Sf. 18. Poštnina pfaCana v gotovini. V Uublfani, dne 4. mala 1922. Leto ur. Glasilo »Samostojne ™ kmetijske stranke za Slovenijo" Izhaja vsak četrtek. Naročnina: celoletno, ...............»,•... Djn 12-50 poJuietno...................................Din 6*25 Posamezna številka • . e • . . » . Din 0.60 Kmet, pomagaj al sam, ln svoje staliiče v državi uravnavaj al sami Inserati: 1 mm inseratnega stolpiča stane male oglase. . . uradne razglasa reklame..... ..... ..... ..... ..... ..... ..... . Din 0-25 . Din 0-40 . Dim 0-50 Uredništvo in upravništvo lista je v Ljubljani na Kongresnem trgu St. 9 (nasproti dvorca). Klerikalna politika. Tako-le označuje klerikalni vojvoda dr. šusteršič v svoji knjigi uspehe klerikalne politike: «Ti uspehi leže na polju vnanje in notranje politike. Na enem in drugem torišču — same izgubljene bitke*. Točneje se ni mogel izraziti o klerikalni politiki bivši generalisimus klerikalne armade m točneje tega niso mogli dokazati klerikalci sami, kakor so to storili na seji skupščine z dne 27. aprila, ko so samo en dan izgubili kar dve bitki. Pač višek uspeha! S kričečo besedo in celo s tule-njem so nastopili ta dan, da obtožijo druge — toda pod silo dokazov so bili obsojeni sami. Nastopili so, da si z demagoško frazo naberejo gradiva za shode — toda gradivo njih nasprotnikov jih je razgalilo in razbilo vse njih račune. Nastopili so, da z orožjem opozicionalne taktike pripravijo sebi pot v vlado, toda grehi njih vlade so jih pritisnili k tlem. Ne izgubljeni bitki, temveč uničujoč moralni poraz je bila četrtkova seja skupščine za naše klerikalce, in sicer v vsakem oziru. Do kosti so se razgalili To je prvi «uspeh* njih nastopa. Kakršna stranka je SLS., tak je njen poslanski klub v skupščini. Ozek krog ljudi, ki absolutno vlada in je lepo v ozadju, potem pa široka masa kimavcev, ki izpolnjujejo slepo vse, kar jim zaukažejo gospodje. Ti ubogi kmetje-poslanci morajo v boj, gospodje dr. Korošec, dr. Hohnjec in dr. Gosar pa ostajajo lepo zadaj v bližini ministrskih klopi, kjer se prijazno in usiljivo razgovarjajo z glavnimi zastopniki sedanjega «tako koruptnega sistema*, kakor pišejo njih trobila. Vseeno, ali se razpravlja nad vse važni zakon o dvanajsti-nah ali pa manj važna interpelacija, vselej morajo v boj poslanci-kmeto-valci, ki so žrtve voditeljskih ambicij, kajti nad vse diši našim klerikalcem vlada in nad vse jim smrdi opozicija. Zategadelj so voditelji tihi, da v primeru možnosti vstopa v vlado morejo zvaliti vso krivdo za hujskarije na uboge žrtve — poslance-kmetovalce. Kakšna razlika med poslanci SKS. m med klerikalnimi poslanci! Pri nas nastopa vsak poslanec sam od sebe, vsi pa vedno skladno, v zmislu visoke kmetske misli in na čelu vsem naš predstavitelj v vladi, tovariš Puceij. Pri klerikalcih pa vsak nastop le na komando, tisti pa, ki vse komandira, je lepo v ozadju, kajti drugi hodijo zanj po kostanj v žerjavico. Tu prava ljudska stranka — tam sleparska ljudska stranka! In prihajale so na dan laži ena za drugo! Da bi si skovali političen kapital, je dejal poslanec Škoberne, da uvajajo dvanajstine nove davke. Ko pa ga je vprašal poslanec Urek, kateri davki se zvišajo, je molčal, kajti neresnična je bila njegova trditev. Pa je poizkusil z drugo stvarjo ter zagodel staro klerikalno lajno o razmerah pri vojaštvu. Toda zopet je moral utihniti, kajti zamrl mu je odgovor na jeziku, ko so vprašali poslanci SKS., kdo je uveljavil v naših krajih srbski voiaški zakon, in ko so zaklicali srbski poslanci, da je bil to dr. Korošec. In končno je dejal poslanec Škoberne: ^Ljubezen do domovine in zadovoljnost naroda sta največji kapital vsake države. Ta kapital je sedanji vladni sistem zapravil.* Tovariši, želeli bi, da bi videli ono ogorčenje, ki je nastalo po teh besedah v skupščini. Kdo pa je bolj netil in širil nezadovoljstvo kakor ravno klerikalni tisk? Kdo pa je bolj ubijal ljubezen do domovine kot klerikalni časopisi? Bolj farizejskih besedi se še ni slišalo v skupščini in zato tudi so dobile primeren odgovor. Slabo uslugo pa je storil poslanec Škoberne tudi duhovščini, zakaj z neresnicami je zagovarjal zvišanje duhovniških plač ter s tem sramotil duhovščino. Dejal je med drugim, da so bili med vojno vsi duhovniki zaradi srbofilstva politično sumljivi in preganjani od Avstrije, da so duhovniki odpravili analfabetizem med narodom in da vodijo vzorno gimnazijo v Kamniku itd. Kakor da ne bi imela duhovščina res nobenih zaslug za narod in d? bi se morala zato krasiti s pavovim perjem. Ne, gospod Škoberne! Tudi brez Vaših neresnic smo za zvišanje duhovniških plač. Laž za lažjo je prihajala na dan, poslanec Škoberne pa je stal v zadregi in končno, čeprav mu je klical poslanec dr. Korošec: «Le korajž-no!», čisto «entglajzal», kakor je dejal poslanec Urek. Za vse, samo za kmetovalce ne! In nastopil je glavni govornik SLS., poslanec Škoberne, da razloži, zakaj je SLS. proti dvanajstinam. In slišali smo to-le: SLS. je proti dvanajstinam, ker se ne skrbi za tvor-niškega delavca in ker imajo duhovniki prenizke plače. Drugih stvari ne pogrešajo v dvanajstinah. Upravičeno jim je zato zaklical tovariš Urek: «Kaj pa kmet? Ali zanj nimate nobenih zahtev?» Jasno, da ne, kajti na ta medklic je zaklical poslanec Škulj: «Za kmeta pa bo že poskrbela .Samostojna kmetijska stranka'!