štev. 37 — Leto VII. PTUJ, 17. septembra 1954 za ptujski okraj BDNISTVO IK OPRAVA PTUJ PREStRHOTA 7 — rELEFON STF» 158 :ekovn) račun pri narodn. banki podružnica ptuj stev 643-t-20« o REJO je uredniški odbor - odgovorni UREONIR vraBL J02B ROROPISO\ ke VRACAUO HSRA mariborska tiskarna LETNA naročnika mm) OtN, polletna 250 din četrtletna 125 OtU PoStnfna plaCana v gotovini Cena din 10.— OSTROŽNO - man^fesfaciia odpora proti na- silfu in praznik narodne svobo- dolubnosti Obema veličastnima manife- stacijama enotnosti in svobodo- Ijubnosti slovenskega ljudstva v Dolenjskih Toplicah in na Okroglici se pridružuje še tretja — Ostrožno. Tp pot proslavlja in obuja spomine na svojo trnovo pot in veličastno zmago slovensko ljudstvo Štajerske. Na kaj vse nas spominja ge- slo »Štajerska v borbi«! Ni moč pozabiti prvih pomladnih dni leta 1941. Zahvaljujoč se ko- rumpiranosti, nesposobnosti in izdajstvu vladajoče kraljevske hierarhije, se je pod udarci fašističnih motoriziranih hord zrušila Jugoslavija. Jugoslovan- skim narodom je hotel zavla- dati osvajalec Avstrije, Češke, Poljske in Francije — pruski militarizem. Štajerski je namenil oholi, od številnih zmag in vojaških triumfov omamljeni okupator v svojih načrtih povsem specifični položaj. »Štajerska je nemška, je pokrajina, kjer ni Slovencev« — je trobil v vseh mogočih propagandnih oblikah upravni in politični aparat tretjega raj- ha. »Macht mir Untersteier- mark deutsch!« je zapovedal v aprilu leta 1941 štajerskemu gauleiterju sam Hitler. Okupacijski aparat, na čelu z NSDAP in zloglasnim ter krva- vim Himmlerjevim gestapom, je zvesto izpolnjeval ukaz svo- jega firerja. Začela se je trnova pot slovenskega ljudstva na Štajerskem. Izgon slovenske in- teligence, aretacije najzavednej- ših patriotov, odprava sloven- skih in uvedba nemških šol — so bila prva hudodelstva tujca na naših tleh. Ta tujec je po- žigal in uničeval slovenske knji- ge, ker se je bal svobodoljub- ne in revolucionarne besede Cankarja, Prešerna, Levstika in dragih slovenskih pisateljev. Nakane in cilje fašistične ob- lasti v naših krajih ni bilo tež- ko spoznati. Komunistična par- tija, prekaljena v bojih s sta- rimi, protiljudskimi režimi, je opravila tudi na Štajerskem kot v ostalih pokrajinah naše ožje in širše domovine svoje zgodo- vinsko poslanstvo. V oborožen upor so se enotno dvignili za- savski rudarji, pohorski drvarji in ljudje na ptujskem področju. Odbori OF, partizanske čete in odredi so nastajali in rasli po vsej Štajerski. Formiranje teh upornih enot in njihove akcije so izpodbijale okupatorjeve argumente, da je Štajerska nemška dežela. Da bi okupator zatrl osvobo- dilno gibanje na Štajerskem, se je posluževal najstrahotnej- ših oblik terorja in uničevanja slovenskega ljudstva. Ali more- mo pozabiti znane »Bekannt- machung«, s katerimi je krvavi Rosener naznanjal slovenskemu ljudstvu, da je dne tega in tega meseca ustrelil toliko in toliko Slovencev, ker so se drznili dvigniti svojo roko na »mirne-1 ga« nemškega vojaka. Maribor, »Stari pisker« v Celju, Franko- lovo so poleg stotih drugih imen imena krajev, kjer so padali in umirali talci in s svojo smrtjo dokazovali, čigava je Štajerska in kje žive Slovenci. Kdo ne pozna imena Dachau. Auschwitz, Mauthausen in imen drugih koncentracijskih taborišč — imenovanih »tovarn smrti«. Tisočem talcem in umrlim v koncentracijskih taboriščih se pridružujejo stotine do tal po- žganih vasi in tisoči uničenih domov in gospodarskih poslopij. Ves teror, vsa grozodejstva, vsa hudodelstva okupatorja pa niso zlomila hrbtenice svobodo- fjubnemu slovenskemu narodu. Nasprotno — zatirano ljudstvo je še močneje stisnilo svoje pe- sti, še bolj zasovražilo oholega tujca in domačega izdajalca, podesetorilo svoje napore v dviganju in širjenju osvobodil- nega gibanja. Namesto padlih borcev in ce- lotnih partizanskih enot je po- šiljalo ljudstvo v gozdove v svojo ljudsko vojsko nove in nove borce. Legendama smrt Pohorskega bataljona, junaško zadržanje in herojsko umiranje sinov Štajerske: Slavka Šlan- dra. Alojza Ilohkrauta, Jožeta Lacka, Slave Klavore, Tončke Cečeve so dvigali zatiranemu, toda neuklonljivemu slovenske- mu ljudstvu vero v zmago pra- vice — v zmago osvobodilnega gibanja. Iz prvih partizanskih enot. čet, skupin in odredov sr rra5l«» brigade divizije in k^r pusL Napočila je ura, ko je partizanska vojska prešla iz obrambnih bojev v napad. Pri- šla je ura strahu in trepeta ra »nepremagljive Werkschutz, Ge- heimpolizei, Bahnschutz« itd. In ves okupatorjev vojaški in po- litični aparat. Padale so sovraž- ne postojanke za postojanko. Ne s propagando in ne z utr- jeno fronto ni bilo mogoče za- ustaviti XIV. divizije. Vsa zbra- na okupatorjeva sila, od proslu- lih SS-trup do klavrne »Wehr- mannschaft«, čeprav vodena od samega proslulega Franza Stein- dla, je morala kloniti pred voj- sko ljudstva, ki je strgalo s sebe suženjske vezi In stopilo v boj za svojo pravico. Ne samo smrt okupatorja in nacionalno osvoboditev, še več: ljudstvo je terjalo novo oblast — ljudsko oblast. Z oborože- nim odporom si je ljudstvo pri- borilo tudi svojo oblast. Narod- noosvobodilni odbori, voljeni neposredno od ljudstva, često- krat ob grmenju topov in ▼ popolnoma uničenih vaseh, so postali edini organi oblasti na osvobojenem ozemlju. Skrb za vojsko, obdelovanje polj, pomoč beguncem, šolski pouk, so bili ena izmed osnovnih nalog prvih organov ljudske oblasti. V par- tizanskih šolah Je ponovno za- orila slovenska narodna in par- tizanska pesem. Partizansko iznajdljivost Je bilo čutiti povsod. V najzakot- nejše predele Štajerske je po zaslugi pogunmih aktivistov in kurirjev prodrla osvobodilna misel. Partizanske tehnike in tiskarne, ki so delale v najtežjih pogojih, so posredovale našemu ljudstvu preko partizanskega tiska najaktualnejše dogodke svojega časa. Se več — v par- tizanskih tiskarnah so bila po- natisnjena številna dela naših kulturnih velikanov Prešeraii. Cankarja in drugih. Še in še bi lahko naštevali, kaj vse je ustvarjal štajerski partizan, aktivist in ilegalec v težkih dneh osvobodilnega boja. Kdo se ne spominja imen tiso- čev kmečkih domov in mater, ki so bile pripravljene nuditi sleherni čas partizana varno zavetje in zadnji kos Imiha, iznajdljivih partizanskih zdrav- nikov in junaških bolničark ter stotine drugih, ki so s svojim junaštvom in visokim patrio- tizmom omogočili zmago parti- zanskega orožja, zmago ljudske revolucije. Da, na vse to in še marsikaj drugega se bomo spomnili in zamislili, ko bomo 19. septem- bra na Ostrožnem ponovno gle- dali Slandrovce, Tomšičevce, borce Sercerjeve brigade in, drugih partizanskih enot. Ob prisotnosti te Junaške partizan- ske armade, partizanskih boj- nih zastav in ljubljenega Tita bosta štajersko ljudstvo in ves slovenski narod ponovno opo- zorila domače in tuje sovražni- ke, da smo na svoji zemlji svoj gospodar, da smo sleherni tre- nutek pripravljeni braniti veli- ke pridobitve narodnoosvobodil- ne borbe — to je našo nacio- nalno in socialno osvoboditev. Sk. Člani Lackovega odreda so odšli v patrulje Ni še dolgo od tega, ko so se zbrali bivši borci Lackovega odreda ob desetletnici ustano- vitve na Kozjaku. Tedaj jim je pomočnik komisarja tov. Jože Klep-Smeh ob koncu svojega govora dejal: »Tovariši in tova- rišice, naslednji zbor Lackovega pdreda bo 19. septembra na Ostrožnem!