Posamezsia številka 1 K, Poštnina Slev. iu. v Linijam, v v gotovttaf. . rine 18. (lilijo 1920. Leio XLVDL • SLOVENEC« velja po poŠti sa »sa strani Jnyo- , alavtja in T LJubljani: rn oelo leto napraj. K 180*— aa pol leta „ .. „ 90--» ž«trt leta « .. „ 45-— sa en mesec „ .. „ 15-— Ca lnoaamtf tc eeloletno S 240". E3 So^ohta izdaja: s Zu oelo leto.....K 30*— ta tnoE«v-'.Tri ■ - . . „ 35 — - -- • ■ k' Hw«'aHt»o {a ▼ Kopitar]btI nliol ilaT. 6/1DL Rokopis* r.-j ne vračajo; nelrankirana pisma se n« sprejenuj?. Dradn. telef. št*. 50, npravn. štr. 328. Inseratb bssi Kuoatotpoa petltrrsta (59 mu Siroiia * 9un visoka »U njo nroator) aa enkrat ... po K 4>B9 uradni razglasi, poslana itd. . . . . po K \ Tri veSjan naročilu pojiiutb Rajmanjil oglas 59/9mra KIS, Izhaja vsak dan lzvzamil po« nedeljek in dan po pramiJk^ •b s. nri dpjo opravičiti s prvim? čuvstvi ogorčenj?, r.iso opravičeni, ako postanejo sistematični. Opominjam, da se bo proti vc-nkemu poizkusu, nanierjenemu proti imetju in osebi, postopalo z vso strogostjo in z največjo cner-gijo. Ta Droglas so predvčerajšnjim na lepili na vse zide, , SOCIALISTI POKOPALI ŽENSKO VOLILNO PRAVICO. Beigrad, 17. julija. Pre<1' za žensko volilno pravico ni mogel priti do poimenskega gla.«ov?nja, čemur so krivi republikanci in socialisti, ki so izjavili, da bodo stavili samostojen predlog ne gle.*.e na pristaše ženske volilne pravice v vladnih strankah. Jugoslovanski klub j« sklenil, da bo za ta predlog glasoval. Predlog pa ni prišel ra glasovanja, ker niso bili prisotni vci socialisti in republikanci, i:i so predlog podpirali ui calusvali poimensko glasovanje. Svojo ^aiitevo jo smatrali temo za agiiacijsko sredstvo. V krogih, ki i so za žensko volilno pravic*', vHda radi te taktiko $uc'«siistov '.n republikancev veliko o^ordpjije, ks-.r s«- na ta način ne rešujejo tako važna vprašanja kot je ženska volilna pravica. PARLAMENTARNA KOMISIJA ZA ZUNANJE ZADEVE. LDU Beigrad, 17- julija. Včeraj pred sejo Narodnega predstavništva je imela sestanek interparlamenlarna komisija pod predsedstvom predsednika poilainev,!* dr. Ribarja. Na tem sestanku so predsedniki klubov izrazili željo, da se osnuje parlamentarna komisija za zunanjo politiko. Predsednik dr. Ribar je vlado obvestil o tej želji. POKRAJINSKE VLADE, Bslgrad, 17. julija. Ministrski svet se je bavil z vprašanjem pokrajinsl''h vlad, ki še vedno stoji na mrtvi točki. V pokrajinski vladi za Hrvatsko in Slavonijo bi imeli dobiti demokrati mesto podbana in poverjenika za uk in bogočastje. Demokrati kandidirajo za podbana Milana Roj-ca. Narodni klub se protivi, da bi dobili demokrati poverjeništvo za uk in bogo-častje. Bslgrad, 17. julija. Novi dalmatinski pokrajinski vladi bi načeloval dr. Krstelj. Radikalni klub zavzema stališče, naj bi postal podpredsednik dalmatinske vlade dr. Desnica. Radikalni klub je imel v svojih klubovih prostorih sejo, na kateri je razpravljal o tekočih vprašanjih notranje politike, predvsem pa o preosnovi pokrajinskih vlad in volivnem zakonu. V parlamentu je došlo do nekih nesoglasij med člani radikalnega kluba. Radikalni poslanec Miletič stavlja predloge proti sklepom radikalnega kluba, VOLILNA PRAVICA URADNIKOV. Beigrad, 17. julija. V današnji seji narodnega predstavništva je bilo sprejetih 14 členov volilnega zakona. Pri členu 15, vol. zak., ki govori o pasivni volilni pravici, se je vnela ostra debata, ker zastopajo nekatere stranke stališče, naj imajo vsi uradniki brez razlike pasivno volilno pravico, medtem ko se druge zavzemajo za lo, da bi sc obdržal načrt ustave bivše kraljevine Srbije. SREDIŠNJA ZADRUGA. Beigrad, 17. julija. Vprašanje središnje zadruge ie popolnoma odpravljeno s političnega polja. Demokrati se trudijo z vsemi silami, da bi zavarovali trgovce, ki naj bi dobili ves izvoz y svoje roke« POLJAKI IZPRAZNILI VILNO. LDU Varšava, 17. julija. (DKU) Vojno poročilo z dne 16. t. m-: Po hudih pocestnih bojih so morale naše čete izprazniti Vilno spričo ogromne premoči sovražnika. POLJSKA SPREJELA MIROVNE POGOJE. Varšava, 17. julija. V včerajšnji seji je državni svet sklenil, odposlati brezžično brzojavko, da sprejema Poljska od Lloyd Georgea stavljene pogoje radi Rusije. Proti so glasovali vojaški zastopniki in narodni demokrati. TROCKIJ PROTI MIRU S POLJSKO. Rotterdam, 17. julija. Po vesteh iz Moskve, se je vršil tamkaj državni svet, na katerem se je Čičerin izjavil za takojšnja pogajanja s Poljsko radi sklepa premirja. Trockij se je temu protivil in izjavil, da ne more biti prej govora o premirju, dokler ne vkorakajo sovjetske čete v Varšavo. Cerkveni vestniR. c Duhovne vaje za kat. izobraženstvo, akademike in abituriente se bodo vršile od 6. avg. zvečer do 10. avg. zjutraj v Škofovih zavodih pri Ljubljani. Hrana in stanovanje zaetonj. Vse prijave naj se pošiljajo direktno na vodstvo šk. zavoda v Št. Vidu, Termin priglasitve je 31. julij. Opozarjamo vse tov. na eminenten pomen | duh, vaj za duhovno prenovitev zlasti v teh nejasnih časih. c Jezuitska kapela. Danes zvečer ob 8. uri propoved in litanije; obpna pri srcu, se niti še ne sanja, koliko ie ivirod bogatejši na sp« znanju in doživetju, Če napovemo boj duševni bedi, ki je zastrupila mnogim srce, ne pozabljamo, da moramo globoko spoznanje in doživetje naroda v težkih časih obrniti v njegov blagor. Vse le sile, ki so se razvile pod pritiskom silnih dogodkov, moramo organizirati, vse te zaklade, ki še leže neodkriti v narodu, moramo dvigniti, da bo rod, ki je vstal, tudi tega vstajenja res del°žen. Na izrednem občnem zboru bo Slovensko krščanska socialna zveza izvršila reorganizacijo v smislu novih dništ.">nih pravil. Na naših društvih, društvenih voditeljih in krščanskih kulturnih delavcih je, da bo res postala idealna centrala za ni?" r-o»vetno gibanje. Vsako naše društvo mora poslati po-cb'"šč?.r^ga delegata na izredni občni zbor v soboto, dne 31. t. m ob 5. uri popoldne; komur je krščansko prosvetno delo pri srcu, naj se tabora in izrednega občnega zbora udeleži, da pripomore sam z nasveti in delom našemu prorv?.tn®mu načrtu do ožitvorjenja. Mnogokrat sem že pravil in pisal, da se društva vse premalo drže pravila, da mora biti v društvu vsako nedeljo in praznik kaka prireditev, nele vsake kvatre enkrat kaj, da društva spe