* — Ali je k temu še potreben kak dostavek? Opozicija brez vrednosti. Najhujša napaka naše skupščine je, da ni v njej prave opozicije. Tudi to so klerikalci sijajno dokazali. V razpravi so bile dvanajstine, zakon največjega pomena. Namesto da bi poslali v boj drja. Korošca ali kakega drugega inteligenta, je moral nastopiti poslanec Škoberne. Zato pa je bila njegova kritika zakona o dvanajstinah tudi brez cene, ker ta kritika ni bila ustvarjajoča. Ni zadosti, če se samo govori, ampak treba je tudi dokazati, kako storiti bolje. V vsem Škobernetovem govoru pa niste našli niti ene take besede. In prav isto je zagrešil popoldne poslanec Brodar, ki je govoril pač o nerednostih v vojski, toda ni bil v stanu, podati za to konkretnih primerov. Vse interpelacije sestavljajo namreč klerikalci le na podstavi govoric, ne pa na podstavi osebnih preiskovanj. Zategadelj je tudi vojni minister naglasil, da so klerikalne informacije brez cene in da nanje ničesar ne da. Čeprav vlečejo dnevno 180 dinarjev plače, se vendar klerikalni poslanci ne potrudijo toliko, da bi sestavili le utemeljene interpelacije ter varovali tako svoj ugled. Žalostna posledica izgubljenega ugleda je, da morejo prinesti svojim volilcem pač kopo hujskarij, a niti enega uspeha. Kaj ima narod od besedi, pa si naj razloži vsak bralec sam! Proti čemu so glasovali? Res je, da se z dvanajstinami določujejo stari davki. Toda nasprotno so tudi v dvanajstinah velike ljudske pridobitve, ki bi zaslužile, da se jih klerikalni poslanci spominjajo vsaj z besedo. Tako določujejo dvanajstine davek na vojne dobičke, ki naj ga plačajo le oni, ki so imeli nad stotisoč kron čistih letnih dohodkov. Dasi je ta določba v interesu delavnega ljudstva, so klerikalci vendarle glasovali proti njej. Dvanajstine določajo dalje, da se znižajo kazni na trošarino za vino in žganje na četrtino. Klerikalci so glasovali proti tej določbi. Vranglovci, ki so kot obmejna straža izzvali s svojim ponašanjem naravnost vihar ogorčenja med ljudstvom, se z dvanajstinami odpravijo iz Slovenije. Tudi proti temu določilu so glasovali klerikalci. Bolnicam, tako važni ljudski zahtevi, preskrbe dvanajstine potrebne kredite, da nadaljujejo lahko s svojim občekoristnim delom. Klerikalni poslanci pa so glasovali proti dvanajstinam. Veliko zlo je bilo v državi, ker so posebno v Srbiji nastavljali za uradnike dijake, ki so vlekli državno plačo, čeprav niso ničesar delali in čeprav so imeli že državne štipendije. To nezdravo stanje se z dvanajstinami konča. Klerikalni poslanci pa so glasovali proti dvanajstinam. In glasovali so celo proti dvanajstinam, čeprav bi brez njih sprejema ne dobil niti en duhovnik svoje plače. Taka je klerikalna opozicija! Ne za vojake, temveč za «Domo-ljuba». Marsikatero bridko uro so že doživeli naši fantje-vojaki, ker morajo živeti po južnih krajih države, kjer dežela še ni urejena. Toda za vse to trpljenje niso imeli klerikalci nobene besede, temveč vložili so interpelacijo le zategadelj, ker je prepovedan «DomoIiub». Kaj jim mar ljudski blagor, samo da je njih strankarska korist varovana! Mi pa pravimo: To, ali berejo naši fantje «Kmetijski list* ali ne, je postranska stvar. Glavno je, da so zdravi in siti, da pridejo od vojakov domov kot krepki delavci in dobri državljani. In nastopili so za «Domoljuba», čeprav so znali, da jih čaka neusmiljena blamaža, kajti vojni minister je izjavil, da ni prepovedan samo «Domoljub», temveč sploh vsak politični list, torej tudi ^Kmetijski list*, in sicer zategadelj, ker vojaška uprava ne more reči, ta list je slab, ta pa dober, ker bi se s tem zamerila pač na vse strani Bilo bi preobširno, če bi navajali še druge zanimivosti s te seje skupščine, ki so jo nekateri srbski listi nazvali naravnost za slovensko skupščino, zakaj tako temeljito se je na njej pralo nečedno perilo SLS. Toda že navedena dejstva dokazujejo dovolj jasno, da tako strahovitega poraza še ni dožiiela zlepa v skupščini kaka stranka, kakor ga je doživela dne 27. aprila naša kleri- kalna stranka. Značilen je ta poraz, ker priča, da klerikalna politika ne more vzdržati kritike pred ljudmi, pri katerih je demagogija brez cene, kakor se je to pokazalo v skupščini. Poraz pa je tudi pomenljiv, ker dokazuje, da ni več daleč tudi oni usodepolni dan, ko bo klerikalna politika doživela ne le pred zastopniki naroda, temveč tudi pred narodom samim svoj davno zasluženi polom. Tovariši in tovarišice! To pa od-visi v znatni meri tudi od Vas. Stopnjujte svoje delo, utrjujte kmetsko misel, širite zavednost, gojite složnost in krepite požrtvovalnost, da po 28. novembru leta 1920. in po 27. aprilu leta 1922. pride tudi še oni tretji dan zmage, ki bo za vedno položil v grob ono stranko, ki se v zasmeh ljudstva imenuje SLS. Na njenem grobu zasadimo prapor Stare pravde, na njenem grobu naj zašije naša sreča! Kdo je tisti, ki noče svobodne vlade kmetskega ljudstva! Seja noEelništvo 5H5. bo v ponedeljek dne 8. t. m. ob 9. uri dopoldne pri Mraku na Rimski cesti v Ljubljani. Načelništvo SKS. Redni letni občni zbor mariborskega (štajerskega) okrožja kot dopolnilo občnega zbora, ki je bil dne 22. aprila v Mariboru, bo dne 18. maja t. 1. ob 10. uri dopoldne v Celju v mali dvorani Narodnega doma. Ker nas čakajo velike naloge, zato je dolžnost vseh zaupnikov, poverjenikov, odbornikov in delegatov, da se tega važnega občnega zbora zanesljivo udeleže. V boj za Staro pravdo! Tajništvo SKS. v Celja. Uvoz žive živine v Italijo dovoljen. Nov in velik uspeh je dosežen. Uvoz žive živine je končno dovolila tudi Italija. Šele s tem je 70rejen izvoz živine tako, kakor treba, kajti kaj nam pomaga prost izvoz živine iz Jugoslavije, če pa je prepovedan njen uvoz v Italijo, ki je naša največja odjemalka. Ker se bliža poletje, bi postal izvoz zaklane živine in mesa vsled nezadostnih priprav skoraj nemogoč, na drugi strani pa bi imeli še naprej samo italijanski prekupčevalci največji dobiček od naše izvozne živine. Kec je sedaj dovolila Italija tudi uvoz žive živine, se je položaj za naše živinorejce znatno izboljšal. Zato objavljamo z zadoščenjem avtentično vest, ki smo jo dobili iz Beograda in !ki se glasi: Na opetovane predstavke in posredovanja kmetijskega ministra, tovariša Puclja, je prenehala italijanska vlada s šikanami pri uvozu naše živine v Italijo. Kmetijski minister je prejel iz Rima uradno izporočilo, da je preko Rakeka zopet oičlprt prost promet žive živine po železnici, če je ta