« — Tako so borci Lackovega odreda že na svoji proslavi 11. julija t. L, na Kapli sklenili, da se bodo vsi udele- žili partizanskega slavja »Šta- jerska v borbi« na Ostrožnem. Lackov odred je že med NOB častno izpolnil vsako nalogo navzlic težkim pKigojem, pod katerimi je deloval, večinoma povsem odrezan od drugUi edi- nic, na sektorju levega brega Drave od Golice pa vse do ma- džarske meje. Njegovi borci so tudi sedaj držali obljubo, spre- jeto ob deseti obletnici. O tem nam najzgovorneje priča preko 400 prijavljenih borcev za zbor na Ostrožnem. Da bi se čim dostojneje pri- pravili na veličastno proslavo, se mnogi partizanski borci že te dni zbirajo po Sloveniji in odhajajo proti Ostrožnemu v patruljah po partizanskih po- teh, kjer so se že nekoč borili in hodili. V ta namen so se sestali v Mariboru tudi borci Lackovega odreda: Mirko Holc-Franjo, biv- ši šef OC, Jože Klep-Smeh, po- močnik polit-komisarja odreda, Ivo Iršič, sekretar skojevskega odreda, Jože Gorše-Borc, polit- komisar bataljona Slavko Raz- devšek, komandant bataljona, Srečko Trševec, komisar čete za zvezo, Franjo Simonič, komisar čete, in obveščevalec Stevo Kremžar. Dogovorili so se še o zadnjih podrobnostih, kako bodo s svo- jimi patruljami zajeli ves sektor od Pernic, kjer je zadnja spo- minska plošča padlih borcev našega odreda na slovenskem ozemlju tik ob jugoslovansko- avstrijski meji, pa dalje preko Kozjaka, Slovenskih goric in Prekmurja. Ker je obsegalo delovanje Lackovega odreda obširen sek- tor, ga ni mogoče zajeti samo s tremi patruljami. Borci, ki so n? obisku partizanskih krajev na Kozjaku, so naročevali to- varišem na poti skozi Slovenske gorice, da morajo ponesli tja tudi njihove pozdrave. Pravtako so še posebej naročili člani prekmurske patrulje borcem, ki bodo hodili po Kozjaku in vzhodnem pobočju Pohorja, naj- toplejše pozdrave neštetim do- mačinom, pri katerih so preži- veli v času vojne mnogo težkih pa tudi lepih dni. Saj nas je premalo, da bi mogli na svoji poti v tako kratkem času ob- iskati vse partizanske kraje in pozdraviti vse stare prijatelje in znance. Imen prenekaterih par- tizanskih mamic, ki so se več- krat odrekle tudi zadnjemu koščku kruha, se sicer žal ni- smo mogli več spomniti, zato pa nam je tembolj ostal v spo- minu njihov lik zavedne slo- venske matere in podoba nji- hovih čeprav skromnih, a v času NOB tako toplih in pri- jaznih domačij. ... Se topel stisk roke in želeli so si »Srečno pot« ter »Na svidenje« v Slovenski Bi- strici, od koder bodo skupno nadaljevali pot proti Celju. Ivo borcev. Uspešno razvijanje na- šega gospodarstva in samo- upravljanja nam bo zagotovilo lepše in boljše življenje!« Na vsej poti od Murske So- bote do Ptuja je patrulja Lac- kovega odreda obiskala parti- zanske kraje in družine in je morala vedno dalje in dalje, čeprav so jo povsod zadrževali in vabili, naj se zadrži dalj časa. Nešteti spomini na težke čase druge svetovne vojne ve- žejo delovne ljudi vseh predelov, kjer je hodila patrulja, z borci Lackovega odreda. Pomenili so se o živih in mrtvih borcili, o sedanjem življenju bivših bor- cev, o njihovih funkcijah, delu, zaposlitvi itd. Zbrali so vrsto predlogov in misli, kaj vse je še pptrebno storiti, ko se bodo patrulje vrnile in ko bo mimo proslava na Ostrožnem. Številni borci so še danes brez odli- kovanj, ker se pač zanje marsi- kje ne brigajo orgcUiizacije ZB NOV in več podobnih vprašanj čaka na rešitev. Mir je splošna želja naših delovnih ljudi po- vsod. Imamo še mnogo dela in za to delo rabimo mir in tega bomo varovali do zadnjega. Nikogar ne ogrožamo in niko- mur ne dovolimo, da bi nas ogrožal... To bomo dokazali tudi z udeležbo na Ostrožnem. Sprejem patrulje v Ptuju danes, v petek, ob pol 18. uri s programom bo končal z mi- tingom pri pošti. Jutri, v soboto, zjutraj ob ix)l 8. uri bo patrulja nadaljevala pot proti Celju in bo spotoma obiskala družino Simenko na Zagrebški cesti v Ptuju, ki je dala Lackovemu odredu zglednega skojevca, bor- ca, ki je padel v najtežjih dneh na avstrijskem ozemlju kot par- tizan. Nadalje bo obiskala pa- trulja še Lackovo tehniko v Stogovcih in Sagadinovo po- žgano domačijo, partizansko bolnišnico v Srečah pri Mako- lah, od tam dalje pa se bo na- potila proti Slovenski Bistrici. Jutri, v soboto, 18. septembra, pa bodo vse poti in prevozna sredstva polna udeležencev na Ostrožno, kjer bo v tem pre- delu naše domovine največje politično zborovanje v zgodo- vini slovenskega ljudstva. Iz včeraisn ega zasedon a zborov OLO Ptu Včeraj, v četrtek, 16. septem- bra, sta se zbrala oha zbora OLO Ptuj k ločenim in skup- ni seji. Na dnevnem redu je bila vrsta važnih gospodarsikih vprašanj, ki jih je bilo treba rešiti, in sdcer: predlog odioka o stanovanj- ski tarifi in delitvi najemnan v sklade, predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o obrato- valnem času gospodarskih pod- jetij. predlog odloka o davčnih stopnjah dopolnilne dohodnine od dohodkov svobodnih pokli- cev, predlog ^epa o ustanovitvi Zdravstvenega -doma v Ormo- žu, predlog sklepa *o določitvi odstotka plač od prometa za trgovska podjetja, trgovine in kmetijske zadruge, sklenitev menjalne pogodbe med splošnim ljudskim premo- ženjem, ki ga zastopa OLO Ptuj in Zupno nadarbino Ma- kole, predlog sklepa o dodelitvi stavbišča v k. o. Bolečka vas KZ Doleni. predlog sklepa o razlastitvi zemljišča Jere Vuzem iz Zetal v k. o. Zetale za gozdno pot, predlog sklepa o potrditvi pravil Trgov.' podjetja »Zarja« v Lešju, predlogi garancijskih i^zjav gospodarskim podjetjem in KZ za najetje kredita pri NB, preklic sklepa o zvišianju obračunskih plač Vozovnim de- lavnicam v Ptuju, predlog sklepa o ustanovitvi komisije za tarifne pravilnike gospodarskih podjetij, predlog sklepa o ustanovitvi komisije za reševanje pritožb proti odmeri dohodnine in pro- metnega davka zavezancev svo- bodnih poklicev in premoženja, predlog sklepa o imenovanju upravnega odbora in upravni- ka Zdravstvenega doma v Or- možu ter imenovanje šefa okrajne uprave za gozdarstvo. O poteku sej in zaključkih bomo poročali v prihodnji šte- vilki. V Pfu'u bomo danes sprejeli patrulji) Lackovega odreda, ki prfde iz smeri Murske Sobote ' Danes, v petek, 17. septem- bra, ob pol 18. uri bo Ptuj sprejel na prostoru pri pošti ob Brenčičevi hiši patruljo Lacko- vega odreda, ki jo vodita bivši pomočnik polit-komisarja Jože Klep-Smeh in bivši bataljonski polit-komisar Jože Gorše-Borec iz smeri Murske Sobote preko Strehovskih goric, Nedeljice, Srednje Bistrice, Ljutomera, Cezanjevcev, Koga, Ormoža, Most j a, Nove vasi v Ptuj. V sredo, 15. t. m., je pred odhodom patrulje iz Murske Sobote izpred spomenika Šte- fana Kovača govoril množici tov. Jože Klep, ki je med dru- gim dejal: »Tovariši in tovarišice! Danes smo se zbrali na tem mestu, da začnemo pohod naše patrulje po značilnih partizan- skih krajih in obiščemo na naši poti od Murske Sobote proti Ostrožnemu več važnejših kra- jev iz NOB in se poklonimo padlim borcem in borkam, ki so žrtvovali svoja življenja. Prav tako kot gredo iz raznih smeri Slovenije proti Celju oz. Ostrožnemu patrulje bivših edi- nic, ki so se borile na Štajer- skem, se tudi patrulji Lacko- vega odreda iz Pernic in Slo- venskih goric pomikata proti Celju. Tem patruljam se bomo priključili tudi mi, ko bomo iz- j