itd. Danes ne bom pisal o tem. Tudi v pridnejšib društvih, kjer se mnogo dela, vlada dostikrat dolgčas in prisiljenost. Dolgočasno predavanje. Primerilo se mi je, da sem bil v društvu pri predavanju. Že pred govorom je hodil govornik okrog poslušalcev in tožil, kako silno malo časa ima, da se ni utegnil pripraviti za predavanje, kako bi se človek rad v neaeljq popoldne malo odpočil, pa je ravno takrat tisoč in tisoč opravil in tako naprej. Obraz je imel kot bi bil obsojen, da mora pojesti skledo s ščurki za-beljene juhe. Društveniki so bili pred prihodom govornikovim še dovolj dobre volje, seveda so ob tem pripovedovanju prišli takoj v enako mučno razpoloženje in lc čakal sem, kdaj mu bo kdo rekel, naj se vendar ne žrtvuje tako, naj rajši predavanje odpade, saj društveniki gredo lahko v gostilno. Prepričan sem, da je vsakemu izmed navzočih ta predlog na jeziku, da ?e jim pa vendar nekam sitno zdi, priti na dan z njim. Med govorom, ki ga je govornik počasi govoril, ne da bi spremenil glas ali obraz, ne da bi se ganil, brez vsakega življenja, ne vem, ali je govornik težje čakal konca ali poslušalci. V sprednjih vrstah se je poslušalcem zdehalo, zadaj so se na tihem pogovarjali, nekateri bolj korajžni so med govorom odšli. Po predavanju je govornik, obenem društveni predsednik, rekel: (»Sedaj lahko greste!« In brez debate so odšli, eni domov, drugi v gostilno. Tudi jaz sem bil po tej pokori potreben okrepčila in zabave in sem jo mahnil za fanti v gostilno. Razlika med krčmarjem in društvenim predsednikom. Kako vse drugače je bilo tu! Že obraz krčmarjev, da bi ga človek kar naslikal. Vsaka poteza na njem je glasno pridigova-la veselje, prijaznost in ljubeznivost. In kako se človek odpočije, ko po kislem dolgočasju vidi tako prijaznega in veselega človeka. Vsakega gosta je pozdravil s prijazno besedo, mu hitro postregel, sem in tja povedal kak dovtip, tudi žena njegova se je zelo rada malo pošalila in kmalu se je šalilo in zabavalo vse vprek. Ker se človek vendar ne more samo smejati in šaliti, je krčmar kot dober poznavalec ljudi napel tudi resne strune, pripovedoval je, kaj se bere danes v časopisih, povedal o vsaki stvari svoje mnenje, vprašal tudi goste, za vsakega jc vedel, kaj razume, za kaj se zanima, zato je vodil pogo- Žera m 62 Vloga, ki so jo dosedaj igrale ženske v izobraževalnih društvih, je bila jako majhna. V par krajih so se sicer ustanovile dekliške zveze, toda do organiziranega ženskega gibanja v Sloveniji sploh ni prišlo in sicer zaradi razmer, ki temu gibanju še niso bile ugodne. Ženstvo se je siccr združevalo po raznih verskih družbah, ki so najboljša podlaga prave prosvete, v kateri delokrog pa ne spada smotrena iz- vor t?ko, da so se vsi gostje udeleževali in prerešetavalo se je vse od dnevnih novic, domače in svetovne politike do dopoldanske pridige v župni cerkvi. Dolgočasen in brezbrižen predsednik. Izpraševal sem fante, kako je kaj z društvom. Niso mi vedeli kaj posebnega povedati. Nazadnje sem izvedel, da se pripravljajo že dolgo na kratko igro s samimi moškimi vlogami, da se pa še čisto nič ne ve, kdaj bodo igrali, najbrže šele pozimi enkrat. Čudil sem se, kako da se za majhno igro tako dolgo pripravljajo in počasi sem izvedel vse. Skušnje vodi predsednik in ta ima malokdaj čas. Napove skušnjo, takrat ima pa že važen pogovor in fantje odidejo zasteni, potem se seveda tudi fantie ravnajo po predsedniku, enkrat eden ne pride drugič drugi, kak majhen vzrok se vedno dobi. Pol leta najmanj trajajo priprave, v tako dolgem času se marsikaj spremeni, dostikrat je treba iskati drugega igralca in stvar se zopet zavleče. Je pač križ z društvom in pa z igrami! Društvo in gostilna. Po poti proti domu sem premišljeval razliko med tem društvom in gostilno, med krčmarjem in društvenim predsednikom. Kako ve1iko dobro delo bi bi'o, če bi mogel kdo zadnja dva prem ciljati. Časih smo rekli, naj skuša društvo nadomestiti in izpodriniti gostilno. Kako naj pogreb-ščina nadomesti in izpodrinfe svatbo. »Žrtve« naj nadomesti veselje! Nikjer ni zapisano, da bi društvo moralo biti pogrebščina, Pogrebščina je tam, kjer ni ljubezni, kjer vodi društvo človek, i mu je društveno delo pokkora, ki ga pri tem delu ne vodi ljubezen do ljudstva, ampak različni drugi vzroki Škodljivo in nevarno se mi zdi, da po naših organizacijah delajo med drugim tudi taki ljudje, brez srca in ljubezni, mrzli in dolgočasni, ki so za naše društveno živlenje kot slana za polje. Kdor se za naše delo le žrtvuje, naj za Boga pusti žrtve in naj dela rajši tam, kjer ga veseli, društveno življenje naj pa raje pri miru pu«ti in gleda naj, da drugim ne bo delal ovir in težav, ki jim je to delo veselo in hvaležno opravilo. In kdor ima srce, bo vselej tudi znal najti prava pota in sredstva in bo vedno tudi pri društvenih članih zbudil enako ljubezen do društva in do sebe. In ta ljubezen mu bo plačilo, kot se ga težko dobi nri kakem drugem delu. Ni je pa reči, ki bi bila bolj zoprna, kol je žrtev, ki se komu bere na obrazu, ker smo pač ljudje tako ustvarjeni, da vsako stvar lažje prenesemo kot to, da bi se kdo za nas žrtvoval, obraževalna, gospodarska in socialna vzgoja. Zato pa ni bilo o društvenem delovanju krščansko mislečega ženslva pri nas nič posebnega slišati, ker je bilo ome-icno Ic na igre z mešanimi ali samo ženskimi vlogami, pač pa so sc članice naših društev vedno kazale kot zelo marljive bral-1 ke in isrjosojevalke knjig iz društvene knjižnice, kar je najlepši dokaz, da planiti v duši našega ženstva hrepenen,e po napredku in izobrazbi. Pri nas je bilo ženstvo več ali manj samo sebi prepuščeno, toda sedanji čas je preresen, razmere so se v vsakem oziru temeljito izpremenile, da ne more in ne sme ostati pri starem. Naše ženstvo se mora prebuditi, na jasnem mora biti o svojih nalogah in o potu, po katerem more priti d^ svojega cilja: do prave srčne in umske izobrazbe. Zato je treba izobraževalno delo našega ženstva poglobiti, ker izkušnja uči, da dostikrat v tem oziru prekaša možake, ne samo po za-dovoljnosti, ampak tudi po vztrajnosti in zanimanju. Nebroj vprašanj stoji pred našim žen-stvom, ki jih je treba rešiti. Mariborska prireditev teh vprašanj nikakor ne sme prezreti, dati mora voditeljem in voditeljicam naših društev jasne