Published and distributed under permit (No. 613) authorizedOctober 6,1917, on file at the Post Office of Joliet, 111.—By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster General
Amerik an ski
Slovenec
American In Spirit; Foreign In Language Only Best advertising medium to reach a quarter million Slovenians in tbe United States. Kates on request	Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki	in glasilo D. S. D.	Organ of the Best Element of AmericanizedjSloi nians . It covers News and Contains Matters o Special Importance to Them Not Pound elsewhe
ŠTEVILKA 96.	JOLIET, ILLINOIS, 26. OKTOBRA 1920		LETNIK XXIX
Jugoslavija dedna monarhija, proglašena v Belgradu
Ministrski svet je, baš pred volitvami v ustavodajni zbor, rešil velevažno ustavno vprašanje brez ljudstva.
AVTONOMIJA 'MILOSTNO' DANA.
Kdo bo vršli pogajanja o jadranskem vprašanju.
Vlada hoče ljudstvu v Sloveniji in Hrvatski prepovedati, da ne sme razpravljati o monarhiji ali republiki.
Srbski kralji bodo vladali Jugoslavijo.
Dunaj, 21. okt, (skozi London, 22. okt.)—Jugoslavija je proglašena za ustavno, podedo-valno monarhijo s Karažordže-vičevo družino, kot vladarsko dinastijo.
Z ozirom na poročila, katera prihajajo iz Belgrada sem, je bilo to sklenjeno včeraj v zasedanju ministrskega sveta.
Grb in prapor.
Ta zbor je nadalje sklenil, da bodi kraljevski grb obstoječ iz clvojnoglavnega belega orla s grbi Hrvatske in Slovenije na njegovih prsih, a narodna zastava pa bodi plava, bela in rudeča.
Lokalna avtonomija 'milostno' dovoljena.
Ministrski svet se je nadalje izjavil, da bodi Jugoslavija zedinjena država s jednim po&tavodajnim parlmanetom, a priporoča obširno utemeljeno nezakonodajno lokalno avtonomijo po vsej monarhiji.
(Zdaj se je uresničila Velika Srbija in prišlo je na jasno kar so mnogi rodoljubi prorokova-li, da bodo slovenski in hrvaški politiki "prodali" domovino v "srbsko sužnost").
Zagreb. — "Riječ" poroča, iz Belgrada, da trdijo v pouee-valnih krogih, da bodo pri di-< rektnih pogajanjih med Jugoslavijo in Italijo sodelovali tudi italijanski ministrski predsednik Giolitti, minister za zunanje zadeve grof Sforza ter za stopniki italijanskega generalnega štaba in mornarice. V tem primeru se 'bodo udeležiji pogajanj ministrski - predsednik dr. Vesnič, minister za zunanje stvari dr. Trumbič, pomočnik načelnika generalnega štaba, general Pešič, in admiral Priča.
Korošci oproščeni vojaščine
Belgrad, 4. okt. — Ministrski svet je v eni svojih zadnjih sej se bavil s vprašanjem o osvoboditvi vseli Korošcev od vojaške službe' in o uvedbi milice na severni meji na Štajerskem, in Koroškem.
(Op. ur. — Ko je slutila vladavina, S. H. S., da vojaščina ni nič priljubljena pri ljudstvu, je hotela dati Korošcem predpra-
Bruselj, Belgija, 20. okt. — Člani lige narodov so pričeli danes zborovati v tem mestu.
'rvi predmet, ki je na programu zborovanja, je razpravljanje v zadevi Armenije.
Jedu, 20. okt. — Ker Japonska nima upanja, da bi preprečila nameravani, protijaponski zakon v Californiji, se je odločila, da predloži Ameriki novo predlogo v tej zadevi.
Kristan urednik "Napreja".
Ljubljana, 4. okt. — Včeraj je prevzel uredništvo lista 'Naprej" g Etbin Kristan, socialistični vodja, ki se je pred par meseci vrnil iz Amerike, kjer je izza pred svetovne vojne urejeval ondotnega "Proletarca".
Pariz, 21. okt. — Pomankan-je drobiža je odstranilo berače iz Pariza. Dokler se ni cena živil tako povišala, je navadni berač zaslužil na dan vsaj toliko kot navaden delavec. Zadnje čase pa je bakreni drobiž nekam izginil, a papirnat pa nikakor ni dovolj primeren za beraško darilo, "ker dovolj ne zveni.''
Srbske čete izpraznijo Celovec.
Pariz, 21 .okt. — Iz Belgrada poročajo, da se bo Jugoslavija pokorila zaveznikom in odpokliče vojaške čete iz plebiscitne pokrajine na Koroškem.
Toulouse, Francija, 20. okt. Močni sunki potresa so vznemirili ljudstvo v krajih Pirenejskega gorovja. Do sedaj še ni poročano, če je potres povzročil morebitno škodo.
Ženske pomogle klerikalcem do zmage v Avstriji.
Dunaj, 21. okt. — Ženski gla. sovi. so odločili pri volitvah za parlament zadnjo nedeljo. Zmagoviti klerikalci so prejeli 60 odstotkov ženskih glasov, ki so oddale skora j polovico vseh gla sov.
Boljševizem grozi Britaniji.
London, 21. okt. — Demonstracije brezposelnih se nadalju je po vse j Britaniji. Vladni kro gi se že boje, da se tudi v Britaniji ne vgnjezdi rudeči boljševizem. Harry Gossler, delavski vodja je rekel: "Delavsko ljudstvo ne bo moglo prenašati
vice, seveda samo do tedaj, dalsedanjega svojega položaja sk0 bi glasovali za Jugoslavijo, ker\/; vsn 7;mo >> . potem
Italijani iščejo sporov v Dalmaciji.
Split, 5. okt. — Iz Zadra poročajo, da Italijani neprestano pošiljajo ojačenja na demor-kacijško črto, kjer se utrjujejo. Hkarti izvajajo močan pritisk na tukajšnje ameriški poveljni-štvo in na pokrajinsko vlado, naj bi se častnikom in moštvu italijanske vojne ladje "Pug-lia" dovolilo izkrcanje. Upravi čen je sum, da Italijani iščejo spopade, da se tako izjalovijo uspehi pregovorov. Vsi znaki kažejo, da admiral Millo nekaj pripravlja.
Druga angleška država prohibicijo.
vrgla
Melbourne, Avstralija, 23. okt. — Plebiscit o vprašanju proliibicije v državi Viktoriji je izpadel z velikim porazom za suliače. 132 okrožij je glasovalo za obdrža,vanje opojnih pijač in samo dva okrožja sta se izrekla za prohibicijo.
50-letnica podpornega društva.
Liga narodov zboruje.
Japonci za novo pogodbo.
422 premogarjev ubitih.
Peking, Kitajska, 20. okt. — Eksplozija, ki se je primerila v premogorovu ČČili, je zahtevala nad 400 človeških življenj. Vest o nesreči je došla semkaj šele danes. Uradno poročilo pra vi, da se je vsega skupaj zadušilo 422 mož.
Čehi preganjajo škofe.
Budapešta, 12. okt.—Monsig-nor Batthyany in škof Nyitra sta bila od češkoslovaških oblasti pregnana v Ogrsko in vse .njuno premoženje je bilo zaplenjeno. Ta dva škofa sta najbrž madžarske narodnosti in sta raditega prišla v neprijetnosti pri češkoslovaški vladavini.
omankanje drobiža odstranilo berače.
Philadelphia, Pa. — Neki Peter McMahon iz Yonkersa, N. Y., se je pritožil na policiji, da so ga neznani ljudje prijeli zunaj Trentona, ga zvezali in bičali, ker je pomagal neki gdč. Florence Powel iz Aikena, S. C. pri izraznavi njene zapuščine 50 njenem očetu.
Potres na Francoskem.
Nemčija zapleni privatna posestva.
Berlin, 24. okt. — Nemška vlada je pripravila drastično predlogo za nove davke. Predloga določa, da vlada v dveh letih iztirja 80 miljard davka, ki se bo imenoval "darilo državi v stiski". Pri iztirjevanju tega davka ima vlada pravico, zapleniti posestva in poslopja. Vlada upa, da parlament sprejme predlogo.
Princ odklanja ogrsko krono.
Bruselj, 21. okt. — Širijo se vesti, da nameravajo belgijskega princa Karla, druzega sina belgijskega kralja Alberta postaviti na ogrski prestol. Iz v-ladnih krogov se zatrjuje, da v slučaju, da postane Ogrska mo narhija, ni belgijski princ pod nikakimii pogoji kandidat za ogrski prestol.
Ustrelil hišnega gospodarja kot roparja.
Kuklunksovska metoda na jugu.
GRŠKI KRALJ UMRL; OPIGA GA RANILA.
Kdo bo bodoči vladar v Atenah? Razkralj Konštantin in drugi se ponujajo.
M'SWINEY IN MURPHY UMRLA.
Kaznovana radi "veleizdaje" lakotno stavkala 73 dni.
Kralj umrl od opičjega ugriza.
IZ KATOLIŠKEGA SVETA.
Papež sprejel škofa.
Rim, 21. okt, — Papež Benedikt je včeraj sprejel v svojo avdijenco nekoliko ameriških romarjev, katerim načel ju je Rt, Rev. Moldoon iz Rockforda., 111.
župnik v Milwaukee umrl,
Kardinal Gibbons za ligo narodov.
Baltimore, Md. 24. okt.—Kar dinal Gibbons se je danes izjavil za ligo- narodov, rekoč, da je zanjo tudi papež Benedikt.
Prohib. biriči zaplenili stiskalnico in 7000 gal. vina.
Cleveland, O. 21. okt. — Si noči je prohibicijski agent za clevelandsko okrožje, Fred Counts, odredil, dase zapleni IV2 tonska električna stiskalnica in 7000 galonov vina 11a 2614 St. Clair ave. Vino -in ,stiskalnica je last znanega Srba Johna Popoviča, ki ima kavarno na 2537 St. ave.
Anglija ponuja princa Grčiji.