živina namenjena za klalnice v Turinu, Milanu, Tridentu, Trstu, Benetkah, Genui, Florenci, Rimu in Neapolju. Istočasno je izdala laška vlada tudi olajšave glede zacarinjenja našega mesnega blaga. Odslej odpade za carinjenje mesnih izdelkov in zaklane živine na meji, ki se je vršilo doslej v Postojni, če je blago namenjeno za ta-le mesta: Trident, No-varo, Como, Milan, Geriuo, Benetke, Udine, Verono, Florenco, Rim, Trst in Turin. Zacarinjalo se bo blago šele po dospelosti na namembno postajo. Tako je poskrbljeno sedaj popolnoma za prost izvoz živine in za cene živini, ki je pri nas še vedno cenejša kot na svetovnem trgu. Naša SKS. in njeni zastopniki pa so se zopet izkazali kot pravi kmetski zastopniki. Čast jim! Shodi ,»Samostojne kmetijske stranke". Dne 7. maja bo javen shod v Radovljici, na katerem bodo poročali tovariši minister Puceij, narodni poslanec Kušar in zastopnik obrtnikov Ogrič. Dne 21. maja bosta shoda v Brežicah in na Raki. Na njih bodo govorih tovariši poslanci Puceij, Ra-jar in Urek. Dne 21. maja bo shod na Uncu. Poročal bo na njem tovariš poslanec Kušar. Dne 11. junija bosta shoda v Sevnici in v Kozjem. Na njih bodo poročali tovariši poslanci Mrmolja, Puceij in Urek. Dne 25. junija bo v Št. Vidu pri Ptuju shod, na katerem bodo poročali tovariši poslanci Dobnik, Mrmolja in Puceij. Tovariši, tovarišice! Na delo za uspeh shodov! Intervencije v Beograda. Pooblaščeni smo ižporočiti vsem onim, ki so naprosili naše tovariše poslance, osobito tovariša ministra Puclja, za razna posredovanja « Beogradu nastopno: Dasi je število intervencij črez-merno veliko in dasi se obračajo na poslance SKS. pristaši vseh strank ne le iz Slovenije, temveč tudi iz Hrvatske, se vendar takoj izvrši vsaka intervencija, in sicer ali ustno ali pismeno ali pa po uradnikih. Popolnoma izključeno je, da bi mogli najbolj zaposleni poslanci sproti tudi odgovarjati na vsako prošnjo ter poročati o njenem uspehu. Naravnost pretirano pa je pričakovanje, da bi se mogla voditi tudi evidenca o stanju prošenj. Če bi se hotelo to izvesti, bi moral imeti zlasti tovariš minister Puceij samo za reševanje intervencij najmanj dva slovenska osebna tajnika in enako bi moral imeti tudi klub poslancev SKS. posebnega tajnika. Eno kot drugo je tedaj popolnoma neizvedljivo. Zahtevajte zategadelj samo človeško mogoče! Vsem tovarišem svetujemo nujno, naj prosijo za intervencije le v nujnih primerih, pred vsem pa se naj Kmetijski list" ne manjkaj v prav nobeni kmetiški hiši J Kdor dela za Uudsko Izobrazbo, dela za osvoboditev Uuditva Iz duševne In politične sužnostlc ne zahteva intervencij v Beogradu, če se da stvar rešiti že v Ljubljani. Zaradi tega vlagajte vse prošnje glede intervencij zgolj preko ljubljanskega tajništva SKS.t Tovariša ministra Puclja sploh na | seji ni bilo in enako se ni udeležil •Slovenski Narod» je ponovno objavil vesti, da SKS. z ozirom na It temu beograjskemu poročilu Ik*- Res l'e nadalje, da so izrekli dosiavljamo sami še to-le: zbrani zaupniki soglasno vsem po- Imeli smo opetovano priliko, SKS. in osobito tovarišu smo se osebno prepričali, kako vest-no ito redno rešujejo poslanci SKS., osobito tovariš minister Pucelj, goro prošenj, katero jim dnevno prinaša pošta. Da ne žanjejo za svoje delo dostikrat prav nobene hvaležnosti, je naravno, zakaj dobrota je seje tovariš poslanec Mrmolja, ki je to afero ni in ne bo storila nobeni. bil v Prekmurju Zategadelj je vse, korakov, kar je storil skoro goto-kar p,seD«Slovenski gospodar,,očit-1 vo z oči vidnim namenom, da b D .. —J.«. J , -._„ g£g v tgj smerj pj.jkazaJ 2a brez_ brižno. SKS. je storila vse potrebne korake, da se mučna zadeva raz' čisti do kraja ter hoče čuvati interese ljudstva in države. Pr tem svojem postopanju ne bo od-jenjala, dokler se stvar ne ured tako kakor zahteva Interes ljud ministra Puclju svojo zaupnico, da je potekel zbor v najlepšem navdušenju in da sem ga zato z veseljem zaključil. Taka je torej resnica! Na tako brezsramen način slepa _ _________. _______^ rijo klerikalci naše ubogo kmetsko I s*va in države. sirota, 'Nezaslišano pa je, da so ne-1 ljudstvo. Na vse pretege kriče, da Iz časopisja je razvidno, da se je kateri ljudje, ki seveda po večini sloni njih stranka na podlagi sv. ve- pričelo z zadevo baviti državno niso aiti naši pristaši, celo nesram- re> med tem ko lažejo na naravnost pravdništvo in da pride vsekakor ni, če ne prejmejo takoj ugodne re- bogokleten način. Odkrito Vam re- do sodnih obravnav, ki bodo to šitve svoje prošnje, čeprav je le-ta čem: Ne na Podlagi sv. vere, tem- zadevo gotovo bolj razjasnile često popolnoma neizvedljiva. Taki več 03 laž'< obrekovanju in slepa-'—--- ljudje se pač ne smejo čuditi, če se rii> ie zgrajena Vaša stranka, kar je. nesramnost primerno kvitira. j edini vzrok, da peša vera med | PfllrrflilllclrA VOcti Naglasili bi končno še nekaj. Kot ljudstvom. * VB&U. pravi kmetski zastopniki so naši po-1 S takimi lažmi pa tudi dokazujete, I (Redukcija papirja.) Silno mnogo se slanci ftomagali vsakomur, ki je bilMa niste nič drugega kakor brez-1 govori 0 redukciji uradniStva in o di-dobrote potreben. Dasi pa izstav- j vestna trgovska družba za izmozga-1 nar^kih, ki se bodo s tem prihranili. —-«--•--— obrekovanju, se I vanje ljudstva, kakor pravi o Vas Razveseljivo dejstvo! Toda še veliko I med našimi na- Vaš bivši voditelj dr. šusteršič. S^f^LS bil0.' iz: ki bi javno po- Izjavljam končno, da grde in laž- E ko ^ m0J' ^al:^>.P0S,anci SKS- I nive cunie - .Slovenskega gospo-1 trt^S Z&TtSSZVt Ijeni najhujšemu vendarle še ni našel sprotniki poštenjak, ki bi javno po- gali njemu, čeprav je njih nasprot-1 darja» — ne vzamem več v roke, I preveč piše, ampak s papirjem' ki je nik. Ugotavljamo to, ker je prezna- j ker se mi gabijo nje ostudne laži. I danes presneto drag, se silno razsipno VGruSovi, dne 29. aprila 1922 Anton Lipovšek s. r., žilno za