinarjev. V njej je 600 pisarn, kar pomeni, da bodo vsi delavci skupnih služb, razvoja in računalniškega oddelka imeli v novi zgradbi dovolj prostora. Kaj bodo počeli s starimi prostori, se še niso povsem odločili, vsekakor pa jih bodo koristno uporabili, vsaj tiste, ki jih bodo preuredili v skladišča. Najuglednejši jugoslovanski ekono- misti, sociologi in politologi so pred mesecem dni v posebni anketi o tem, kaj nam bo v gospodarstvu prineslo letošnje leto, poleg plazu črnega vse- občega pesimizma nekajkrat menili: »Ljudje se bodo morali vse pogosteje znajti sami, vsak s svojim lastnim pro- jektom preživetja.« Na ta »projekt« sem se spomnila, ko sem razmišljala o letošnjih socialno- varstvenih pomočeh in o ljudeh, kijih prejemajo. S tem mesecem naj bi bile za 40 odstotkov višje. To medletno usklajevanje naj bi opravili v vseh slovenskih občinah in ker so na našem območju tudi nerazvi- te in s kroničnim pomanjkanjem de- narja, sem prejšnji teden vrtela telefon in »srečna« ugotovila, da imajo skoraj vse občine sredstva, da ljudem, ki po- trebujejo to pomoč, dvignejo njihov življenjski standard za 40 odstotkov. Tudi socialni delavci, ki so mi dajali podatke, so bih ob tem »zadovoljni«. To pa pomeni, da bo človek, ki sam nima dohodkov ali se ni sposoben sam preživljati, dobil ta mesec 73.780 dinar- jev (prej 50.000 dinarjev). Zdaj se sprašujem, kako preživeti mesec s sedmimi starimi milijoni? Ga ti ljudje »projektirajo«, preždijo ah uporno dvigujejo pest? Vedno bolj spoznavam, da so barve revščine zelo različne. Nedvomno in nikjer ni nobena nikoli prijetna, tudi lepa ne more biti. Nedvomno drži, da se svet proti njej bori in jo skuša poča- si izkoreniniti. Po prve dokaze ni treba prav daleč; tudi mi jo, če to priznamo ali ne, še vedno prav dobro poznamo. Srečamo jo v mestu, na podeželju in vsaka je drugače obarvana. Naša družba jo želi omiliti s social- novarstvenimi pomočmi, ki jih bomo večali z rastjo življenjskih stroškov in pod pogojem, če bomo imeli denar za njeno zviševanje. Sloj ljudi, ki te pomoči prejema, bo še naprej ostal v revščini in je veliko- krat tudi sam kriv zanjo. Če jo prejme starček, ki jo je vajen od malega, bo z njo zadovoljen in v njej bo tudi umrl. Pijanec bo od družbe podarjene ko- vance kaj hitro spravil po grlu in do konca meseca živel od miloščine izza šanka. Vse drugače pa je in vedno več je tiste bede, ki kuka skozi vrata delav- cev z nizkimi osebnimi dohodki, pa tudi če je samo dvoje majhnih ust pri hiši. Ni je še veUko, a že išče razpoke, da bi se vsehla v domove brez lastne krpice zemlje, v stanovanja z visoko stanarino, drago elektriko, centralno kurjavo... To je treba poplačati vsak mesec, za hrano ostane bore malo, za obleko nič. Vse večje prošenj teh družin, ki boju- jejo boj s prikrito revščino, ki se je sramujejo, a se kot kuga širi med de- lavci z nizkimi osebnimi dohodki. Za- radi tega ponekod upravičeno dviguje- jo glas ali kar je še huje - molčijo. Gre najbrž za počasno sprijaznjenje s krizo, za stanje, ki je s širših družbe- nih gledišč bržčas usodnejše in daljno- sežneje še nevarnejše kot kakršnokoli eksplozivno vrenje. Kajti pozitivna družbena energija, ki bi nas morala prebijati iz krize čim bolj strnjene in združene v čim močnejši skupni ener- giji, se počasi topi v dolgo vrsto zaseb- nih energijic, v »lastno planiranje pre- živetja.« S stališča posameznika je to celo logično, s stališča družbe pa lahko pomeni katastrofo. ZDENKA STOPAB 23. JULIJ 1987 NOVI TEDNIK - STRAN 3 Družbeno varstvo za Tajfun y enem letu naj bi rešili težave Zaradi motenj v poslova- nju, s katerimi je bil huje prizadet družbeni interes in jaradi skaljenih medseboj- nih odnosov, je na predlog ^ntjurskega izvršnega sve- ta zbor združenega dela ob- činske skupščine na svoji izredni seji sprejel začasni ukrep družbenega varstva za delovno organizacijo Tajfun s Planine. Ukrep bo veljal največ leto dni, v tem času pa se bo moral kolek- tivni poslovodni organ spo- pasti s številnimi problemi, ki so pripeljali do tega ukrepa. Tajfun, ki se je razvil iz