Cleveland, O.—Društvo sv. Štefana, je te dni obhajalo svoj zlati jubilej ali 50-letnico svojega obstanka.
Chicago, 111. — Fred W Sextro, 1123 Farwell Ave., je v soboto zjutraj ustrelil Frederick a G. Ruff a, bivšega meto-distovskega duhovna in svojega hišnega gospodarja. Srečala sta ne nastopnjicah v poltemi in Sextro je mislil, da ima pred sabo roparja. Mrliškoogledna porota je pozneje verjela Sex-tru in ga oprostila. Sextro in Ruff sta se že nekaj časa prepirala odkar je Ruff povišal stanarino svojim najemnikom in Sextro ga je bil obtožil pro-fitarstva.
Atene, 19. okt. — Medved je še v koži, pa so lovci že naročili pečenko s solato na. njegov račun. Tako je danes z Grčijo Sedanji kralj, Aleksander je na smrtni postelji in skoro ni u-panja, da bi okreval. Politikar-ji evropskih držav se že posvetujejo, kdo bo zasedel grški prestol. Največja spletkarica v zgodovini, Anglija, je tudi že vtaknila svoje prste vmes in je ponudila princa Arturja o Connaught, bratranca anglešge ga kralja Jurija za dediča kraljeve krone 11a Grškem. Politični voditelji Grčija pa pravijo. da mora biti kralj sin Grčije in hočejo princa Pavla, mlajšega brata kralja Aleksandra. Ta živi sedaj v Švici pri svojem očetu ex-kralju Konstantinu, ki tudi še cedi sline po grškem prestolu. Kandida za grški prestol je pa tudi najmlajši sin kralja Alberta, Kari. Anglija bo poskusila vsemogoče, da spravi na prestol svojega princa, ker s tem doseže velik upljiv 11a Balkanu in bo zopet tam intrigirala med balkanskimi narodi. Sedaj ko so kraljevi prestoli precej na netrdni podla gi, je vsepolno kandidatov za kraljevsge krone. Nemški Vil jem ima tudi ši štiri sinove, in čudno, da ne ponudi katerega.
Atene, Grčija, 25. okt.—Kralj Aleksander je umrl nocoj ob 5:20 uri zvečer. Njegovo smrt je povzročila rana, katero mu je zadala opica pred par tedni v nekem zverinjaku, kjer se je kralj šetal.
Kdo bo novi kralj?
Smrt kralja Aleksandra povzroča važno vprašanja v grških političnih in vladnih krogih. Ne ve se kdo postane Aleksandrov naslednik.
Konštantin se hoče vrniti.
Iz Švice se je sporočalo pred dobrim tednom, da se hoče vrniti na grški tron bivši kralj Konštantin, oče pokojnega kraljiča. Nadalje se poroča, da se je Konštantin vtoliko premisli, da je izdal sledečo izjavo: "Zdaj se še ne bom poganjal za prestol v Atenah. Hočem, da se izvrši ljudska želja."
Venizelos hoče Pavla.
Premijer Venizelos, ki je glavni grški politik, se je izrazil, da je on na strani princa Pavla, tretjega sina Konstantna in brata pokojnega kralja Nadalje pravi Venizoles, da. se ni bati Konstantina, ker v bliž nji bodočnosti se bodo vršile volitve, ki bodo dokazale, da ljudstvo noče Konstantina zo pet na tron.
Morda postane republika.
Zadeva regencije je zdaj na Grškem tako zamotana in v ne vateri so mnenja, da se bo ljuc stvo in njegovi poslanci izrekli za, preustrojitev vlade in usta novitev grške republike.
Kralj od 1. 1917.
Aleksander je drugi sin Konstantina in sestre kajzerja ter je zasedel tron 12. jul. 1917, ko je bil Konštantin izgnan of zaveznikov v Švico.
Poročil kmetsko dekle
Aleksander je imel veliko neprilik v grškem kraljevskem ■dvora raditega, ker je poroči" neko kmetsko delkle, Aspasijo Manos. Bila sta poročena Atenah, česar pa atenski met ropolit grško-katoliške cekve ni potrdil. Kmalu 11a to je so proga odšla v Pariz.
Milwaukee, Wis.—Dne 4. okt. je umrl v tem mestu Very Rev. John Morrisey, nadškofijski svetovalec in župnik tukajšnje cerkve sv. Patricija. Bil je star 64 let in le par tednov bolan.
Nov nadškof v Freiburgu.
Freiburg, Nemčija,—Dr. Kari 'riderick Fritz je bil te dni i-menovan za nadškofa v Frei-Durgu, na Nemškem, kot naslednik predkratkim preminulega nadškofa Noerberja. Leta 1915 je bil nadškof Fritz imenovan dvornim komornikom papeževim.
Chicago, 25. okt,—Rev. D. J. Hunt, ki se je pred 8. leti spreobrnil in vstopil v Katoliško cerkev v Ghicagu, je bil ta teden posvečen v mašnika od škofa Rt. Rev. J. S. Glass, v Salt Lake City, Utah. Rev. Hunt'je bil rojen v državi Iowa.
Spreobrnjenec posvečen v mašnika.
Novi kardinal sv. cerkve.
Iz Rima poročajo, da. bodo v jesenskem papeževem konzisto-rfju imenovani sledeči novi kardinali: Zagrebški nadškof dr. Ante Bauer, praški nadškof dr. Faulhaber, kalinski nadškof dr. Schulte in več drugih iz Italije. Pri tem imeno-anju bo zopet navzoč odposla nec francoske vlade.
McSwiney in Murphy umrla,
London, 25. okt, — Terence McSwiney, Veliki župan mesta Cork na Irskem, ki je bil poslan v mesecu avgustu v zapor radi veleizdajstva proti Veliki Britaniji, in ki od onega časa, to je zdaj že 73 dni, ni ničesar zavžil, ker je nadaljeval ves ta čas lakotno stavko, je danes sarana umrl v tukajšni "Brixen kaznilnici.
Irski mučenik-patrijot.
Vsa irska smatra McSwineya za mučenika in enega največjih irskih rodoljubov, ki je daro-
val za irsko domovino svoje Življenje. Skozi preteklih 700 let se irski rodoljubi borijo, da izpreže ;o svojo domovino iz bri lanskega jarma. McSwiney je bli še le 40 let star.
Velikanski pogreb: Irska žaluje.
V petek se bo vršil velikan-, ski pogreb McSwineya v mestu Cork na Irskem, kamor ga so takoj po smrti odpeljali njegovi sorodniki in irski rodoljubi. Vsa Irska je zavita v črnih zastavah in žaluje.
Chicago tudi žaluje. i
Tudi v Chicagu in po skoro vseh drugih večjih irskih mestih se bodo vršili velikanski shodi irskih ljudi, kjer bodo izrazili svoje sočutje o smrti tega velikega irskega mučenika. V nedeljo bo velikanka poulična parada.
22 vencev pošljejo v Dublin.
22 irskih organizacij v Chicagu bo poslalo 22 vencev na rakev -McSwineya. To se izvrši potom kabelgrama, ko se odda naročilo ondotnemu cvetličarju za dotične vence.
Murphy Amerikanec.
Drugi lakotni stavkar, ki je umrl par ur po McSwineyem je Jos. Murphy. Ta se je postil do 65 dni.Bil je 25 let star in bil je rojen v Lynn, Mass., torej je bil ameriški državljan.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen L 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek tlpvensko-Ameriška Tiskovna Druiba
Inkorp. 1. 1899. * lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Chicago Telefon 100.
Naročnina:
Za Združene države na leto----$2.50
Zrn Združene države za pol leta $1.50
Za inozemstvo na leto..........$3.00
Za inozemstvo za pol leta......$2.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo na ročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa «e ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
^TmERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879.
Published Tuesdays and Fridays by the
BLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. fclovenlc-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
I z slovenskih naselbin
k	+0+04040+0
Joliet, 111., 25. okt.—Hladna jesen je nastopila pred dobrim tednom. Zdaj pa je začelo deževati, in sicer v nedeljo zjutraj. Travniki in livadice *so spet dobile zeleno obleko, katera je bila rujava že več mesecev. Tudi hladnejši vetrič je potegnil od severa. Vse kaže, da smo blizu one dobe, ko se semintja prikažejo snežinke.
—	V četrtek bo sopraznik in god sv. Simona in Juda, ki je že drugi dan snežnega vremena, kakor so nam pripovedovali naši stari. Pa letos še ta dva svetnika ne bosta obhajala, godu v belem plašča, ako se ne motimo. Jesensko vreme je dokaj nestanovitno, zato ne bo nič čudnega, če nas beli 'strijc' obišče v bližnji bodočnosti.
—	Poroka. Danes sta sklenila zakonsko zvestobo v naši slovenski cerkvi sv. Jožefa, g. Frank Pucelj in gdč. Amalija Hočevar. Ženin in nevesta sta doma od Žužemberka.. Bilo srečno! Na ženitovanje sta prišla iz TTegevisha g. Jos. Še-tina in soproga.
' — Smrtna kosa. V sredo je umrl v domu svoje sestre, na 1604 N. Center St., g. Jakob .Jakša, star 35 let in samski. Bolehal je par mesecev. Bil je doma iz \+ertuče št. 26 pri Semiču, kjer zapušča brata in sestro, a v Jolietu zapušča brata Štefana, sestro Mrs. Agnes Sterniša in brata Johna, ki se nahaja v Californiji. V Ameriki je bival 15 let. Bil je član društva 4' Triglav'Pogreb je bil v soboto. Sveti mu večna luč! /
—	Zadnji teden je morala v bolnišnico Sv. Jožefa gdč. Mary Markelc, bivajoča na 1224 N. Broadway. Morala se je podvreči operaciji za vnetju slepiča. Zdaj je že na poti popolnega okrevanja.
—	Pogreb obeh žrtev avto-,
mobilske nesreče, Alberta Puža in Hermana Bartza, prvega je bil v soboto iz hrvaške cerkve, a drugega iz Luterške cerkve v nedeljo popoldan. Pok. Albert Puž je bil član hrvatskega društva Zrinjski - Frankopan, odsjek broj 18. H. Z. od 111. Naj počiva v miru!