polnili naloge, ki smo jih pre- vzeli. Vsi pohodi partizanskih pa- trulj imajo svoj zgodovinski , oomen. Prav tako ima tudi naša | patrulja velik pomen zato. ker se s to patruljo vključuje tudi Prekmurje v množično razgi- banost Slovenije s predpripra- vami »Štajerska v borbi«. Te priprave se bližajo svojemu vrhuncu s patruljami, ki so na poti po vsej Sloveniji. Nas loči od proslave na Ostrožnem samo še nekaj dni. Na Ostrožnem pa se bo naša proslava razvila v mogočno ma- nifestacijo moči in enotnosti slovenskega in ostalih jugoslo- vanskih narodov. Te manife- stacije se ne bodo udeležili samo borci, ki so se borili v raznih edinicah na Štajerskem, ampak se je bodo poleg poli- tičnih aktivistov udeležili vsi, ki so jih okupatorji vseh vrst, t j. madžarski, nemški in ita- lijanski preganjali na rodni zemlji. Na Ostrožnem se bodo zbrali interniranci, ki so trpeli med drugo svetovno vojno po raznih koncentracijskih taboriščih, tam se bodo zbrali tudi svojci tistih, ki so dali največ, kar so imeli, ki so žrtvovali svoja življenja. Pridite tja v čimvečjem številu. Tam boste potrdili, kar ste že med vojno in po njej večkrat dokazali, da ste del naroda, ki je začel borbo golih rok proti nadmočnemu sovražniku, ki je hotel z najbolj barbarskimi me- todami uničiti naše ljudstvo in vsak upor v kali zatreti. To sta dokazala že avgusta 1941 pri- mera Evgena Kardoša in Šte- fana Kovača, ki so ju fašisti na sramotni način umorili v Mur- ski Soboti. Njima so sledili še m-^o^i drugi. Danes zopet stojimo pred spo- menikom Štefana Kovača bivši borci Lackovega odreda In se še posebej spominjamo Uka Šte- fana Kovača in Jožeta Lacka, ki sta nam bila med NOB zgled, kako se je treba neustrašeno boriti proti zatiralcem našega ljudstva. Borci Lackovega od- reda smo bili ponosni nekdaj, ko smo se borili v edinici, ki je nosila ime tako neustrašenega borca za boljše življenje delov- nega ljudstva. Enako ponosni smo tudi danes, ko tukaj časti- mo spomin na Štefana Kovača. Ponosni gremo skozi kraje, v katerih sta delovala Štefan Kovač in Jože Lacko. Na naši poti se spominjamo tudi drugih znanih in neznanih borcev, ki ležijo po naši lepi domovini, pa tudi onstran na- ših meja, junakov, ki so s svojo krvjo zapisali najslavnejše po- glavje v zgodovini nažih na- rodov. Žrtve padlih tovarišev v krva- vi štiriletni borbi niso in ne smejo biti zaman. Zato mora- mo še nadalje pogumno in z zaupanjem v naše vodstvo sto- pati po poti, ki sta nam jo nakazala KP in tov. Tito, ki sta bila sposobna premagati naj- večje težave v najtežjih okoli- ščinah v času NOB. Lahko smo prepričani, da bomo pod ge- nialnim vodstvom tov. Tita in ZK premagali preostale gospo- darske težave in bomo postali močna samostojna, gospodarsko in tehnično visoko razvita država Za dosego tega namena je dolžnost nas vseh pomagati na vseh delovnih mostih in izpol- njevati naročila naših padlih Vozni red rdhoda posebnih vlakov -ra proslavo »Štajerska v borbi« na Ostrožnem dne 18. septembra 1954: T. Odhodlvlakov Postanek za vstop St. z izhodne postaje it. vlaka ob ari udeležencev na postajah 1. Velika Nedelja 115 17.20 Osluševci, Moškanjci 2. Ptuj 117 16.45 Prevoz brez postankov 3. Hajdina 125 13.49 Prevoz brez postankov 4. Ptuj 131 14.55 Prevoz brez postankov 5. Kidričevo 139 17.45 Strnišče. Cirkovci, Pragersko 6. Lendava 163 20.48 Središče, Obrez. Ormož PCUJČflni! KO PRIDETE V CELJE. SI TAM OGLEJTE ODDELEK RAZSTAVE »PTUJSKI OKRAJ V BORBI«, KI JE V CELJU V IZL02B.\H TRGOVINE »TRIGL V« PRI KOLODVORU! Stran 2 Ptuj. 17. septembra 1954 ŠTAJERSKA V BORBI Pred seboj imam štirinajst- dnevno poroCilo sekretarja od- rednega biroja SKOJ Lacko- vega odreda, zbledeli, orume- neli košček papirja. Nima kdo ve kako lepe oblike to poročilo, tudi kakšno pravo- pisno (ali podobno) napako lahko najdeš v njem. Nekam nerodno se vrstijo posamezne črke in besede. Toda kdo bi se temu čudil, saj ni bilo napisano v varnem zavetju za pisalno mizo, temveč (nekje na polo- žaju) v okrilju mogočnih tem- nih gozdov, na kolenih borca partizana v tefckih dneh krvave borbe za našo osvoboditev. Toda to tudi ni važno, to je le zunanja oblika tega na videz brezpomembnega koščka pa- pirja. Zato nam pa toliko več pove njegova vsebina. Ko pre- biram te skromne, s težko roko napisane vrstice, se odvijajo pred menoj kot na filmskem platnu dogodki iz življenja in delovanja našega odreda: krva- ve borbe, neskončni pohodi, ne- prestane hajke, akcije, prena- šanje ranjenih tovarišev itd. Človek se' nehote mora vpra- šati, kje so naši partizani črpali energijo in pogum za vse nad- človeške napore in trpljenje naše štiriletne borbe. Ali sta bila to samo sovraštvo in gnev do okupatorja, maščevanje za brezštevilne požgane domove in padle talce? Ali je bila to morda samo ljubezen do svoje rodne grude, želja po tako težko pričakovani svobodi? Ne- kateri naši sovražniki celo trdi- jo, da je bila gola želja po pustolovščinah tisto, kar je gnalo naše ljudi v borbo. Toda ali bi bilo to res dovolj, da so jugoslovanski narodi množično zapuščali svoje domove in svoje drage in odhajali V gozdove? Spominjam se mnogih tova- rišev iz Lackovega odreda, ži- vih ui tistih, katerih danes' ni več med nami, katerih kosti trohnijo po naši zeleni Štajer- ski, od Slov. goric pa tja do zahodnih obronkov Kozjaka in še dalje. Bili so iz najrazlič- nejših poklicev, kmečki očetje in sinovi, delavci, uradniki in študentje. Vkljub temu so bili kot ena sama velika družina, vedno pripravljeni, da skupaj prenaša vse težave in napore, glad in žejo, in, če bi bilo treba, skupno darujejo svoje življenje za domovino. Vsega tega se spominjam, ko prebiram to pred desetimi leti napisano poročilo o delu skojev- ske organizacije v Lackovem odredu. Toda orumeneli list pa- pirja, ki ga držim v roki, pove še mnogo več. Govori nam o SKOJ, o tisti borbeni mladin- ski organizaciji, ki je odigrala tako pomembno vlogo v delu in življenju naših oboroženih edinic v času NOB. Kakor je bila Partija tista neuklonljiva sila, ki je kazala našim borcem pot, jih politično in ideološko vzgajala in jeklenila, tako je SKOJ kot organizacija komu- nističnih mladincev združeval okoli sebe neustrašene mlade borce, ki se niso bali naporov in žrtev pri osvoboditvi naše domovine. Biti skojevec je takrat pome- nilo biti med najboljšimi mla- dinci partizani. Biti skojevec je pomenilo biti v vsakem pogledu vzor ostalim, zato so se v SKOJ sprejemali le tisti mladinci, ki so se izkazali s svojo nesebič- nostjo, junaštvom, požrtvoval- nostjo in tovarištvom. In kako je bilo s skojevsko organizacijo v Lackovem odre- du? Razumljivo je, da je bila v prvi dobi obstoja odreda tudi skojevska organizacija številčno precej šibka. Brez dvoma je med drugim temu krivo tudi dejstvo, da so v začetku mnogi mladinci vkljub številnim poli- tičnim uram po svojih četah imeli pred SKOJ oz., bolje re- čeno, pred komunizmom sploh nekako bojazen, kar je bila v glavnem kriva njihova napačna vzgoja. Toda prav kmalu so uvideli, da se v SKOJ zbirajo le naj- požrtvovalnejši, tovariški in pošteni mladinci, kjer se pod okriljem in idejnim vodstvom Partije vzgajajo bodoči mladi komunisti, ki se borijo ne samo za izgon okupatorja in osvobo- ditev domovine, temveč za zgra- ditev boljše družbe in pravič- nejše državne ureditve. Uvideli so, da so skojevci lahko samo najboljši mladinci, ki so se iz- kazali bodisi v borbi, na poho- dih ali raznih drugih akcijah. Uvideli so, da je sprejem v SKOJ priznanje za njihovo ju- naštvo in zavest. Tako se je število skojevcev kaj kmalu dvignilo in se gibalo v' 1. 