smernice, kako treba dvigniti našo krščansko mislečo ženo in dekle do one stopinje, ki jo mora zavzemati v verskem, narodnem, gospodarskem in političnem življenju. Imamo izobraženih žen in učiteljic ter bistroumnih deklet, ki bi jim pri takem socialnem delu pod njihovim vodstvom rade pomagale. Vse te je treba organizirati, jih v izobraževalnem delu poučiti, da bodo začele in vodile žensko delo po društvih ženske same. Dosedaj nam je manjkalo voditeljic, ki bi bile umevale naloge deklet v izobraževalnih društv:b. navdušile dekleta za te naloge in vodile celo delo. V zadnjem času se je v tem ozirr obrnilo na bolje. Novo delo a gibanje se je začelo v gospodinjskih šolah in tečajih, v telovadnih krožkih Or- lic 5n v Krekovi prosveti. Vse te in podot>" ne organizacije naj se dvignejo in razširijo v vsakem našem društvu, k njim naj se pritegne vse krščansko misleče ženstvo, ker le na ta način se bo tudi pri izobraženih gospodičnah in gospeh vzbudila smisel za socialno delo, za delo med ljudstvom. Katera pa je naloga ženstva v društvih? Društva imajo namen dati članom pošteno razvedrilo in pouk v prostem času, ki bi ga sicer zabili v gostilnah, Koliko otrok je ob nedeljah in praznikih prepuščenih samim sebi. Te naj bi zbirale članice v društvih, jim prirejale zabavo, čitale pravljice in pripovedke ter jih učile potrebnih stvari. — Na kmetih se matere gospodinje veliko premalo brigajo za vzgojo hčera, po industrijskih krajih je vzgoja delavk za poznejše gospodinjsko delo skoraj izključena, malokatera gospodinja se potrudi, da bi se dekla navadila tudi kuhinjskih del. Kako naj vsa ta dekleta postanejo dobre gospodinje? Edino sredstvo, da se našemu ženstvu odpomore, je organizacija deklet v društvu v posebnem odseku, kjer naj s skupnimi močmi izpopolnjujejo svoje znanje. Kjer se vrši gospodinski tečaj, naj dekleta ne gredo narazen za s"id-no, ampak naj v društvu ustanove gospodinjski odsek in naj zlasti v zimskem času še druge uče kuhe, šivanja in drugih stvari, ki jih tako nujno rabi vsaka gospodinja. Naj bi po mariborski prireditve vzklilo tudi v naših ženskih odsekih novo pomlajeno življenje I Veliko nas je pevcev, ni malo število naših zborov, naše delo je živahno in vstrajno. V tihih večernih urah žrtvujemo veliko truda lepi slovenski pesmi, pri različnih prilikah povzdigamo sveti ogenj navdušenja za vse lepo in vzvišeno. Naše delo je najplemenitejše, mi nimamo bojnega orožja, naše orožje, naše bojna pesem je evangelij umetnosti. To delo, to navdušenje za lepo umetnost pa tuintam hipno ponehava, tam zopet plamti žarneje, ponekod ugaša, drugod samo klije. Vzrokov za to nerazmerno stanje je dovolj. Tc zavire treba poiskati in odstraniti. Temu bomo pomogli, čc se združimo, V združitvi je moč, sila življenja in probuienje. Pevci, kjer zborov še niste poživili, storite to čimpreje! Zberite se krog ognjišča pevske sile, ki vsako mlačno srce ogreje in stali vsak led! Ko telovadijo Orli, ko igrajo igralci, ko predavajo predavatelji, ko se vse roke majejo, vsa srca gore za svoje ideje, ne smemo pevci držati križem rok, ne smemo se iznevertii svojim idealom, temveč mora krepko in s čilim korakom korakati na čelu armade. Bojnim trumam so v vseh vekih postavljali na čelo pevce ali godbe, ki so jih vodile v,boj in jih navduševale. Brez smrtnega orožja so bili, a dosegli so prelepe uspehe z neoboroženo silo pesmi, ki vžge, ki drami, ki navdušuje. Mi govorimo od srca srcu tako, kot nobena druga umetnost Česar beseda in slika ne more povedati, pove pesem. Zato na dan s pesmijo, z lepo slovensko pesmijo! Pesem mora dobiti odslej v naši organizaciji ono mesto, ki ji gre, to je prvo, Brez pesmi ni slavno-sti, ni veselja, ni navdušenja, ni svetega bo'a. In ker nas čaka važen boj, moramo pripraviti svoje navduševatelje. Vsako društvo širom naše domovine mora skrbeti za to, da bo imelo svoj zbor. Kjer ni mogoče mešanega, pa moškega ali narobe. V dneh orlovskega tabora v Mariboru bo igral Ljudski oder iz Ljubljane v mestnem gledališču v Mariboru Medvedovo žaloigro »Za pravdo in srce«, ki je za to pril'ko primerno prirejena. Ob ti priliki se bo tudi ustanovila »Zveza dramatičnih odsekov«, ki je že dolgo potrebujemo in ki bo vršila svojo važno nalogo na dramatičnem poliu. Na to opozarjamo vse dramatične odseke po deželi in zdi se nam, da ni treba šc posebej povdarjati, kako jc ta »zveza« potrebna, ker jo kliče že dolgo časa živa potreba k življenju. Treba je, da se združimo, da skupno z najboljšimi močmi povzdignemo našo dramatično umetnost na deželi na višino, ki je sploh mogoča. Čemu rabijo naši dramatični odseki zvezo, k; naj jc v I juMjani? Potrebno je, ^a naši diamalicni odseki vedo, kam se Kjer ni mogoče velikega, številnega zbora1, pa vsaj začnite z malimi začetki: s štirimi, šestimi, osmimi pevci. Drevesce bo samo rastlo, rodilo sad in razprostrlo veje po bližnji okolice. Naši upehi niso sedaj veliki, razstre-seni smo, razkropljeni in ločeni v kapljice. Tu vidiš malo ognja, tam neznaten plamen-ček. Združimo se, bratje, v mogočen zbor. Znesimo ves ogenj, vso ljubezen na eno grmado in naš plamen bo visok, naš ogenj bo vroč, da bo ogrel vso deželo, naša bojna pesem bo uredila složen, umerjen korak vsej naši nepregledni armadi, Mi pa bomo korakali brez krvavega orožja na čelu in vnemali bojevnike. Bratje! V Mariboru želimo osnovati zvezo. Mislite na to I Čitali ste v »Slovencu« osnovne misli, ki nas silijo k zvezi, Prevdarite jih, premislite natanko, kaj vse želite doseči v združitvi. Prijavite se takoj za petje pri maši in določite zastopnika, ki bo prišel k ustanovnemu zborovanju, ki bo v soboto 31, julija okrog 4. uri popoldne. Kraj še naznanimo. Naša društva mo-< rajo dobiti novo silo, naše delo novo moč, ta večni, neugasljivi ogenj svetega navdušenja nam bo naša pesem in njeni gojitelji naši pevci. V skupnih sejah in nastopih se bomo kosali, s skupnimi sveti in složnimi močmi drug drugega podpirali. Med nami je prostora vsem, ki imajo smisel za najlepšo vseh umetnosti, začetnikom se ni treba sramovati, mi smo vrtnarji, ki ne le negujemo in okopavamo, temveč tudi seme radi sejemo. Zato društvo, ki še nima zbora, nikar ne izostani, temveč s toliko večjim veseljem do stvari v naš krog! Mi bomo sejali na vaših njivah, samo