—	Naš šerif in njegovi pomočniki so spet začeli vohati na vseh krajih, da bi našli kakšno žganjepekarno. Več tednov niso imeli pravega uspeha, a včeraj pa so dobili velik plen na severni strani mesta, kjer je nova naselbina, katero nekateri imenujejo za " Jugoslavijo". Poroča se, da so zasačili nič manj kot petnajst kotlov in is-totoliko žganjepekarskih mojstrov ter mnogo drugega plena. O tem bomo vedeli kaj več poročati prihodnjič, ko se cela zadeva bolj razvije.
—	Volitev. Prihodnji torek, dne 2. novembra, se bodo vršile velike predsedniške, državne kongresne in okrajne volitve po vseh državah zedinjenih v A merikanski uniji. Na ta dan se odloči po volji ljudstva, moških in ženskih volilcev samih kdo da bo bodoči predsednik Z D. in naslednik Wilsona. Prihodnji torek bo imelo ljudstvo glavno besedo. Do 30 milijonov ljudi, moških in žensk, bo glasovalo za predsedniška kandidata dveh večjih političnih strank. Polegtega pa bodo še drugih strank kandidatje do bili več ali manj glasov. Ta .volitev je velevažnega pomena v vsakem oziru, za to je jako dobro, če se volilci in volilke prav dobro premislijo predno gredo na volišče, da oddajo svoje glasove oni stranki, kateri se sme največ zaupati.
—	Kdo bo naš bodoči kon-gresnik? Ob zadnjih primarnih volitvah niso imeli demo-kratje kandidata za kongresni-ka in ne za okrajne odbore. Ker so pa mnogi šli voliti za državne kandidate, so istočasno vpi sali na balote svoje kandidate za kongresnika in okrajne urade. Tako so postali nekateri kandidatje res po ljudstvu izbrani, ker se niso ponujali pred volitvijo. Med takimi izbranimi kandidati je naš rojak g. Anton Nemanich ml., katerega ime je toliko demokratskih volilcev vpisalo na baloto, da je postal kandidat za kongresnika vil. kongresnem distriktu države Illinois. Mr. Nemanich je dobroznan v demokratskih krogih, ker je pred nedavnim kandidiral za okrajnega klerka. To je torej odgovor na vprašanje: Naš bodoči kongresu i k bodi Anton Nemanich Jr., ki je resnični ljudski kandidat. On se ni ponujal pred volitvijo, temveč si ga je ljudstvo samo izbralo. Zdaj nam ne preostaja drugo, kot voliti zanj, da zmaga prihodnji torek, ko se bode vršila velika narodna volitev. Naj bi nikdo izmed rojakov in rojakinj ne pozabil narediti križca v četverokotu pred imenom Anton Nemanich Jr.
—	D. S. D. prav lepo napreduje in bujno raste po letošnjem gl. zborovanju. Pred dobrimi par tedni se je bilo ustanovilo novo društvo sv. Ivana .Krstitelja v Chicagu, ki šteje že nad 30 članov. Te dni pa se je spet ustanovilo novo društvo v East Pittsburgh, Pa. Ustanovil ga je g. Jos. Pavlakovich, novoizvoljeni IT. podpredsednik D. S. 1)., s pomočjo rojakov v E. Pittsburghu. Društvo bo te dni sprejeto v okrilje D. S. D. Upati, da bodo rojaki in rojakinje tudi po drugih sloven skill naselbinah v državah Illinois in Pennsylvania ustanovili nova društva in jih pridružili slavni D. S. D., kjer se jim nudi največ smrtnine in drugih podpor po najnižjem mesečnem asesmentu. Nobena organiza-
cija ne nudi toliko podpor za tako male mesečne prispevke. Rojaki in rojakinje po drugih jiaselbinah! Vzdramite se in ustanovite novo društvo, katero pridružite k D. S. D., da boste imeli več smrtnine in podpore!
— V najem grocerijska prodajalna, v kateri se nahaja grocerijska trgovina že 14 let stalno. V poslopju je vse pripravljeno za trgovino. Sedanji najemnik se bo selil v par tednih. Več pove Anton Nemanich, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Carson Lake, Minn., 12. okt. —Spoštovani urednik!
Sprejmite mali dopis, oziroma odgovor na dopis v "Ame-rikanskem Slovencu" št. 89, z dne 1. okt.
V isti št. "A. S." berem v dopisu iz Chisholma, da je v Ameriko prišlo 20 deklet, večinoma iz Loškega potoka. Kol likor je meni znano ni dosedaj še nobena dekle prišla iz Loškega potoka sploh v Ameriko. Na Ohisholm pa še manj. V zadnjem času še pisem prav malo dobimo iz Loškega potoka. Ne vem kaj je temu vzrok. Ker me je na isti dopis že več rojakov vprašalo iz širom A-merike čigava dekleta so prišla, in kakšne novice so prinesle iz Loškega potoka, na tem mestu vsem skup odgovarjam, da ni sploh nobena dekle iz Po-toške naselbine prišla, vsaj na Chisholm ne. Ne vem ali se je dopisnik pomotil ali se je namenoma zlagal. Bodi to ali drugo, si na tem mestu vsojam dopisnika opozoriti, da kadar kaj poroča, da naj resnico poroča. Kako bodo v starem kraju Potoška dekleta razočarana ko bojo brale isti dopis. Iver tudi v stai-i kraj (v Loški .potok) zahaja nam priljublje ni "Amerikanski Slovenec" Pač pa slišimo, da jih v kratkem pride več deklet iz Loškega potoka, toda ne vemo kam, oziroma v kateri del Amerike.
Naj ta dopis služi kot popravek št. 89. "A. S." in v odgovor rojakom, kateri so me vpra šali glede te zadeve.
Vsem rojakom širom Amerike nojboljši vspeh in srčen pozdrav. Tebi "Amerikanski'Slovenec" pa nmogo novih naročnikov.	Alojzij Kordiš.
ker se je naveličala življenja. Toda v bolnišnici so ji spumpa-li želodec, in najbrž bo morala še živeti.
—	V bolnici je umrl Andrej Mrak, stanujoč na 1204 E. 167. cesta. Star je bil 35 let, samec, doma iz Tolmina na Primorskem. V Ameriki je bival 7 let. Bil je član društva Novi Dom, št. 7, SDZ.
—	Družini Baron je umrl sinek Joseph, star 7 mesecev.
Starišem Novak na Bonna ave. je umrla hčerka Doroteja, stara en mesec.
—	Starišem Plastič je umrl sinček Milan, star 13 mesecev.
—	Starišem Russ na 70 cesti je umrla hčerka dva meseca stara.
—	V državni bolnici za umo-bolne je umrl Lovrenc Zupančič, star 37 let. Pogreb se vrši danes iz cerkve sv. Vida.
—	Starišem Hrovat je umrla hčerka Josipina stara. 3 leta.
—	V Clevelandu je že nad 45,000 zamorcev, d očim jih 10. leti ni bilo tukaj niti 5000.
-— Umrl je Jernej Kotnik v bolnici v soboto opoldne. Prepeljan je bil tja, ker je bil obolel na slepiču. Star je bil 46 let.
-— Poročila sta se Maks Cer-,nel, 3477 Barley Rd. in Marija Bric Bading ave.
—	Mr. Louis J. Pire je odpotoval v Mt. Clemens radi zdra-vja.
Cleveland, O.—Nenadne smrti je umrl občepoznani rojak, Mihael Kuhar, stanujoč na 1125 E. 601 h St. Pokojni je bil doma iz Doba pri Domžalah na Gorenjskem. Star je bil 47 let ter dolgoleten prebivalec cleve-andske naselbine. Včeraj je še delal pri barvanju hiš, v katerem poslu je bil že več let, pozno zve>čer pa ga je napadla srčna bolezen, kateri je podlegel danes zjutraj. Pokojni je bil član S. N. P. J. Tu zapušča ženo in dve hčeri.
—	Roparji so udrli v saloon Steve Kovačiča v sredo ob polnoči. Za baro se je nahajal bartender John Denk. Saloon so nahaja na 546 E. 152 St. v CoUimvoodu. Bila sta dva mlada roparja. Z revolverji sta prisilila bartenderja in tri goste v gostilni, da so šli v stransko sobo, kamor so jih zaklenili, nakar so izpraznili register in odnesli nad $500.
—	V četrtek zjutraj ob 2. sta udrla dva roparja v stanovanje rojaka Mike Kos, 1192 Norwood lid. Prepodil jih je pes, ki je zbudil gospodarja. Mrs. Kos se je tako ustrašila, da je zbolela vsled tega.
—	Naš občeznani rojak in trgovec s šivalnimi stroji, Mr. Rudolf Perdan je kupil na Stop 125 Lake Shore line grocerijo, mesnico in candy store. Trgovino s šivalnimi stroji bode še nadalje vodil njegov sin Mr. Adolf Perdan.
—	17 letna Mary Ousel, 9313 Pristan ave, se je zastrupila,
West Pullman, 111., 18. okt,— Dragi urednik! Blagovolite priobčiti imena darovalcev in svoto, ki so darovali za zvonove cerkve sv. Trojice na Blokah.
Matija Hiti, sv. Trojica. .$10.00 Andrej Hiti, sv. Trojica. 10.00 Jožef Hiti, sv. Trojica. . . 10.00 Jakob Ponikvar, Polšeče 10.00 Martin Petric, Rosalnice 3.00 Jožefa Sodeč, Metlika.. 1.50 Jožef Maurič, Metlika. . .50
Ana Okoren, Ivlošter.....50
Ana Jane, Morauče..... 1.00
Franc Velkaverh, Gradec .50 Jakob Tekauc, Želimlje. 1.00
Janez Tome, Šmarja.....50
Lojse Bokal, Litija......50
Juro Guštin, Vivodina.. 1.00 Paul Mikula, Rožna dol.. 1.00 Tom. Mikula, Rožna dol. .50 John Gabriel, Rožna dol. .50 Jožef Gabriel, Rožna dol. 1.00 Val. Gabriel, Rožna dol. .50 Jožef Cvitnik, Rožna dol. .50 Lepo se Vam vsem zahvaljujem za darove in sv. Trojica Vam naj poplača stotero.