1944 že med 50—70 članov, to je približno 70—80 % vse mladine v odredu. Organizacijo je vodil sekretar odrednega biroja SKOJ, .ki je imel v vsakem bataljonu še po enega sekretarja batalj. biroja. Sestanki so bili v glavnem, po bataljonih oziroma četah,! ker je bilo sestanke odrednega biroja SKOJ zaradi velike od- daljenosti obeh bataljonov zelo težko oz. večkrat celo nemo- goče sklicevati, in to zlasti po- zimi, kadar je zapadel visok sneg. Kadar pa sta lokacija bata- ljonov in položaj na bojišču to dopuščala, so se vršili sestanki odrednega biroja bodisi redno enkrat mesečno, bodisi pred kakšnimi važnejšimi dogodki političnega, vojaškega ali dru- gega značaja. Sestanki po bataljonih in četah so se vršili mnogo pogo- steje, in to običajno štirinajst- dnevno, tedensko ali pa še po- gosteje. Kaj je bil predmet sestankov? V prvi vrsti smo na njih go- vorili o razvoju, pomenu in nalogah SKOJ kot organizacije ter konkretnih dolžnostih njenih članov. Nadalje je bila vsebina našega političnega dela Osvo- bodilna fronta, njen razvoj, na- loge in velike zasluge za naš vseljudski upor. Dalje je bilo na dnevnem redu naših sestan- kov vprašanje nove ljudske ob- lasti, naših novih meja, zlasti vprašanje razmejitve med Ju- goslavijo in Italijo, vprašanje Trsta itd. (Brošura dr. Smo- dlaka.) Kot revolucionarna organiza- cija mladih komunistov, ki je predstavljala glavni rezervoar novih kadrov Partije, smo na svojih sestankih razpravljali tudi o KP in komunizmu na splošno. Citali in študirali smo razne zamimive članke iz Ljud- ske pravice in Slov. poročevalca ter okrožnice in direktive, ki smo jih prejemali od okrožnega oz. oblastnega komiteja SKOJ, CK KPS itd. Sestanki pa niso imeli samo študijskega značaja, temveč smo na njih razpravljali tudi o na- ših konkretnih nalogah v od- redu, kot o dolžnostih sekretar- ja in ostalih članov v kulturno- prosvetnem delu, obveščevalni službi, raznih akcijah itd. Veliko skrb je SKOJ posvečal tudi eni svojih glavnih nalog, da pri- tegne v organizacijo čimveč no- vih članov, jih vzgaja ter ne- nehno politično in ideološko dviga. Da je bilo delo skojevske organizacije uspešno, nam naj- bolj prepričljivo govorijo šte- vilke in potrjujejo nešteti pri- meri jvmaštva in požrtvovalnosti mladih skojevcev, od katerih so mnogi darovali v boju s krutim sovražnikom tudi svoja mlada življenja. Naj omenim samo se- kretarja obveščevalnega voda Bojana Bajdo, ki je padel ju- naško kot pravi skojevec, boreč se do zadnjega diha s premoč- nim sovražnikom. Nadalje An- tona Ceminška iz Bočne, Jožeta Bregarja iz Bele cerkve, Alojza Savinška iz Nove Štifte, Vladka Simenka iz Ptuja ter mnogih drugih. ' Z&radi takšnih junaštev nje- nih članov je SKOJ postajal vse bolj priljubljen med mladi- no v odredu, nezaupanje in bo- jazen sta minila tudi pri zad- njem omahljivcu in vse več mladincev je želelo, da bi tudi oni lahko postali skojevci. Skojevska organizacija je na svojih sestankih redno analizi- rala tudi politično situacijo v odredu, v prvi vrsti med mla- dino. Tako je med drugim od- igrala izredno važno vlogo zlasti v času težkih hajk, ki so zahte- vale od borcev skrajno požrt- vovalnost, samopremagovanje in naravnost nadčloveške napore. Prav tako je skojevska organi- zacija doprinesla ogromni delež pri razkrinkavanju četniške propagande, ki se je pojavljala zlasti proti koncu leta 1944 in v začetku leta 1945 v nekaterih predelih Slovenskih goric. Tam so namreč - četniki, po- večini domačini, ustanovili ne- kakšen odred • pod vodstvom nekega Zmagoslava. Proti tem četniškim izdajalcem je poši- ljal Lackov odred cesto svoje patrole, ki so z uspehom razbi- jale njihove edinice ter jim za- dajale težke udarce. Tako je neka naša patrola, čeprav ma- loštevilna, samo pri eni akciji v prvi polovici januarja 1945 ujela sedem četnikov. Vodstvo Lackovega odreda je znalo pravilno ceniti delo- vanje in uspehe skojevske orga- nizacije. Ali ni temu dovolj zgovoren dokaz tudi dejstvo, da je ravno skojevski organiza- ciji oz. njenemu sekretarju štab odreda predal v varstvo simbol svoje borbe, zastavo L. O. In ravno v rokah junaških skojev- cev je Lackov prapor še dolgo zmagoslavno vihral v pozdrav svojim borcem, premnogokrat pa se je moral njegov drog tudi povesiti v slovo in poslednjo čast padlim tovarišem. V ptuj- skem muzeju, kjer se danes hrani, bo še poznim rodovom izpričeval, kako se je treba bo- riti za svojo svobodo in neod- visnost. Skojevska organizacija je po- svečala veliko skrb tudi kul- turnoprosvetnemu delu v odre- du. Tako smo čestokrat, zlasti ob pomembnih dnevih ali ob- letnicah, organizirali razne kul- turne prireditve, imenovane mitinge, katere so zelo radi obiskovali tudi domačini iz krajev, kjer smo se zadrževali. Posebno uspešne mitinge smo priredili na Duhu, Kapeli in še nekaterih drugih krajih. Nikoli ne bom pozabil, kako srečni so bili ljudje, ko so slišali parti- zansko pesem in marsikateremu se je zasvetila solza v očeh, ko je donela preko logov in polja slovenska pesem. Tudi kratek politični referat oz. nagovor, s katerim se je takšen »miting« pričel, so zelo z zanimanjem poslušali. Seveda ni manjkalo tudi zabavnih pesmi, šal in smeha. Veliko zanimanje je vladalo med skojevci za operacije par- tizanskih enot iz naše NOB v ostalih krajih Jugoslavije, prav tako pa seveda tudi za uspehe naših zaveznikov. Ker je bil odred mnogokrat tako rekoč popolnoma odrezan od ostalega sveta, smo se morali v pogledu poročil popolnoma osamosvojiti. Zaradi tega smo si nabavili majhen baterijski radijski spre- jemnik. Vsakodnevno sprejema- nje in tipkanje poročil pa je bilo zopet zaupano skojevski organizaciji, katere sekretar je dolgo sam prenašal aparat in vsako priložnost, bodisi na od- moru, med pohodom ali v za- tišju, pa tudi med borbo izkori- stil za sprejemanje poročil svo- bodne Jugoslavije ozir. naših zaveznikov. Zelo uspešno je bilo delo organizacije tudi pri urejanju in izdajanju stenskega časopisa. Ker smo v njem poleg vsako- dnevnih dogodkov iz življenja odreda objavljali predvsem raz- ne satirične članke, pesmice in karikature na račun raznih na- pak in slabosti članov odreda, so vsi vselej z veliko nestrp- nostjo in zanimanjem pričako- vali izid vsake nove številke, ki smo jo pritrdili seveda kar na kakšno drevo, ograjo ali po- dobno. Mnogo bi se še dalo napisati o delu skojevske organizacije v Lackovem odredu, kajti brez števila je bilo junaških dejanj mladih skojevcev, ki so s svo- jim brezmejnim patriotizmom in predanostjo naši Partiji in našemu vodstvu nesebično po- magali uresničevati ideale vse- ga našega delovnega ljudstva v -borbi za novo, boljšo in pravič- nejšo Jugoslavijo, tistih mladih revolucionarjev, katerim niso mogli niti najhujši napori in najtežje preizkušnje iztrgati iz njihovih mladih src svetal lik našega dragega maršala Tita, velikega revolucionarja, misleca in borca. Zato naj zaključim z ugotovitvijo, da je tudi sko- jevska organizacija Lackovega odreda doprinesla svoj delež k uresničenju preroških besed Ivana Cankarja: »Iz muke, trp- ljenja in suženjstva neštetih mi- lijonov bo zrasla naša domovi- na, vsa ta lepa zemlja z vsem svojim neizmernim bogastvom. Tedaj bodo le še grenak in grd spomin te gosposke domovine, na suženjstvu zidane, s krvjo in solzami grajene, sramota človeštvu, zasmeh pravici...