našo javno moralo. Brez ozira na vse to bodo poslanci SKS. nadaljevali s svojim po- žrtvovalmim delom za narod, ker I predsednik okrožnega odbora SKS. ravna. Pričakujemo zategadelj, da privede finančna delegacija urade k isti varčnosti papirja, katero pri njej Se opažamo. pač pojmujejo dolžnosti narodnih poslancev tako kakor je treba. Da bo njih (delo čim najuspešneje, pa je potrebno. da jih podpiramo tudi mi. Eden za vse, vsi za enega! Zla naše fante. Neumorni poslanci SKS. so izročili vojnenoti ministru nastopno spomenico, ki dasi kratka, jedrnata in brez kričečih besedi, gotovo ne bo ostala brez uspeha. Spomenica se glasi za mariborsko okrožje. (Ljubljanska specialiteta.) Prvi maj-nik so praznovali v Ljubljani sociali-t v , vi i-*v , , . . isti' mestna občina in — banke. Da so Tovariši! Na smetisce z lažnivimi praznovali delavski praznik delavci, je listi, v roke pa ^Kmetijski list*, daj naravno in njim v čast. Tudi glede se razkrije laž in da bo zmaga naša! [magistrata bi bila stvar v redu. Ampak T.l— ___i____ 1___l_l___•__1 Mo f\f q vnniam nam i.__ Tako veleva kmetska misel. Afera Ristič-Hribar. da praznujejo prvi majnik banke, ta pa je huda. Pa ne da so se hotele banke odpočiti, da bodo mogle z novo silo odirati — delavce! Druge zveze med l. majnikom in bankami nismo mogli najti niti pri najboljši volji. (Kako lažejo in hujskajo.) Velikan- Načelništvo SKS. je bilo ob veščeno, da se nameravajo v zvezi z nakupom Windischgraetzove |ski krik 80 žagnali klerikalci zaradi vile na Bledu neki koraki proti IžaJostne^a dogodka, ki se je pripetil strogi izvedbi agrarne reforme Vm™"?1? ®lstrici' ko J®.«stroiU Ob preobratu in za časa mobili- kljub temu, da je agrarna reforma j^J! kl4 ,e J"*?1 gtel^MSbeeSnil0 r Za7jam,Čena h ,beSeda?i: ^.SSftJPt v^n^v Ž mladeničev - Slo- «Zemlja je božja in kmetova*. Ker čeprav je begunec obstal. Toda vse to vencev m Hrvatov — zavezanih stoji SKS. na stalisču ustave, torej se je izkazalo za neresnično, kajti pre- vojni služba. Ti fantje, ki bi se radi tudi stroge izvedbe agrarne refor- iakava je dognala, da se begunec ni vrnili, pa $e boje kazni, so večino- me, je načelništvo storilo vse po- hotel ustaviti in da je bil ustreljen od ma kmetskii sinovi, katere doma j trebno, da zve resnico. Poizvedbe I ssadaj. Dogodek je sicer žalosten in starši za poljska dela nujno potre-1 SKS. in pozivi kmetovalcev, inter-lobžalovante vreden, toda Se bolj ža- bujejo. Podpisani narodni poslanci esi rani h na veleposestvu kneza l08'1"1 Je laz' kJ ,n,1' KfiifminitVa ^ Windischgraetza, so napotili na- predložil db kraljevi poroki Njego- celnlštvo, da je v svoji seji z dne Lvojo glavo klerikalno hujskarijo. vemu Veličanstvu kraliu Aleksan- 10. aprila naslovilo na klub poslan- Ljudstvo, kdaj boš izpregledalo? t " "' ' * cev SKS. v Beogradu resolucijo, . „ . , v kateri je ugotovilo, da obstoje c lculK, OCi( čovcih. (Dopisnika iz zavednega kraja SKS.) nujno prosimo, da nam javi svoj pravi r. asi o v. Zadeva je prevažna, da bi jo mogli obravnavati že na brezimen dopis. Na ta način bi lahko nasedli kakemu našemu nasprotniku. Za tajnost jamčimo. — Tajništvo SKS. Politične vesti. (Genovska konferenca.) Nasprotje med Francozi in Angleži je vedno očitnejše in ostrejše. Čisto naravno! Angleška je bila v svetovni vojni Ie malo prizadeta, a dobila je zato ogromen plen. Skoraj vse nemške kolonije so postale njena last in njen najnevarnejši trgovski konkurent — Nemčija — je bila izpodrinjena s svetovnega trga. Nemoteno bi lahko Angleška uživala sedaj plodove zmage, da ni nerešeno vprašanje Rusije in da ni onemogočena trgovina z Nemčijo. Ker ni rešeno rusko vprašanje, je izgubila Anglija enega svojih največjih odjemalcev. Od. tod brezposelnost. NereSeno ruske vprašanje pa občuti Angleška tudi na političnem polju, kajti ruski boljševiki razvijajo tako silno protiangleško propagando v Aziji in Afriki, da se že skoraj rušijo stebri angleškega svetovnega imperija. Zato si je mislil prebrisani Lojd Džorž: Rusijo obnovimo, če odstopi od propagande, Nemčiji pa damo delo v Rusiji, da nam more pla* čati dolgove in kupovati naše blago. In z enim mahom bi bili ubiti dve muhi. To je osnovna misel genovske konference, ki je delo Lojd Džordža— Cisto drugače pa računajo Francozi. Poldrag milijon mrtvih in poldrag milijon invalidov je zahtevala vojna od Francije. Skoraj petina Francoske pa je opusto-šena. Državni dolg francoski je nara-stel na 30 milijard zlatih frankov. Posod strahovite ftevilke. Francozi pra-vijo: Nemci so krivi vojne, oni morajo plačati škodo, ki so jo provzročil!. Ves svet jim daje prav, toda ko hočejo izsiliti od Nemcev denar, pravi zopet ve« svet: jok! Vrhu tega pa vedo Francozi dobro, da Nemci samo čakajo na to, kdaj bi se mogli maščevati za poraz v svetovni vojni. In v zvezi t Kusi bi mogli to doseči. Zato se Francozi upirajo rusko-nemško pogodbi, zato ne pripuščajo, da bi se kdo dotaknil mirovnih dogovorov. In to nasprotje med Francozi in Angleži je usodna senca genovske konference, ki je ne bo premagala prebrisanost Lojd Džordža. (Mala antanta.) Cim bolj se kregajo veliki, tem bolj ra-ste vpliv malih. In ker so države male antanta složne, so dosegle, da je bila mala antanta že pritegnjena vrhovnemu svetu zaveznikov. Z drugimi besedami se pravi to, da je mala antanta priznana kot velesila. Pomemben in velik zunanjepolitični uspeh, ki je tudi velika garancija za mir, kar je glavno! (Središče ob Dravi.) Dne 87. aprila imo predali materi zemlji zemske ostanki rajnkega Ivana Kolariča, moža, ki zasluži, da mu ohrani Središče trajen spomin. Pokojni I. Kolarič je bil vzor poltenega in nesebičnega delavca za narodni in gospodarski napredek svoje občine. 