[zbala d*e MO. Sa 2«. vruikega uiron a. — Uredništvo ln upravniJtvo v. Gorici, Via C'. Pavctti 9. - Tiska Nnr.idna Tlakama Izdajatelj iu o^^ ^rMMk Ihruncc Podbersič. — Cena oglasom: 1 miliiniter visočino s širini enega »iolpj I -Mt. z u trgovske reklame. Itunčna obvoatUa. ponLiiu. oamrtaisu va» msnauila it<l. vnuka vrsta 1 1.. - Celoletna naročnina 15 I.. Za inozemstvo -SiS.SkO L.	'
telo Ul-	OOII1CA, <lo<- i. fehrtmr|n 1924	št. 4.
l ■....■■.» Ji	.i?.'.'if'i.' i; bi. i., -i.. L-.i'.i. .iii* -,.	J i .f..	...li,. ■,, J,,., m^^uu, .. ,.—..,. m. «, •■, , .^n. ■■■■.i.,«.,	.---r-----
Pašič podpiši v uho nas piši.
Pjisjčc predragi, mirno le podpiši, kaj Im> ubogi narotl. pod nosom ga obriši.
Za i>bc državi nov so č>is začenja, večno 1m> držalo, kar se zdaj izmenja.
Musolirri daje pašte in polente, Pašič- jo sprojproa. naj je bo na! cente.
Zmcnjata nazadnje naj šc svoji bradi, da. sc bolj iskreno bodo imeli radi.
Pašič, Musolim, MusoKni, Pašič, vsak po svoje služi svoji domovini.
f
Usta odpiraj -Ninčič požiraj!
Nončiče, predragi, težko jc žiyeti, tista preširoko £ treba jc odpreti,
da pogoltneš hrano, ki ti I,ah jo daje, ros, ila ni prav tečna, ' zate dobra vsa jc.
Kar na mizo pride, kar sfc v Rimu skuha, vse* leti po grlu, ' naj krompir bo, juha.
j Pa tcs svet nad tem sc L čudi in zabava,
trčbuh prvovrsten. I. dobra jc prebava. -
Sa«fro brapa taka je za nas najdražja, to nas zdaj vznemirja, to je stvar res vražja.
Gorica, dne 1. febr. 1924.
Da nc ttosfe mislili, da je Cuk iu» palci taka grozna šleva, mevža, šlebedro in kar je po* dobnegn, vam povem v vaša <*» tlovska in drugačna ušesa, da sem se podal lu>t zvest vseve* dež In vsevidez v Rim, du na Mcu mestu pokukum v pogod* bo, ki sta jo podpisalu DolgO* bradi In Gttlobradi r. trdnim pe resom. ki je bilo še ost/do nn* geh/ miru, vstrga so namreč že oa k ubil i in polomili.
Pridružil sem se ko j pri >Po* sto j ni. Vse perje ml je vstalo kvišku. Toliko jugoslovanskih zastav sem videt, du sem Čakal, da peljejo v via Korone jo v Trst celo Postojno z njih slav /M> * krof o» vred. AU pu je pri* ila Postojna kur čez noč v Jugoslavijo. Nič tega. P t tč pa smo fHUtfuli prijatelji. Vsi Itiu Ujani imajo pravico izobesiti jugtrshrvettsk e zirslave, Slaven* ei pa Italijanske, du smo si brat Je in posebej ."k*, du Pašič ne bo mislil, du je bil kdaj kak Slove> ncc zaprt radi bolonlodrorde* Če Itarve. Tudi jtigoslovensko himno so igrali samemu Muso= linija na uho, samo da PatiČu ne pode na um. da slovenske fante aretirajo, če ob deveti mri zvečer zapoje jo dekletu podoknico na vosi. Tudi mehke vagone so imeli in mnogo svo* bode, da bi si ne mislili, da so kdaj naši ljudje tepent ln za prozen ntč po tri mesece v ke fm.
čuk rta palci je ves čas pazit, da naleti na Pašiča ali v Saj na Ninčiča, da mu pove resnico, kot jo po>vč vedno in vsako? artur, a ni se mu posrečilo. Ime* la sta namreč žene s seboj. In te imajo prvo besedo. Saj ves ste, kako jc, kadar so ženske na potovanju. Zdaj hoče vode, zdaj piškotov, zdaj ji mora pos magafi iskati ogledalo, zdaj daljnogled. Sploh se čudim, da, sta ministra sploh vedela še. po kaj sta se napotila v Rim, Jed va Musolinljeva navzočnost ju je opomnila na to.
Jaz, ubogi Čltk na palci, sem se rinil na vso moč v oipredjet da ministra vsaj vidim in si po* govor izmislim, če že ne bo mo* goče govottti ž nJim. Tu me u* stavi dama. Ne vem katerega ministra terta jc bila, ker ni imela nobena izmed \ obeh brade.
»Kaj pa želite?« mi Je rekla. Če bi bil imel rokavice, bi mi bile zletele na tla. Vendar sem se koj opogumil: »Z gospo dom ministrom bl rad govoril,* sem dejal. Nisem povedal, s katerim, vendar je ona takoj razumela, da z njenim mo* žem.
»Lahko govorite z menoj;« »Toda, govor bo poltti£eti*» »Vseeno; moj mož kot do# ber zakonski mož in kot do*
Imst politik vedno mene vpra> ša za svet j*
»Toda, ogromno cfržuvno delo... Vi ne morete vse ga.
»Toda... nič — todal 2ena pocfpira pri Idši tri vogle, mož pa enega, pri državi je išto. Dalje!*
Meni*je zopet vstalo perje kvišku. Vendar sem se poklo* nit in dejal. »Vem, milostliva, da je Bog žensko posebno ob* daril, in da Je za dva vraga, a da mote te svoje zmožnosti uporabiti tudi v državni sluz* bi. tega nisem vedel.a
»Ilulutjm. se je zasmejala za* dovoljna ministrova ženit. —-»Poglejte na primer Italijo, ki so hoteli Reke in jc niso ho* teli. Danes so naenkrat ■ stra*, sno zadovoljni ž njo. To je noše delo,* se je udarila po prsih. »Poleg tega ie ta Čast, du bom pri kosita sedela pfc leg krni ja.*
»Torej ndstite, mllosttivn, du je ta pogodbu za Jugoslu* vi jo ugodnit.*
>/, seveda, kje bi jaz sicer našla čas In priliko za poto* vanje.*
»To je vsekakor lep diplo* matičen uspeh.* sem pritrdil. »In neke krajevne korekture, kaj pa je s temi?* , »To je samo tako, du bl o*
pozicija preveč ne rjuta. • SI*, cer smo imeti nekaj Jakega v kovčegu, ko se je pa nam raz* bila »flaška kofeta,* se je vse pokvarilo. Tam nekje, pri Rtv keku smo zagnali vse skozi okno.*
»Tudi Slovenci, ki žive v Italiji, bodo dobili neke šol*-ske ugodnosti.«
»Seveda, Učiti se Jim ne bo treba cirilice. Veste,'to je ze* lo zavita pisava, ie jaz Ji ni* sem popolnoma vešč*.*
»Tako, gospa. Moja rodo*> vednost Je' v glavnem nasiče* na. Hvala le pat*
»Prosim, prosim. Tudi Jaz moram iti, da ne na rede kake neumnosti. Z Bogom!* •
Tako je bil moj razgovor z blagorodno gospo ministrovo, katera je bila, he vem, ker ni imela dolge sive brade,' kom Čan.
Izvedel sem, da je Jugosla* vija Italijo prisilila, da Je vze* la Reko, zato pa Je žela ne* vcnljlv uspeh, da je gospa ml* nistroya imela priliko za poto* vanje v Rim, obmejne korek* ture so se-sicer od kofeta po* kvarile, a zato se Slovencem v Italiji ne bo treba učiti ciri* lice. Tako ostane!
Čuk na paTci.
m: njun* 17-J^ ifierU Mtafcfc :*J jo pctfečtoval* do. brc inJo v večji meri riab« lastnosti svojih ststtšov. Mir, po je prenašala fofio Ognje vi, tihbcaed drŽavnefec-pravdni« ka: 'za sodnikovo rončanje m se še zmenila ril. - '.''{■ t (..
Po uradnih formah*** tik otvoritve, je drfavnfprardaik: začoTevojo obtožbo. -
»Takp pismo v tvoji »Uro. sti, d* te ni mm?)« jo nila skrbna mamica' ;— enem državni pravdnik.
»Mama* poslušaj, da ti r«* ložim.«	* V
*Kaj, Ae zagovarjata »c boš?« zapiska gospod Vato voda. in sodnik v eni osebi
»P« še kaješno pismo!« na. dal ju je .togotno goepa.
»Toda lepo vaa prosim, pustite ml do besede,« rečr. smehljajo Min Jat/
»Tino bodi,«' zsronči sanjo
strogi sodnik.
Kdo kaj dobi ?
n
Vsi tožijo, da se skrivalnic« prelahke.. Dobro. Pokažite se. Ta je težja. Kdor kaj doM,?i|«| nam ptte, kaj je dobil. Če pošlje ie L 2— dobi lepo knjigo o Indijantib, ki se imenuje -Na preriji- in ima lepo naslovno sliko. Iščite k poŠIJte Čuku !
Ljubezensko pismo,
(Humoreska.)
V jedilnici gosposke hiše verižnika Vinovoda, sc je taA koj po obedu vršila sodna o» bravnava. Sodni dvor jo bil sestavljen iz sledečih oseb:
Državno pravdništvo je za« stopala brez patenta in drugih postavnih pravic debela ve* rižnikova soproga, ki je v po* polnem nasprotju dorstojanst* va tega'častnega posla kazala očividnO še vedno iste vrline, s katerimi se jc ponašala prfcd leti, ko jc svojemu v sedanjih Časih visok orodnemu soprogu pomagala pretvarjali vocio, X vino, kakor nekoč Kristus- v Kani.