Lepo Vas prosim, dragi rojaki, po slovenskih naselbinah, naj se eden potrudi in pobere darove za kar se Vam že naprej Jopo zahvaljujem.
Jakob Ponikvar, 1221 Wallace St., West Pulman, Chicago, 111.
Zahvala katoliškim amerikan-skim Slovencem in Slovenkam!
I. slovenski orlovski tabor, ki se je vršil v času od 29. julija do 1. augusta 1920 v Mariboru, je pokazal celemu svetu moč in pomen krščanskih organizacij. Tabor bil je živ dokaz, odločne krščanske zavesti, ki se ne klone nobenemu viharju.
Navzočnost naših sorojakov iz Amerike je pa še posebno povzdignila sijaj teh dni ter navdala naše krščansko ljudstvo z novim pogumom, ki mu bo dajal moč, da vstraja v krščanskih načelih ter da vzgoji svojo mladino potom orlovske organizacije v močno krščansko fronto nevstrašenih mož, braniteljev sv. vere. In ti velikodušni darovi, ki ste jih darovali za našo mladino, koliko navdušenja in vneme so vžgali v srcih naših fantov in deklet. Nepopisljivi so trenutki ko so naši fantje pozdravljali Vaše zastopnike ter izražali zahvalo za veliko požrtvovalnost.
Orolvska zveza v Ljubljani izreeka na tem mestu ponovno vsem, ki so s kakim darom ali kako drugače pripomogli do vspeha tabora, najiskrenejšo zahvalo ter prosi še za nadalj-no pomoč, posebno pa bomo pozdravili ustanovitev novih orlovskih odsekov. Kličemo sorojakom:
Jos. Pire, predsednik, Kržan
Pavle, načelnik.
Orlovska Zveza, Ljubljana.
Ely, Minn.—Poročil se je g. .Joseph Romšek z gdč. Marie Banovec, rojeno v Ely. Pfir o-sfane v Ely za stalno. Obilo sreče!
Ljubljana, dne 4. sept. 1920. -Čislano uredništvo Ameri-kanskega ''Slovenca''!
Dnevi mariborskega orlovskega islavja so minili, izpričali so celemu svetu, da. je večina našega naroda odločena, da brani krščanske ideale napram vsem nasprotnikom. K uspehu tega slavja je veliko pripomogla udeležba amerikanskih Slovencev in zavest, da so rojaki onstran Oceana z nami v boju za krščanske ideale. In v tem so našli veliko pomoč v Vašem časopisju, ki je z veliko uagohotnostjo priobčevalo vse vesti o tem taboru. Ko Vam izražamo za to naklonjenost zahvalo, Vas prosimo, da tudi v bodoče podpirate naše delo za probujo našega ljudstva po krščanskih načelih.
Bog živi: Za odbor Orlovske zveze: Jos. Puz, preds. Lazar, tajnik.
Konzulat S. H. S. v San Francis cu.
Konzulat Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev je odprl svoj urad v San Franciscu, California, dne 1 .oktobra 1920.
V delokrog spadajo sledeče države: Alaska, Arizona, California, Colorado, Dakota (severna in južna), Hawaiiski o-toki, Idaho, Kansas, Montana, Nebraska, Nevada, New Mexico, Oklahoma, Oregon, Philip-pinski otoki, Porto Rico, Texas, .Washington in Wyoming.
Po postavi našega kraljestva mora vsak državljan imeti •svoj pas (potni list), katerega mora redno obnavljati.
Taksa (pristojbina) za pas o-z n osi 60 centov za šest mesec in $1. za celo leto, povrh te ta*c-se se še plača 10c za. vlogo prošnje s katerom se išče pas.
Vsi tisti ki nimajo potnega lista morajo plačat takso od dne sjedinjenja, namreč od časa ko je njihova dežela , pristopila v okvir Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev: Mace-donci in Starosrbi od 1. januarja 1913; tisti iz krajev prejšnje Avstro-Ogrske in Črnogorci od 1. januarja 1919; Srbijanci od dne je rok (čas, veljava) potnega lista iztekla.
Pristojbina za overitev (po-trjilo) podpisov in pečatov a-nierikanskih oblasti znaša 70 centov. Taksa za prevoditev prestavo) iz angleškega v naš jezik ali obratno iz našega v angleški jezik računa se $1. za vsako sto besed. Če stranka sama prevede (prestavi) spis in želi potrditev da je prevod točen in soglasen z originalom mora tudi plačati $1 za sto besed. Druge različne potrditve (overitve) podvržene so taksi od 70 centov.
Z vsako prošnjo konzulatu se mora še povrh rečenih pristojbin poslati 10 centov v ime dostave.
Za vse posle naj bodo one administrivne ali pa trgovinske narave naj se piše pod naslovom:
Consulate of the Kingdom of the Serbs, Croats and Slovenes, 244 Kearny Street. San Francisco, Cal.
San Francisco, Cal.; 1. oktobra 1920.
Iz pisarnice kraljevskog konzulata Srbov, Hrvatov in Slovencev v San Franciscu, Calif.
SEDAJ SE
NUDI IZREDNA PRILOŽNOST
vsakemu rojaku in rojakinji, da pristopi v naše veliko društvo, istotako vsB« vsa nad 16 let stara družina ne glede če bivate v Jolietu ali kje dru«je. Ako hočete pristopiti, oglasite se, ali pišite tajniku. Pismu je priložiti $1.00, ki se potem vračuna k vplačilu, ko ste sprejeti. Če niste sprejeti se vam denar vrne. Na sejo ne rxbite .priti. K zdravniku greste v sv*jem mesti.
Društvo Sv. Družine
(Holy Family Society) štev. 1. D. S. D., Joliet, Illinok
Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse".
Odbor za leto 1920:
Predsednik.......... George Stoaich
Podpredsednik......John Kramarich
Tajnik ..................Jos. Klepec
1006 N. Chicago, St., Joliet, 111.
Zapisnikar............. John Barbich
Blagajnik........Anton Nemanich st
Reditelj ................Frank Kocjin
Nadzorniki:
Joseph Težak, John Petric in John Štublar
To društvo ima že n-ad $3,500.00 t bolniški blagajni in je do zdaj žfc izplačalo skupaj 6215.00 dolarjev bolniške podpore članom(icam). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00 je to toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 me. secev, je deležen, podpore v slučaju nezgode takoj po pristopu, drugače po 6 mesecih	$
Mesečnina se plačuje društvu vedno vnaprej. Kdor dolguje za dva meseca in 8 dni se sam suspenduje in tako zgubi vse pravice do podpore in smrtnine. Če se potem zglasi v 60 dneh in poravna ves dolg je zopet deležen vseh podpor, ako ne se zbriše iz društva in D. S. D.	„
Asesmenti niso pri nobenem drugim društvu tako nizki. V 1. razredu se plača za $500.00 smrtnine le 35c ffie-sečnine, za $250.00 satno 18c; za 5c mesečnine izplača D. S. D. razne po-škodnine, namreč:
Za izgubo vida na obeh očeh. .$250.00 Za izgubo vida na enem očesu. .$100.00
Za izgubo obeh rok ..........$250.00
Za izgubo ene roke............$100.00
Za izgubo obeh nog ..........$250.00
Za izgubo ene noge............$100.00
Za strto hrbtenico ...........$100.00
Za izgubo 4 prstov na roki ali nogi, ali dlana ali stopala____$50.00
Za notranje operacije na kili, a-pendicitisfi raku ali želodcu in
mehurju ter drobju po ......$50.00
Nobena druga organiazcija ne plač^k toliko poškodnine za tako malo vseti-co—le 5c na mesec.
Polegtega plača društvo še $1.00 bolne podpore za vsak deloVni dan za samo 50c na mesec.
Redna seja se vrši vsako zadajo nedeljo ob 1. uri pop. v stari šoli.
Kdor želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se oglasi pri tajniku ali katerem drugem odborniku.
LAB0:: FLORISTS
Vrtnarji in trgovci
vse vrste svežih cvetlio, palm, ferns, dreves, grmičja in raznih drugih enakih predmetov za vse prilike posebno za Svatbe in Darila.
Greenhouse: Raynor & Mason Store: HObbs Bldg. JOLIET. ILL.
Both Phones Greenhouse: 327 Store: 227
Telephone 2 9 8$
HRVATSKEIN~
SLOVENSKE
GOSPODINJE
vedo dobro, da pri nas dobe najboljše blago po zmerni oeni.
Imamo najboljše sveže ia prekajeno meso, šunke, klobase in perutnino.
Se priporoča za obilo naroSila. -o-
ANDREW TIJAN
Grocerija in Mesarij« 200Vi Raby St :: Joliet, 111
AMERIKANSKI SLOVENEC STANE $2.50 NA LETO.
(THE HOLY F A M I
VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914.
Sedež: JOLIET- ILL-
V ZJEDINJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE
Inkor. v dr?.. 111. 14. mala 1915 lukor. v drž. Pa. 5. aprila 1916
njene lastne črevlje v nakup in zimskega sadja in vagone na je zaklicala: "Teli čevljev žejrazpolago. — Krompirja pa i-ne boste prodajali, ker so mo-, ma letos KJoroška več sto vago-ji!" in mu jih je s silo iztrgala ; nov za izvoz, tat je nato izginil. Ubegli tat _ Umrla . na ^ gospa
je približno 20-24 let star sred- ^	ya	vdava pilarja
nje velikosti, bolj gosposko ob- Valand roj jemejčič, v staro-lecen v rjavo obleko z dolgim gt- 61 ^
Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse".
GLAVNI ODBOR.
Predsednik..........GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111.
I	podpredsednik......JOHN N PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, 111.
II	podpredsednik....GEO. WESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa.