pokažite nam jih. Nobeno društvo ne sme izostati, vsa društva, še posebno ona, ki nimajo še pevskega zbora, naj se udeleže po zastopniku našega sestanka v Mariboru. Tam na svidenje pri zibeli naše Pevske zveze! jim je obrniti po razna navodila. Manjka nam dobrih ljudskih iger. Za to bo morala skrbeli bodoča »Zveza«. Treba bo izdajati knjige in igre, Zato bo morala tudi skrbeti »Zveza«. Težko je dalje vprašanje glede garderobe za deželo, kjer pogosto ne morejo igrati posameznih iger, ker nimajo primernih oblek. Zelo potrebno je, da se prirejajo v središču (v Ljubljani) režiserski tečaji in dramatični tečaji po deželi. Tudi to bo morala skrbeti»Zveza«, ki jo ustanovimo v Mariboru. Zato pozivamo vse dramatične odseke po deželi, da pošljejo v Maribor svoje zastopnike, da se skupno pogovorimo o teh zadevah. Kar bomo skupno zgradili, t0 bo ostalo trajno m to tako, da nam bo v korist. Čas in krai zborovanja bomo še naznanili, Pred cSvaJsešlmS lefi. Tedaj sem potoval po domovini. Kako žalostno se mi jc zdelo povsod, kamor tem prišel. Neka megla je ležala nad duhovi, blagodejnega solnca ni bilo ki bi ogrelo mrzla srca. Vse je govorilo le, da se v domovini ne more živeti, da morajo v Ameriko. In res, najboljše moči so odplule preko morja. Doma pa smo žalovali za odhajajočimi. Pa ne samo moški, tudi mladenke so silile v to obljubljeno deželo, češ, tam sc dobro služi in poroka nobeni ne uide. Slovenija je tožila in plakala. Pet lpt pozneje sem zopet vzel potno palico v roke. Sedaj pa je žc sijalo toplo pomladansko solnce. I.cd se je otajal, začelo je povsodi Uliti. Srečal sem deklico. »Kam tako urno?« »Domov. Zamudila sem se v društvu, pa hitim proti domu.« »Ali imate pri vas že dolgo društvo?« »Ne, šele pol leta.« i »Pa rada zahajaš v društvo?« »Zelo r»d*. Nobenega sestanka ne zamudim.« »Ali vas je mnogo?« »Prav mnogo in vse smo vesele, kadar se snidemo.« »Kaj pa pravijo sta-riši?« »V začetku so zabavljali in rekli: Čemu te novotarije. Ko smo bili mi mladi, vsega tega ni bilo. Zakaj bi moralo biti sedaj drugače?« »Kaj pa sedaj, ali še nasprotujejo?« »Nič več ne. ker so se prepričali, da je društvo dobro in koristno. Kadar, napravimo igro, petje ali predavanje, povabimo tudi stariše. S tem smo jih pa popolnoma spremenili. Naša stara mati so zadnjič rekli: Ko sem bila jaz mlada, takih reči ni bilo. Škoda, da sem žc blizu groba, sedaj bi bila zopet rada mladenka, ko gledam naše deklice, ki tako veselo £iye v društvu.« »Pa vsi tako mislijo?« »Skoro vsi; samo par sitnežev in brezvercev sodi drugače.« »Ali imate knjižnico?« »Seveda jo imamo in jo tudi prav pridno vporab-Ijamo. Vsak mesec najmanj eno knjigo preberem, ob praznikih pa še po več.« »Pa si samo ti tako vesela in pridna, ali so tudi tvoje tovarišice prav tako?« »Menda vse. Pre' ob nedeljah popoldne nisem vedela, kaj bi radi dolgega časa počela. Sedaj pa ne vem, kje bi čas dobila, da bi vse zmogla. Brati moram, pevske vaie imamo; za deklamacijo sc moram učili in udeleževati se vaj za igro. Teden mi mine kakor blisek?« »Kdo pa vodi vaše društvo?« Gospod kaplan; pomagata pa gospodična učiteljica in pa naša prednica, ki je prav raz-umn dekle.« Vesel sem bil tega pc^Ovora in pomladnega diha, ki je vel po naši domovini. Podobnih pogovorov sem potem več doživel, Nikoli ne pozabim štirih fantičev kakšnih petnajstih let. Srečal sem jih na cesti. Pozdravim jih in vprašam: »Fantje, odkod?« Z veseljem so mi pričeli pripovedovati, da je novi kaplan osnoval društvo in kako jc sedaj prijetno življenje. Pripovedovali so mi v svoji nedolžni odkritosrčnosti vse podrobnosti iz društvenega življenja. Iz vsega pripovedovanja pa je sevala le čista radost in mladinsko navdušeneje. Verjemite mi, da sem imel rosne oči, ko sem sc poslavljal od teh srečnih fantičev. Domovina, nisi še izgubljena, dokler imaš tako mladino! Člani naših društev! Spominjajte se ob vsaki priliki (krstih, svatbah, pogrebih, birmah, izletih, sodnijskih obravnavah, igrali in v veselih družbah) z nabiranjem prispevkov za Slovensko krščansko socialno zvezo, »Naša pota.« SKSZ ima še v zalogi nekaj izvodov zbirke »Naša pota«, 1, zvezek stane 4 K, 2. zvezek 8 K; s poštnino 1 K več. Društva in somišljeniki se poživljajo, naj si brzo omislijo to aktualno zbirko. NaSe Knjižnic©. Eno prvih načel S. K. S. Z. in njenih članic, izobraževalnih društev, je, dvigniti naše ljudstvo v verski in umski izobrazbi, da bo kos vsem svojim verskim in narodnim nasprotnikom, da se bo moglo ravno vsled čimdalje večje kulture osvoboditi in obvarovati tujega kapitala in domačih izkoriščevalcev, ki dvigajo bolj kot kdaj prej svoje glave, in da se bo mogla gospodarsko popolnoma osamosvojiti ter zavzeti odlično, enako pravno mesto med kulturnimi naredi. Tega cilja pa nc bomo dosegli brez smotrnega in podrobnega dela. Zdi se nam, da se nekatera naša društva in organizacije še ne zavedajo dovolj te svoje zvišene naloge. Namen naših društev ne sme biti edino le prirejanje veselic in podobnih prireditev, to naj bi bilo lc sredstvo, pač pa podrobno izobraževalno delo med našim ljudstvom, ki seveda dostikrat ni zabavno, zato pa je tem plodonosncjše in uspešnejše. V to podrobno delo nc spadajo le redna predavanja o naših kulturnih in gospodarskih vprašanjih, temveč tudi smotreno širjenje dobrega tiska med narod. Zato izobraževalno društvo, ki nima dobro urejene čitalnice in dobro urejene knjižnice, ni pravo izobraževalno društvo. Člani bodo lc takrat trajno navezani na društvo, ako jim bo nudilo tudi trainc dušne hrane in za. Kave, Kar pa Je mogoče Ic s Številnimi dobrimi knjigami in časopisi. Naj bi ne bilo prireditve, katere del čistega dobička ne bi bil posvečen za izpopolnitev društvene čitalnice in knjižnice. Vedeti moramo, da si posamezniki ne morejo nabavljati vsled draginje potrebnih listov in knjig, zato pa bi bila ravno dolžnost naših ljudsko - izobraževalnih organizacij, da so naročena na vse naše katoliške slovenske in hrvatske liste, kakor tudi, da si sproti nabavljajo vse nanovo izišle dobre knjige. S tem bo velik del našega izobraževalnega dela izpolnjen. Seveda velika važnost dela je tudi v tem, da sta društvena čitalnica in knjižnica res v redu in da tudi vedno poslujeta. To je pravzaprav eden glavnih pogojev! Kdor pa ne