Njen mož, ki jc bil za toli*
ko prosuh, v kolikor j« bila ona predebela, jc bil bolj po* doben strašilu kot verižnlku, čeravno narava in upUv moš« njička obdari navadno te vr* ste ljudi s precej obilnim tro buščkom in drufpmi lastnost« mi dobro rejenih, živali.
Gospodu verižmku Vinovo* du pa mortuno prfcfaati, da je navzlic vsem verižmškim na* ragrafotn deUl častno izjemo, ter s tem tvoril najlepšo har* 'motrijo s svojo boljšo polovico. Pri obravnavi je figuriral mesto strogega sodnika in se jc v to svrbo zelo dostojanst« veno držal, kar pa se mu jc navzlic vsej dobri volji poglo* biti se v vlogo pravičnega sod* nika sijajno izpodfctelo.
ObtoŽenka, hočcš«nočeš, je
kakšne budalonti. ji pi^ šert Sreča, da man našla to p L smo v njenem predpasniku, sicer nc verh, kako bl stvsr kOnčala. Lo poslušaj,« ud*" ljujc gosPa verižnikova, ter pri tem strahe rvito švrkno z očmi po ubogi Žrtvi:
»Dmgal Ljubim to bolj ka. kor samega sobot bolj kakor vso mojo premoženje, krave, teleta, kozd in drugo, ter te mnogo boli kakor mojo lepe mlade z*jčke. V!dim te vedno, povsodl in.T vsaki obliki Tvo.
brez tebe pmr jam tal •HpamogočcTžo jutri, tvoj pogled mo o«reči in pnv neso smrt na poznoji^
Tu jo debela verižnikova gospa prekinila čitanje ia data duška svojemu ogorčenju.
»Ponrishte, dandagoa p« ke bodarijol Ko sem jaz bita Še 'dekle, za tako stvari *e re deii nismo.«
»To mora biti budalo, to čto vek,« reče verižnik.
»Saj ti pravim, da jc pravi tepeic,« odvrne žena ter rna&s* ljujc čitanje: »
»Ako bi tisti svodrec, tisti capin trdoglavi. ki so imaeejc tvoj očo in tista debek bodca, kakršna jc tvoja mati, če bost« ta dva kaj nasprotovala • ; i.«
»Kdo jc to nesramnež, ppvej njegovo ime,« zarfovo nad ob« toženko razkačeni verižnik. »Toda, oče!«	:
»O saj jo tu njef^ov podpis,« jo prekine mati »Imemijo so Gašper.« »Glej no, moje ime!« TzkOk* no presenečen Vinovorfa.
»In datum jo iz leto IB92,* nadaljuje začudeno debela gospa.
»Za božjo voljo, <kjto mi toliko časa, da vam stvar rsa^o* žim,« reče Minka; »to piamo sem našla v vaši omari ter sem ga. vzela, da ga prcčJtam. ko-bom aiarna. Nisem pa im^fa časa, ker mi ga jo mama pfc je vzela.«
Sodni dvor jc ostal odprtih ust Državni pravdnik jo krvil •o. Čeravno jo jo «ne| pn> več, sodnik Vinovoda - pa jo razburjen vstal ter aaldjtfčil
■
največji lopov!« . Ti emigranti ao namreč grofje, ki so izgubili svoja veleposestva in nabite, mošnjičke cekinov. Oni nam* reč niso lopovi, Id so plačani od raznih vlad za svoje psovke, ki so spravljali denar v žep, mej* tcmkojemužik garal za niih, da so ga tepli s kiiuto. Oni ni*
so lopovi, ki so ubežati iz Ru* sije, ko ie bilo treba delati. <!\ik na pal'ci jim častita.
Petrogriul so spremenili v Leningrad. Ubogo mesto! Prvo je bilo Petepjburg. Potem Pe-tro^rad, zdaj Leningrad. Rav* no tako kot kraji v Julijski Krajini.
Velika ljubezen.
j[ On :_flb, kako vas lipam rad. Tahojbi šel z vami do konca sveta.
Ona : Seveda ; že^vem, zakaj. Tam bi se vam nc bilo treba bali altarja.lgg	^	Wk
zakonca sta ila k posvetovanju v drugo so* »o, kjer šta po pregledu inkri* hinšrauieg* pisma dognala, da e bilo to naslovljeno gospej recfižnikovi, ko je šc bila mule* mdna deklica Pisatelj pa jc >i|. Vcrižnik sam, suh tudi ta* kast in s skoraj enakim moš* ■jjgkom. •
Debato sU zaključila z Obojestransko zahvalo za ljubezni' ve priimke in naslove, ki sta sc jih mevedo podeljevala med Uravnavo.
Jaka Mokoronič.
Čukova kronika.
V	Rimu bo podpisali pogod* bo. Obe stranici sta biK zado* ■voljni, ker jc bilo ravno po do* brein kosilu. Spor radi kurnika je bil poravnan na ta način, da mo ga prejšnjo noč tatovi u* kradli s kokoši vred. Zato sc od danes nadalje toplo pripo-oČa podobno rešitev vseh nodbaorodnih sporov.
Ko jo Musolini zagleda) lepo, lotflo, sivo, patri jArhalno Pasi* to brad®, je zavisti kar poze-* enci sklenil jc, da pusti tudi □m irasti brado. Vsi pomadarji
0	BIU v ta namen ponudili svo» e zaloge mazil.
V	znamenju mirnega sožitja a velikega prijateljstva, ki je ISStalo med Italijani in Jugo* lcprani. so na Primorskem u* ta vili delovanje celo vrste dru*
[štor, ds stf naši Fantje ne bodo mučili s petjem in igrami, po* a^bno nev ,odk*r se čuje . po vsek cestah jugoslOvensko — limno.
Lenin je umrl enkrat vendar*
5 prav za res, dasi mu ne želi* jo smrti, a
e ležal po vseh za* Sdnjaških Kstih že tisočkrat a mrtvaških odrih in za tiso* erimi boleznimi, cfa ne izvza* iomo niti morske. Neki list je >isal ob tej priliki, da če Lenin ie bi bil Lenin, in če bi ne imel oliko energije in če bi tla za revoiucijo nc bila ugodna, bi ie ne bilo posrečilo to, kar se mu je posrečilo. To se pravi, če bi tisti, ki je to pisal, ne bil isti .In čc rbi ne imel takih nožgan, kot jih slučajno ima,
1	so mu ne bilo posrečilo na* isati take budalosti kot jo jc ipi^aL — Ruski emigranti v plgradu. so dejalk . »Umrl |o
s	listek.	3
onfflZElj v Benetkah.
Ponatis iz Gorice 1906.
.Veselo Jc sedel Konfuzelj n« kolo. Dd raHokti iti zmedenosti je celo po* ■bil vzeti s seboj Čisto srajco, ki nu jo je biU dala žona na pot, da se ' ahko preoblcče, kadar »o spoti. Vaa* o- toliko ae je potipal za žep, kjer e houail kolesarsko Icgitimacijsko njiiico, ki jo mota vsakdo imeti, ko hoče a kolesom v Italijo, ne da »L založil' pri laikih finančnih straž* likih • ob tneji precejšnjega zneska jamičino.- da se rea povrne in di oleaa t Italiji ne proda. Kdor pa i* la tako knjižico, plača samo nekaj ifikih centesimov in je prost ter gre,
«V. klubu HO ga bili poučili da »e Mora predno prestopi .mejo,' zglaaiti ■ .koleaom tudi pri avstrijski financi, drugače ga prime pa ta radi ' da ca, kadar ae povrne iz Italije.
Mo&o jo je rezal skozi Gorico^ Cra.Iftče, Roman* itd do Viška.
NATANČEN	I
SKLAD1SCNIK. A Delavec v neki .večji tvornici; jc dobil ukaz od svojega moj', stra, naj prinese sveče iz Klela* clišča. V tp s vrbo »lujpizrbčl^ pravilno napisan Jformular./ Skladiščnik, v obče .poznan Za' s uro veža, jc ogledoval prfecej časa naroČilo od všeh strani, in naposled zarjul nad delav* ccm:
• »Poberf so k.tvojemu moj* struitCpcu in zatuli mu deset« krat na ušesa, da je treba od* dati obrabljene predmete, ako se hoče imeti nove. Si razu* . mel?«
»Da, gospod!«
UŽALJEN NATAKAR. Gost pride v gostilno in na* roČi natakarju:
»Hočem brzo krožnik' maka* ronov s parada jšom!«
Not.: »Hočete takoj, krožnik makaronov s paradajsom?«
Vi5k meji' le na Italijo. Tu »e u* stavi in zglasi pri finančnemu uradu. Ker se jc že mračilo, ni hotel več naprej, ampak sklenil je, pienočiti v Viftku.
V ta namen stopi v -najbližjo go* stilnico in si naroči vefierjo. Kakor pravcati kolesar '— aeveda — ni po. zabil popiti pred vsem žgfcnja, 6ei, to pa bo varovalo pred mrzlico ali pred kakimi drugimi alabostml.
Večerjal jc pa telečjo pečenko in kisle kumaie, katere je imel nad vse rad.
Sirota ni imel niti pojma, kaj zmorejo furlanske kumare.,.
. Popil je tudi pol litra črnega in pokadil nekaj cigaret. Dobro, neznansko dobro ie bilo Konfuzlju pri srcu, ves je bil srečen; v duhu sc jc že vozil po beneških gondolah., Da si pridobi novih moči za dtugi dan, sc odpravi zgodaj spat. Kmalu se za» ziblje v "sladko spanje in spi nekaj ur, kakor bi ga' ubiL	'
Toda iz zvonika'line So*ni odbilo dvanajst, kar ga zbudi neko Mipanje po trebuhu; sprva je bilo lahko, a kmalu je zadobilo večjo in hujSo moč. Konfuzelj ae je kar zvijaL Ne*
Gost: »In malo omake!« Not.: »Hočete takoj en k rož* nik makaronov s parada j som in malo omake?«	»
Gost; » Ja, ja, dobro kuhani
^/..-»Hočctotakoj en krož* nik riiakaronov, p parada jsom in malo omake, dobro kuhani : in s salato?« .■.-#.