« Iršič Ivo. ^ Teden otroka - začetek večjega pr zadevama za bohšo ne^o m vzgojo oirok Vsako leto posveča človeštvo ob dnevu 4. oktobra posebno skrb za otroka. Mi v Jug.oslaviji smo se pridmžili temu medna- rodnemu praznovanju tega dne ter v ta namen prirejamo od 3. do 10. oktobra Teden otroka, kakor to zahteva od nas ob- veznost, ki smo jo sprejeli, ko smo se pridružili Deklaraciji o pravicah otroka. Da bi tudi v ptujskem okra- ju postala skrb za otroka čim- bolj sistematična, je bil 9. sepn tembra iz vrst zastopnikov or- ganizacij, društev in oblastnih forumov, ki se bavijo z vzgojo, varstvom in nego otrok, se- stavljen poseben odbor. Ta je še Istega dne analiziral življe- nje in razmere, v katerih živi del otrok v ptujskem okraju ter glede tega ugotovil, da so v okraju še otroci z nezadostno prehrano, medtem ko je precej več takih, ki so nepravilno hra- njeni. Na gotovo število otrok vpliva v večji meri alkoholi- zem staršev, katerega kvarni vpliv je čutiti še daleč v po- znejša leta. Ne posveča se tudi dovolj skrbi, da bi mladina pri- šla do nujno potrebnih kvali- fikacij. Prav tako pa je opaziti premajhno delavnost organov družben, upravljanja v zdrav- stvenih, socialnih in vzgojnih ustanovah ter šolskih odborov. Odbor je uvidel, da so nujno potrebni ukrepi, da bi se to stanje popravilo. V to svrho je po sklepih odbora potrebno predvsem razširiti število mleč- nih kuhinj, v katerih bodo otroci prejemali toplo hrano, ko bodo v zimskem času po več ur odsotni od doma, v drugi vrsti pa organizirati go- spodinjske nadaljevalne šole in tečaje. Ptujski dijaški kuhinji je potrebno najti primernejše .prostore. V Ptuju je nujno potrebna mlečna restavracija in odbor je sklenil takoj začeti s tozadev- no akcijo Vzporedno s tem se- veda ne bo zanemarjal drugih problemov, kot je organizacija kratkih seminarjev za mlade zakonce z vzgojnimi in zdrav- stvenimi predavanji, saj to vprašanje v nemali meri vpli- va na otroka, ki bo nekega dne prišel na svet. Odbor je nadalje posvečal po- sebno sikrb N-pirašanju kvaliifi- kacije mladine, kar prihaja v poštev zlasti na podeželju. V tem \ti se dalo nekaj več dose- či z uvedbo stalnih vajenskih mest v industrijskih obratih. Zlasti pa bo odbor pazil na delo šolskih odborov, kakor tu- di svetov Za zdravstvo in soci- alno politiko, za prosveto t^r tudi odborov v socialno-zdrav- stvenih ustanovah . Odbor Je z zadovoljstvom ugotovil, da se rejništvo v zad- njem času zadovoljivo razvija in da največji del rejnikov pravilno razume svoje naloge. Zato je na tem področju treba delo le poglobiti in Izpopolniti. Posebno vprašanje predstav.ja- jo tudi otroške kolonije. Odbor bo po svojem sklepu napravil vse, da bi se zviišalo število otrok v njih. Poleg teh bo odbor vso paž- njo posvetil še naslednjim pro- blemom: kompletiranju oprenia v otroških posvetovalnicah, adaptaciji hiše, v kateri bo ma- terinski dom, organiziranju dnevnega zavetišča za osnovno- šolsko in nižjegimnazijsko mla- dino v Ptuju, organiziranju okrevaliišča za slabotne otroke v Kameniku (Domu ob Dravi- hji), organiziranju zdravstvenih predavanj, sodelovanju z ob- činskimi forumi za varstvo, vzgojo in nego otrok. Okrajni odbor za organizacijo Tedna otroka v ptujsikem okra- ju poziva vse organizacije in forume na okrajnem področju, da temeljito prediskutirajo to- zadevno problematiko na svo- jih področjih ter tudi s sv,oje strani prispevajo vse, da bi ob letošnjem 4. oktobru in za ved- no po njem našim otrokom znatno in občutno pomagali. Le na ta način bomo dali sviO- jemu narodu takšno mladino, ki bo lahko in uspešno nada- ljevala naše veliko pLonirslko delo. Na drugi strani pa sc obrača na vso javnost, da bi ge v tem plemenitem stremljenju podprla in ukrenila vse, da bi bili zgoraj omenjeni smotri čim prej in čim uspešneje Uo seženi. Kmelilslvo na IIL gospodarski razstavi Ptui Poleg stalnih paviljonov in objektov, ki prikazujejo stanje in napredek kmetijskega udej- stvovanja v ptujskem okraju, predstavlja na III. okrajni go- spiodarski razstavi glavnj po- udarek razvoja kmetijstva od- delek za živinorejo in mehani- zacijo poljedelstva. Živinoreji je bila posvečena nedelja, 5. septembra, mehani- zacija pa je pokazala svojo smer naslednjo nedeljo, to je 12. septembra 1954. Ob tej priložnosti spregovo- rimo nekaj več o živinorejski razstavi. Na razstavi je sodelovalo večje število živinorejcev-čla- nov 10 kmetijskih zadrug, 7 državnih kmetijskih gospodar- stev in veterinarska bolnica v Ptuju. Zastopani sta bili obe glavni pasmi v okraju: pincgavska s 84 in simentalska s 36 glavami živine. Skupno je bilo razstav- ljenih 120 glav, od tega 12 bi- kov, 68 krav ter 40 telet v glavnem potomcev uvoženih plemen Jakov. Vse živali so bile rodovniške z zahtevanimi po- datki proizvodnosti. Živina je bila že v ranih urah dovedena na razstavišče, deloma z vlakom, kamioni in peš. Po končanem dogonu je strokovna komisija pod vod- stvom ing. Frčeja iz Kmetij- skega znanstvenega zavoda v Ljubljani začela z ocenjeva- njem, ki je pri vsaki živali po- sebej upoštevala tudi prizade- vanja in zasluge lastnika za kakovostno vzrejo. V tem smislu je komisija tudi priisodUa oziroma predla- gala razdelitev nagrad, ki so obsegale 1500 do 10.000 din po glavi odrasle govedi. Teleta do enega leta se je ocenjevalo in nagrajevalo z materami. Po razredih je ocenjevanje izpadlo takole: 1. razred 10 glav, 2. razred 32 glav, 3. razred 35 glav. Po končanem ocenjevanju je komisija pripravila predlog za dodelitev nagrad, za kar je bil določen znesek 340.000 din. Ko je bilo tudi to končano, se je na slavnostni tribuni ob- javil izid ocenjevanja in pnred- log za nagraditev, nato Pa je azstavni odbor čestital živino- ejcem in jim slavnostno po- "■elil določene nagrade. Razen že navedenih nagrad- nih zneskov za posamezne oce- njene živali je razstavni odbor določil najboljšim živtnorej- em tudi dve večji rejski pre- niji po 40.000 din, katere so -rejeli: I. rejsko premijo 40.000 din 'kmetijsko gospodarstvo Za vrč. Ta premija je biLa določena simentalsko pasmo. II. rejsko premijo za pdnc- :avsko pasmo se je na predlog ocenjevalne komisije razdelilo -"a dvoje in izročiljo najboljšim •privatnim živinorejcem-članom A'Z po 20.000 din. in sicer: Rorku" Francu iz Središča in B=!biču Ivanu iz Loperšic nri Ormožu Posebno presenPČPTTip pg napravil razstavni odbor spo^e- KrompiT je ena najvažnejših poljedelskih kultur na ptuj. polju Vozniki v dolgih kolonah čakalo na žel postajah na prevzem prid elka litvijo dragocenih pokalov sle- dečim živinorejcem: 1. Kmetijska zadruga Ormož je prejela velik srebrn prehod- ni pokal, dar OZZ Ptuj, kot priznanje za trenutno najboljšo selekcijsko organizacijo in do- bre rejske uspehe svojih čla- nov. 2. Kmetijsko gospodarstvo Zavrč je prejelo trajni zlati po- kal, dar razstavnega odbora v znak priznanja za uspehe v pri-j zadevanju vzreje najboljših produktivnih živali. 3. Borko Franc iz Sredižča pa je prejel trajni mali srebrni pokal, dar OZZ Ptuj kot pri- znanje zaslužnemu in delovne- mu živinorejcu. 