more sam direktno sodelovati pri izobraževalnem delu med našim narodom, naj daruje prebrane časopisa in knjige našim društvom, V tem ! oziru je pripravljena posredovati naša osrednja S. K. S. Z. Vsak, tudi najmanjši dar naj se naslovi na tajništvo S. K. S. Z. v Ljubljani, Jugoslov. tiskarna, I. n a d s t r. Izvršimo vsak po svoji moči svoje dolžnosti, dvignimo naš narod, kateremu se inteligenti ne bodo mogli nikdar dovolj oddolžiti, na stopnjo, da bo mogel kot bojevnik prave kulture in gospodarske osamosvojitve prednjačiči dmgim. Članarina. Društva, ki še niso poslala članarine 50 K, se poživljajo, naj to svojo dolžnost kmalu izpolnijo. Društva, ki so proslavila sedemdesetletnico knezoškofa dr. Ant. Bon. Jegliča, naj poročajo SKSZ, v kakšne namene so obrnila čisti prebitek svoje prireditve. fciaši tttiirB. o Arhiv »Ljudskega odra«. Dolžnost >.Ljudskega odra« je in posebej dolžnost zveze dramatičnih odsekov, ki se ustanovi v Mariboru, bo, da zbere kolikor mogoče popoln arhiv raznih ljudskih iger, da jih more nuditi vednemu povpraševanju z dežele. Današnji arhiv je še nepopolen, vendar tudi nudi to tli ono delo, ki leži nedotaknjeno, in bi ga morda to ali ono društvo z dežele rade volje igralo, če bi vedelo zanj. Izmed iger in posebno težje vprizorljivih iger ima arhiv ljudskega odra sledeče: Voznik Hennhei (Hauptmann), Bele vrtnice (Wil!hardt), Namišljen bolnik (Moliere), Orjaška igrača (Carro), Zemlja (Schonherz), Hanice pot v nebesa (Hauptmann), Dekle z biseri (Rant), Pred smrtjo (Strindberg), Maska satana (Czinner), Dedni logar (Oton Ludwig), Hero in Lean-dar (Grillparzer), Mrak (Petrovič). Igre z več dejanji,, ki se dajo tudi na deželi z uspehom vprizarjati, so: Materin blagoslov (Po francoskem — Cimpermann), Stari Ilija (Borštnik), Brat Martin (Borštnik), Na sodni dan (Rosegger), Požar (Puhar), Babilon (Kotzebue), Mlinar in njegova hči (Rampach), Tončkove sanje (Roječ), Zimska pravljica: Bratec in sstrica (Tiede). Polno je enodejank: Medved snubač (Kry-lov), Medved (Čehov), Snubač (Čehov), Prvi ples (Przybylski), Županova Micka (Linhart), Pri puščavniku (Jacobsen), Idealna tašča (Perron), Dve tašči (Fastenrath), Pot do srca (Kotzebue), Starinarica (Kune-ticka), Putifarka (Gorner), Srčna dama (Bernstein), Napoleonov samovar (Mur-nik), V civilu (Kadelburg), Satan (Bracco), Damoklejev meč (Publitz), Raztresenca (Kotzebue) itd. Tu ni navedenih mnogih slovenskih iger. Ljudski oder izposoja te igre vsakemu društvu, ki je včlanjeno v S, K, S. Z. Samo eno je treba opomniti: Treba je plačati nekaj odškodnine, da se s tem denarjem lahko nabavlja nove igre, treba je igro takoj prepisati in vrniti v 14 dneh, da je na razpolago drugim društvom. Društvo, ki ne stori tega, škoduje sebi in drugim. o Šminkanje — demaskiranje. Ker prihaja od naših podeželskih odrov in dramatičnih odsekov posebno od režiserjev mnogo vprašanj glede šminkanja in demaskiranja, podam tu nekaj pojasnil. Najbolj priporočam vsem garniture Leich-nerjevih šmink (Firma Leichner, Berlin), ker so po kvaliteti izmed vseh izdelkov med evropskimi priznano najboljše. Nc samo, da vsebujejo lahko topljivo maščobo, ki človeški koži ne škoduje, temveč so tudi barvno tako precizno kemično sestavljene, da se ena barva (tcint) lahko nanese na drugo in jo tudi obdrži (nalik oljnatim barvam). Izdelki drugih tvrdk (n. pr. Seifert i. dr.) se barvno nc ločijo dosti od Leichncrjevih vendar so več ali manj le nekaka mazila brez prave maščobe in mešana s suhimi barvami, ki se druga druge ne primejo. Odsvetujem pa suhe šminko takozvane »rouge« ker jih je za maskiranje celega obraza le težko uporabljati in služijo predvsem le kot cestne šminke. Ker se garniture Leichncrjevih šmink pri nas le težko dobe, bi priporočal, da bi vsa ona društva, k si jih žele nabaviti, naznanila to Ljudskemu odru v Ljubljani, ki jih bo skušal po možnosti preskrbeti. Morda se bodo naročile pri kateri tvrdki v Jugoslaviji (če jih sploh ima še katera v zalogi, — ker jih je kot mi je znano, lc šc težko dobiti), drugače pa bomo jih skušali naročiti bodisi iz Dunaja ali pa naravnost od Leichncrjcve tvrdke iz Berlina. V tem slučaju bi stala ena garnitura šmink s carino vred približno 100 K. Iz garniture sc porabi za maskiranje največ teinta št. 2 in 3, druge šminke pa zadostujejo društvu skoraj za celn sezono. Ljudski oder v Ljubljani ima na razpolago nekaj teinta it. 2 in 3 in Litt. K. (v velikih paičicah), katerega lahko odda, in sc jo društvom zani pravočasno oglasiti. — PotfroEnosfl e masfifranfu frt' Smflia-nju bodo razvidne v Milan Skrbinškovi knjigi za podeželske odre in igralce, ki jo izda v kratkem Ljudski oder v Ljubljani, — Omeniti pa moram še demaskiranje — (umivanje.) — Marsikateri podeželski igralec ne vc s kom in kako naj si izbriše z obraza šminko, posebno sedaj ko primanjkuje pripomočkov kot smo jih imeli pred vojno. Za demaskiranje služi najbolj fina bela vazelina, katere pa sedaj ni dobiti, in se je treba poslužiti kot nadomestila navadne vazeline. Ta vazelina, ki ni popolnoma očiščena naftine sestavine ima nekoliko duha po petroleju, vendar za obraz ni škodljiva. Na deželi sc dobi v lekarnah, v Ljubljani pa v drogerijah. Ker je tudi ta vazelina razmeroma šc precej draga, bi služila kot sredstvo za umitje, zbrisanje šminke na deželi najbolj čista svinjska mast, vendar ne sme biti slana, ker škoduje koži. Dobra je tudi suha neslana slanina (suh špeh) čo ravno ni drugega pripomočka. Tudi jedilno olje ščisti obraz. Nikdar pa se ne sme umivati šminkanega obraza z vodo, — ne z mrzlo ne s toplo, — ker voda maščobe Šmink sploh ne zbriše, le nevarnost je, da se r-.aščoba otopljcna od tople vode ne vleze v kožo in da nastajajo potem gube in koža postane vela. V skrajnem slučaju pa, če manjka vseh teh pripomočkov, si je treba šminko z mehko brisačo naj-skrbneje zbrisati, da ne ostane na koži najmanjša sled. Potem naj se obraz zbriše z riževo moko (puder), ki vzame nase še ostanke maščobe. Šele drugi dan se sme umiti obraz z vodo. Če se Igralcu prilepijo brke ali brada, se ob demaskiranju istotako z vazelbo zbriše strjen mastiks s kože. Najboljše sredstvo za odpravo tega lepila pa je lin špirit. Kdor želi že detajlnih pojasnil, naj se obrn-j na Ljudski oder v Ljubljani. Milan