Gost; »Lno seveda! Sira in kruha tudiJ« •. f,'	»
Not.: »Hočete takoj en krož* nik makaronov. g parada jsom in malo omake, dobro kuhani, s salato, in sjra in kruha?«
Gost: »Tak, pojdite žc en* krat in tudi vina prinesite!« Nat.: »Hočete takoj en krož*
nik makaronov.....
Gost: »Za božjo voljo ven* dar, to mi je pa preveč!«
Nat.: Draži gospod jaz sem, ki se je naveličal in ki mi je preveč, ker makaronov— ni* mamo!«
kaj se mu je pretakalo, cvililo in gr* melo po črevab. da je mislil: »po meni bo.«
»Frdamenska reč,« je rekel in po. t »gnil kolena skoiaj k bradi, ali po-maflalo ni nič; kruljenje je poatajalo ' čedalje hujše.
Ko izprevidi. da je vsako zvijanje zaman, vstane in hodi i»or in dol po sobi glasno stokajoč. Ker ni prižgal luči, ae spodtakne v temi, prevrne u» mivalnik ter pade tako nerodno, da zadene z glavo ob posteljin rob. Ka* kor hi trenil, mu zraste na čelu pre* cejšen tog tcmno*višnjcve barve.
»<Jhe nova. digol«') zavpije fur*
Toda Konfuzelj ga ni slišal; pobral se je in kolovrat ii dalje po aobi ter sc zvijal' od bolečin.
»Ali čujl kaj pa jo to? Nekdo tr* kj na vrata,
Kdo je neki?«'
Konfuzelj- pozabi za hip na trebuh in. posluša. ;
Zopet sc slifi tikanje, sedaj moč* neje; bum, bum je delalo. Konfuzlja
') »Kaj novega," ejlc lanski gostilničar, prebudivii ae vsled ropota.
Ona ve Iprav
natančno
Moja soproga je'-odšla na deželo. Pri odhodu mi je de* Kila: »Nč brskaj po vseh/orna* rah in predalih, ako kaj iSč*sš_ Piši meni, ki za vqako stvarco vem, pa ti bom odgovorila.«
Kmalu po njenem odhodu jc prišla neka prijateljica moje soproge ter me naprosila z* papirni vzorec za bluzo. Jat sem takoj pisal soprogi n* dt» ždo in tudi ona mi jc v resnici takoj odgovorila z obratno po* što sledeče:
»Označeni vzorec viM na vratih čumnatc na žeblju. Ako tfa pa slučajno ni tam, tedaj fc v Prane kini sobi v škatli. V kateri škatli ne van prav nn/ tančno ali v rudeči ali zeleni. Mogoče pa, da ga najdeš v zgornjem predalu v omari v naši spalni sobi. In Čc sc praT SfKMninjam, na levi strani; ampak Vseeno poglej tu<ll nn desni. Ako ga slučajno nI tam, tedaj je prav gotovo'v pisalni mizi spodaj v sprejemni sobf, Tam imam navadno svoje ve zorce. A nc pretneči mi vse in nc »štefnaj« povsod. Mogoče je pa tudi v zgornjem predala kredence. Meni se prav gOtovo zdi, da je v spodnjem predalu. Morda tudi v srednjem. Na vsak način pa je prav gotovo, da ga najdeš v spalni sobi, fttm Ionu, v Franclrini sobi, v pred* sobi ali na hodniku. Vsekakor se mi zdi, da je v zadnjeor predahi kuhiajske omare.
1*. S^ Kavno mi pride na ume da jp.UUro ipoiJoČe, da sem fa posodila, jjvoji sestri A*čki«
Z	•
MLADINO.
NttRODNfl KN3IGHRNH V GORICI vla Carducci
ima vTcdini zalogi'noVe lep« knjigelza deco s podobami in verzi
I. JANKO IN METKA b MOJE ŽIVALI 3- MLAPI ROKODELCI
Edina zaloga.
Upajte edin. vHaraM kaftarail
obide zona.
»Map niso razbojniki, tatje? Joj nbiicjo me, okradejo.«
Oh Lojzka, zakaj nisem doma. Kaj bo, kaj bo, Bog mi pomagaj,« za javita prestraicn in potiplje vrata, <la se. prepriča, so li dovolj močna in zaprta; k sreči so bila. Toda trkanje ni prenehalo, marveč izpiemcnilo ae je v prvo ropotanje.
»Je, cho viarsi aubito, io voi save. sc che fas, se no rompi lo puarte a ao spesis e vadi clama li uar<lla,«') kričal je zunaj gospodar.
Konfuzclju jc zastajala sapa, nlU dihati sc ni upal; odgovora aeveda — ni da| nobenega. Kaj tc. Ifog. da ne vdere notri, si misli.
Ropotanje preneha in Konfuzelj ae Je Žc nekoliko oddahnil ter zaccl n> pati: da bo koncc vsaj strahu, če- že nc bolečin. Spat pa jc trdno aklenil. da ne gre več nocoj, zakaj, %če za-spim, me lahko ubijejo, okradejo io
"') »Takoj odpritj.. jaz'hočem Vei ' deti. kaj delate,' ^ug^iče razHfjem vrata na vale atroake tn pokličem stiainikc.«
Mutktv:
feisrii imllmm kljita.
(1 linuoreska).
( »i»sp< klična Zorka Plctcrnb a-.vn jc prišla iz mesta na o* fn.sk mojega prijatelja in mene nu <LežeJo. Midva .sva sc jc zc* h> veselila, ker jc prinesla s se= hnij ubilo konserve iti lc|K> številke steklenic vina.
Gospodična Zorka Pletcrni-ceva je jako ljubezniva in na> (jbrožena deklina. a |»ovsein originalna Na večer prvemu dne ji i*: dcj#l moj prijatelj S vhcltok • » l i boš .spala v kamrici. Miliva sva namreč najela zale malo hišico z vr» ioni SpaJ«. boš v patent » postelji. ki jc največ en ineter in prekratka, ker si ti zel« »k »Iga. ljuba Zorka!« Zorita ic bila s hišico jako zadovoJj« nit. Bivaku je tuJii tri dni in ko it odpotovala. je vzela ključ hišnih vrat s seboj. Nihče ni verjel, da je Zorka ključ. u. kradla; midva sva takoj ugani-!u. da ga jo pomotoma vzela s seboj. Ker nisva imela tedaj ključa hišnih vraJ. se nama je pozdcvak>. tla nc moreva hiši« co zakleniti in oddati. kar na* ju jo cele tri dni skrl>ck> in vz» nemirjalo. Sicer ni nihče v nji stanoval, toda midva sva. na v a* »ena na rpd. Najela pa sva hi« šico s ključem od hišnih vrat m uko pri <Hldaji ne bi izročila ključa, bi to gotovo napravilo slab utis.
četrti dan pravi S v itd tok: »11 moraš radi ključa po< zvoniti pri Zorki. Tako ne more iti to! Kaj naj poreče vdctržpc Zagrobnik, ako. mu vrneva hišo brez ključa hiš* nih vrat?	. .
Jaz sem v največjem - redu vzgojen. ter hočem tudi z vra* ti brez ključa, red imeti Zorka mora s ključem na dan!«
Gospodična Zorka Pletcrs ničerva jc izjavila, da- ona ni videla ključa. Da je pač zaklet nila. vrata, potegnila ključ iz njih. a potem ni več mislila nanj. V njeni prtljagi — piše ona, nc najde nobenega tu* lega ključa in da tudi nima na« vadb tujo ključe po svetu no* siti Pravi. da mora biti kaka pomota in da ključ gotovo kje lezi. znotraj ali zunaj hiši«
ce Pozdravlja prav prisrčno in pripomni, da jo jc na levo -»o* go pajek ugrizniL
Alidva sva pričela vnovič is* kati Brez uspeha. Prekucnila sva vse pohištvo na glavo, jo pretresla, razdrla in zopet na» za j postavila. Postopala sya tako, kakor tisti, ki neko stvar išče in je ne najde. Midva tudi nisva našla ključa.
Po treh (Inoh sv« pisala Zor. ki Plclemičevi in dejala, da če ravno otiu ni imela ključa, je njena dolžnost, da naroči nov. ključ, ker j^a je ona zadnja imela v rokah.
Zorka Pleterničcva jo odgo* vorila; da jo iz srca žalosti ta nezgoda, a je pripomnila dc«
belo podčrtano. df ji jc nemo« goČc naročiti nov ključ, ker rte ve. kakšen bi moral biti, da bi prišel prav. Pisala jc, da ona ne more »ti k prvemu ključav* ničarju in reči:
»Bodite tako prijazni In na* pravite mi ključ, ki bo odpri vrata.neke rudoče hišice na deželi z vrtom v ospredju.« Noben ključavničar na svetu ne more napraviti takega kiju* ča. Z odličnim spoštovvuijem i t. d
»To so le izgovori, pravi Svitcltok. Ona »c hoče izinn« zati; ampak ključ bo morala preskrbeti«
»Gotovo«, scin zatrjaf jaz. »midva ji ih)&lfevti vratu, ii.j
Uganka za	P^rO v roke!
