©gijo od Balda in kemijo od Stanka. Ako najde to hvale vredno podvzetje potrebne podpore, bodo nasi bratje Čehi kmalu imeli popolno obertnijsko biblioteko. * V seji musejnega odbora za jezik in literaturo češko 12. januarja je govoril tajnik o dosedanji izdavi dramatičnih del Shakespearovih. Doslej je bilo na svitlo danih 10 igrokazov, dva sta se pa ravno kar dala v natis. Izrečena je bila živa želja, da bi se iz- davauje, kolikor je mogoče, pospeševalo, zakaj vsi igrokazi so že pri­ gotovljeni v izverstnib prestavah. — Še na drug imeniten spis je bila obernjena pozornost odborova, namreč na geologijo g. prof. KrejČiga. Spoznavši važnost in potrebo takega dela, ki so je doslej še pogrešalo v češki literaturi, je sklenil odbor, ga izdati s pomočjo Matičino, s Čim bo donatisnjen drugi imenitni spis, kemija g. Vojt. Šafafika. Po- slednjič sta bila v presojo dana dva rokopisa „Dejiny Hellenù" in „Paedagogi e", ki ju je odboru predložil g. Šulc , učitelj na Li- berŠki realki. * Polskih knjig je izšlo 1. 1858 v Varšavi 198, v Poznanju 57, v Vilni 56, v Krakovu 48, v Lvovu 26, v Petrogradu, 16, v Kievu 8, manj kakor po 8 zv. v Lipskem, Lesni, Torunu, Berolinu, Pfemislu, Vratislavi, Bohnii, Kališi, Odesi, na Dunaju itd. Po obsegu jih je bilo 75 pobožnih, 54 zgodovinskih, 83 pripovednih, 54 pesniških, 49 znansts'e- nih in 38 različnega zapopadka, — Časopisov izhaja v polskem jeziku 34 : v Varšavi 14, v Lvovu 8, v Poznanju 4, v Krakovu 4, v Petro­ gradu 2, v Tešinu 1 in v Helmu tudi 1 z lepoznanskim „dodatkom". Glasnik iz domačih in tujih i^rajev. Iz Mariabronna. (Konec.) — Na god nedolžnih otročičev hodijo mali in odraščeni od hiše do hiše po vasi in vsakega našviškajo s „korobačem" ali pa s „tresko". Zato se imenuje ta dan „otepnica", ker se otepajo. Dopoldne se sme otepati, popoldne vendar ne velja veČ otep. Otrokom, ki otepajo, se daje kov (kak) dar: krnha, mesa ali pa denarja kaj. Ta dan, na nekih krajih vže popred, se zaČne koled- nica. Grejo namreč fantje ali pa dekleta od hiše do hiše in vošijo srečo in blagoslov za novo leto pri vsaki hiši. Dobijo potem kaj v dar: platna, povesem, orehov in suhih hrušek, kruha ali pa denarjev. Vendar dan današnji ni veČ pravih kolednikov in kolednic. Sedaj le godci hodijo okoli. Nek mož mi je pravil, da svoje dni so vse bolj „lušne pesmi" peli in bolj norogla-^i bili koledniki. Zapisal sem si koš­ ček takega smešnega voŠila iz starih časov in takole se glasi: „Bog Vam daj toliko dobrote, Bog Vam daj toliko otrok, Ko je na peči mokrote. Ko je ajdovskih kop. Bog Vam daj toliko sreče, Da bi imele kobile piščeta, Ko je na peči zelene leče. Krave žrebeta in kvokle teleta!" Tuđi na starega leta večer prinese gospodinja na bilo peČen stal- nik na mizo, hišo s „žegnano vodo" poškropi, potem tudi hlev in vse poslopja okoli hiše. Tudi na polje mora kdo iti škropit, da bi si bil še tako velik sneg. Ravno tako se godi „o sv. treh kraljih". Na jutro tega praznika šče le razreze staluik gospodar. Vsa družina se zbero in gospodar moli vsakemu kos stalnika proti tramu in vsak mora po nja skočiti. Više ko skoči, tem bolj bode rasel ! Čez dan si podajajo so­ sedi in znanci „močen kruh" ali „stalnik" v pokus, posebno kedar v cerkev ali iz cerkve gredo. Od več hiš ko kdo stalnika je ta dan, tem bolj močen bo, in tem bolj dolgo bode živel. Take običaje in vere imajo štirski Slovenci, posebno po Pohorji in okoli Vitanj. Drugi­ krat sopet kaj drugega! Na Dunaju 17. januarja. — V. J. — O fotografijskih delih g. Sevastjanovih na athoški gori se je že v 12. 1. lanskega Glasuika na kratko govorilo; naj se razglase o njegovih fotografijah tudi sledeče obširniše oznanila, ki smo jih posneli iz „CaHKTneiepojpcKHX Bt^OMOCTeu". Zanimive so za nas, ker so pervie velike znanstvene imenituosti, dru­ gič pa, ker se tičejo moža slavenskoga rodu, ki je pervi porabil foto­ grafijo s tolikim uspehom na korist in povzdigo raznoverstnih naukov in umetnij. Kar je iznajdba tiskarstva za vednosti sploh, blizo enake važnosti je fotografija v rokah Sevastjanovih za arheologijsko in pla­ stično umetnost. Že mesca februarja minulega leta je bral g. Sevasljanov v Pariš­ ki akademii obširno oznanilo o svojih fotografijskih snemkib (posnetkih) in namerah. Z velikim zadovoljstvom so poslušali zbrani udje tega društva njegov važni nasvet, po kterem naj bi se osnovali pri vseh ar­ hivih in knjižnicah, bogatih redkih rokopisov in imenitnih starin, po­ sebni foiografijski oddelki. Njih naloga bi bila: pomnoževati s pomočjo fotografije vse redke starine, da bi se potem v zameno dajale za snemke drugim knjižnicam in arhivom. Tako bi se v okom prišlo vsem zgu- bam, ki jih terpi arheologija po zunanjih pripetkih na pr. po požarih, povodnjah, vojskah itd., in ne bilo bi veČ treba starinoslovcom in dru­ gim preiskovavcora potovati od enega konca sveta do di-ugega, da bi pre­ gledovali potrebne rokopise ali dotične starinske spomenike, kakor se je godilo doslej. Veliko veliko bi se jim olajšal njih trud. V ta namen priporoča g, Sevastjanov posebno fotolithografijo, ki je desetkrat boljši kup od navadne fotografije. Pa pustimo hvalo, ki mu jo dajejo francozki in drugojezični časopisi, in podajmo bravcom natančniše oznanilo nje­ govih del na athoškej gori, kakor ga razglaša gori omenjeni časopis. „G. Sevastjanov se je verni! v Petrovgrad" piše dopisnik Védo- mosti, „in je zbudil s svojimi trudi naj večo pozornost vseh stanov omi­ kanega sveta. V občnem zboru geografijskega društva, v tretjem po minulih prazninah, je citai obširno oznanilo svoje delavnosti na sveti Gori. Naj postavim sem, kar mi je Še v spominu ostalo izmed tolike množice videnih reči; naspočitati celega bogastva raznih suomkov, ki