Tojan. Predavatelji o Koroškem. Društva se opozarjajo, naj se prijavijo za predavanja o Koroškem, bodisi društvu Gosposvetski zvon v Ljubljani ali pa tajništvu Slov. kršč. soc. zveze. Ne sme biti društva, v katerem se ni predavalo o prelepem Korotanu! Naša društva. Pevci! Pri telovadbi 1. avgusta bomo peli vsi enoglasno prirejeno orlovsko himno, po kateri bodo delali telovadci simbolične vaje. Pevci dobimo svojo tribuno. Note smo odposlali vsem, ki so se priglasili za sodelovanje pri maši. Če šo kdo želi sodelovati, naj se nemudoma javi P. Z. Ljubljani. Tečaj SKSZ za voditelje krščanskih organizaciji. Po mariborskem sestanku priredi SKSZ tečaj za voditelje naših krščanskih organizacij v Ljubljani. Obvezen je tečaj za delegate naših izobraževalnih društev in delegatov dijaških organizacij. K predavanjim so pa vabljeni vsi naši somišljeniki, predavatelji, odborniki prosvetnih društev. Na sporedu so sledeče razprave: l judska prosveta, socializem, versko po-globljenje v teoriji in praksi, gospodarske šole, politika, načrti našega prosvetnega dela za bodočnost. d Slovensko krščanska socialna zveza opozarja svoja včlanjena društva, da imenujejo za mariborski sestanek delegata. Pravico glasovanja bo imel edino le delegat, ki se izkaže s pismenim pooblastilom. Zborovanja naj se udeleže tudi drugi člani izobraževalnih društev. Društva naj pripravijo resolucije, predloge, nasvete, da bo zborovanje imelo res uspeh. d Šmarje. Društvo živahno deluje. Ima večkrat aktualna predavanja. Na občnem zboru na Vnebohod letos je govoril g. prof. Mazovec za-jemljivo o komunizmu. (Glej poročilo v Slovencu 25. maja), Posebno je uprizorilo mnogo iger: Marijin otrok, Junaške Biejkc, Veriga, Mati (Mcško, težka! Dobro uspela, igrali dijaki!), Na dan sodbe. Društvo goji lepo petje (pevovodja g. organist); ima knjižnico, ki sc je člani prav radi poslužujejo. Žal, da ima nezadostne lokale. Za uspešen razvoj društvenega življenja bi bil nujno potreben lasten društveni dom. d Višnja gora. Društvo v tej župniji kar najbolj živahno deluje. Ima močan orlovski odsek (Orli, Orlice) z dobro orlovsko godbo in praktičen lasten društveni dom. d Št. Jurij pri Grosupljem. Društvo, čigar delovanje je med vojno zastalo, se je zopet poživilo in začelo delovati. d Polica. Izobraževalno društvo se je zopet začelo gibati, d Stična. V tej župniji se društvo prav dobro razvija. Ima izborne pevske moči, goji glasbo, Ima lepe prostore in vse potrebne pogoje za obstanek in uspešno delo. d Št. Vid pri Stični. Imeli smo svoj čas »Katoliški napredek«. Sedaj vse spi. Zakaj? Poživimo spet društveno življenjel d Vače. Tajnik SKSZ g. Narte Velikonja je pri nas predaval 20. junija o pomčnu izobraževalnega društva. Naše dmštvo s>. živahno giblje in pripravlja za mariborski tabor. d V litijski dekanJiL Podati vam želim kratko poročilo o delovanju podružnic SKSZ v litijski dekaniji: V šmartnem pri Litiji društvo živahno deluje. Članov šteje vseh skupaj do 400. Izmed odsekov delujejo: Orel, Orlice, tamburašlu odsek, pevski in dramatični odsek. V letu 1919. smo imeli 7 gledaliških predstav, 20 predavanj s povprečno udeležbo po 50 članov. — Društvo ima lasten dom s potrebnim inventarjem. V Zagorju ob Savi deluje društvo normalno. Članov ima 80. V odsekih sc gibljejo Orli, Orlice in tamburaši. Gledaliških predstav smo priredili 7; predavalo se je trikrat. Imamo tudi knjižnico. Želeli bi, da bi v tako obljudenem kraju pristopilo k društvu še več članov. Radeče pri Zidanem mostu. Društvo šteje 60 članov in ima tri odseke: Orla, tamburaše in poseben godbeni odsek, ki prav dobro posluje. — Knjižnica nas oskrbuje s člivora, razne prireditve imimo približno vsakih 14 dni. Sava ob jtiž, železnici. Društvo smo imeli; vsled vojske pa je zadremalo. Ko dobimo prostor, sc bo zopet obudilo k živahnemu življenju. Sedaj društvo nadomestuje Marijina družba, deloma tudi podružnica Kmetijske družbe, Prežganje. Naše društveno življenje se je poživilo 24. maja 1920. Imeli smo ustanovni občni zbor, ki ga je sklical Josip Galc, načelnik podružnice Kmetske zvez*. Pod vodstvom gosp. Karla Sparhakla je nas obiskalo 20 Orlov v kroju iz Šmartua. G. kaplan Soarhakcl je v prepričevalnih Wft3aK razMffl pdRlM !n namen Izobraževalnih' društev. Umljivo je razložil in dokazal, da le društvo, ki sloni na pravi krščanski podlagi, more preosnovati srca za srečno in čednostno življenje. Novemu društvu želimo, da bi se krepko razvijalo, rastlo, se krepilo, dobivalo ugled med župlja-ni, jih navduševalo za umsko omiko, ogrevalo njih srca za krepostno življenje, jih navduševalo za f>ožrtvovalnost, da si čim preje postavimo »roj astni dom. Kaj pa druga društva v litijski dekaniji, aH se kaj gibljete? Gotovo živite, toda (poročajte, da se bodo mogli tudi drugi veseliti vašega življenja. d Slovensko katoUlko proivetno drultvo v Kropi. V februarju in marcu 1919 se jo društvo poživilo. Vršila sta se dva občna zbora, na katerih so se predelala pravila. Odslej imajo pristop tudi ženske; delokrog društva in društvenega odbora je ostreje, obenem obširneje začrtan. — Prva skrb se je posvetila delu novoizvoljenega odbora, v katerega so prišli tudi mlajši člani. Sestoji iz 12 odbornikov. Predsednik je delavec Jože Drmota, tajniške in druge važne posle pa opravljajo fantje z 20 leti. Sej je imel ta odbor do danes 14. Zapisniki in blagajniške knjiga se vodijo natančno. — Število članov se j« v enem letu podvojilo. Danes šteje društvo! 