Pozor ! Oglejte ii. sliko! Kai pomeni 7 Ne.Ateste. Zapiiite smcšnico pod njo in.jo po&ljit* ČuUu. Za i^ajbOUšo smežnico ki bo objavljeua, dobi biotični nagradp v obliki knjige vredno najmanj pet lir! Tudi drugi.dovtipi dob ti, bodo objavljeni.
bo mero vzela.« Sicer bi- jl lah* ko poslala samo ključavnico, a morda bi konečno tudi to ne gubila. Midva ji,poil]eva vre* ta!«
Naslednjega dne sva. fmslala v mesto hišna vrata na naslov Zodcc Plcteršmkove. Priporočala sva prevoznemu podjet* niku. naj ji vrata ponese na stanovanje.
Pozno v noč pozvoni Zorka. Pleteršnikova telefonično pri nama in naju naproša, naj po* gledava, ako je v najinih sta* novanjih vse V redu. Midva sva pogledala, a ključa od hišnih vrat rudeče hišice z. vrtom S v ospredju nisva našla. Pisala j sva ji uljudno dopisnico in | vprašala, ako je. ključ v.delu in kako napreduje.	I
Na večer jpa sta prinesla dva težaka Vrata že nazaj, a tac? ključa. V luknji ključav, nfcc je tičal Kstfclc z napisom: »Vidva lahko uganjata pust* ni torek s kakšnim Mihom, jaz nimam čas« za vaju. Zorka *
»NB-« Sicer se pa v par dneh odpdjem na Dunaj.«
Gospodična Zorka Pleter* niČeva je nanradno stanoval« ni Dunaju, v hotelu Kaiser* hof; Poslala sva tedaj vrata na Dunaj v hotel Kuiserhpf.
Bila je to seveda mučna, in draga špedicija, «1 ker je bil moj prijatelj Sviteltok v naj* večjem redu vzgojen in ker sva žc enkrat pričela s tem de* lom, sva ga hotela tudi v največjem roefrj izvršiti. Gospodična Zorka Pleter*
ničeva- jc prišla v hotel. Vra* tar jo je takoj spoznat fo pn* jazno pozdravil, ' se giofcako priklonil in ji dejfcl:' •
»Neka ogromna m težka.pošiljate v čaka na Vas. Postavili smo stvar v saJou ... je pač ta» ko velika ...«
Gospodična Zorka, Pleter-ničeva jc najela dva toždca in hotelsko osobje iti. jih pettaja v salon. Pctuitridešet mnut so se vsi potili s kleščami, Ida-divi in drugo železnino r rokah. nakar so prišla nu svet Io hišna vrata rudeče hišice na .deželi z vrtom v ospredju.
Gospodična Zorka Pleteni, čova jc hodilu po sobi fjori in doli ter jokala. Potem nama jc brzojavka:
»Kaj pomeni to? Vrata !>om dala sežgati! Zorka.«
Midva sva takoj odgovorila:
»Vratu so last Zagrabniui, lastnika rudcČo hišice z vrtom v ospredju. Vsaka poievara kitznjiva. Pošlji ključ. Dunaj« sko železo tudi dobro.« N« ta brzpju\ nisva prejel« nič od* govora. Dolgo sva čakala in slednjič doznala, da je gospodična Zorka Pleterničcva da^ Ije odpotovala in pustila vrata na Dunaju, v! salonu hotela rCaiseriiof. šla sva tedaj k mi . zarskemu mojstru ZmotUivcu in naročila nova vrata, Zmot< Ijivec je vzel mčro in.. tevrfil lična vrata a Idjučfm vre4r Ker jih je pa Izvršil »večer in. je bilo ie temno, SA je zanotii in vzel namesto ruda^e, 6uo> barvo s katero jo. .vrfba 90» barval. Črna v^-a^, pa ^ vjemajo ž rudeČo'hišico; ,(r«di< tega sva n^kj, poppldan . ob, svitu solnca tudi vso hiiko črnp pobarvala," da jč" iafeda ena in isto barvo. Končno.sva vendar zamogla ve^elo odrlnlti v mesto/lcer je bilo vse v redu in sva sporočOa pismeno go. spodarju Zagrabnfkn: »Prava vrata k rUdeci hišici so rudeča. ker je bila hišica rudeča. f«4o sedaj pa jc hišica črn«. Z od* ličnim spoštovanjem itd.«
Sviteltok je pozneje našel ključ od rudečih vrat.
Ko se jc neki večer slačtl v največjem redu, mu jc padel iz hlačnega žepa,' '
Kako je prišel tjakaj, mu je popolnoma neumervno.
Hoj; vt. Icaj sc šc lahko zgodi z mo do i. si jc misld.
Toda prave rnuLc so m:1c inicL' priti.
Pol ure Sc ni poteklo, kar jc bit nastid mir od zima j in "že račujc tris. kc stopinje kakih treh oseh, ki so kv ina&tile po stopnicah naravnost pred njegovo .vpukuco.
»JczD5 Marijal« zavpije Konfazcl] ter odrte okno, da Iri skočil na cc* stft, a bilo jc okovano z ždcrjtln.
»Oh, konec je, konce, ubijejo me in olridejo.«
Morda pc cclo zakopljejo v kako gnojnica ali V kak jarek, da no bo-uOift in: nikoli zvedel, kje sejn. L<?j» zka. moja' draga Lojzka, varal sem tc, odpusti mi.'O. da bi bd jaz tebe poslušal, kako bi bjl »odaj lahko zdrav m vcsci doma. Kaj jc bflo roc« nt tteba Bcncric. O Bog. o Bog. TI si pravičen sodnik! kaznujcS me s smrtjo, ker sem svojo dobro ženo tako grd6 varal in ae ji lagal. Rc*. o moj Bog. vsi moji storjeni grehi,« •je začel moliti in jokati.... . w istem hipu mu zapre sapo ih vdo5i . jok nov neznan glas.
»Aprile!« Apritc per la &ccoada!'>
Konfuzclj jc že na pot od^evcfcci. ■'•klcknil je in si za k ril obraz z obv> ma rokama, d* vsaj nc bo videl raz. bo)ni.škili pištol in noiže*.
»Aprile per la terza!1) zagrmi v tretje in v istem tienotku prileti nekaj s tako mV> v vrata, da skočijo iz tečajev in »e zvrnejo na Konfuzlja.
V fcobo pa planejo Furian z dvema orožnikoma.
Vsi trije zgrabijo Koainzija in ga 1 /vlečejo izpod vrat, sirota jc bil na pol Omedlel; dobro >6 ga morali strt« Mi. da sc jc /opet zavedel in odpri Od.
Ko pa sc jc to zgodilo, tedaj sC j« Sirota tako oddahnil, kakor bi bt! in*cl vsaj za dva kovaika meha sape v sebi.
»Hvala Bogo, da sta 'prišla.« jima reče, »cesarski ljudje mc gotovo m» bodo pobijali.«
»K*j : ste Slorcnce?« Ht vpraša eden izmed orožnikov v materinem jezik*- .
*) »Odprite* Odpiife. p ca vi m p» vič. drugič, tretjič!«
»Da,« odgovori IConfuzelj pohlev. no.
»Imate li kalut legitimacijo pri .m:. bi, da bomo videli, kdo in od kod .ste?«.
Kouiuzelj se dvigne in poišče v jopi kolesarsko legitimacij »ko koji. žico ter jo [HMitoli orožniku.
»Dobro.«, pravi orožnik, »toda. za« kaj pa vganjatc take kravale ptmoči po tiijih hliah in Idrajili. To juko hirmljivo. Morali boste z nuna "Viav/. lic legitimaciji; to vam pravim v irue« nu postave.
Kakšne namene ste vendar imeli? Togiejt« ga, umivalnik je prevrnil, oluio odpri, da zbeži; dObro. da je o« kovano z želez jem. Na čelo ftbe bc ■tudi udarili, morda sčc kam zaleteli, ko »tc iskali po hifc. k ji- bi iic d^lo, kaj »uzmati«. kaj nev O. take" ptičke poznamo«, govoril je orožnik strogo, svest si. da rma pred seboj pO (epu ha in tatu.
»Gospodje!- ne, nc, tega pa. nc ktr> kij ■kumare sem jedel«, zaihti ubggi Konfuzclj, in solze sc mu rocdl^ po li^ih. debele kakor
1 "Kaj imajo pri tem opraviti ku* J njarc?« iv>v-/ume orožnik čudeč m
ikotifu/ljfcvi izjavi. - - - -
»Vi nc veste, gospodje«, odgovori K<>niuzolj tako odkritosrčno, , dm bi'1 ! 11111 bil kamen verjel, ikaj se je z|jo. d-lo. Kumare, Id jih iaja^i tako-rad, f>em je«lel za večerjo; p« me jo sa>7 čelo ponoči .-idiiupsti. pa »cm vstal, »n ker jc bila temi, aein podel. • 1'otein j« p« - menda pritd gospo« dar in trkal, a, jaz mu nisem bob)■ odpreti, ker som nc ybal. da so U|ije. Ko pa htf prišla i rijlm ie vidra, sem. sc bal 6c bolj, zato sem ttfrtct ecJo skočiti'skoz Okno, pc maer« Bto* gol. kar je obdano z itIczjerfi. Celo kos tem molil, tako »eni nc bil ritr» ill*.
•Oroinik jc sedaj spoznal, da iraa op ta viti z j/icdoli»«jiin) »ra^boj^ nikoai« edega-' sveta, li rt pojasni' to-vari*u in 1'urlaott ven položaj, nafkair bruhajo Vi i trije v . silen	n
kroliot.

Cfcarlercva teta
dčt milijonarka iz Branili* Ser 90 opice doma, pride v Kai iii bet obiskala svojega fkm ; C bari ey-a (KaroU) v pik* dno 2. februarja t. L ob Mifv.inv nedeljo dne 3. db 15% V Trg. do inu. fcpČcto videti, kakšna je ta m čc se hočete enkrat hrpoAteno nasmejati, ne za* TOl tO lepo prilike. V pust* čatat-si vsak lahko vsaj arat privošči par uric veso* Mcpoiožeaja.
je strašno radoveden, a> «« ta »lovita milijonarka o. mik hlače, kajti atfŠal je.'