4. Vsi živinorejci s)o prejeli naštete nagrade ob iskrenih če- stitkah iz rok predsednika okraja in opaTriti je bilo, da se je marsikateremu zaiskrila v očeh solza nepričakovanega presenečenja in zado\'oljstva. Njim in vsem navzočim živi- p.orejcem pa bi naj bil ta do- godek v spodbudo za bodoče delo v živinoreji, katerega uspehe bi lahko še beli ponos- no po-kazali na prihodnji gospo- RF Z roditelskega sestanka \7 Zav7rču v nedeljo smo imeL, na za- vrški šoli množični roditeljski sestanek, ki se ga je udeležilo lepo število staršev. Ob tej priložnosti je poročala uprava završke šole o vseh problemih, katerih rešitev bi pomenila zboljšanje šolskega dela in s tem tudi učnega uspeha. Navzoči starši so poročilu pozorno sledili, zlasti navodi- lom, !:^ko le treba šoloobvez- nim otrokom pomagati pri uče- nju in jim sploh omogočati, da bi dosegli v šola čim boljše uspehe. Starši v zavTŠkem predelu šolsko mladino prekomerno za- poslujejo z domačim delom, kar gre, seveda, na rovaš uč- nega uspeha. S tem bo treba prekiniti in prav to je bilo predmet precej časa trajajoči diskusiji na sestanku Ptuj. 17. septembra 1954 Stran 3 FIZKULTURA IM ŠPORT Slobocla in Tekstilac osvojila pr\70 mesto Ptuj, 12. sept. Na današnjem velikem p>okalnem turnirju v malem rokometu za moške in ženske sta bili najuspešnejši obe ekipi iz Varaždina. Rezultati važnejših tekem: Drava I : Sloboda 6:6, Parti- zan : Drava I 4:3, Sloboda : Partizan 5:2, Drava I : Drava 11 4:2. Lestvica: Sloboda (Var.) 4 3 1 0 25:11 7 Partizan (Vel.) 4 3 0 1 15:13 6 Drava I 4 2 1 1 20:17 5 Drava II 4 O 1 3 12:19 1 Proletarec 4 0 1 3 9:21 1 Prva ekipa Drave je bila precej časa favorit tekmovanja, potem pa je nesrečno izgubila s Partizanom iz Velenja s 4:3 ko je že vodila 2:0 in zastrelja- la dve 7-metrovki. V drugem moštvu Drave se je izkazal Vi- dovič J. Rezultati pri ženskm ekipah: Drava : Tekstilac 0:0, Drava : Branik 0:0, Tekstilac : Branik 2:0, Drava : Proletarec 3:0. Lestvica: Tekstilac (Var.) 3 2 1 O 6:1 5 Drava 3 1 2 O 3:0 4 Branilk 3 1 1 1 3:2 3 Proletarec 3 O O 3 1:9 O Z osvojenim drugim mestom so pokazale članice Drave, da so precej napredovale, prav po- sebno pa lahko pohvalimo To- plakovo v golu. Z malo več sreče v streljanju na gol bi lahko dosegle prvo mesto. -k. Slovenska nogometna liga ALUMINIJ : KOVINAR (Mbr) 1:2 (1:0) Na igrišču Kovinarja na Tez- nem je Aluminij izgubil dob- ljeno tekmo v zadnjih minutah igre. V prvem polčasu je za Aluminij dosegel vodilni gol Repič, pet minut pred koncem tekme je Kovinar izenačil in v zadnji minuti zmagal DRAVA : KOVINAR (Store) 0:1 (0:1) Ze v 7. minuti je dosegel Ko- vinar iz Štor zmagonosni gol in s tem obe točki. Drava je zopet razočarala bori ostanek gledalcev, ki so še upali v uspeh. Po tem porazu je Dra- va ostala na dnu lestvice s pe- timi prejetimi goli, medtem ko sama ni dosegla nobenega. Sla- ba igra, izgubljeni točki in če bo šlo tako naprej, slovo od slovenske nogometne lige že prihodnje leto... ________rk.. ŠAH Ob otvoritvi šahovske sezone 1954-55 vabi Šahovsko društvo Ptuj vse šahiste kakor tudi za- četnike, da se včlanijo v dru- štvo. Poleg raznih turnirjev ob- sega program društva tudi teo- retična predavanja, kar je no- vost za ptujski okraj. Prijave se sprejemajo ob igralnih večerih, to je v torkih in četrtkih od 17. ure dalje. Igra se v Sindikalnem domu železničarjev. Brzoturnir ŠD Ptuj za sep- tember in obenem otvoritev se- zon 1954-55 bo v torek, 21. t. m., ob 17. uri. So Ptuj drugi v Ljutomeru. SD Ptuj kakor tudi SS Želez- ničar Ptuj sta v nedeljo. 12. 1 m., tekmovala na velikem mo štvenem brzoturnirju v Ljuto meru, ki je bil izveden v okviri Okrajne razstave Ljutomer. - Tekmovalo je 13 moštev, sku paj 104 igralcev. Prvo mesto j' dosegel železničar Maribor : 80 točkami in si s tem pribori lep pokal, ki ga je OLO Ljuto mer namenil zmagovalcu. Dru- go mesto je doseglo Šahovsk( društvo Ptuj z 71 točkami slede: Branik in Obrtnik, oba i: Maribora, 68, Ruše 54,5, Sobot< 51,5, Ljutomer I. 50,5, Radgoni 35,5, Pošta Maribor in Črne- lavci po 35, Lipa 30,5, Železni- čar Ptuj 29 in Ljutomer II 15,5 točke. ŠD Ptuj, Branik ii Obrtnik so prejeli lepe knjižn* j nagrade. — Prireditev je bih I odlično izvedena, za kar ime ' največ zaslug tov. Franjo Ven- gust. Cene na ptujskem živilskem trgu v sredo, 15. septembra 1954 (za liter, kilogram ali komad) Čebula 25, česen 60, fižol (lu- ščen) 25—30, fižol (stročji) 20, krompir 10, paprika 30—40, kar- fijola 40, kumare 10—15, ku- mare za vlaganje 25—30, peter- šilj 40, pesa (rdeča) 25, solata (endivija) 30, solata v glavah 30, špinača 60, zelje v glavah 20—25, korenček 40, ohrovt 25, paradižnik 35. Ječmen 25, koruza 20, pšenica 30, oves 25, proso 30, moka (ko- ruzna) 25, zdrob (koruzni) 30, moka (enotna) 41. Maslo (surovo) 400, zaseka 250, mleko 20, smetana 100 do 120, sir 40 do 70. Kokoši 250—400, piščanci 200 —400, purani 700. Breskve 50, grozdje 60—70, hruške 30—50, jabolka 20—30, slive 30—35, ringlo 40. Jajca 15. KLUB ZA KONJSKI SPORT »DRAVA« NA TEKMOVANJU V LJUTOMERU Klub za konjski šport Ljuto- mer je 12. septembra t. 1. otvo- ril svoje novo dirkališče v Lju- tomeru ter priredil ob tej pri- ložnosti velike konjske dirke. Na teh dirkah je sodeloval tudi Ptujski klub za konjski šport »Drava« poleg klubov iz Le- narta, Radgone, Maribora in Cakovca. Ptujska moška ekipa ie v ravni galopski dirki po jahaču Zvonku Kranjcu na žrebcu Brunusu dosegla drugo mesto. Ženska ekipa pa je zabeležila uspeh po Marici Kovačičevi na Saku, ki je v ravni galopski dirki dosegla prvo mesto, po Liziki Lackovi, ki je na Ašotu dosegla drugo mesto, in po Alenki CJorupovi, ki je na Gazdi dosegla tretje mesto. Tekmovanje ženskih ekip je zbudilo silno zanimanje števil- nega občinstva, posebno zaradi ostre borbe med Kovačičevo in Lackovo. Pismo iz Zenice! Tov. urednik! Danes sem prost, pa sem sklenil napisati svojcem, pa tu- ti 23:iancem in vsem čitateljem »Pujskega tednika« nekaj vrst o našem življenju v osrčju bratske republike Bosne. Po- prej bi se še želel zahvaliti upravi »Ptujskega tednika« za redno dostavljanje lista, ki gaj nadvse rad prebiram in vsak teden težko pričakujem. Ptujčani gotovo vedo, da se gradijo v Zenici veliki objekti, verjetno pa si tega prav ne morejo predstavljati. Saj se zdi nam samim, ki vse to vsak dan vidimo, neverjetno, kaj vse zmorejo človeške roke in pa- metne glave in da se vse to postavlja v naši domovini. Ta- ko smo z zanimanjem za- sledovali gradnjo velike koksar- ne, prav tako pa prve visoke peči. In veliki trenutek smo dočakali letošnjega prvega sep- tembra, ko je zeniška koksama začela dajati prvj koks. Ta koks po kvaliteti ne zaostaja za ino- zemskim. Kapaciteta prvih ba- terij, ki so se v obratu, je pre- cej velika, bo pa z vsakim dnem še rasla. Sedaj prličaku- jemo, da bo začela nova visoka peč dajati pive tone železa. Tej bodo sledile nadaljnje, ki so sedaj v montaži. I Pred dnevi smo v naši gredi ■ sprejeli visoka gosta: predsed-| nika Tita in predsednika tur- ške republike Bayara. Vse grad- bišče je bilo v zastavah in sve- čano pripravljeno za visok ob- isk. Ko sta se gosta pripeljala, ju je pričakala ogromna množi- ca ljudi. Ogledala sta si novo dograjeno »Bluming« valjamo in novo koksarno, medtem pa ju je množica navdušeno po- zdravljala. Tako sem vam, dragi Ptuj- čani, nekoliko opisal svoje