2e kot mladega moža ga najdemo v dobi čitalnic v društvu »Edinosti*, ko dela za lepšo bodočnost slovenskega kmeta. Ko se je potem v 90. letih pričelo razvijati naše zadružništvo, ja kumoval Kolarič pn ustanovitvi skoraj vseh obstoječih srediških zadrug in občini tudi nakoval do svoje smrti. Skozi 35 let je marljivo deloval v občinskem zastopu, dalje pri okrajnem zastopu, okrajni ormoški posojilnici itd. Koliko truda in časa je rajnki Kolarič žrtvoval za dobrobit svojih soobčanfv in skoraj vse za goli Bog plati! Prepogosto pa je bilo njegovo delo plačano celo z zamero. V spomin si si želel, dragi rvan. da nadaljuje mladina od tebe započeto delo in s Tebi enako vnemo. Nadejamo se, da so si naši mladi svojih dolžnosti v tem oziru svesti. Tebi, Ivan, pa bodi zemlja Stare pravde lahka! (Izjavljamo,) da ni gosp. nadučitelj Janko F 0 r s t pri Sv. Duhu pri Sv. Juriju ob Ščavmci v nobeni zvezi z dopisom od Sv. Jurija ob Sčavnici, ki e izšel začetkom leta v našem listu. —• Uredništvo »Kmetijskega lista*. (Bučečovci na Murskem polju,) Po dolgotrajni in mučni bolezni je izdihnil svojo blago dušo dne 9. aprila posestnik Franjo Topolnik, star 45 let. Pokojnik je bil zvest pristaš SKS. in odločen zagovornik kmetske osamo-svojitve. Rojen v Banovcih, se je pred kakimi 20 leti priženil v tukajšnjo občino ter si s svojo značajnostjo in dobrosrčnostjo pridobil v kratkem času (Pogajanja z Italijo.) Naša vlada vztraja odločno na izvedbi rapallske pogodbe ter ne pripušča nobenega kompromisa. Ali Uvedba dogovora ali pa odločitev zveze narodov! Jasno pa je, da more biti sodba zveze narodov nepovoljna samo za Italijo. Ker vse to tudi Italijani dobro vedo, zato ao v silni zadregi. Laška vlada bj sieer hotela izvesti rapallsko pogodbo, toda spričo fašistovskega odpora ja ne more. Fašisti so ji zrasli preko glave. Ce ne izvede pogodbe, bo njena verolom-nost dokazana pred vsem svetom in prav tega strahovitega moralnega poraza na more tvegati Italija. Primorsko vprašanje je stopilo tako vendarle v za nas prijazen Stadij in dnevi svobode Primorja se bližajo. Bratje in sestre, pripravite svoja srca za ta, veliki dan! (NaSa notranja politika) je ostala v glavnem neizpremenjena. Mohamed&nci čakajo na občni zbor svoje stranke, na katerem se odloči, ali ostanejo še v vladi ali ne. Za vsak primer se pogaja vlada že sedaj z narodnimi selja-ki, ki so se ločili od zemljoradnikov, ter jim ponuja eno ministrstvo. Narodni seljaki zahtevajo zase agrarno reformo. Klerikalci pa čakajo Se naprej na oni blaženi trenutek, ko bodo mogli vstopiti _ v vlado, kajti grenak je kruh ojKizicije. (Poslanci SKS.) pa so zopet izvojo-vali velik uspeh. Dasi eo radi-kalci z vso silo nasprotovali odpoklicu Vranglovcev ter onemogočili zaradi tega celo sejo narodne skupSČine, »o se morali na odločen pritisk naših poslancev. ki jih je podpirala krepko vsa opozicija in demokrati, udati. Vranglovci tedaj odidejo. Značilno pa je, da so glavni voditelji klerikalne stranko že odšli iz Beograda, ko se je ta zadeva obravnavala. (Živio, slovenski Radič — Novačan!) To je poslednja razvojna stopnja drja. Novačana. Slovenci smo bili po- Pridoblvajte naročnike ^Kmetijskemu listu", ker le z nJim se šir^o najuspešneje naše Ideje! Somišljenik!, prispevajte po svojih močeft za tiskovni sklad »Kmetijskega lista"! glupo Bsdtd. nosni na to, da pri nas ni mogoče tako demagoštvo, kakršno uganja Inteligent Novaean je tudi ta naš ponos postavil na laž. In sedaj bo tudi pri nas donel klic «brez fara i žandara», sedaj bo tudi Novačan pisal o «oberbatinaškem» ^Kmetijskem !istu», kakor ee glasi že Radidev recept In upamo, da bo isti rlr. Novačan, ki je v «Naši vasi» napisal tako lepo sliko o brezbožnem Študentu, otvarjal shode na isti način kot Radič, namreč z besedami »Hvaljen Jezus Kristus in slovenska republika!® Radovedni smo Ie, če bo tudi Radič fako vesel, da se ga vzporeja z drjem. Novačanom, kakor je dr. Novačan. Po naših informacijah namreč nima Radič previsokega mnenja o drju. Novačanu. kar je le-ta pred dobrim mesecem tudi že sam spoznal v Zagrebu. Hvaležni bi bili gospodo Novačanu, če bi nam odgovoril na majhno vprašanje: Ali je le slučaj, da «Avtonomist» skoraj istočasno z njun propagira slovensko državo, ali pa naj bo to ključ za poznejše dogodke? Gospodu Novačanu in njo-govi SRS. (slovenski republikanski stranki) bomo posvečali ▼ kratkem še večjo pozornost, ker smatramo za svo- Jo dolžnost, da razkrijemo demagoge, [i so narodna nesreča, pa naj boao še tako telesno silni. (Druga obsodba drja. Novačana.) Za akademsko mladino je izpregovoril glavni izvrševalni odbor zemljorad-oiške stranke in v javni izjavi konsta-te-al, da je kršil ar. Novačan program. Če bi poslušali gospodje zemljoradniki nas preje, bi jim bila prihranjena ta blamaža. Živinske kužne bolezni. Rdečica. Izmed vseh živinskih kužnih bolezni Je pri nas rdečica najbolj razširjena. Nastopa posebno v vročih poletnih mesecih ter pomori veliko število prašičev, zlasti onih srednje tež« in starosti. Kakor vsaka kužna bolezen, ima tudi rdečica svojega posebnega provz-ročitelja. Le-ta je majčkena glivica •— bacil — samo eno tisočinko milimetra dolga. Jasno je, da nekaj tako majhnega s prostim očesom nikakor ni mogoče opaziti; zato se tudi marsikomu zde te in podobne trditve neverjetne. Alt pomisliti je treba samo tole: Tuli plesnobo provzroča jo take majhne glivice. Ali pa jih je ža kdo vjdel s prostim očesom? Še nihče! Ko n* kruhu še sledu plesnobe ni, ima kruh že plesniv okus; plesnobo samo 7-apaziš z očesom šele, ko je na kruhu in na milijone in milijone glivic. Zategadelj so provzročitelje kužnih bolezni tudj tako kesno spoznali, Eele tedaj - - jjjmreč, ko so izumili močna, sestav- dado bodiei iz pozabljivosti, bodisi iz Jjena povečalna stekla, drobnoglede j nevernosti ali iz nezaupanja opusti' ali mikroskope, ki vsako stvarico do varstveno cepljenje, ne zamudi vsaj itd. Po hrani, onesnaženi s takimi odpadki, ali pa z odpadki samimi — saj vemo, da prašič vse prebrska — prihajajo glivice v svinjsko telo in ga okužijo. Čim manj