Charley*ova teta brke. Ddr jo vsem znano, »o take hrkami strašne ženske. ga«l jo pt, dm je Char* eva teta sili*) ljubka dama aktr prijazna
trie bo zaročila v soboto in dtfo kar tri pare. Pravijo, di te zatfoko ne bodo ve* ^nd ravno vsled tega, ker se vw aH jc bil res gospod Pe* f njm soprog, aH ne io kor mfcd ttga janflcajofra^co blagoslova: hitcre^antna zadc* bo vse zanimala. Tedaj ne sme manjkati pri teh ki jih priredi vrli : »Dramatični kro* v Gorici
se dobe v pred* Narodni knjigami«, Carducci 7. Požurite se in Ko po njih, ker bo naval ob* rtv* vefik.
!>poKarj<uno posebno na ne-'jšlbo predstavo naše dekle* in fante, iz okolice m dežele.
'0ovskl opomin.
ca Prnk & Pouk jc ure? bilančne knjige in pri našla nešteto odprtih ra* Gospod Spikr. je bil r* par hlač že nad 8 sv 120 Kr. Tvrdka mu je tegjii poslala opomin, ki e tako4e glasil: Gospod Spilar v Koren ii* i.. Od 17. februarja leta 3. so Vašo hlače še vedno prte.. Projamo takojšne ure?
ao milijard.
Dva decka i? Nemčije sta če*most.. Naenkrat pade m. izrped njih v vodo, dfugi začne tuKti na ves glas. Po* rečenea rešijo; tu štopi ne« gospod k kričaču in : mu ie:; u.	. ■ ' - •
■Kaj kn«š, ■	' brata
*y vendar rešili«
potem je	pravi
; (M*o*ra] mi jo S6 20 mili* hU
Generalpva krava.
General infanterije je imel obilo družino. Radi tega je hra* nil neki vojak v bližini vojkŠ* nicp v malem hlevu kravo, ki mu je dala vsak dan štiri litre mleka. Pred hlevom jefril maj* hen trafik, kjer se je navad* no krava pasja. "Nekega dne pa sii jc generalova gospa pr?* tožila; da opaža nekaj dni, du krava A»je mnogo manj mleka kot poprej. Za vzrok te okol* nosti jo navedi* tlejstvo, da je trava zelo pomandrana, ker hodi vse civilno in vojaško mOžtvo Čez travnik.
General jie postavil tako i vo* jaka preti vhod travnika ter
mu ukazal, da izven njegove krave nihče nc sme stopiti na travnik.
Slučaj pa je nanesel, da je, hotela iti gospa generalova, ne* kega jutra nekam na poset, t^r se poslužila bližnje poti čez travnik. Takoj pri vliodu j>a so je stražnik zadri nanjo:« »Malt, nazaj!«
Gcneralica se jc začudila in majestetično odvraUa;
»Tepec, kaj nie rtfc po-znatf in nc veš, kdo da sem!«
Nakar odgovori v istem to* nu vojak:
»Vse kar jaz vcan ic tO. da Vi niste krava gospoda g<ft»e* i ii la. Proč s trave!«
las dbbrllf starih časovi
Poročilih. No, izproži že enkrat top proti sovražnikih Le' je. že devet ura.
Vojak. Ne smem. Moja stara je dejala, da je do desete ure ne smemo buditi,. sicer nam pokaže, kdo je ona.
Iz sestre okalke
»Hotcr J Mu J n botra Marika*. Marika:
Oj! »bon žorno« boter Luka!
Kej držiste no za pas? . Vi ste bran segamo Čuka. Da sc smejaste na g|a»!
!Mka:
Buh dej! buh dej! rirs Marika.
Kej pavedat so buon biu. Rsjtič zmenka nej me cika. Ku.de »Ctika« nc be brau. Marikm:
Ja m« preveč »Cuk« atc »tnal««.*
Preveč »fnnluHi jc pavco. Po rte strašno sm »c bala. Da bo mož resnico zreo. Uikm:
Neč nc biijtc sc Marika.
»Cuk« ne luec, ni slepar. Uan te tist'fja » kliinan pika. Kamar je acfiurna stvar! Murika: -Use jc prou, muj lep komporc.
>Ciik jc »forto furbast« teč. Ma 6e nmož me s »koocan« udare. Ciika ne bali tu neč. . IMka:
Nej vas «Dolfcfc« namo tikne.
Zvezdo vido bo hudir. Cc ga zdlaben, lcfri mu sikne, Z va$'ga. muoža rita »faolr«. Marika: Jo j I »kotiiparo« »beoedcto«.
Vi šteqiastc me le kej.' Tle jc> Akatla »ipanjoleto«,
Dcjto me a nor »prcio« zdej!. . Ulka: •	, .
»Gradič«, huotj^al bla> iuwfcft .
»'Fijrou« buon' idej wKin dan. Jch za tu na vaše zdnrjt
An lep »kihntn« zdej vaa dam-, j Martkm:
Hvala fep«, moj kompanv ■	,
Ta je vreden kuai zlat«.
Ciipta buon vam Sc »cigare«. Samo, da ne mož zaztil. LOka:
Neč. Mttikit, s« .nc bujte,
PrSo buon šc kasen »buat«. ^•Sknipč to to« ■£ noge zujte. Da nc čtijc muož ropuot. Marika: Naj tčdje pur kleoetajo, • Nej Cilk prave kar kc čje. Samo, da no tu zaznajo,
Da »ite jmm« jch več k'jeh jč. LOka:
Prou taku jo buotra. praven.
Sej zatu myož neč nc zna, Zdej adijo vas pozdraven, l'ršo buon k'nc bo doma. Marlfca: Prou. taku jo» »ben ,petada«.
Je?it Vas Čakam vsekc dan. Jest vum jemnm »fortc« rada. Vt:'č ku muoža vas »fitomam«. Lilka:
('.'ujtc! kej j« zuAcmoloV
OjJ »inaloru« Cilk jc tu,' <»uar »c strobc. jc zletelo. Ke| n« »kuorte« Jc pe$ tu? Marika: »Orka« strela, buotor kume!
Ciik jc tc segurno blu. Vldtc lietc sua Se »piume«. Ko jih. »čiik« -jc r. ricpa zria! IMka:
BciStc, buotra, nutrc.u hišo
Jest damoo Sc4 prej ectp teu. Ua« kar ciik od.naš ie sliSo, Usem ledem bo zdej paveu!
SUROVO. Gospa (beraču, ki je prosil jedi): » Vam H ugaja-juha?«
Berač: * Veste gospa, prav posebno močna ni; toda ako ž njo kakih deset krožnikov od pečenko potaijete, potem bo morda boljšal« '
ponksrecena
galantno8t..
Na predvečer svojega rojst* nega dne je kramljaj a gospo* dična s svojim snubcem: ■
»Uganite, koKko let bpm ju* tri staral«	1
-»Jaz, si Vam bom dovoftl pp* slati jutrj šopek cvctlip ki sicer za vsako loto en koanad,« jc odgovoril uljudno. laskavo njen snul>ec. Nclfaj minut po« znejo se je v resnici zgloatf pii. cvetličarju in ukaa^d krasen šopek za osemnajst lotijo izvo*. Ijenko. Ko jc doznal go»|x>dar za naroČilo, je tlej<il svoji prodajalki:	- .
»tiospml l*'rsk. je naš dober odjeiUAlec tn u«i imamo toliko lepili cvetlic, da no vemo. kfm z njimi Lo jnidonito mu jih 4o en ducat po vrhu, čeravno jih ni naročil kot samo osem«' najsi.«
Drugi dan je nesel pestro šček na dom gospodično cd grm cvetlic, ki se jc grdo namrdnila k« jc Iste proštefci.
Poslano
Spo&tovauo uredništvo »Čuka na palcj« v Gotici.
I'odpi*«ni uljudno p lotim. tU bla« govolite priobčiti v prihodnji izdaji v a5<;ga ccnjcpega lista, pod vsemi po*, goji. ki jih zakon valeva in vu« m» prava računa, aledeči ddpia:
'.PISMO. Gospodična! , .,
Mojo srce galopšra za Vami. Prosim Vas ustavite so Ic is, trenutek, da Vas ulovi oči se mi zdč, kikoč dve pušld rcpctiTki najnovejšega sistema Odkar Vas poznam, sem smrten sovražnik lkstnih možgan in bodite u varjeni, da odkar Vas pozrtam, v večnih mislih na vas no jeam več kakor o* sem krat na dan.. Ne pijem več vode. Moje sfee gori tako, da nc rabim v svojem stanovanju nc luči ne kuriva in da cvrši, če grem v dežju iz hiše. Zdi se da še je v moje bitje naselil vrag, tako da moram rabiti želodčne kapljico. Odkar sem Vas prvič videt sem moral nadeti črna očala v ^trahu, da mo sijaj Va* ših lakastih čevelčkov ne oma* mi Kmalu ne bo več v Trstu zadosti »feralou«, da ne bi jih v blazni zaljubljenosti do« Vas, pothral na tla Čo imam mogo* Če že- kakšnega konkurenta, bodite prepričani da sem pri* nravljcn tudS ubijati — muhe! Premislite, gospodična i* mam precejšnjo prednosti. Izu* Čcn sem popolnoma v honeo* patiji vinopiji tn vodbpiji, po* znam geologijo, trapanologijo m signorirtololologijo, nosim vso medalje in križe tega sveta.
Upam mi skofrajšen pero* dr.sk!.
, o) Za dopise tc oblike odgOvj/ja urednlSt%-o le toliko, k61lkor zakon zahteva in uprava Čuka računa.
Petar Matajura.
(iz Beneške Slovenije).