145 članov. — Društvena knjižnica sc je ic« nova uredila in se jc do danes več kot za dvakrat pomnožila. Šteje 360 knjig. V dvanajsUh mesecih se je izposodilo čez 1400 knjig. Izposojanju in vračanju se posvečuje posebna skrb, — Pevski odsek z imenom »Pevski krožek Kropa« se )• iz samo moškega zbora razširil v mešani zbor z 40 pevci. Sredi 1919 se je to število vsled izključitve nekaterih članov iz društva (socialnih demokratov)! skrčilo na 32. Sodeluje pri dramatičnih predstavah in drugih slavnostih izven društva. Septembra 1919 je samostojno nastopil v majhnem cerkvenem koncertu, član je »Glasbene MaUce« v Ljubljani. Pri tem odseku je treba omeniti, da se ja počasi navadil peti brez pijače. — Dramatični odsek z imenom »Ljudski oder v Kropi« Je nastopil v letu 1919. in danes llkrat (Veriga, Deseti brat, Revček Andrejček, Rokovnjačl, Na dan sod« be itd.). Oder, zgrajen leta 1913,, je malo majhen« a dobro urejen in opremljen z električno razsvat« ljavo. Dvorana — skladišče Žebljarske zadrug« —i je prostorna, toda daje za vsako predstavo relfltd dela, kar zelo ovira prireditve. Napredek v igranju se pozna pri vsakem nastopu. Odsek je Imel dvoje tozadevnih predavanj. Igralcev je 30; skrbi s« za dober naraščaj. — Januarja 1920 se je ustan6-vil ženski odsek. Članic šteje 42 in lmai redne tedenske sestanke s poučnim namenom. Dobil bo na razpolago štedilnik. Skrbi tudi za snago in olepšavo društvenih prostorov. — Februarja 1920 se je ustanovil s primerno slavnostjd orlovski odsek. Rednih članov šteje 21, telovadcev 19, podpornih članov pa 17. Telovadi red« no vkljub občutnemu pomanjkanju primernih prow štorov. Ima tudi 45 dečkov šolskega naraščaja- —* Ta mesec se je poživila tudi društvena Čebeli« c a. Prihrankov je od februarja 1920 do dane* okroglo 1400 K. V Čebelico radi vlagajo posebno Orli. — Predavanj je bilo do danes 15, a od oktobra 1919 do marca 1920 se je vršil vsak četrtek socialni tečaj, na katerem se je razlagala dr. Ušeničnikova sociologija in razni članki v časopisju. — Društvo jc član Leonove družbe, Slovenske Matice in Mohorjeve družbe. Naročeno je na liste: Slovenec, Večerni list, Dom in Svet, Slovenka, Mladost in Slovenska družina, — Med raznimi dogodki je treba omeniti preselitev v novo domovanje (julija 1919), ki ga je društvu za nizko najemnino oddala Žebljarska zadruga; obsega 2 dovolj prostorni sobi, kuhinjo, drvarnico ter pripravno teraso. — Nadalje je treba omeniti gostovanje dramatičnega odseka društva »Kranj« sredi marca 1920. Odsek je igral Nušičevo komedijo »Svet«. Za domače igralce je bilo to gostovanje prav dobra šola. d Škofja Loka. Katol, izobraževalno drugtral jc končalo prejšnji mesec z zimsko sezijo in sestavilo program za poletno. Vsi odseki v društvu živahno delujejo. Gledališki odsek je radi poletja za enkrat prenehal s predstavami. V ptretekli sezoni je uprizoril 20 gledaliških predstav, izmed katerih so zlasti zadnje prav lepo uspele. Na Petrovo je priredil gledališki odsek izlet v Crngrob. Telovadni odsek se je zlasti izkazal o priliki javne telovadbe v Škofji Loki, ki je bila nad vse pričakovanje izvrstna. S tihim, a vendar najvažnejšim karitativnim delom vrlo napreduje prepotrebni dobrodelni odsek, ki vzdržuje ubožnico in sodeluje pri vseh dobrodelnih namenih. V poletni dobi sa prično drugi mesec redna društvena predavanja. Ob svoji 20-letnici je društvo lahko ponosno na svoje delovanje. d Iz Belekrajine, V nedeljo dne 4. julija"se )• vršil na prijaznem Štrekljevcu ob vznožju Gorjancev Mladeniški tabor, katerega so se udeležile mladeniške Marijine družbe in Orli iz Belekrajine. Številna množica ljudstva, ki se ej ob tej priliki brez agitacij"e zbrala, je pokazala, da zna ceniti krščanske organizaciej. Prekrasni govor mil. g. prošta iz Metlike bo ostal vsem poslušalcem v trajnem spominu. Nato se je vršilo po službi božji Orlovsko zborovanje in proslava »Sedemdesetletnice« ljubljanskega škofa. Prav jc, da sc tudi priprosto ljudstvo pouči o obsežnem in zaslužnem delu ljubljanskega škofa. Pri telovadbi so vzbujale pozornost vaditeljske in naraščajske vaje. Slednje so precizno izvajali mladi dijaki iz Novega mesta. Pri prosti zabavi je nudila obilo smeha burka: »Dva gluha«, katero so prav dobro igrali črnomaljski Orli. Društvena godba iz Se-miča je pokazala očividen napredek in se vidi, da se pridno pripravlja za Maribor. Nepovabljena osebe so hotele motiti tabor z njim tako ljubo harmoniko, kar je pa preprečilo vrlo semiško orožništvo. Udeleženci tabora so bili veseli ta prireditve in so spoznali, kje je šola, kjer se vzgaja krščanska mladina za poštene ljudi. Krasno uspela prireditev je najboljši odgovor lažem, ki so jih zadnje čase prinesli nasprotni listi: »Naprej«, »Domovina« in »Jugoslavija« o naših Orlih. Te laži obsojajo celo naši nasprotniki. Delo za ljudstvo in za izobrazbo srca in volje ne obstoja v napadih po časopisju ,ne v osebnih in dcjatlskih napadih, ne v laži, ampak v požrtvovalnem delu s pomočjo katerega se oplemeni srce, se utrdi volja in obogati razum z resnico. Krščanska mladina, okleni se zato naših družb in društev! d Pododsek S. K. S. Z. za Rož v Borovljah |a sestavljen: Predsednik: Ciril Kandut kaplan, Bo-rovljc; tajnik: Kristo Košir katehet, Borovlje; blagajnik: Andrej Plajer, obč. tajnik, Kapla v Rožu; odbornika: Ivan Singer, delavec, Borovljej gdč. Dorica Pegam, učiteljica, Borovlje. d Grda navada v nekaterih naših društvih j« popivanje po predstavi. Malo je sicer takih društev, a žc to je žalosten pojav. Tudi to moramo odpraviti. Prihodnja številka »Vestnika« izide sredi meseca avgusta. Rokopisi naj se pošljejo do 10- avgusta tajništvu S. K. S. Z., Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna. Štev. 161. S»r*r> 5. Kranjske naprošajo, da pošljejo svoje vozove popolnoma opremljene za vožnjo na predvečer, to je v petek 30. t. m, ob 19, uri na prostor pred hotel Slon, kjer se vozovi komisionelno uvrste. Kdor želi tozadevno izjemo, naj pismeno javi v prijavi, da sc mu dopošlje vrstna št. Udeležniki s Štajerske dobijo istotako vrstno številko po pošti. Opozarjan pa vse udeležnike, da bode Start točen, vsled česar prosimo, da se vozovi pravočasno cpr»mji^ za vožnjo. Vsa vprašanja glede prrl priprav, obratnih sredstev itd. je nasloviti na /v-to-mobilnl klub za Slovenijo, Ljubljana, Tou-rist-Office, Dunajska cesta št, 18. (k) godila j«. Černeju, ko se mu očita, »da si ie povesti sproti umišljal« itd. Jaz pa pravim, da je Černej vrl mladinski pisatelj, ki pozna otroško dušo, Černej se drži besed učitelja-literata Ant. Dukiča, ki piše: Za diecu valja pisati 1 štilom i načinom dječijim: kratko, jednostav-no i onom živahnošču i koloritom, koji djecl ugadja. Ne mi i naša mnilenia, več djec^i sama su najbolje merilo za valjanost školske čitanke. Ako ju učetifk (= učenec) razumije i '-lubi — dobra je! — Po tem zlatem pravilu se Černej večinoma ravna v povestih, ki o njih dvomim, < da si jih ic »sproti izmišlial«. Njeit^ve petnic« pa popolnoma ustrezajo zahtevi nemškega kritika Schvvaba, ki je pisal v icm o*S'h osnovnih