odporno je telo, čim slabotnejši je prašič, tem hitreje oboli. Tudi prašiči žlahtnejših pasem so mnogo bolj občutljivi za rdočieo in za vse druge bolezni sploh, kakor pa nepo-žlahtnjeni prašiči podeželskih plemen. To je pač tako kakor s človekom. Meščanu, ki je več ali manj cmehku-žen, škodi vsaka sapica; kmetski človek, četudi prepoten od znoja, premočen od dežja in prepihan od burje, s« za to niti ne zmeni. Dokazano je tudi, da huda vročina, zlasti pekoče solnce, žlahtnim prašičem belih angleških pasem zelo škoduje in jih osla-buje. Odtod si moremo deloma razlagati, da rdečica med našimi prašiči, ki izvirajo po večini od požlahtnjenih angleških pasem, ravno v vročih poletnih mesecih tako silno razsaja. Kako obvarujemo prašiče pred rdečico? Prašiče je mogoče zanesljivo obvarovati pred rdečico zgolj s cepljenjem. V čem obstoji cepljenje, je bilo že v zadnjem članku omenjeno. Cepljenje vaiiije prašiče pred okuženjem skozi več, približno pet mesecev. Če cepim torej prašiče v mesecu maju, so zavarovani proti rdečici do pozne jeseni, to je ravno za najnevarnejši čas. Cepljenje proti rdečici je bilo pri na« pred vojno že zelo razširjeno, med vojno in po vojni pa se je zopet precej zanemarilo vzlic tem«, da so bili uspehi cepljenja od leta do leta boljši, vobče naravnost izbornl. To dokazujejo nastopni uradni podatki: v letu 1909. je od 10.351 cepljenih prašičev poginilo na rdečici 25, t j. 0'24 %, v letu 1010. od 16,545 cepljenih 20, t. j. 0'12 %, v letu 1911. od 14.068 cepljenih 12, t. j. 0'085 %, v letu 1912. od 16.030 » Ijenih 11. t. j. 0'068 %. Kaj nam razločno govore te številke? Da so bili uspehi cepljenja od leta do leta boljši. Na eni strani je to pripisovati izboljšanju cepiv, veliko pa gotovo tudi temu, da so prašiči vsled cepljenja postajali od leta do leta odpornejši proti rdečici. lasno je, da podele protistrupi. nahajajoči se v krvi. večjo ali manjšo odpornost tudi mladiču, saj se vendar po matsri in mladiču pretaka celo dobo brejosti ena in ista kri. Odpornost cepljenih prašičev so torej gotovo v večji ali manjši meri tudi podeduje. Tudi že obolele prašiče je mogoče z ozdravljivim cepljenjem rešiti pred poginom, če se cepljenja pravočasno izvrši. Seveda Je boljše, pa tudi cenejše, da se cepijo prašiči pred obolelostjo, kakor pa da se čaka šele na Izbruh bolezni. Tudi hišo zavaruješ prej, preden ti pogori, če si pa ven- JOOOkrat ali še za več povečajo. Bacile rdečice je odkril profesor Lefler šele !©ta 1885. Dotlej rdečice pravzaprav niti niso točno razločevali od drugih bolezni; nekateri so- jo smatrali za vra-nični prisad. Odtod za rdečico tudi razna imena, kakor len, pereči ogenj itd. Kako se spozna rdečica? Rdečico j« včasih izpočetka zelo težko lofiitj od svinjske kuge. PvaslS naenkrat preneha žreti, se zarije v Steljo, oči mu postanejo krmežljave, blato gre od njega izprva zapečeno, a fcmalu nato sledi močna driska. Vsa ta znamenja se pojavljajo tudi v po-Setku svinjske kuge. Po navadi se pa kmalu na to pokažejo bistveni vnanji znaki rdečice. Koža na onih mestih, kjer je tanjša, pordi. Po trebuhu, po spodnjih prsih, na vratu in med zadnjima nogama se pojavijo rdeče ali vijoličaste lise. T&aka kožica v očesu (sluznica) postane vijoličasta, zadnji del telesa pa oslabi tako, da se žival r. zadnjim delom opoteka. Neka posebna oblika rdečice je ona, vsled katere dobi prašič po hrbtu, sempatja tudi po trebuhu, štirioglate rdeče za-tckline. Ne redko koža nad temi oteklinami odmrje ter se v debelih skorjah odlupi. Vendar prašiči, na ta način oboleli, pogosto ozdravijo, medtem ko vsi drugi oboleli prašiči navadno prav kmalu poginejo ali pa bolehajo tedne in mesece ter slednjič poginejo i^lsd onemoglosti. Če poginulega prašiča raztelesimo, »pazimo, da je obolel spričo rdečice predvgam na &rcu in ledvicah. Na srcu fn ledvicah zapazimo majhne pikčaste krvavitve, kakor da bi imel srce in ledvic« z iglami našpikane; vrhutega jc fcrce navadno zateklo, zlasti takozvana grčna uhlja in srčne zaklopnioe, Prašič pogine torej vsled vnetja in oslabljenja srca. Zaradi tega je priporočati, da se tudi onih prašičev, ki so sicer milejšo obliko rdečice (štirioglate rdeče lise) preboleli, »e opita preveč, temveč predčasno zakolje. Tudi taki prašiči imajo namreč zelo oslabljeno srce, tako da opijani spričo oslabelost! srca prav pogosto poginejo. Kako se širi rdečica? V brvi, izločkih in izmečkih (blatu, ecalnici itd.) na rdečici obolelih ali poginulih prašičev se nahaja kužilo, bacili rdečice, ki okužujejo svinjake, dvorišča, tekališča, pašnike, sejmišča če ta obišče nesreča in ti prašiči obole na rdečici, poslati po živinozdravnika, da cepi obolele in okužene prašiče. Če že ne rešiš obolelih prašičev, boš rešil pogina gotovo že okužene prašiče. Res je, da cepljenje spričo visokih cen cepivu ni ravno po ceni, »li tudi prašiči niso dandanes več kilogram po 60 do 80 vinarjev, mladiči pa tudi ne par po 30 kron. če so prašiči na rdečici oboleli, pa bodisi, da so ozdraveli, poginili ali bili zasilno zaklani, moraš v prvi vrsti takoj ločiti bolne prašiče od zdravih ter skrbeti za to, da se kužilo ne raznaša okrog in da se svinjak temeljito razkuži. Ozdravelih prašičev ne puščaj takoj ▼ dotika z zdravimi! Gnoj iz okuženih svinjakov spravi na osami j-in kraj, ga posiplji z živim apnom in po-krij z zemljo; svinjake temeljito osnaži in do zainje špranje prebeli z gostim beležem! Kužilo, ki se namreč v gnoju razmnožuje, obdrži dolgo časa svojo okuževaluo moč, Če ga ne uničimo. Ce si obolelega prašiča zaklal, odstrani skrbno vso kri, cnaži okrvavljen in onesnažen prostor in posuj ga z živim apnom, čreva z blatom vred pa za-koplji kakor gnoj iz okuženih svinjakov'. Vode, v katerih si pral meso zaklanih pasičev, ne zlivaj v pomije, s katerimi krmiš prašiče: če kuhaš meso, ga pusti vre ti tako dolgo, da je popolnoma prekuhano, ali pa ga nas olj ter pusti dva