Vsi listi čuki. Id berejo lede iuk voski giornol, so sigurno mislili, <le san spustju dušico uon s le lega sveti, kjer njesan ae takuo dugo pisu Čjuku gor na paTco. Pa do si njesan mcu cajta, kicr san umoru šivat Srajco listin otročičan, ki tud' llA par nal čejo imjct'£amo Za paršparat žajfo. Sš so hc navtv ličal t odi čar nili in se ohrača> jO žc na trtam modo oblekanih a raje an jčst, kicr san brez d je* la, lahko vam pišem.
No? 'lic par nas, čast Bogu. gre usč dol>ro. Ljeto« smo imjci taišan pardjclak snopu, do bomo puomncl! £lu>da le, dc . jih jc parjela rjš, dc še žvina jih ne bo marala. Pšenico je bi« k> trkšj iu takutf je b*L4 fina, dc še tc narljeiiš čeče sc maže* jo gor po gol>cc 'i moko za paršparat ceriprjo. Kadar pa •kivjeku začne iti tlol>rč>, mu jjro do'konca. Dc mun puojde še lniojš, naš governo jc v<v k) v ju uon 'z municipihu usč tiste norec od kouscjirju an nindiku, ki so zaskmj djelal an jedli, iin nan jc pošju na njih mest kulmišarje, ki ne bojo zitstonj jedli in djelal, ma bojo služil kamunu |h> petdeset franku na dan. Btioh di do bi ■ani o« tAl trkdj dugo, dokjer ne ž njih službo veplačajo use »dane (ti gucrra«, ki nan je du* ikn governo!
iMusolinovc postave njeso šo paršip do nas, trki j jc rjes dc oštarij imamo še vič, ku prjet in so odparte uso nuoč^o sed* me zjutra. Ramonike krulijp po usih oš t arijah nuoč an dan an samuo šuoštarji njemajo •ajta plešat kier muorjo štrojt podplate. Tas (taks) imamo ma]o:'šc gor na muhe an gof na, buhč nan jih njeso djel še. Kakor vid'ta, par nas, čast Bo* fu; nje vič mizerje. Našj ti sta* ri so jedli samuo birao, močnik an pagaco, mi pa jemo samuo kapune, z kater'mi vas pusti zbuogari vas
Petar Matajurac.
Pismo-
PISMO Z ROJANA.
• Lube 'Cuk!
S« forte kuriofo jnu anka ti boo* vre ko te puovera uae duo kuonca. kukr tbt ke sni čupu icmunc n« plice jnu bih aiig«, (ztu kc jc biu raačado), zatiiču pu plače jnu z dižgrazio glih a lepe črrie bigiše uod kuomisiHa, (tistga, ke ga venderigule k minejo jnu
šjore livalejp). Ne«m jmu nanka caj. pudlc a ni jtnu kej ž šrajat,- de me ni
ijukat vre me jc tiču z uhal
K Hi U nržun, ma kej piislcš de sm psu inkor Aja, kej. pej.' ano fOrte mul» to me je dou, zpi, je ricku, ke Icmunc marce pu plače.
Alora, vefi kej sm te ton pi/ovedat EkOt Jfcat, muj • kompare- jpu Koko amtKr piti" ju--ane uoStariji na ceste pr dvanajsteh murvah jnu dcškuoii j padu natu. zc ke j račtajStro. liste uod fcoAJilji,' ne 'JpHae nč uobjikat Trst vre kc zmirem pravi: jnu prometira? Muj kom pate je rieku, de zetu, nc p^ide, kc ga tratenira, kSn afar' pod politike. Ma za ta bo t nesm dou is* žuna kbmparetu, va ben. ke je šaldu itedirsna glava. Aja, kcjpej, sm rie» km, dc pride ztu, ke sc bnoji, de ne bi pcm o Jienlment, ku bi vidu uso rni» aer^jJaftUjvtuIku fabrik pr de bando 5nu,nS-"uBu^c džpkupatcl U tistem momentu "Ao je kbmparčtti zletelo, de sm mislu, de ga zluome. Hltru sm ma 4au an punj, Koko je pej zčnu xj»t:
. »lic tiča. ule tičal« Inu ko tupare je ) biu ialvo. Puole nm je poovedou mo« tvOk z "koj. ma je ilu vinu pu stianp. Ku sm jest irajou jnu uon glili piu u nagtcc, rac je tou liečt, nej moučirn, dc im kdu na aliii. Kuge uonl Jc ti o ku nAoo z zbet kuio jnu kuomaie bi hmali bla udava. ICder gunuo so malu 1 kalmirali, j'stuopu nutr an ikarl occt_ Ku sc jc najon jnu naplu, s jc uobrnu h K oko te:
»C>'g«g«spud. k>k«i i«i<i>ma ta ivu»uo» 4t»»r«r.ri<ji *tot>it<ivr>»MMiKii6<?«
Koko s jo tou malu puipasat. jnu j ičnu anka uon barbutirat:
»l'-p«]vcj»tc ia<nviivt<IJki ikicim iUl>ibriou, [wp-uolc tWM lll»<rvu, p*p»J»»uolc iw>»»p«pMrcj. M^iiolc fcpit
ll<Ik>l lAUcvu___m
•llli<v<v>ila, uuej v več ceccajta!« Mi ara Jiuit tu pismu, ztu ke rmU u čuhnjc zja. do jc večirja pronta. Kicči samu ic Suovc. de nej sc no uofeudi« ra. čo )iio u piaraeh kAn ttot puzabem pusdravet. Tc |Hiozdravcfta jnu ftkuliraj xm uae I P«pl * Rofmnai
()lX;OVOR NA 2ENITNO PONUDBO. Spoštovani gospod
Hrez Denarja/ Neizrečeno šem sc razveseli* la ob prečitanju Vaše žcnitiio ponudbe. Ker si ravno iščem
moža, ki bi mi bil vsaj, primer* no podoben, sem popolnoma zadovoljna. Ako Vam bo moj odgovor dobrodošel ih me Že* lite poznati osebno, pridite v nedcjjo v Via Ke tu mi Stufi N.o 001. Ne bo se Vam treba sramovati pred menoj, laer sem članica naj plemenitejših mo* dernih rodbin, na primer: Rod* bma Makakovič, Uzmovič, K radoviČ, Odne«ovič, Tatovič, Sleparjcvič.
Nekoč smo bili cok> z PoŠte* n j ako vič i v sorodu. Tod« ti so izumrli Ni*so Vam trebal bati Ne »eksestirajo« več. Mižerije so Vam tudi ni treba bati, ker. imam vedno v rezervi nekaj kreditnih knjižic. Sicer, se pa lahko zanašam na moje vrle sorodnike. fie!se Vam za »pun* taoincnto« zdi prcaitnp, mi pa pišite. Seveda le v Čuku na palci.
Z odličnim spoštovanjem m nestrpnim pričakovanjem o* stajam Vaša udana
koim Uidmi, Via TcJlčita. poŠta Počakaj mo, vas OstancMdb Nx> 99.
Ubofitl pesnik.
-Kaj pa dela te človek cel dan na parobba v gozdn?» •Pesnik je fn čakal, ttd mu pade v glavo rima nii besedo
■pomoč.«?
Silvestrov veter v PostofuL
Bilo zadnji dan je leta. vesela bila so dekleta, in tudi naii -vsi fantiči, ki so v resnici pravi tifiL Zvečer jc bila veselica, prikrevsali sta Pepca, Miea, t Elotom Marja. z Duianom Mici. njih mnogo z napudran'mi licL Viljko je z Danico tudi bil zgoraj, pa vzel jo je Bine, e Cucek pa skoi-aj od jeze gotovo bi vsega zdrobil, seveda, če tičen preveč bi ne biL Nastopil najprvo športni je klub, kateri ima ic mnogo zaslug. S prosti mi vajami in pa a skupino žc naraščaj sc obnesel jc fino. -Članico in člani nato so za njimi napravili boljic; kot oni pred njimi. Sledilo jc pevsko 8e druitvo »Sovič«, pod vodstvom gospoda Alojza Polič. Dramatično druStvo jc tudi poivaod, igralo je igro »Neodločen .gospod«. Nazadnje pa krasen bil genski je . ven ček,
tako da sc videlo vsak je kolenček. In staro bo. z novim zamen j alj leto, bo bilo- je novo lepo prav začeto! Vse to pa .nI bilo kje doli nego v naši pieljubi Postojni.
PREDPUSTNA 5LIC1CA'1Z BISTRICE. Predpuatna doba, dobrd'd6Sak ti dai mladini mnogo posla.
aaj vsak poskuša parček sbrStt.
babe pravijo med vrati: Pri Novem Svetu Eufen s Slavo fcnbs, oba pač iščeta zaieljeaefta mira; pri Ježu se M liček na. Mala jest, ker no^e razdreti priJateUak veji. Dušan se s Toočico leta, . ljubezni plamen ae vnema Boris z Miro misli za res, ker nujno jo rabi za meriti ka, Ladko pri pekovih Jemlje pokuSa, srček mladenke" osvojiti adk Milan s Rezo hodi na ftpaa, in krajša a tem nurs^katerenra čas. Tajnik so ženi, on pa za rts potomce čc imeti £e pred m) bo kita. Mostičkar (Pontoni) ae s Tino pajdaA, 'kot pač jc navada' pri Ustovli. saii Ruia pa reva sama sameva, njen vzdih, -ps pO trgu se rezko
odmera. Vera in Pepka, Slava ja Mirna, nobena za lctofc izbranega nima. Tone in Pavel in	drugI
nihče leto« fic ne snubi To je nas« pustna alika. Cuk raz vej tako nam vika.
Pravijo, da niso delaK predora .»a« mo na Pesku, prsv..uspciao ao prOdv rali tekom,.vojne tudi T.Nu|fcu.> /•.
Pravijo, da so giočanške klepetulje skoraj znorele, odkar so s<6- G*OČanci pripravili za predor, ker-dobra Vedo, da pomeni predor v Pidcie večno d— vištvo.