Tajnik....................JOSIP KLEPEC, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111.
Zapisnikar........ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Blagajnik................SIMON ŠETINA, 1013 N. Chicago St., Joliet, 111.
Dtthovni vodja................REV. F. ŠALOVEN, Crosat St., La Salle, 111.
NADZORNI ODBOR:
JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois.
MATH OGRIN, 12, Tenth St., North Chicago, Illinois.
NICHOLAS J. VRANICHAR, 1014 Wilcox. St., Joliet, 111.
POROTNI ODBORf
STEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. ANTTON STRUKEL, 1240—3rd St., La Salle, Illinois.
JOSIP MEDIC, 918 West Washington St., Ottawa, Illinois.
PRIPOROČAMO rojakom in rojakinjam, ki bivajo v državi Illinois in Pennsylvania, kjer ima D. S. D. državno dovoljenje poslovanja, da v svojih naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo sv. Družine in isto pridružijo D. S. D. Osem članov,(ic) zadostuje za ustanovitev društva. Sprejemajo s« moški in ženske od 16. do 50. leta. Zavarujete se lahko za $500.00 in 5850.00. Kdor je nad 45 let star se zavaruje le za $250.00. Poleg smrtnine se zavarujete tudi za razne vrste poškodnine in operacije.
Asesmenti—Vsi asesmenti članov(ic) za smrtninski sklad se dele na ale ideoe razrede:
Za $500.00: Razred	Starost
1.......... 16—20 ....
t.......... 20—25 ....
3.......... 25—30 ....
4.......... 30—35 ....
	5.......... 35-40 ....
	6.......... 40—45 ....
suknjičem in črnim klobukom.
— Mariborska porota. Ivan
Tradl, posestnika sin iz Galuša-ka in Friderik odec, pekovski pomočnik iz Št. Jurja ob ččav-nici, sta ukradla dve kobili in zagrešila razne druge tatvine. Tradl je bil že pri zadnjem porotnem zasedanju obsojen na 3 leta težke ječe. Sodeč je pa pobegnil v Avstrijo, odkoder se je sedaj vrnil in se sam ovadil. Obsojen je bil na 3 leta težke ječe. Enako kazen je dobil Konrad Turk, rojen v Krčevini, ki je izvršil več vlomov. Nadalje sta bila zaradi tatvine obsojena na 18 mesecev težke ječe 18 letni Vinko Gajšek iz Cetno-žic in 29 letni hlapec Ludvik Laporšak iz Grušhonja.
Vsota , ..35c . .40c ,.,45c , ..50c ...55c ...63c
Razred 2....
4.
5.
6. 7.
Za $250.00:	
Starost	Vsota
16—20.....	.....18c
20—25 .....	.....20 c
25—30 .....	.....23c
30—35 .....	.....25c
. 35 /10.....	.....28c
. 40—45 .....	... ,32c
. 45—50 .....	.....38c
—	Za grižo je umrlo v Lpub-
ljani v preteklem tednu 9 ljudi, a med njimi je bilo 6 tujcev. O-bolelo pa je na griži 14 ljudi (med temi so 4 sujci in 3 vojaki).
—	Tedenski izkaz za ljubljansko občino izkazuje za pro-šli teden 33 smrtnih slučajev (med temi je 15 tujcev) in 24 novorojencev.
—	Okradeni hlapec. Hlapcu
Andreju Rajgelnu pri Accettu na Taboru št. 2 je bila ukrade-zlata žepna ura z verižico,
PRIPOROČILO.
Se priporočam rojakom Slovencem in Hrvatom za naročila spomlanskih oblek, katere bo-dem izdeloval po novi modi (Bone Dry Style) od $30 naprej. Bodem tudi obleke čistil in gladil sam 3 Ben-Vonde stroji s katerim naredim Vašo oWeko kot nov©.
RUDOLPH P O 2 E K.
1007 N. Hickory St. :: Joliet
Telephone 3301
MARTIN 60RSICH,
Slovenska grocerija. 1008 N. Broadway :: Joliet,
-o-
Se priporoča rojakom in ron 'akinjam za obilna naročila.
V zalogi imam tudi razna domača zdravila, kakor Al-oil, ki je fino olje z& zdravitev raznih ran in oteklln; potem alpen-krauter, ki je fin krič'stilec in laksir.
na
Ko bo štela D. S. D. 2000 članov(ic) se bo zvišala zavarovalnina na $1,000 Poleg smrtninskega asesmenta se plača mesečno še 10d za stroške in 5c za poškodnino.
Podpore, katere nudi D. S. D. in izplačuje so sledeče:
$500.00 ali $250.00 v slučaju smrti; za izgubo vida na obeh očeh $250.00; za izgubo vida na enem očesi $100.00; za izgubo obeh rok $250.00; za izgubo ene roke $100.00; za izgubo obeh nog $250.00; a izgubo ene noge $100.00; za strto hrbtenico $100.00; za izgubo 4 prstov ma roki ali nogi ali dlani ali stopa-!a $50.00; za notranje operacije na kili (vtrganju), apendicitis, raku v notranjščini, želodcu ali mehurju se plača po $50.00.
Nobena druga slovenska ali hrvatska organizacija ne plača toliko raznih podpor im smrtnine ter poškodnine za tako nizek mesečni prispevek.
Zdaj ima D. S. D. že 11 dobrih društev, 10 v Illinoisu in 1 v> Pennsylvaniji (Pittsburghu).	„ ,	,
Konvencija je 8. sept. 1920 sklenila, da se ustanovi Centralizacijo bolniške blagajne, ko se za njo zglasi 200 članov(ic) pri raznih društvih. Plačevalo se bo $1.00 bolne podpore na dan za 75c mesečnine in $2.00 na dan za toliko več mesečnine.	,
Pristopnina v D. S. D. je $1.00 in 50c se plača za prošnjo za sprejem in certifikat.
Zdaj se nudi posebna lepa priložnost rojakom in rojakinjam v državah Illinois in Pennsylvania, da si v snoji naselbini ustanovijo društvo im je pridružijo k D. S. D. Vsak član(ica) dobi $1.00 nagrade od D. S. D. za vsacega novega člana(ico); ko jih pridobi 10, pa dobi še posebej $5.00 nagrade. Posebno je ta nagrada primerna za ustanovitelje novih društev, da se pokrijejo njihovi stroški.
D. S. D. ne sprejema društev iz drugih držav kot Illinois in Pennsylvania, ker je vdrugih državah previsoka licenca in se zahtevajo visoke (Mobile) lestvice za asesmente.
Ako se bi kateri rojak ali rojakinja zanimala za ustanovitev novega društva v državi 111. ali Pa., naj blagovoli pisati za podrobna pojasnila, pravila, zdrav, liste in drugo na gl. tajnika: Jos. Klepec, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111.
—	Smrtna kosa
umrl obče spoštovani trgovec in cerkveni ključar Iv. Krivec, p. d. Stonljej. — Na Sladki gori je v 81. letu umrla gospa Marija Šebat, mati g. Antona Še-bata, župnika v Gornji Pol-skavi.
—	Smrtna kosa. Od srčne
kapi zadet je umrl v Guštanju v 46. letu svoje starost lesni trgovec Jakob Orter.
Katoliško slovensko izo
braževalno društvo se je usta 110 vilo v Tin j ah.
—	Žrtev dela. Vpivovarni
"Union" v Ljubljani je cirku-larna. žaga odrezala prste na levi roki 27 letnemu delavcu Ivanu Pipanu iz Torova pri Smele-dniku. Poškodba je težka.
JVovicc Xz Stare Domovine.
—	Tatvina v hotelu sv. Janeza. Deželno sodišče v Ljubljani je danes obsodilo tri tičke iz Boh. Bistrice v zapor od 2 do 6 mesecev, ker so pokradle najemnici hotela pri sv. Janezu v Bohinjski Bistrici za 2000 kron raznega blaga.
—	Poročil se je gospod dr.
Ješe, asistent očesnega oddelka javne bolnice v Ljubljani, z gospodično Marico Bergant-Kme-tovo.
—	Pri vojakih je kradel. J.
O. z Vrhnike je bil vpoklican k orožnim .vajam ter bil dodeljen pri konjskem depotu dravske divizije. V tem času je ukradel na škodo erarja štiri vreče ovsa ter več konjskih oprem v vrednosti 2195 kron, od avtomobilov pa odrezal več gumija v vrednosti 13,000 kron. Ivo je ravno nameraval ukradene predmete prodati, so ga tukajšnji policijski organi zasačili, blago zaplenili, njega pa deli v vojaške zapore.
—	Ce voznik zadremlje. Ivan Vidmar iz Šenčurja jo dal trgovcu Matiju Vidmarju telečjo kožo, da mu jo pelje iz Granja v Šenčur domov. Med potjo je vzel Vidmar na voz Janeza Čebul ja iz Vokja in Alojzija Zupana iz Šenčurja. Zupan je na Vidmarjevo prošnjo vzel vajeti v roke. Vidmar je pa zadremal. Čebul,j je nato rekel Zupanu,
naj si kožo prilastita. Ustavila sta nato konja, Čebulj jo je vrgel z voza v pšenico. Kdo od obeli je odnesel kožo, se ni moglo dognati. Tako je opisala obtožba dogodek. Oebulj je pri razpravi rekel, da 011 pri celi reči ni nič kriv in da je vrgel kožo Zupan z voza. Zupan je rekel: "Tako bom povedal, kakor 11a smrt ali pred živim Bogom. '' Rekel je, da mu je med vožnjo Čebulj povedal, da je kožo v Kranju ukradel. Ustavil je voz 11a Čebuljevo prošnjo Ves čas med vožnjo je Čebulj 11a vozu klečal. Ljubljansko deželno sodišče je razpravo pre ložilo v svrlio nadaljnih poizvedb.
—	Vlom v trgovino pri Devici Mariji v Polju. Skozi okno so vlomili pri Devici Mariji v Polju neznani tatovi v trgovino Ivana Hladnika in odnesli iz nje blaga v vrednosti 1924 Iv. Iz trgovine so odnesli tudi blagajno kakih 200 korakov daleč od hiše pod neki kozolec, kjer so jo odprli, vzeli iz nje 400 do 500 kron denarja; blagajno so pustili na mestu.