do tri tedne ležati v solni raztopini! Poginulih prašičev ne zakopavaj doma, temveč odpelji jih h konjaču! Končno ge to-le: Ako ti je tudi le on prašič obolel na rdečici, pusti brez odloga cepiti ostale prašiče, ee ne, bog imel kmalu prazen svinjak! (Daveb na vojne dobičke) jo vsem bogatinom trn v peti. Posebno pa se zgražajo nad tem, da bi ga morali plačati tudi za nazaj — za leto 1920. Oni pravijo: Sedaj so računi že zaključeni. Če bi plačali ta davek, potem bi imeli izgubo. In glasno kriče v svet, kaka krivica se jim godi. Ker razširjajo to neresnico naši klerikalci, ti patentirali zagovorniki vseh kričačev, moramo na kratko pojasniti, v čem obstoji krivica. Davke na vojne dobičke ne bo treba plačati nobenemu kmetovalcu, tem- ve8> le tistim bogatinom, ki so imeli leta 192 0. nad sto tisoč kron čistih dohodkov, V vsej Sloveniji bo prizadetih po tem davku le kakih 500 ljudi. Davek je torej v svoji osnovi pravičen, Pravičen pa je tudi zategadelj, ker ga je traba plačati za nazaj. Trgovci in industrijci zvale namreč redno vsak davek na ljudstva Ker so pa za leto 1920. računi ža zaključeni, pa tega ne morejo storiti. In zato kriče o krivici, dasi je ravno r tem pravica, da ne bodo vsaj enkrat mogli zvaliti davka na ubogo ljudstvo. To v vednost tudi gospodom klerikalcem, posebno g. Košaku, ki se je tako lepo blamiral na seji »Kmetijske družbe*, ko se je zavzel za vojne dobičkarje. t (Davek na poslovni promet.) Prejeli smo nastopno uradno poročilo: Iz okol-nosti, da se zakon o poslovnem prometu po davčnih oblastvih v celoti ne izvaja, sklepajo nekateri davkoplačevalci, da ee sploh ne bo izvedel. Po informacijah finančne delegacije pa gre le za zakasnitev is tehničnih razlogov in je pričakovati, da bo popolna izvršitev davka izvedena še tekom tega meseca. Da se davkoplačevalci, posebno oni, ki so po omenjenem zakonu zavezani voditi knjige, izognejo kazenskim posledicam, se opozarjajo, naj zadoste svojim dolžnostim. (Naknadno zatrošarinjeaje žganja, skuhanega trošarine prosto za domačo potrebo.) Prejeli smo in objavljamo: Kdor mora oddati izvesten del žganja, ki ga je skuhal trošarine prosto za domačo potrebo, lastniku žgalne pripravo kot plačilo za to ker mu je posodil kotel, mora po določilih točke 78., člena 118., trošarinskega pravilnika to predhodno prijaviti pri pristojnem oddelku finančne kontrole in plačati odpadajočo trošarino. Prijava »e mora Vložiti pismeno (na navadnem papirju). V prijavi je navesti, koliko litrov žganja se bo lastniku žgalne priprava oddalo. Izrecno se poudarja, da mora vložiti prijavo in plačati trošarino tisti, ki je žganje proizvedel in od dal, in ne oni, komur se je žganje oddalo. Ker se mora vložiti prijava in plačati trošarina naprej, ko se še ne ve, kolika bo dejanska jakost izdela-nega žganja, se vzame po odredbi generalne direkcije posrednjih davkov za podlago odmere trošarine povprečna jakost tega žganja s 25 odstotki. Za vsak liter žganja, ki se odda lastniku žgalne priprave kot plačilo za posodi-tev kotla, se plača torej ne glede na dejansko alkoholnost oddanega žganja do dne 31. maja 1922. po 3 Din 75 par, a izza dne 1. junija 1922. po 5 Din trošarine. Za žganje, ki ee je skuhalo trošarino prosta za domačo potrebo, a se potem proda, spredaj navedeno določilo ne velja, ampak zanj se mora plačati trošarina vedno le po dejanski jakosti. (Vinarsko društvo za mariborski okraj.) Na poziv začasnega odbora pokrajinske zveze jugoslovanskih vinogradnikov za Slovenijo so se zbrali v nedeljo dne 23. aprila t. 1. v mariborskem Narodnem domu zaupniki vinogradnikov iz vsega okraja, da se posvetujejo o ustanovitvi krajevnega vinarskega društva v okviru «Zveze jugoslovanskih vinogradnikov*. Izvolil se ie pripravljalni odbor, kateremu načelujeta kot predsednik veleposestnik g. Ivan Janžekovič v Lajtersbergu in kot podpredsednik g. Franjo Thaler v Št. nju. Odbor se obrača tem potem ua vse p. n. vinogradnike mariborskega sodnega okraja z vabilom, naj pristopijo k društvu. Imenovali se bodo zaupniki po vseh župnijah, ki bodo zbirali člane ter daiali pojasnila o n Obrtniki so izpregovorili svojo odločno besedo, dolžnost javnosti pa je, da jih podpira, zakaj brez krepko razvitega obrtništva ni blagostanja. Protesti obrtnikov. Novomeški obrtniški shod je dosegel popoln uspeh. Na njem podani protesti so bili tako upravičeni in tako utemeljeni, da jih ni mogel nihče prezreti in da so našli zato odmev tudi na merodajnih mestih. Objavili smo tozadevno že pojasnile bolniške blagajne v Ljubljani. Dodali smo temu poiasnilu par lastnih vprašanj. Konstatiramo, da na vsa ta vprašanja nismo dobili nobenega odgovora. Očividno smo s svojimi vprašanji zadeli v črno. Upamo pa, da pridemo vendarle do odgovora, kajti oddelek za socialno politiko pri pokrajinski upravi v Ljubljani se je obrnil na novomeško cbrtni-jško društvo s pozivom, naj mu predloži vse konkretne primere, ki so povzročili protestne resolucije obrtnikov. Ker more obrtniško društvo z uspehom izvršiti poziv vlade le v primeru, če ga podpro vsi obrtniki, zato pozivljemo vse obrtnike ne glede na strankarsko pripadnost, da nemudoma javijo obrtniškemu društvu v Novem mestu vsak primer nekorektnosti, ki ga je doživel kak obrtnik s strani vladnih organov ali od katerekoli druge strani. Pred vsem pa javite: 1.) Dan in mesec, ime obrtnikovo in ime takozvanega obrtnega nadzornika, ki je nastopal proti obrtniku in le kot agitator socialistične stranke. Vsak tak primer popišite tudi natančno! Pripominjamo, da bo vlada v vsakem primeru izvedla Kmetje, ne pozabite, da ustvarja umno gospodarstvo blagostanje! Obrtniki, ne pozabite nikoli, da je samo v združenju moči strogo preiskavo ter krivce kaznovala. Predpogoj vsemu pa je, da vla-'da za vse take primere tudi zve. To pa je dolžnost obrtnikov. Vsa izpo-rofila se morafo izvršiti v najkrajšem Časni LEPOTA kož«, obrua, Trato, rok, kakor