BUD^GAf-:^
Par dni prod prevrat«® pii,. dc v ^uiiiziio Krahialdfc JU. nezova; nemška okscHenoa X
pregledaVat Janeze. Val so v vrsti, samo povoljolka ai Pit do mimo skmpski praporitak, ter pozdravi fante * Idfaoia prevratnega časa: iButfjju.i (Butni ga!)
V tem trenotku prijahd pred naše fanto ckscolonca. Vojski odzdravijo kUc praporščak« * Bud' ga! Ekscctenca dbbeb gloda vojake, so obrne k praporščaku ter zarohni nad njtm: Wms soli das bedeuten? (kaj naj to pomeni?)
Praporščak: Ea bariaatof Wcck' ihn auf! (Povnvsnl, cabudi
Eksccienca prebledi, aakob« ter v i galopu oddirja. 1
ZA KUL^AMI.
Umiiser (doklicL ki nm >• ^ prwtuM> nk poti): »Sakra. . punčka, čemu neki pohaja* vedno naokoli?« Deklica: »čakam na mo*
Režiser: »Kdo je tvoja mu
M?«
DMcm: »Devic« akal«
KDO BO PJtAV ZA rHAV
PLAČAH
' V modno trgoiriao prida kaasno našminkana lepotica, i
dVa četit nim! nohti, ki iz las je puhtel vonf parfi> m, ki bi khko kakega oaiabc« fetfa fjakarakega konj« arravll , t večno omcdMco. Zahtorab Je najfmcjM kiobučri aaAjc «a todeOc«. «|dn jo moda N« strani je migaj« ta «iolyi>< ko so io v njem ogteilniMp T jrcaJkt Po dolfi debad m wt aodimH za ceort 160 fe M» tuljka je plačala in uljudno na* prosila, naj ji Izstavijo 20 mču> i»cnr. Vsi navzoči so se pompnv boo spogledali ~ uganiB ka čtv dali njeni podjetnosti
NESPORAZUM. -Spprogu je-umrla ienal lb ta je takoj naročil v tr^oviidi venec š trakovi in napisom: *P& čivaj v mini/ Na *vidmn\cU Na večer pa"se je soprog pr& mislil in hotel še nekaj' dasta* viti pri natisku trakov. Poklical je te!efoniči)6 pb^ebno podjetje in zaproisil: , ' . f V
»Na traku, ki bo tioa$ napis —na svidenje — blagovolite natisniti šo pole^—'v nabpfih — ako je Šo prostor.« . " »Ko so tirugl daa iipnpaOi njegovo soprogo k vCČriemjb (Počitku, so miHiM^očl Utah na moževem vencu napis:..
»Počivbj v miru! Na nje v1 nebesih, če je JU pro* stbrf* . ' ■
TUJE BESEDE \
Moja sestm jc bila bolnik V kavarni mo vpraša mod cfnv gim moj prijatelj: . - i " »Kako gre	seftri?«
»Slabo, jako slabpl ■ Za;, dva
dni leži v agoniji.«
»V Agoniji? Alf res? J«j» daloč od ItaHjc?«
Pismo vojake*.
IZ BELUNA. H m Bcluna, oddrugega gorako Kitarskega poIfc*,vsfconi pen« (v *d noh, pošiljamo pozdrav Cu» palci, ker jo tako dober. da na* ohiičo, & ravno mu jo prepo* o pilti do naa.
naročarao našim dekle to**, m oa taiicio zvesta in da nam ka, Mfejo in fantom od 1904 pa. da aj .kmalu obiščejo,'da jim iz-o naše puško in topove, poaejmo dolgouhc živali, katerih amo' fc Srčno pozdrave poiiljamo vsem trki Um v prostosti Živijo. Podpb Lovren&č Stanko. Trulkc pu i. Malneršič Jakob, Matcntava* oatojni, Sluban Josip, Mahniči. t Anton. Cerkno, I ton ti na Ivan, mi. Gri&mlČ Joaip, Gažon pil
ilZ TOLMINA
svijajo vojaki: C, M. liaiilk Iv..
Turk Ivol Trst; Lojk IinuL Sc; Capondc: Soban Ffanoelj, Ga, Grgič Kmtl, Vel. Dol; Breičak Mi. ttanjcl.
VOJAKOV IZ GORICE, »venski fantje, ki služimo pri ji. ikem topnlčaiskem polka 0m batte-v Gorici. poiiljamo najarčnojlo llravo vsem znancem, prijateljem, idnikora in dekletom slovenskega >da: Ker za aedaj tak je nai vo-i atao. paita In voda jc vsaki.dan. lo*Sok mesa je vmes, a lup-ld nam |o aiea. Podpisani lantje se mo« o roa iskreno zahvaliti našim Ac* m za pojtfravčko, ki nam jUl po petla mcsecili vojaško alužbe pola jo i* ao nam priporočajo. Gilk>> b Joaip, Gažou pri Kopru, latra; rg» Jožef, Anhovo: Dcvotsk Miha« Gorica; Zaneti Henrik, Gorica; uriUaa Anton, Gorica; Pctemel Jo-K Marija Celje, Kostanjevica, Ka.
kavrifl Andrej, Marija Celje. Ko-»Jerica. Kanal; Mane Aloja, I'oto-fflvfo Celeatin, Zgonik; Zuza Jo-Skorje Vo; Jež Jožef. Slan pri Vi-i: Mužina Ivan, TtebAe: Bttjak Pr., tAsrt; Kurat Jožef, Sempaa: Vo-i-roc Prane. Dornberg; Sakaida Iv., trt; Zora Anton. Dornborg; Piane, Dprabe«: .Saksida Iv, BJsv SvokelJ AloJ^BfaMica; ZaV Sla vin Jc.
POUK. vpraša svojo teto: pa se to prav za prav pra* vojujoče so stranke —?« L' »Hiti, Jožek; to je pri* isto, kakor tvoj ata in mama!«
avijo
', da je neka občina v Istri mesto tajnika. N* tiho ^pO-je občina hrvatska. Pa pravi spisa, da mota tajnik poznati lanski in lokalnj jezik. Ker smo raj izvedeli, da je občina hrvatska, Jo stvar še pTecoj jasna; vno drtu >#*je za kandidata, ki zaprosi za Mfto. Pravzaprav ae je bil že ril nekdo. Mož ie znal italijansko, ni vedel, kakšen naj bi bil !<f-jezik, jolelr Narodno knjigar-Goitci in vprašal, če imajo tam v £ kako slovnico lokalnega jezika, var jc silno zapletena. Pravijo, da ■ oni strani Čez noč postali trije različni narodi ki da je to tako vilo na nekatero ljudi v Istri, da Defrvajo ustanoviti za vsako obči« avoj avtonomni jezik. Wjo v Solkanu, da ao zelo prito< o vpč fantov in deklet, kateri, tvdi iraaajo. da bi se v ulici Izuli zaraa-usta, kajti Cuk vse sliši. Cuk vso ■o, lan to in dekleta opravljati »o ne . To roj pozor.
rwWjo, da so v Hralčah v 17. »be-u« godi spoved brc« župnika kar
d^okno.	• ,
ravijo, da so Rionanjci strašno' efi in zadovoljni s, civilno porokov da ao JcroDi upel)ali;$ejx»d leti. nvtfo, ''da jo Piftčanbe sraa«. ker jo ▼ svoji Sredini takega petelina, so dnevi razsaja, po noči vpije in dja. včasih pa mu Se njegova Ma* a pomaga razsajati, rBVifp, da, kozapjakl lovci no zna* zajcev* streljatL h«Ssjo zajčje, »o je«ti,'ga faorajoknpitt ~ Žsjci na*
lovcev. Kmalu bodo zajci koZansJtc lovce atreljaV. ' v
Pravijo, da Jov.lL Biatrici čuden ptič po irapriu «Grfinsctuuibel«; kateri selo mnogo čivka,, razteza svoj liro« ikl ldUun ter stresa kar kupoma »uče* nos ti«. U ai jih jc nabral na trg. akad. v TUnbuktu. Na splošno, Ves afrikan« sko izobražen »ptič«. Ker jc pa tak »ptiča zelo redok v naših krajih, in sc bojimo, da 'so ne bi prehitra t zadušil na svoji neslani modrosti. amo mu
E rimo rani napraviti ]>oecbcn nu.
Ijunčnik«, kateri edini nam ga i«>rc ohraniti v sramoto in nap9t» naše »ptičjo občine«, Da- ae pa ne bo pri tam prisiljenem molčanju preveč qob gočasH. mu hočemo nataknili na kljun atara. polomljena očala, in podariti knjigo o evropejskem lopom vedenju.
Pravijo 2cpqvski fantje, kateri jtoi-dojo k vojakom, da-ao v strahu, da jim bodo (lrugi io vao »našto lato« pojedli. Zato ao priporočajo »Čuku«, da pove to vsem, ki ao jo le deležni, da Jim jo kaj priMmnijo.
Pravijo, da podpira'tonska pri I tri ogle, pravijo £a tudi. da v Ko jam; podpirajo žensko *so »lcantono«.
Pravijo v Kojanu, da v zadnjih pravijo nič nc pravijo, ker ao zadnji pravijo tako učeni čni. kakor val prej* ni i pravijo, -o katerih nravi jo nekatere Rojančanko. da »o bili res lopi pravijo.
Pravijo na Mandriii. da Pepi z Ko-jana nc pozna Mandrlje in no .»traja« pO mandrjorsko. Pepe z Kujana jem pej prou pu mandrjrslcu jl>u fofte za* irsja, d kdor Cflk uod nJega Šrija. tbt pkrou pu mandrjn|ku.' iraja, jnu buo injov na uso vkočno ca J te, dukr ae buo efik a Sovo Žienu jnu na pdcc sdu jn dukr na buo 1'epeta jnu Koko-ta ta črn uziu, *mcn!