šolah. Čltal sem kritike o štev. 1. Odkrito povem, da še najmanj mi je ugajala tista kritika v »Napreju«, pa naj jo je že pisal učitelj ali ne. Čemu tisto prazno besedičenje o umetnem in naravnem simbolizmu7 In potem tisti »canka-rizem« mi tudi ni po volji. Vsa čast Cankarju. Bil je velik talent, a da bi bil tudi naš najboljši mladinski pisatelj, o tem mj ne sanjajte! Nai-boljši pisatelj ni vselej tudi dober mladinski pisatelj. Tudi ni res, da ni treba namenoma pisati za mladino, kakor smo tudi svoj čas čitall v nekem listu. Čez vse krivično pa se mj zdi tisto omalovaževanje — Krištofa Smidal Krištof Šmid je bil genijalen mladinski pUa-telf, čigar dela še živijo in bodo živela, ko zapadejo že vsi »moderni« pozabljenostil ... Nisem prijatelj dolgočasnemu in brezplodnemu moralizovanju v povestih za mladino, a da bi se morali izogibati vcakemu poučilu, vsake sence verskega momenta, to se mi zdi napačno. Saj smo se učili že v pedagogiki o važnosti poučil. Pri Krištofu Šmidu vidimo- kako tvori vera ozadje njegovim idiličnim povestim in vpiav vera je, ki človeka tolaži, bodri, opominja, posvečuje in blaži. To je tisti čar, ki z neodoljivo silo cbjemlje srce njemu, ki čita K. Šmidove povesti. Zato so se Smidove pov?sti razširile po vsem svetu in čita jih v raznih jezikih rado mlado in staro. In ta priljubljenost je še danes po več ko sto letih trajna! Seveda se odlikuje največ njegovih spisov, ki 10 prave umetnine, tudi po priprostosti sloga in po lepoti vsebine in oblike. Največja krivica se je po mojem mnenju Za dvakratno obiavo v tednu se računa & kron«) ELEKTROTEHNIKA »Svetla«, Mestni trg 25. Verbajs A., Linhartova ulica 4. FOTOGRAFSKI ATELIJEs Grabletz Franjo, Miklošičeva c. 6. tunc Franc, VVollova ulica 6. likor nepošredneje in nezavestneje otrok občuti in uživa, toliko bolj je dozdevna nepo-srei gostilne pri .Zlati Ribi" v Kranju. Sklepiilo se bo o predlogu, da se društvo preosnu e v zadrugo z omejeno zavez-j iu v to svrlio izpremene društv. pravila. Kranj, dne 18. julija 1920. 0D30B. 'Dr. g Primarij HSSTlSSF Sernanlne cevi ctvi za vodnjake 1 m svetlobe, zarezana strešna opeka, grobni oklepi, stebre za vrtno ocirajo ln'za kozolce, stojnice in vratna podboja iz umetnega kamna nudi po najnižjih cenah F. Banda & drucj, Karlovska cesta št. 8 v Ljubljani. Člani kmetovalskih zadrug popust. ^.osip ne ordinira do 12. avgusia 1.1. Proda se vsled preselitve, velik dobro ohranien žeiezes MM K!e pove uprava lista pod št. 2886. Uradniška menza v Ljubljani (paviljon Narodnega doma) kupi večjo množino .novega krompirja. j rjjjnj cjpni .01 ver* z vidno pisavo, < ii)!!!lH OllSiJ rabljen ali dobro ohranjen se po ceni proda. Kje pove upravništvo .Slovenca" pod št. 2880. : 1 nucVi l/m se proda. Več se izve v L0V3 U iUL vojaški pralnici v Vevčah, ' p. D. M. v Polju. Potrtega srca naznanjamo, da je po dolgi In mučni bolezni danes ob 4. uri popoldan v Gospodu zaspala Silite »Slovenca"! Prodam dobro ohranien v,**lil I l3lil I lV/9 Ivan Uovek, Kokarje—v!oz rjo. lovski vez, čez vse ljubljena soproga ln mati, flnton Smerdel), sopiog. ftel/Piinii/! Absolvent vinarske in sad-UjlUUiilll! jerejske šole, 36 let, išče primerne službo. Naslov loži v upravi tega lista pod št. S887. Edvard, Vida, M?r!cn, otroci. 'Išaninn Skoro nov, so radi odpoto-4 iOil.liU, vnnja proda. Cena K 25.000. Streitz, Stnri trn IV, II. nnd, drsno. 'nnrja en" 1 dvovpro7.no, 1 onovprežna rlUlin 5K« ir. 1 Coupe-kočija, 3kompl. konjsko opremo in konjske odejo, 1 ureja kra^a tor razno pohiJtvo. — Tovarna Dol or« MubHant. Prodajo se železna šfirlravi vrslu -160 cm široka iyu cm visoka, te?a 380 kg. istotako železna dvokrovna vrata /A vrt, 180 cm široka, 2U0 cm v soka. toža 100 Ug, umetno izdelana. Poizve se pri ivanu Zorku, ključavničarju, Glince 220, Vič pri Ljubljani. mssio pri večjem podjetiu kot preddelavec ali delovodja, v mizarskem ali tesarskem obrtu; izvežban tudi pri vodilih žagah. Naslov se poizve pri upravi tega lista pod št. 2S97. Z'dana in prostorna z nekaj vrta 1 V: ure od Ljubljano se proda za K 20.000-— Naslov pove anončni zavod Dra;|0 BeseljaK, Liub-ljaua, Cankarjevo nabrežje štov. B. Mestni stavbenik Ivan Brfeelj stavbeno podjet o tehnična pisarna, E.jub3>ana, JJomSkova ulica 19 nasproti mestne elektrarue, se priporoča za vsa stavbna dela, napravo načrtov proraču ov. Delo solidno, ceno zmerne iavci. in najboljše klasificirani de- 3377 JSB c Kri »fof 1ZVrS,D0 mM MOiO nosno°se' z^ menja za dam-ko kolo. Naslov: D. Lundor, Poljauska cesta 73. I. nadstr. ŠcL| Clpflii • Mlatiinice, Cistii-SalU >M!Ujl. niče, trijerje, sla-moreznice, milne za sadje, stiskalnice priporoča po ugodni ceni flnton Kašman, veletrgovina z železnino in poljedelskimi stroji Skofja Loka. nfirltanil najbolisi za napravo ;!U!Ml!iU stiešnc opeke in betonskih naprav priporoča flnton Kašman veletrg. z železnino in cementom v Skofji Loki. V« j cp.Transmisljska os dolžina 8.50 m, llUjil Ju • premer 65 mm. Transmisijska os dolžina 11,50 m, premer 60 mm s 7 stenskimi konzoli (Mauerstflzen) in spojnicami (Knppeliingen). Bistra—Domžale. Skle-ie, latvice, lonci in dru^-i izdelki so vedno v zalogi pri "/ARTEVŽU JUHflNT, lončarska obrt, Podborst št. 6, p, Komenda. Vzorci na zahtovo brezplač. izprašani zid. mojster na Mirni, Dolenjsko, se priporoča za vsa v zidarsko stroko spadajoča dela, tudi po načrtih. ra m prodaj. RneHltio » 8 prostori za prodajalno, uruismsm. enonadstropna hiša, ledenica, mesnica, hlev sadonosnik, štiri orale uiive a travnikom pri Sv. tiene« dlktu v Slov. Goricah. Cena K 240.000. Vtanmdna posestvo: 0d£ la amorikanskega vinograda izbornih vinskin trt, 7 oralov travnika in njiv, 6 oralov polnega bukovega gozda z vinogradrumi potrebščinami v Giu&ovl dobro uro od Maribora. Cena K 160.000, Pojasnila dajo notar pri Sv. Lenartu v Slov. goricah Pran Stupica Ssiiioslolni Knjigovodja, v?fS bilancist, ve:čdvostevncga knjigovodstva, za veliko zsdnižno-gospodcrsko podjetje se spreime. R.flcktanti zmožni stenografije m strojepisja imajo prednost. Istotam sc meci" iBSiii slroKovn oK, v25 fakturiranja in odprave lesa ter vseh to- ndevnih pisarniških del. Nastop in plača po dogovoru. Ponudbe s prepisi spri. eval, rint/prlKo rlnmrln^.^o^ .1..AL----------... .... Vjvjovvjci lljruu D1U.DUVC1II j