tudi lepa rast las se more doseči samo t razumno nego lepote. Tisočera priznanja so dospela iz vseh dežel greta za lekaraaija Fellerja: „E1»»" lllljlno mlečno milo, najboljše blago, najfinejSe „milo lepote"; 4 kosi z »motom in poštnino 120 K. ..Elsa" obrazna ,Elsa" pomaga odstrani fsako nečistost kože. eolnčne pege, zajedan-,ce, nabore itd. ter naredi kožo mehko, rožna-tobelo in čisto; 2 porcelanasta lončka z zametom in poštnino 80 K. Tanochina pomada za rast las krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomljenje in eepanje las, zaprečuje prhat, prerano osivelost itd.; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poitnino 80 K. Prodajalci dobe, če naroče najmanj 12 kosov enega predmeta, popust v naravi. Razne: LOljlno mleko 94 K; bikoma« 10 K: najfinejši Hega-puder drja. Klugerja v velikih originalnih Škatlah 40 K; najfinejši Hega-aobni prašek v patent. *k»flah 40 K; pudet za gospe v vrečicah 8 K; zobni jiralek: v Škatlah IS K, v vrečicah 8 K; Sachet-dlSava za perilo 12 K; Scbampoon za lase 8 K; m menilo, 12 (listkov 48 K; najfinejši parfum po 48 In 60 K; motna voda za late SO K. Za te razne predmete se zamot in peitnina poaebe računata. EVGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA dortja, Elsatrg it 344 (Hrvaško> 2.) Javite vsak posamezni primer obrtnikov - šušmariev. Poročilu dodajte vse dokaze, ker le tako bo stvar hitro rešena! 3.) Navedite vsa znana dejstva, ki zahtevajo reorganizacijo bolniške Zahvala. Za izkazano sožalje ob smrti našega nepozabnega pokojnika se najiskreneje zahvaljuje žalujoča rodbina Kolapio. V Sredlida ob Dravi, dne 30. aprila 1922. STAMPIMr JANT.CERNEm IJUBLJANA Žepne, stenske, nihalne, kuhinjske ure, budiljke, zlatnino In srebrnino kupite naj ceneje pri tvrdki Ivan Pakiž v Llubljanl, Stari trg 4t. 20. blagajne! Pripominjamo, da prejema blagajniški ravnatelj 15.000 kron mesečne plače in letno še visoko nagrado. Naj bo gospod Kocmur stokrat socialni demokrat, da bi pa moral imeti on višio plačo kot uni »Ekonom*, osrednja gospodarska zadruga v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 7 ima vedno v zalogi: drobno jedilno sol, lepo suho koruzo, kristalni sladkor, milo ža pranje, pšenične otrobe, pšenično moko št. O, pšenično moko za kuho, pšenično moko za kruh, semenski oves, koruzno moko in zdrob. verzitetni profesor, je napačno ter diši po korupciji. Obrtniki! Vaš glas je prodrl na merodajno mesto. Glejte, da bo tam tudi zmagal! To pa se more zgoditi le tedaj. če boste storili svojo dolž- nost ter dali ^Obrtnemu društva* v Novem mestu ves material na razpolago. Storite to, kajti na ta način si boste izboljšali svoje gospodarsko stanje! ANDREJ OSET, Maribor, Aleksandro« cesta št. 57; telefon št. 88, trgovina s senom, slamo, krompirjem, fižolom, drvmi, žitom in drugimi deželnimi pridelki — Naslov za brzojavke: Andrej Oset, Maribor. Primešaj »MASTIN" krmi! Enkrat na teden eno pest. Ako Mastina v lekarnah, trgovinah iu konsumih ne dobite, ga naročite po pošti 5 zavojev Mastina stane 28 dinarjev iu se jih pošlje poštnine prosto na dom. Hasilo zoper garje (naftol-mazilo) uniči pri ljudeh garje, liSaj, srbečico, kožne bolezni in izpuščaje; pri živini uniči gane. Lonček tega mazila velja po pošti 20 kron. Lekarna Tpnkooi ▼ Ljubljani (Slovenija) zraven rotovža. Več malih in velikih posestev je na prodaj. Pojasnila daje uprava ..Kmetijskega lista". Perilo je pri sedanji draginji nenadomestljivo. Ali uporabljaš pri pranju tako milo, katero perilu ne Skednje in ga ne razjeda? Ali uporabljaš „Gaze!a-miIo"? oddaja po najnižjih dnevnih cenah tvrdka Anton Tonejc in drug Maribor, Mlinska ulica št. 23, tel. št. 68. Podzaloge v Krškem, Šmartnem pri Litiji, Višnji gori, Semiču in Straži. Na vprašanja glede gnojenja dajemo brezplačno pojasnila in navodila. Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani Miklošičeva cesta št. 16 se priporoča za naročila vizitk, trgovskih pisem in kuvert ter vseh vrst tiskovin. ® enjalnica Slovenske eskomptne banke Ljubljana Telefon int. št. 3 nasproti glavnega kolodvora kupuje in prodaja devize in valute po najugodnejših dnevnih cenah, sprejema vloge na hranilne knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po najugodnejših pogojih; ima poseben borzni oddelek. Jadranska banka - Beograd. Delniška glavnica: Din 30,000.000'—. Rezerva: Din 15,000.000'—. Podružnice: Celje, Cavtat, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Sarajevo, Split, Sibenik, Zagreb. Naslov za brzojavke: JADRANSKA. Afllllran zavodi FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortland Street. New York Clty. Za pomlad in poletje Telefon int. it. 3 priporočamo svojo veliko zalogo različnega angleškega in češkega sukna, volnenega blaga za moške in ženske obleke, različno perilno blago, kakor platno, šlfone, cefirje, tiska-nino v najnovejših vzorcih in bogati izberi, dalje različne volnene in šivane odeje za postelje, svilene, volnene in bombažaste rute za na glavo itd. Opozarjamo obenem - - tudi na raznovrstne ostanke po zelo znižanih cenah. - - A. & E. SKABERNE veletrgovina z manufakturnim blagom LJUBLJANA, Mestni trg št. 10. g>pit.q; g 20,000.000 i SLOVENSKA ESKOMPTMA BANKA [ Rezerve okrog K 6,000.000 L INTERESNA SKUPNOST S HRVATSKO ESKOMPT- . mm .&lff. *FT ntlDTTDPnirA ITTTPA Č* 1 IZVRŠUJE VSE BANČNE TRANSAKCIJE NO BANKO m SRBSKO BANKO V ZAGREBU LJUBLJANA, SEL EMU MOV A ULICA ST. 1.......NAJKULANTNEJE......- DENARNE VLOGE - NAKUP IN PRODAJA EFEKTOV, DEVIZ, VALUT - ESKOMPT MENIC, TERJATEV, FAKTUR - AKREDITIVI - BORZA XJ-LLLLU »nnnmimiiillUMUiniimiminil ira 11 r 11111 it inTTTTTTT ttttyttttt i i nm ittrmtmn i t i t i v t t i i i i i t i i i i i t i i r i tt tt | OBRTNA BANKA, podružnica V LJUTOMERU, nt.tii.iu. izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. mm. upada št. um ■ iiiiitiiiuttiiitiiiiiiiiTniiiiuuiJirTrrrriiiiMiJTiinzTn^