vti- se' o dnevu obiska dveh držav- nih poglavarjev v Zenici. Ob zaključku želim vsem podjet- jem in delovnim ljudem svoje ožje domovine mnogo uspehov v vsakdanjem delu. poseben pozdrav pa delavcem »Gradi- sa«, »Konstruktorja« in mari- borske »Metalne« svojim znan- cem in prijateliem, posebej pa 3e dragim staršem. Zenica, dne 6. sept. 1954. Anton Ramšak, doma iz Ptuja, Eezjakova ulica 3. Tudi ptujski esnera^tisti sodelujejo na razstavi v nedeljo, dne 12. septembra 1954, so se esperantisti iz Mari- bora, Ce ja in Zagreba čudili vzorni razstavi ter ugotovili, da tudi sicer skromna esperant- ska izložba vzbuja pozornost in niso dvomili, da bo pritegni- la nove pristaše, ki se bodo poprijel! učenja esperanta. Kakor so bili zadovoljni z ogledom dragocenega muzeja, tako so obžalovali, da jim ni bilo mogoče obiskati Borla, ka- kor je bilo to namenjeno s strani Esperantske sekcije. -č- Konec predvnjaškega Icgorovar.ja Na Zavrču smo imeli v dneh od 5. do 11. septembra jesen- sko taborjenje mladine predvo- jaške vT^goje, ki se je prav za- dovoljivo končalo. Mladine- so vajam prisostvovali 100-odstot- no ter pri tem mnogo pridobi- li. Tudi disciplina je bila na višku. Nastavni kader je tudi s svoje strani prispeva: vse, da je bilo taborjenje čim uspešnejše zakliučeno. Mladinci predvojaškega cen- tra Zavrč so ob zaključku spre- jeli sklep, da se bodo skupno in stoodstotno kakor taborjenja ud<^lf7ili tudi proslave na Ostrožnem. -čd. Lahkomlselncst pri otrocih Lahkomiselni otrok naredi materi in svojim učiteljem ve- like skrbi. Nepazljiv je in ne uboga, tako da se večkrat zdi. da nič ne pomaga: ne dober svet, niti strog opomin ali celo kazen. Ne pazi na svojo obleko niti na igračke ali knjige — vse to uničuje brez občutka odgo- vornosti, če Pa kdai dobi kot darilo denar, je gotovo, da ga bo izgubil ali zapravil za neumno- sti. Otrok ne .pozna vrednosti predmetov — pravzaprav je to mali razsipnež seveda v mejah svojih možnosti. Mati .^e v skr- beh in ne ve. kako bi sproti pri- borila tisto kar otrok lahkomi- selno uničuje. Ce se vrne z igra- nja, je njegova oblelca raztrga- na in zamazana, čevlji pošve- dran; in igračke raztrgana Iz šole pride s poškodovanimi knjigami, svinčnike in peresa je izgubil zvezek je nekje po- zabil. Toda ta otrok v srcu ni slab. samo lahkomiseln je in živahen, ponavadi veliko bolj živahen in nemiren od svojih vrstnikov Navadno se niti ne zaveda, koliko skrbi in stroškov dela svojim staršem. Proti otrokovi lahkomiselnost; ni dovolj, da se borimo samo s kaznovanjem. Ravno vpitje in psovke ne bodo dosegle cilja. Mati mora poučiti otroka o vrednosti denarja in stvari. N: dobro, da nekatere matere ne seznanijo svojih otrok z res- nostjo življenja, ker so prepri- čane, da je otrok še prem?ohen. da bi spoznal stvarnost okrog sebe. Nasprotno, mati naj otroku pove. da je treba z delom in trudom 1 zaslužiti vsakdonji kruh in vse tisto, kar rabimo za živ- Ijenie. Naj mati ne skriva pred otrokom, kako skrbno mora pa- ziti na vsak dinar zaslužka, da bi zadostoval za v^e p.-)'r'^b'= družine. Tako bo otrok v.del, . da morajo starši delati in var- čevati, pa tudi večkrat se od- povedat- temu ali onemu, da lahko kupijo tisto, kar rabi ali bi rad imel otrok. Tako se bodo naučili razumeti in spoštovati delo. To ne pomeni, da je treba iti tako daleč, da ustvarimo pri otroku prezgodnjo resnost ali da razvijamo v njem škodljivo preveliko natančnost ali celo skopost. Ce otrok lahko dobi doma vse, kar potrebuje in vse kar mu je prijetno, tem bolje, toda zna naj ceniti skrb in da- rila, k.- jih dobi. Seveda si bo poškodoval obleko, zgodilo se bo, da bo kaj izgubil ali dru- gače uničil, toda to ne bo več redni po.iav. temveč primer, ki ga bo otrok obžaloval in bo skrbel, da se ne ponovi več. Za- vedati se moramo, da lahkomi- selnost ni, če se zgod^ nehote' in včasih, temveč le lahkom'sel- nost tisto, kar se ponavlja brez občutka krivde. To so napake, ki jih moramo čimprej popra- viti. In to morajo popravljati tudi tiste matere, k: morda ni- majo občutljive materialne iz- gube zaradi otrokove malomar- nosti. Vsak človek mora biti pazljiv in mora poznati red in če se tega ne nauči kot otrok, bo gotovo obžaloval kot odrasel "" 'vek. PRIJATELJA — Kaj si ti še živ? Nekdo je rekel, da si že davno umrl.« — No, ti si pa res prijatelj. Niti na pogreb nisi prišel!« JEZDEC NA OSLU Neznanec je jezdil na oslu skozi vas. Spremljali so ga šte- vilni otroci. To ga je razjezilo. Vprašal iih je: >Kaj me gledate? Ali niste še nikoU videli osla?« 70.000 obiskovalcev je zabeležila III. okrajna gospodarska razstava v Ptuju do srede, 15. sep- tembra predpoldne Razstava bo v sobotnih večernih urah ter v nedeljo, 19. t. m., do 14. ure, torej v času, ko bo trajal oficialni del proslave na Ostrožnem, zaprta; zadnji dan razstave pa je nepreklicno torek, 21. septembra. Obisk na razstavi je v zadnjih dneh vedno bolj naraSčal ter bo verjetno dosegel še čast- nejšo številko, kakor je bila dosežena ob II. okrajni gospodarski razstavi. KLOPOTEC in preša — najznačilnejši podobi iz Slov. goric dajeta razstavi poseben poudarek Originalne — s slamo krite — strojnice ptujski htrgovii »Lukarska« streha je motiv, ki je uporabljen za ureditev dela kmetijske raz&t^ve Stran 4 Ptuj, 17. septembra 1954 III, gospodarsko razstavo je spremljala vrsta kulturno-prosvetnih prireditev, ki so odličio uspele in ki jim je prisostvovalo vedno častno število gledalcev. — Na gor. sliki je pevski zbor iz Ormoža Za naše gospodinje Novi gospociin.ski pripomočki Na letošnjem britanskem in- dustrijskem velesejmu, ki se. je nedavno zaključil, so razstavili nad 100 novih gospodinjskih prixx>močkov, od katerih večino so v začetku izdelovali zgolj za industrijsko uporabo. V to vr- sto spadajo na primer rokavi- ce, ki ne piropuščajo olja, ma- ščob iin vrele vode, vrsta noga- vic, ki so jih nedavno uvedli za gospodinje. Drugi tak izdelek, ki izhaja iz industrije, in sicer avtomo- bilske industrije, je lak za po- hištvo, ki je izdelan na bazi si- likona. Ta lak, kj istočasno vmi- čuje tudi vse kali in bakterije, ne propušča vode ter je odpo- ren proti prahu in nesnagi. Gospodinje je nadalje zlasti zanimala podolgovata ponev z izžlebitvami, ki so jo izdelali na predlog neke gospodinje, ki je pisala o tej ponvi urednici ženske strani nekega angleške- ga časopisa. Prednost te pon- ve je, da ne sežge jedi, katero pečemo. Razstavljena je bila tudj po- sebna ponev za cvrtje rib, ki ima to prednost, da zaščitj ku- harico pred brizganjem olja med cvrtjem. Za to služi dvoj- ni pokrov, ki zavaruje jed tu- di pred prahom. V isti razred koristnih go- spodinjskih izdelkov, ki so vzbujali na velesejmu veliko pozornost, spada tudi posebna vrsta cunj iz nylona, podobnih kot so jih uporabljali člani bri- tanske odprave na goro Ehre- rest. Razstavljeni so bili nadalje i tudi razni prvovrstni izdelki iz ; plastičnega materiala, j Kot zadnja novost kuhinjske- ' ga p^ila pa so bili razstavije- jni prti za jedilne mize z narav- nimi cveticami, kj so tako pre- parirane, da ostanejo sveže in obdržijo svoj duh. Uporaba soli Navadna kuhinjska sol nam ne služi samo za osoljenje raznih jedi, ampak jo lahko uporablja- mo tudi v številne druge name- ne. Umazano pleteno pohištvo in košare postanejo kakor nove, če jih oribamo z vlažno soljo. Tudi