obrtne delavnice, je od leta 1980 beležil hiter vzpon v za- poslovanju in proizvodnji in postal ena pomembnejših delovnih organizacij v obči- ni. Težave pa so se' začele z zastojem v prodaji kmetijske opreme, kar je prizadelo tudi druge slovenske proizvajal- ce. Tako je Tajfun lani poslo- val z izgubo, ki je ob zaključ- nem računu dosegla 120 mi- lijonov dinaijev. Zziradi sla- bo razvite prodaj no-komer- cialne mreže ob težavah na- mreč niso reagirali tako, kot bi morali. Že pred tremi leti bi morali program proizvod- nje spremeniti, vendar so pri novih proizvodih ostali na začetku, večino proizvodnje pa so še vedno predstavljali kmetijski stroji. Zatekali so se k najemanju kratkoročnih posojil in lani jih je bilo že za 350 milijonov dinaijev, tako da so lahko delali v glavnem le še za odplačevanje obresti. Zadolženost je tudi trenutno velika, vse te nastale eko- nomske težave pa so vplivale tudi na slabšanje medseboj- nih odnosov v kolektivu. Na- jodgovornejši delavci so od- hajali in nazadnje je tudi di- rektor odstopil. Sicer pa je zaposlovanje v delovni orga- nizaciji potekalo predvsem po sorodstvenih in prijatelj- skih zvezah, usposobljenost in izobrazba pa sta bili ma^- šega pomena. Tako je bilo administracije v tem nekaj več kot 100-članskem kolek- tivu več kot polovico. Šentjurski izvršni svet je ob obravnavi zaključnega ra- čuna in periodičnega obra- čuna za prvo četrtletje ugo- tovil, da so nastopile v poslo- vanju motnje, sindikalni svet pa, da so odnosi neure- jeni in zato je izvršni svet predlagal ukrep družbenega varstva. Kolektivni poslovodni or- gan, ki ga sestavljajo Branko Gorečan, Edi Kolar in Miha Goličnik, se bo lotil pred- vsem treh področij: komer- ciale, proizvodnje in notra- nje reorganizacije. Pri tem ne gre za celotno razpustitev samoupravnih organov, am- pak so omejili le del pravic delavcev, saj menijo, da bi morali ekonomski ukrepi vplivati tudi na boljše odno- se. Kmetijska mehanizacija bo tako odslej predstavljala le tretjino proizvodnje, osno- va nadalji^ega razvoja Tajfu- na pa naj bi bil hidravlični program. Treba bo posodo- biti postopek, izbrati boljši material in izdelke uspešne- je plasirati na trg. Dopolnilni program pa bodo tako ime- novani Hoby namizni vrtalni stroji. Sedanji obseg proiz- vodnje zahteva tudi notranjo reorganizacijo, kar bo pome- nilo preusmeritev nekaterih delavcev v druge delovne or- ganizacije v občini. Pri vsem tem pa računajo na večjo po- moč in sodelovanje Hmeza- da, s^ so njegova delovna organizacija. T. CVIRN Kristal v privlačnih škatlicah v Potlsredl nastaja darilna embalaža Pod imenom Gry deluje v Dekorju v Kozjem, temeljni organizaciji Steklarne Bo- ris Kidrič iz Rogaške Slati- ne unikatna graverska de- lavnica, ki vse bolj postaja prava umetniška delavnica, ^er vse bolj uspešno razvi- jajo in uveljavljajo jugoslo- vansko gravtiro, ki mora bi- ti stilno, oblikovno in vse- binsko samosvoja. Pomembna novost Dekor- ja Kozje pa je novi program oziroma proizvodnja darilne embalaže, ki je v Jugoslaviji pravzaprav prava posebnost. S to proizvodnjo so začeli pred slabim letom dni, ko so obnovili in opremili prostore v stari šoh v Podsredi, kjer je danes zaposlenih deset de- lavcev. Izdelujejo predvsem darilno embalažo za unikatni program Gry. Zanimanje za izdelke iz Podsrede pa priha- ja tudi od drugod, iz tujine, saj so začeli širiti ponudbo tudi za kupce iz Italije in Ja- ponske; vse več zanimanja je tudi v zlatarski industriji. V Dekorju si prizadevajo, da bi postopoma razvili celovito ponudbo darilne embalaže, pri tem pa veliko vlagajo v znanje. V industrijski prodajalni Dekorja v Kozjem ustvarjajo kar polovico prometa temelj- ne organizacije. Gre zg naj- dra:^e izdelke, unikate, kra- jinski suvenir. Zanimanje kupcev je veliko, to pa je za brusilce in graveije v Koz- jem spodbuda za nadaljnje razvijanje in širjenje progra- ma kjer v unikatni de- lavnici sodeluje vse več priz- nanih likovnikov in obliko- valcev. M. AGREŽ Mont in Contrast v novi prodajalni v soboto so v Kozjem od- prli novo industrijsko pro-