—	Iz selških hribov. Kajža-
rici Mariji Potočnik in njeni 76 letni materi Rozi Potočnik iz Lajš je bilo iz zaklenjene skrinje ukradenih 80 kron denarja in 3 nikelnaste ure. Tatu je Roža Potočnik pri dejanju zasačila in ga vprašala, kaj da dela tam. Odgovoril ji je, da nič hudega in da ima črevlje naprodaj. Potočnikova je spo znala, da ji neznanec ponuja
— Smrtna nesreča. V nedeljo okolu polnoči je šla večja družba iz Šiške domov. Ker imamo egiptovsko temo, na Gosposvetski cesti pa še pravo potentno vsled neumestnega varčevanja tam, kjer bi se ne smelo varčevati s strani naše malomeščanske komunalne po-liitke, je padel pred železniš kim prelazom v jarek 71 letni Anton Kožar, upokojeni davč ni nadupravitelj. Vsi prestrašeni njegovi prijatelji, večino ma od davkarije, so dvignili Kožarja, misleč, da se mu ni nič hujšega zgodilo, toda ker gospod ni nič govoril, je njegov prijatelj g. J. hitro telefoniral po pomoč v rešilne družbe, katere rešilni voz se je v nekaterih minutah pripeljal 11a lice mesta. Ker so bili umljivo razburjeni, so privabili tudi policijskega stražnika, ki se je pričel jeziti nad gospodi, češ, zakaj niso prej kakor rešilno postajo obvestili policijo o nesreči, nakar se je eden oglasil: "Kje naj Vas pa dobim!" Kožar ni nič govoril, na temenu glave je bilo videti malo ranico in malo krvavo je bilo tam, hujšega ni nihče pričakoval. Kožarja so prepeljali v bolniš ni co, kjer je dobil precej zdrav niško pomoč, toda Kožar se 111 več zavedel, marveč je, ne da bi bil kaj govoril, umrl. O nesre či so seveda govorile v Ljubljani najvznemirljivejše govorice, da je bil g. Kožar žrtev napada in kdosigavedi kaj vse, toda dogodek se je zgodil tako kakor smo ga popisali. Smrtno ponesrečena žrtev dr. Tavčarjeve ljubljanske egiptovske teme Anton Kožar je bil '71 let star, v davčni službi je služboval v Zatičini, v Novem Mestu .in v Metliki, kjer je bil vpoko-jen in se je naselil v Ljubljani.
— Sadje in krompir na Koroškem. Od nekdaj je nudila Koroška poleg Tirolske po svo ji kvaliteti najboljše sadje. Le tošnje leto je sadje v Rožu in Podjuna zelo dobro uspelo. V Rožu imajo kmetje izbornega
dva zlata prstana, zlata igla '.n 32 srebrnih kron. Oškodovan je bil za 3856 kron.
—	Kolo ukradeno je bilo na
Gosposvetski cesti Viljemu Be-VLučah je ku. Ima znamko ''Britania.''
—	"Iz veselja sem se napila,
ker sem zopet Ljubljano videla!" je rekla na policiji Pavla Malič, ki je izgnana iz Ljubljane, a so jo v soboto našli pijano ležati v tivolskem parku. Na policiji so ji prisodili 5 dni zapora. — Alojzija Lavrič je bila obsojena na 7 dni zapora, ker se je vlačila brez dela po Ljub ljani.
—	Okraden mesarski pomočnik. Mesarskemu pomočniku Francu Merviču je bila ukradena obleka v vrednosti 3000 K, mesarju Antonu Slamiču pa suknene hlače, vredne 200 kron.
—	Vlom v Bizoviku. Nepoznan rokovnjač je te dni zlezel skozi okno a- vežo ŠkrjanlČeve hiše v Bizoviku, v kateri je u-kradel Mariji Škrjančevi 500 kron bankovcev in druge dragocenosti v vrednosti 1200 K. Po izvedeni tatvini je vlomilec odprl znotraj vezna vrata in je
Naznanilo in zahvala.
Tužnim srcem naznanjamo piežalostno vest sorodnikom, pri jaiteljem in znancem, da je v sredo dne 20. septembra po daljši bolezni preminul naš ljubi in nepozabni brat
Jakob Jakša
in sicer v najlepši dobi mladosti, v starosti 35. let. Pokojnik je bil dom iz Vertače št. 26 pri Semiču. V Ameriki je bival okoli 15 let, večinoma v Jolietu in Californiji. Bil je član dru štva "Triglav". Tukaj zapušča podpisanega brata in sestro, a v stari domovini pa še enega brata in sestro. Bil je neožen-jen.
Pogreb blagega, pokojnika se je vršil v soboto, dne 23. septembra iz hiše žalosti, 1604 N. Center St., v slovensko cerkev sv. Jožefa, kjer se je čitala sv. maša zadušnica, odtam pa na pokopališče sv. Jožefa, kjer smo izročili njegove zemeljske ostanke materi zemlji.
Tem potom se najlejše zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za premnoge izraze sočutja in tolaž— be~ter za udeležitev pogreba. Posebno pa se zahvajujemo
si. društvu "Triglav" za častno spremstvo in krasen venec, sem še enkrat najlepša zahvala! Pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin! Žalujoči ostali:
Štefan in John brata; , Agnes Sterniša, sestra.
Joliet, 111., 25 okt. 1920.
izginil v gozd.
—	Vlom. Neznani zločinci
so vlomili v hlev Jožefa Hlebša ml. a* Zgor. Hrušici in ukradli iz njega konjsko opremo vredno 2000 kron.
—	šastni adjutant Nj. Vis.
Za častnega adjutanta N. Vis kralja Petra je imenoval regent Aleksander admirala naše mor narice g Pričo.
—	Nesreča v Spodnji Šiški.
V Spodnji Šiški so podrli konji 11a tla v Kolodvorski ulici št. 39 stanujočega tajnika Feliksa Majerja in ga nevarno poškodovali. Majer se zdravi v bolnici.
Rojaki, Slovenci i Hrvati!
kupite si
Šivalne klešče
Prihranili si boste veliko de narja, ako boste imeli te šivalne klešče, ker boste lahko sami po pravljali čevlje za svojo vso družino.
Pišite še danes po slovensko ali angleško in pošljite $3.50 pa boste takoj dobili z obratno pošto te nove šivalne klešče Jamčimo, da boste z njimi zadovoljni. Naslov:
STANDARD SEWING PLIERS CO.
STREATOR, ILL.
Agencija v
STERN'S BIGSTORE
Pošiljamo denar v staro domovino
Ako želite privesti sem svoje sorodnike iz stare domovine, vam prodamo parobrodni listek veljaven od kateregakoli mesta v Sloveniji ali Hrvatski. Mi izdelamo tudi vse potrebne listine, katere prepisujejo ameriške in slovenske ali hrvatske avtoritete. Ako pa želite iti nazaj v stari kraj, imamo na razpolago sledeče parnike, ki odpljujejo iz New Yorka:
S. S. Mauretania Oct. 28. do Cherbourg in Southampton.
S. S. Pannonia 30. Oktobra v Trst, Ljubljano in Zagreb.
S. S. La Savoie, Oct. 30. do Havre.
S. S. President Wilson, Nov. 3. do Trieste, Dubrovnik, Ljubljano in Zagreb.	<
ZA VSE INFORMACIJE ALI POJASNILA PRIDITE NAŠO PRODAJALNO,
V
903
STERN'S BIG STORE
N. Chicago St.	Joliet, III.
M.
PHONE 2419
911 COLLINS ST.
Prodajamo vse vrste rozine in suho grozdje v 25 funtov zabojih po najnižji ceni. Muscatel grozdje najboljše vrste naša posebnost. Prodajamo tudi suhe fige breskve in ovocje.
Kličite po telefonn ali pišite, Vam jamčimo hitro postrežbo. Dovažamo na dom.
P. BOHINJEC
SVETOBOR
Povest iz konca enajstega stoletja
Hrvaški kraljevič Radovan je vedno bolj oblegal srce dra-žestne Dražne. Stari Dobrožit se je vedno bolj bal za svojo varovanko. Bile so prijetne urice v Zvonimirjevem gradu, odkar je živahna deklica s severa kratkočasila puste obraze kraljevega obličja. Dan na dan so se vršili izleti in pojedine, igre in plesi, Dražna je žarela kakor jablana ob cesti in bližal ee je vedno bolj tisti jesenski dan, ko bo treba jablano obrati, da ne pride nepoklicani tat in obere skrivaj zrelo jablano.
Teške ure so se pričele za Dobrožita in vedno bolj mrk je bil njegov pogled. Spanec ga je zapuščal in njegove oči niso našle pokoja.
Bil je lep jesenski dan in južno solnce je žgalo kakor poleti na severu. Dobrožit je poizvedel, da sta njegova dva prijatelja iz Češke še v Ogleju, vračajoč se iz Rima, in da bi rada govorila z njim.
Vzradostilo se je njegovo srce in menil je, da se mu ponuja ugodna prilika, da bi ubežal s svojo varovanko.
Dobil je dovoljenje kraljice Jelene, ki mu je ponudila svojo ladjo.
"Toda glej, Dobrožit, da so vrneš do jutrišnjega večera Drugače ne bi bilo dobro zate in za Dražno. Kralj je oster gospodar in gorje ti, če mu nisi poslušen."
"Tako mi Boga!" se zaklone Dobrožit, ali njegovo srce je ta zakletev čudno pretresla.
Ladja je bila pripravljena za odplovitev. Veselega srca in vedrega lica se je Dražna poslovila za dva dni, da vidi spet častitljivi Oglej — ne tako Dobrožit. Nebo je bilo jasno kakor ribje oko, v iljegovo srce pa je došla težka megla, ki se ni dala pregnati. In ta megla se je pomnožila s črnim oblakom, ki je plaval za ladjo. Radovan je tudi odpel svojo ladjo in bežal v hitrem toku za njegovo ladjo.