preproga obdrži svojo živo bar- vo, ako jo pred čiščenjem potre- semo s soljo. Da se nam slaščice v peči ne zažgo, potresemo na pekač nekoliko 'soli. Neprijeten voni po oljnatih barvah v oma- rah in sobah odstranimo, če po- stavimo vanje posodo s soljo, ki potegne neprijeten duh nase. Pe- rilo pozimi ne zmrzne, če ga pred sušenjem izperemo v slani vodi. Beljak se lepše stepe v sneg, če mu pridenemo nekaj zrn soli. Mast pri cvrenju ne poka, ako jo malo osolimo. Sol nam prežene tudi trudnost iz nog, ki jih lahko osvežimo na ta način, da jih okopi jemo v mlačni in zelo slani vodi. Tudi zgago lahko odpravimo s tem, da popijemo kozarec slane vode. S soljo odpravimo tudi nahod in sicer na ta način, da večkrat za- poredoma vsrkavamo mlačno slano vodo pa prcženemo vnetje v grlu. * Kosti nikar ne zametu j, ker so dragocena surovina. Iz 500 vago- nov kosti pridobi industrija 500 ton maščobe, 750 kg lepila, 2000 ton krmil in umetnih gnojil. Iz kostnih maščob izdelujejo glice- rin, ki služi pri izdelovanju mila ter vrsto drugih proizvodov. Zato je najbolje kosti zbirati ter jih prodati »Odpadu«. To ni lož ODLIKOVANA MACKA Na pobudo društva za reše- vanje življenj je župan ameri- škega mesta Buffalo podelil kolajno za hrabrost neki mački. Njeno junaštvo je bilo v tem, da je v nevarnosti za lastno življenje rešila iz goreče hiše svoje mladiče. Pri tem si je močno osmodila kožuh in ožga- la tace. SLABA JECA 56-letni Villiam "Works, artist po poklicu, se je znašel po ne- ki neumnosti v policijskih za- porih. Ko so ga naslednji dan hoteli odvesti na zaslišanje, so našli težka vrata njegove celi- ce vržena s tečajev, v zidu pa veliko luknjo Artist je zvrtal v zid luknjb, vrgel vrata s te- čajev ter pobegnil. Na listek je napisal, da mu ni do stanova- nja v tako slabo grajeni stavba. PLEVEL V MUZEJU V Conningtonu v Angliji so ustanovili muzej, v katerem je razstavljen Izključno plevel. Poleg plevela v posodah in herbarijih je tam tudi seme, iz katerega vznikajo nadležne rastline. OB OBISKU III. okrajne gospodarske razstave v Plu;u Paradižnikova mezga Zrele in zdrave paradižnike, katerim pridenemo primemo količino soli, nekaj zrn popra, narezane čebule, peteršilja, lo- vorjev list in materine dušice, kiihamo v primerni kožici pri- bližno 20 mmut, da se zmehčajo in jih medtem večkrav preme- šamo. Nato* jih popolnoma od- cedimo in pretlačimo skozi sito. To mezgo še enkrat prekuhamo in takoi nato natočimo v pol- litrske steklenice. Nato jih do- bro zamašimo in postavimo v posodo z vodo, tako da sega vo- da steklenici do vratu. Pod steklenice in med nje pia de- nemo seno, slamo ali Pa krpe, da se med kuhanjem ne zade- vajo. Voda naj vre nekako pol ure. Ko se steklenice z vodo vred ohlade, jih takoj zapečati- mo s pečatnim voskom in spra- vimo na hladen in zračen pro- stor. Lokomotiva na atomski pogon Atomsko energijo, ki so jo do- sle. uporabljali zgoli v vojaške namene, polagoma začnejo iz- rabljati tudi v mirnodobne svrhe,' Medtem ko v Sovjetski zvezi po zadnjih poročilih že uspešno ob- ratuje prva elektrarna na atom- j ski pogon, v Ameriki gradijo pr- j vo atomsko l^okomotivo. Po na- črtih, ki jih uresničujejo z veli- kimi izdatki, bo ta lokomotiva razvijala moč 7000 konjskih sil ter bo glede hitrosti prekašala vse dosedanje železnice. Najporednejši deček V veži šole »Miss Thompson« v angleškem mestecu Hove so pred kratkim odkrili spominsko ploščo »Najporednejšemu dečku, ki je kda, obiskoval ta zavod«.' Ta deček je obiskoval šolo pred sedemdesetimi leti in ni nihče drugi kot — današnji ministrski predsednik Velike Britanije Win- ston Churchill. tiozstavoakvaielov PRIREJATA SLIKARJA OELTJEN IN ME2AN V BIVŠI TRAFIKI NASPROTI KOVAČIJE Razstava je odprta vsak dan od 9. do 12. in od 14. do 18. ure vse dnj Okrajne go- spodarske razstave. V SOLI Učitelj: »Toplota povzroča raz- tezanje, mraz pa krčenje raznih reči. Kdo lahko navede kakšen primer?« Učenec: »Dolgi dnevi poleti in kratki pozimi.« TEGA VENDAR NE MORE ZAHTEVATI Oče: »Vera, kaj vidim, ti kadiš cigarete?« Vera. »Da. Vendar ne more nikdo zahtevati od mene. da bi kadila pipo!« Objave in oglasi RAZGLAS Obveščamo vse davčne ob- veznike kmetijskih gospodar- stev na področju LOMO Ptuj, da bo v dneh 22., 23. in 24. sep- tembra 1954 na LOMO Ptuj Katastrska uprava ugotavljala morebitne nepravilnosti kata- strskega dohodka posameznih kmetijskih gospodarstev zaradi sprememb kultur, lastništva in zemljiškega sklada itd. Zato pozivamo vse davčne obveznike kmetijskih gospodar- stev iz področja LOMO Ptuj, ki smatrajo, da se kulture nji- hovih zemljišč ne ujemajo s katastrom, da imajo urejenega lastništva in ki so oddali zemljo v zemljiški sklad, da se v dneh, in sicer: 22. septembra 1954: davčni obvezniki k, o, Sp. in Zg. Breg, 23. septembra 1954: davčni obvezniki k. o. Budina, del Brstja, del Rogoznice, del Nova vas in 24. septembra 1954: davčni obvezniki k. o. Krčevina, Vičava, Orešje, §tuki, Ra- belčja vas in Ptuj Javijo s potrebnimi dokumenti na LOMO Ptuj - sejna dvorana. Ljud. odbor mestne občine Ptuj Uprava za dohodke. OBJAVA Učenci, ki bodo obiskovali 1. In 2. razred osnovne šole v Ptuju, naj se zbero v soboto, dne 25. septembra t. 1., ob 8. uri na dvorišču osnovne šole. — Upravitelj stvo. OBJAVA 23. t. m ob 17 uri bo v dvo- rani OKZK v Pluju izredni občni zbor Ljudske tehnike. Po- zivamo vse člane, da se tega izrednega občnega zbora udele- že ker se bodo volili delegati Za II. kongres Ljudske tehnike Slovenije Uprava. ★ Dežurna trgovina v soboto, 18. sept. 1954, od 16. do 18. ure: Trgovsko podjetje »Izbira«, po- slovalnica »Hrana«. Ljutomer- ska cesta 9. Zlato otroško zapestnico sem izgubila od parka do Zg. Bre- ga. Ker je zapestnica drag spomin, prosim poštenega najditelja, da jo odda v upra- ' Vi lista. Veliko denarno nagrado nudim tistemu, ki najde moje, 10. septembra 1954 v Ptuju ukra- deno moško kolo črne barve, znamke »Puch«, štev. okvira 556915, kompletno opremlje- no. Najditelj naj se oglasi v upravi lista. Posestvo 4 ha v območju ob- čine Destemik (Drstelja) ta- koj oddam v najem. Pojasni- la v upravi lista. Dobro ohranjen šivalni stroj »Pffaf« za 40.000 din prodam. Vpsrašajte pri Rojsu. Ob Gra- jeni 4a, vsak dan od 12. do 14. ure. Opozarjam vsakogar pred pio- sojanjem alj dajanjem de- narja ali česar koli mojemu sinu Galunu Ivanu iz Pr- venc, ker njegovih dolgov ne bom vračala. Galun Marija, Prvenca, pošta Moškanjci. TRI ZA GRADBIŠČE PRI- PRAVNE PARCELE v izmeri 20 a, 34 a in 89 a med Haj- dino in Kidričevim prodam. Interesenti naj se oglasijo pri tov. Vobiču, Zg. Hajdina 67. NAJDITELJA FUTROLE (tor- bice) ZA FOTOAPARAT, ki je bila v torek pri železni- škem mostu v parku, prosim, da jo proti nagradi odda v upravL CEMENTNE SOHE, nove, za ograjo, poceni proda Tretjak, Muršičeva 12. TRGOVSKA VAJENKA z eno- • letno prakso, išče zaposlitve v trgovini v Ptuju al^ okolici. Naslov v upravi. ZATEKEL SE JE LOVSKI PES v Ptuju. Kdor ve kaj o njem, naj sporoči proti nagradi v upravi lista. Splio mizarstvo :ii ža^ii PTUJ. Na pristanu 4 pozdravlja vse borce in aktiviste ob srečanju na 0STR02NEM KOLEKTIV REMONTNEGA PODJETJA ,,RemonC Ptuj pozdravlja vse borce in aktiviste ob proslavi na Ostrožnem Mesnine Ptuj čestitamo vsem sodelujočim na proslavi na Ostrožnem, prav tako tudi vsem našim od- jemalcem in dobaviteljem