Mornarji so veslali, da jim je ^jže znoj tekel raz čelo, ali Rado-vanova ladja je bila hitrejša. •Dobrožit ukn*e mornarjem veslati za Lošinjem. Ob Čresu se obrne za otok Krk, dokler se ne izkrca ob Reki. Radovan je zgrešil Dobrožita in jadral dalje proti Ogleju.
Dobrožit najame konja in na daljuje pot po suhem. Že je bil na tem, da bi potoval naravnost proti Trnovemu, ali skrb za rojaka ga je gnala proti O-gleju. In dospel je srečno.
V gostilni pri "Korotancu" je našel Sinila in Kojato. Bilo je veselo svidenje in možakarji so bili dobre volje, ker jim je Dražna delala družbo.
Toda skrb Dobrožitova še ni bila pri kraju. Kraljeve larje mu ni bilo mar, saj je vedel, da mornarji znajo sami domov Ali Radovan se je gotovo poti-Kal še po Ogleju in iskal Do brožitovo dragico. Zato je priganjal svoje tovariše, da se čim hitreje pomaknejo iz mesta. Dobili so konje in pot se je nadaljevala.
Na trgu Sv. Ivana ob vodnjaku so stali konji. Možakarji so še pili v gostilni čašo vina na srečen pohod, le Dražna je stala odpravljena pri vodnjaku in držala malega rjavca, ki naj ponese njeno telo gori v Koro-ta.ii. Spomini iz Spljeta so ji polnili dušo in skoro ji je bilo žal, da se je poslovila tako čudno od Radovana. Ti Hrvatje so vendar le dobre duše in nehvaležno se ji je zdelo, da jo je Dobrožit tako po tihem odpeljal.
Že zasede svojega rjavčka in zajaše počasi okrog vodnjaka.
V tistem hipu se prikaže izza vogla neznan jezdec s kapo zakrivačo in kakor bi mignil, pograbi rjavca za uzdo, jahal-ko pa za pas in jo pritisne k sebi na svojega konja. Dražna vsklikne, a že tiči debela cunja v njenih ustih.
Kakor bi trenil, izgine neznani jezdec s svojim plenom čez Puščavnikov most in dalje po cesti.
Dobrožit pribiti iz gostilne, ko čuje vsklik na trgu. Groza ga spreleti in kolena se mu ši-bijo. Razne misli prešinejo njegovo dušo, ali takoj si misli, kaj se je zgodilo. "Sam Radovan je odpeljal Dražno," si misli in brž hiti do pristanišča. Toda nobenega sluha o Dražni. Radovan se je odpeljal za rana proti domu," so mu rekli.
Spet se vrača in sledi konjskim kopitom. Kmalu je bil ,na sledi. Eden konj je imel o-brnjene podkve nazaj, drugi manjši naprej.
Dobrožitu se je zjasnilo. Roparski vitez je moral ukrasti Dražno. Podkve njegovega ko nja so bile obrnjene nazaj, da zmeša sled, a Dražinega rjavca podkve so bile obrnjene naprej. Čudil se je, da je ropar vzel s seboj tudi konja. Menda vendar Dražna ni radovoljno po-pegnila ! In če je, potem ni ropar, ampak Radovan, ki je odpeljal Dražno. Žalost je legla Dobrožitu v srce in šele Smil in Ivojata sta ga nekoliko potolažila.	, /
"Kaj hočeš? Nič. ne odlaša jmo in se podvizajmo, da roparja dohitimo," svetuje Ivojata.
Takoj zasedejo konje in po-ženo v najhujšem diru. Precej časa že pode po prašnati cesti, dokler ne izgube sledi dveh konj. Tam v bližini gradu Vi-altov opazijo, da ni več sledu podkve malega konja. Ali to preganjalcev ne preplaši.
"Najbrž je utrudil enega in zajahal drugega spočitega," o-meni Smil.
Jezdeci jase jo hitro, dokler ne dospejo vrh Hrušice. Konji so bili utrujeni in so stopali po časi. Jutranja zarja je sušila jutranjo roso. Dobrožit zasleduje podkve. Pridejo do pre cejšnje luže in Dobrožit opazi v blatu izpodrezane rogove konjskih nog.
"Ropar je spremenil svojo pot. Vidva jezdita svojo pot dalje čez Vrhniko in Ljubljano proti Kranju, koder se najdemo. Jaz pa grem za ropar-jjem," reče Dobrožit in požene svojega konja mimo Vrhnike proti Ljubljani, odtod mimo Lesnega brda na Polhovi gra dec, dokler ni prišel do St. Vida. Sledil je še vedno nazaj o-brnjenim podkvam. Ob Savi je jezdil dalje, dokler ni zagledal črnega zidovja mesta Kra-n ja.
Ali sledovi podkev so naposled izginili pod Šmarjefcno go jo. Dobrožitu se je jelo s vi tati v glavi. Jaše dalje, dokler ne pride do Stražiškega gradu ob Kucni.
Kar začuje žensko javkanje.
Bi ž skoči s konja, ga pri veže k smreki, sam pa leze po vseh štirih proti kraju, koder je čul ženski glas. Že je blizo grajskega zidovja. Močna vrv je visela po zidu.
"Primi za vrv, drugače te vržem v Savo!" zakliče našem-jeni jezdec.
"Usmili se me!" ga prosi deklica, zagrnjena v velik moški črn plašč.
Dobrožit je poznal Dražno.
Sveta jeza ga pograbi, izdere meč, skoči kakor ris iz zasede in mahne po neznancu, da je ta omahnil z roko, s katero je držal deklico.
"Uh, potegni!".zavpije, in preden je Dobrožit pogledal deklici v obraz, že neznane roke vlečejo roparja po zidu na vrvi, katere se je držal z desnico. Z leve rame mu je škropila kri po zidu.
'' Dobrožit, moj rešitelj!'' vsklikne Dražna z zategnjenim glasom.
"Le brž za menoj!" zakliče starec, potegne svojo varovanko za roko in kmalu jo posadi pred se na konja. Hitro jašeta ob Savi... Tam, koder je delala Sava široko pa plitvo strugo, se Dobrožit zakadi v vodo in preplava deročo reko. Ko se it- konj poslednjič zakril v valove, sta že čula jezdeca topot konjskih kopit ob Savi. . .
Konj je skočil na kopno, se je stresel in kakor bi trenil, se je zgrudil na zemljo.
"Počivaj sladko!" mu zakliče Dobrožit in pelje peš svojo rešenko po skalnatem bregu proti "durcam" kranjskega mesta.
Globoko je segel po sapo, ko prilezeta vrh stopnic, udaril s pestjo po durih, da se je skala potresla.
Male duri se odpro, Dobrožit sc opraviči in mirno stopa z deklico proti Škrlevcu.
"Sediva na klop, da se oddahneva!" reče Dobrožit in deklica ga uboga. Solnce je sijalo na klop in potnika sta sušila svojo obleko ob žarkih zgodnje-
ga solnca.
"Kjjako si vendar prišla v pest temu roparju ?"
"Kokor nad Mosburgom. Prijahal je, ko sem sprevajala svojega rjavca okrog vodnjaka, in preden sem se zavedla, sva že bežala mimo Sv. Sira na Trg vseh Svetih, odtod pa skozi Vi-demska vrata na piano. Nato sem se onesvestila in se zavedla šele v Vipavski dolini."
"Ali je bil to taisti ropar, ki je bil pred dvema letoma bičan Ogleju zaradi tebe?" "Ni taisti. Oni je bil Vial-tovih eden, ta pa je najbrž hlapec stražiških vitezov,"
Bore Dražna! Toda zdaj je treba pogledati po naših sopotnikih. Vsekako morata biti že tukaj. Oglasimo se v gradu, ker mene poznajo ondi."
Na pragu dvoriščnih vrat se prikaže Tipold, spremljevalec češkega prosta:
"Odkod vidva, potnika? Kaj sta tako mokra, kakor I>i vaju povil mokre v cunje? In ta de klica! Ta ni preprostega stanu."
".Jaz sem Dobrožit, stari znanec češkega kneza Svetobora in mOžniškega grofa Koclja. Na potu sem iz Ogleja in čakam še dveh znancev, ki sta potovala z menoj."
"Dva Čeha, ali ne?"
"Tako je, Smil in Ko jata."
"Ta* dva sta že naša gosta. Žiznec, pokaži se semkaj!" zakliče Tipold proti hlevu.
Žiznec prihaja in izpregovori z zaspanim glasom:
"Ti ne veš, Tipold, kako je danes moja glava težka. Nez-dravja mi, če bom še kdaj tako nečloveško pil, kakor sem sno-či. Mislil sem, da pijem koroško kislico, pa sem pil goriško sladčico. Pa naj bo, sa j je bilo vse to na zdravje našega češkega kneza, ki mu Bog podeli dolgo življenje.
Dobrožit je spoznal po glasu svojega starega znanca in se je nemalo začudil, ko ga zagleda.
"Žiznec, kaj delaš ti tukaj?" ga pozdravi.
"Dobrožit, ali so te iz tal izkopali? Ljubi, dragi, prisrčni moj Dobrožit!" se oglasi Žionec in objame prišleca.
"Oh, pa Dražna, gospodična Dražna! Kdo bi si mislil, pa taka, vsa mokra, vsa raztrgana
in v tem mrtvaškem plašču? Govori, Dobrožit, povej, kako te je spak sem prinesel ? Saj si vendar hodil okrog hrvatskega kralja in mu vihal dolge? Tu se čudeži gode."
Tako bi bil Žiznec še modroval in poizvedoval, da. ni prišel sam češki knez na dvorišče in odpeljal Dražno v grad.
Pripovedovaanja in začudenja nil bilo ne konca ne kraja. Svetobor je pohvalil Dobroži-tovo postopanje in se je veselil, da mu je odpeljal Dražno s hrvatske zemlje.
"Uboga Dražna! Zavij se dobro v kožušček in jej in pij, da prideš k moči in zdravju," je govoril Svetobor.
Dražna pa je bila otožna. Mraz jo je tresel in ni se ji ljubilo jesti. Samo žeja jo je mučila in Svetobor je bil v skrbi za njeno zdravje.
V kuhinji pa se je grel ob ognjišču stari Dobrožit in pripovedoval svoje dogodbe svojim sohlapcem.
"Prav tak je bil kakor tisti-le tam v kotu v veži, s katerim sem imel jaz opravila. Ali bodite brez skrbi. Tako sem ga česnil po rami, da je ne bo več gibal, čeprav je ortenburške krvi. Odnesel mi je sicer pete, ker so ga potegnili čez zid po vrvi, ali Dražno sem mu pa venci a r-le odnesel."
"Čast ti!" so klicali hlapci Dobrožitu.
Gori v gradu pa je Svetobor nevoljen govoril hišnemu gospodarju :
"Ti-le stražišk i vitezi pa ti ne delajo časti, presvetli grof!"
'' Vem da ne,'' odvrne kranjski grof. "Toda potrebujem neobhodno ta grad v svojo obrambo. Res je moj brat ondi gospodar, res, da so mi ponujali brizenški škofje zanj veliko vsoto, da bi ga razdejali, toda časi so hudi, prijatelj! Pravica pesti vlada pri nas in cesar je predaleč, da bi nas ščitil."
"Časi so hudi, imaš.prav, O-ton," potrjuje Kocelj.
"Moja soseda, bivša mejna grofica Zofija na Bledu, mi je pravila, da ji piše njen ženin b; Saksonskega, da se Saši zopet upirajo in da utegne cesar poleg Čehov tudi Korotane poklicati, da gredo upor zadušit," je izpregovoril zopet Or-tenburški.
"Dobrožit, ki je ubežal iz Hrvatske nam je pravil, da so tam zelo razburjeni na Švabe. Cesar je pri Hrvatih na slabem glasu, ljudstvo gori za papeža, kralj Zvonomir komaj čaka, da gre v ogenj za "krst časni in slobodu zlatim." Pripravljeni bodimo, da nas Zvonomir obišče že tretjič," meni Svetobor.
"Ljutold je moder in junaški knez. Ne verjamem, da bi se ga upal Zvonimir napasti," pravi Kocelj.
"Hm, Ljutold je ves cesarjev in ravno zato, ker je ves cesarjev, Zvonimir pa ves papežev, utegne priti do razpora," izpregovori zopet Svetobor. "Samo namigne naj Gregor v Rimu in vojsko imate pred durmi. Pred dobrim letom sem komaj potlačil napeto razmerje in osebno dokazal hrvatskemu kralju, da mu Ljutold ne želi nasprotovati in da hoče ošabne nemške grofe trdo prijeti radi krivic, ki jih delajo Hrvatom na Gospo-sveškem blatu. Zdaj pa se zopet krhajo dobri odnošaji in le bojim se, da bi beg Dražne slabo vplival na sedanje razmere."
Dražna pogleda pomenljivo na Svetobora pri teh besedah in tiho izreče:
"Tmaš prav, kneže! Toda vedi, da narod mi za vojsko, ampak latinska stranka v Hrvatih. Spljetski šlkof Lavrencij vedno ubija dvorni kom bojno misel v glavo, kninski škof in kraljevi kancler je zoper vojno."
Gorkota jo prevladala nežno telo gospodične Dražne in zače-
la je uživati. Ko drugi dan zatrobi rog za odhod, tudi Dražna ni več slutila slabosti in je odrinila s svojo družbo v Ko-rotan.
Na Gospoveškem polju so se potniki razdelili. Večina je od-jahala proti Mosburgu, le Žiznec je dobil povelje, da popelje Dražno na Osoje. Bali so se za njeno telesno varnost, zlasti ker so se bližali nemirni časi, in Svetobor je sklenil, da jo spravi v varno zavetje v benediktinski samostan na Osojali. Dra-gožit je imel spremljati Svetobora s Kojatom in Smilom na Češko, zato je bilo še celo potrebno, da se Dražni zagotovi varno zavetje.
Zato je Žiznec krenil za Vrb-skim jezerom in jezdil čez Ture s svojo varovanko. Listje je že rumenelo in kljub solnč-nim žarkom je tih mraz pretresal ude.
'' Gospodična, tebe zapremo v moški samostan. Nezdravja mi, ako sem kedaj še to slišal."
Dražna boža svojega rjavca po gosti grivi in se iz srca zasmeje. Pogleda svojemu spremljevalcu v oči, črne trepalnice se ji dvignejo, črne zenice se premaknejo in pomenljivo reče:
"Žiznec, ti si starec, a srce ti je mlado. Škoda, da nisi ti mene spremljal po Hrvatskem. Ne bila bi prestala toliko strahu in požrla toliko praha."
Žiznec se zagleda v dekličje sanjave oči, srce mu zatrepeče od laskave hvale, iz prsi pa se mu izvije globok vzdih:
"O, o, Dražna moja, skoro se ne motim. Ako me oči ne varajo in spomin ne zapušča, tedaj bi trdil nekaj takega, česar si ti ne misliš."
"In to bi bilo, Žiznec?"
Deklica ustavi svojega konja v klancu in pričakuje odgovora. Oproda je v zadregi in skoro mu je težko, da ni brzdal a.
"Ako pogledam tebi v oči, gospodična, ako motrim tvoja polna lica, t vb j ploščnati nos in polne ustnice, tedaj se mi zdi, da je v tvojem obrazu nekaj podobnega kakor v obrazu osoj skega mutca."
"Pa — a, starec! Kaj se ti sanja? Komaj vem za tega brata in ga ne poznam osebno."
Stavil bi glavo, da je med vama nekaj so rod ne krvi," se o-junači Žiznec. "Morda je ravno to vzrok, da so te poslali na Osoje. E, Žiznec ni prazna glava in je že marsikaj potu-htal, česar niso drugi mogli."
"Ha, ha, Žiznec, kako je še mlada tvoja domišljija, dasi nisi več mlad. Kako ti more priti na misel kaj takega? Čuješ šena.posled travo rasti, ako po-staneva še dlje," pravi Dražna in jožene konja.
Ali stari oproda si ni dal tako hitro besede zapreti.
"Odkod je vendar tvoj rod, žlahtna deklica, da te vse tako rado ima in da se pulijo zate kakor za kraljevo krono."
"Bog zna in Mamka božja! Pojva rajši, Žiznec!" in Dražna začne peti:
Adam je močno zažvižgal, pa je Evo pribrlizgal, Eva je močno žvižgala, revica pa nič ni znala, ala, ala, ala, ala!
Oprodi je šumelo po ušesih, konja sta strigla z ušesi, a starec se tudi s pesmijo ni dal u-gnati.
Severova zdravila vzdržujejo zdravje v družinah.
Slabosti ledic
je lahko vzrok celo vrsto boleznim, ki začno navadno z glavobolom, z bledim in vdrtim obrazom, otekanjem členkov. bolečim uriniranjem in cmokastim očesni-cam. Kadar občutite, da so vaae ledice v neredu, ne izgubljajte čas, ampak dobite
Severa's
Ledsyl
(preje znan kot Severovo Zdravilo za obisti in jetra). Skozi Štirideset let je to izdatno zdravilo uspešno popravilo razne nered- f | nosti ledio in jeter. Na tisoče trpečih je dobilo v njem lek in so ozdraveli, ker so ea rabili. V dveh merah, 75c in $1.25. Po vseh lekarnah.
W. F. SEVERA CEDAR RAPIDS, O *	CO. IOWA	
		
POZOR ROJAKINJBI
Ali \ este, kje je dobiti naj bolj i« meso po najnižji ceni? Gotovo! V metale]
Anton Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejie mesa, Vse po najnižji ceni Pridite torej te poskusite naie meso.
Nizke cene in dobra postrežba J« naše geslo.
Ne pozabite torej nas obiskati v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street
Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1111
Slavtioztiatii
SLOVENSKI POP
proti žeji — najbolje sredstvo Čim več ga piječ tembolj se ti priljubi
Poleg tega izdelujemo ie mnogo drugih sladkih pijač za okrepčOo.
BELO F>IVO
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenic Bott, Go.
Chicago Phone 3365 913 N. Scott St. Joliet,111.
ALI VASA STREHA PtfftOA?
Vprašajte nas za popravo ali novo streho za hišo, hlev ali drago poslopje. Vse delo in tvorino jamčimo za 15 let. Le pravi Elaborated asphalt rabimo. Stane eno tretjino manj kot šingliji a traja leta delj. Ne odlašajte. Vzamemo Liberty, Bonds. Damo ceno zastonj— Telefonajte 4477 Elaborated Roofing Co.
WM. M. RYAN & GO:
523 S. CHICAGO ST. Joliet, 111.
General Sheet Metal Work, Guttering, Sky-lights, Steel Ceilings and Hot Air Furnaoes.
All work guaranteed. Shop phone 4841. Res. 1558-R
(Dalje prih.)
GOSPODINJE
so prepričane, da dobo najboljše sveže in prekajeno meso in klobase, istotako vse vrste moko in grocerijo v prodajalni
JAKOB SEGA
Phone 4865
315 Ruby St. :-: Joliet, 111
Se priporoča slovenskim in hrvatskim gospodinjam za od-jemanje in jim jamči dobro blago, mero in postrežbo.
Slovenske Gospodinje
so prepričane, da dobijo pri meni naj« boljše, najčistejše in najcenejše
meso, grocerije
istotako vse vrste drugo sveie in prekajeno meso ter vse druge pedmet«, ki spadajo v področje mesarske in gro-cerijske obrti. Spoštovanjem
John N. Pasderts
Chicago tel. 2917.
C or. Center and Hutchins Sts.
10 DRVARJEV DOBI DELO. Plačam $3.50 od korda. Gozd je 4 milje vzhodno od Jolieta. Več pove B. C. Nioholson, Lock Box 1060, Joliet, 111.