Pravijo, da je Studcnakcm« Čuku tako na srcu zakonaka zvestoba in klepetulje, da ao miali na pustni totek poročiti s svojo klapetavo sorO-l Pri* pranja se velikanski bum, bum, Čixk bo povabil var., kar perje nosi: tudi javne straže ne bo manjkalo, da nu dihur kaj nc odneae.
Pravijo in bodo pravili, da naj no miali klepetulja iz Kokitnice. da je bila kaka druga v Čuku. kakor ravno ona. ki jo šla iskat mofa na Dunaj, pm. je prišla nazaj brsx <MU. za tO 4osc* daj učijo KofitČani OuklJi ' ~ krat Stopil na, ješttelc p« jI le.
Pravijo, da v Dolu pri Opatjenuehl 'imajo po novssn lotu nov Xakoo?0*. je kdo ka| 0dstlfničarju »Miljotn« dol* Jan, mu tocbf poljubiti roko in jo dolg poplačan. To vulja tqdi tk »gospoda« iz Postojne, ki je dolg pustil In po 'vrh io kolo odncaeL ■ Pravijo v Guočani, "da al fes» da >o delali tekom vojno predore tudi" v Gročani. Rea p« jo, da an' prav uspci« no kopali po vojni.
Pravijo v GroČani, da ni res. da se dobro pleie na pesku. Res pa je, da se jc prav luŠtno zabavalo prvo leto po vojni pri vojaški godbi.
Pravi/o, da nameravajo gročanske pupo naptaviti Jigroinjo na vlado, da jim poiljo vojf^uco godbo, da bi lahko pleaaio doma ih jim ne bi bilo treba hoditi na Pesek. Pravijo, da bodo Gročanci povabljeni v Rim na posvetovanje, kako bi prekrstili ic neprekrščeno vasi.
Pravijo, da so-večina Nasirskih pop poroči za puat. Nekatere se poroče na' Kozino. Oik na palci jim želi naj* boljšo srečo na katero pa no upa.
Pravijo Scžanci. da se je tisti gospod iz Italijo na sejmu za 80 lir i-menitno zabaval.
Pravijo tudi Scžanci. da bode Toni Cokčov prej šel v Amekiko. kot tiari, ki ima na strehi moža.
Pfavljo v 1L Blat rici, da se Ima v kratkem ^vršiti poroka med p i tko in rdočo kapico. Ker pa misli ta ravno zdaj odpotovati na jug. se bo poro« k**vxiila potom brezžičnega telefona na veliko daljave.
provijo, da »o birinjsld fantje žo leto dan vozijo v Ameriko, da ae p« najbrž« vode boje, ker šc vedno po Bitnjah »špancirajo«.
Pravijo, da »o neko nedeljo Sli Ko« zanjajd fantje poslušat, kako napreduje »VipoUld pplnodtevilni domači o to kester«. A Vipolici ao se hitro zavzeli, ker jim niso Kozanjci takoj izrekli čaatitkje. Posledica je bila ta, da ac je Huo voel kurji boj Koakhjcf ao po ■ stali nevtralni, zato so pa vipoUd fantje brž iti klicat moio iz mirnega
spanja na pomoč. Ta velika sili je naskočila na Kozanjce. Enemu Kozanj-cu so odbili tak od čevljev, drugemu ,so s rigali Žep. Njih. vojni jnaterijal jp bila »kišala repa«. Sp/rtnc slučaje jo rešil Cuk. (Za rcaidco tega dopisa Cuk ne odgovarja),
Zarezek: »Kako to, d« Vas vec ne vidim sprehajati se z lepo gospodično Obvezkovo?«
Odrezek: »To ima svoj gotov'pomen.«« Zarezek: »A.. o.. kaj pa?« Odrezek: »Poročil sem jo!«
OCB NA KOMAD. V vasi v obličju incsta jc do» bila nezakonska'mad dvojčke. Oče »c jo branil podpisati oče* tovstvo. Zupan in odbor ho toliko časa «ifili Vanj, da to stori, da so bi j kii kmalu jezik ihvui-šil. V teku osmih dni jo prejela iikc«tna Nodnija sledeči protokol od županstva:
»Na poziv župana mene, sta. prišla Urša Bcrdajs In Jakob Stempec v urad /.uradi dvojČ* kov. Po dolgem zaslišanju ln v pohabi vseli paragrafov in za* konov, se je meni županu pO* firoČJJo najti očeta s podpisom za c«»cga otrok«. Za drugega otroka pa nam ga! ni bilo'mogoče pripraviti. Janezek ima tedaj očeta. Jožek pa samo mater bfle* očeta.
Za županski urad: Jurij Jurjevec.
VELDC SLEPAR. Znanca Fralc ki Trsk sta se srečala na ulici:
Trsk: »AH sean prav čul, da jc baron Tbk umrL« Frsk: »Da, .pretekli torek.« Trsk: »Ni mogoče!«
<Pt*k: »Dfc da. jo reeniea!« I vTrak: »Tedfli J*rtm TA robnično umri?« v Frsk: »Ei da/ prav resnično.« \ Trsk: »Veš "Frak, jaz »cm ta« Jko presenečen, da niti verovati fte mor^m; od jp tedaj resnično mrtev?
Frsk: »Jc, akp ni mrtev, tedaj je,, največji slepar rta svefu; jaz seStil bil pri pogrebu:«
Listnica uredniška.
Kanal. Par dopisov iz Kanala, va* pa so od dektkiW in Uvank. Predo4* gdčasno, .predvoumno, zato iho moremo priobčiti. — Gaa. djVitvo, Saiana. No moremo, radi obilidh stroškov. — Zdravi! Salo pri Podm^cu. -Dopis je ima ncarcčo, zletel fo-v kol, «t niM vrag ga oo", potegne reč iz iljega. —. Novaki. Takih dopfpbv no ■ja.|tsis priot»čiU, alco tudi ao iasorda ^cauAai
—	Vlm Jgoito L— Gdrlcat Q Sdbncu je šlo v koš; no moramo >ptkwittl; — Zflgor*. Nc moreind brati, ne' mocema* priobčiti- Pišite boljšo! - Krapi ja. O anonimnih pismih zletele za enkrat v dno koša k počitku,. Morda prihoda H t. čo ae oglasite ie kaj. -r- Vrtojba. Vt-tojbenska literatura je tako bogata ia pestra, da jo niti Cuk no more več niM prinašati niti prenašati. — V bal j tko. V koi! — Nakjc S. U. S. Hvala, a oita kraja nisto navedb, njti avoiega imena, niti Čuka palci! Menda nimabo talenta za imoaa, zato Jo iol dopla v koš preudsijovat, v Čem se Jo pn^gre JUl. —Jjmdol. Zletelo v icoil—
Ue. Bstfcsr, vino, dekle Itd. Mo V fcoil
—	Opatjeselo. O dekletih jo Šlo v kot. da rea ne bo predolgo deŽovaln> ' njih; itnauto raje aunoi vetrovni* fro mo. — Hratie. Ona o dolgi analoni odojt je izginil med ateno Cuk^ega. koi«. iu ga pokJjo Ideja pozabavali. Miren, tal Jai>Onaka deklelal P«f-Kitajke poj<fltt>. teh je toč- — KrHiak. I>a ao fantje in dekleta v oerkri sai»» o ženitvi aogovarjajo? To jo p* grdol — Praalrmifik V koil — ^
Prmvijo, da- ao so vthpoljska dekletu zelo zmotila; namcato da bi vzala a aeboj v cerkev ssaino knjižico, 'so.pa vzela ogledali, da ao gledahl ua kor
povcc. Katetri ima. lepio qvetlioo, 'i'5
' Pravijo, da v 8cnčah »puncam« nn. zadostuje samo p&ea fant, imaj^ jlk kar po ♦tiri. pf*;/ & nI rea Jo *prai*j me, ti bom »ovei^ •	0
Pravijo Sežaoci,'^a ie bila na Sflve* strovo prireditev »Kraljica ploaa« jfhc* posojenimi k|hički (qageljčki> aarAv-noat omamljiva.	-' '	^
Pravijo v Divači, tej D. izbira Ženinov, da ne,V
ZR RESEffMUE fUHUUlUMBIUmiHaKV
M je o brvi ti
▼ VI« Cnrduccl 35 K GORICA
Naznanilo.	•
Podpisani naznanjam, da sejo syqja trgovino z dvokolesi in mehanično delavnico preselil iz ulica Maggio (Tre Rž) v
via Cipressl St?6 nižje gostilne „Pri KavaJbm". Trgovina in mehanična delavnica sta Čist^ na nevo urejeni ih opremljeni s prvovrstnimi dvokpiesl ia drpgimi n^hani^ibm predmeti. — Za obilen obisk se priporoča udani	fr-
Ignac Plahuta« mduqfter v Md, Ha Oprasri C. c-
Službe lite.
Veletržec s slaniki nadrobno in na debelo Dr. jur. svetnik v pokoju, služboval že kal notar, državni pravnik in namestnik, sedaj trgovec, vešč slovenskega, nemškega, italijanskega, angleškega in francoskega jezika. Specijalist v strojepisju,} stenografiji, jfcaplrpgraf in hektograf in drugih grafov. PauMMjil na postita ghto mkm ta vajaa a«lu>Mne ŽaN tstapt tat aabtf M, pastrežJak, dasa, MM Map« a« iztirjmalac
Mfav. Eveataahm imii aaj t« Matovallfa paslati aa liliimia papirja pa4 SHra „(MstaatJeal iatelipaat, p^taa-taza^a,
Carica.
Velika izbira Pfaffovih in drugih šivalflih Strojev za vsako obrt iz prvih nemških tovaren z večletnim jamstvom.
Brez|»lačen poduk, v umetnem vezanju, krpanju in šivanji). Priporoča se:
Ifflti FRANC SAUNIG
Via Carducci it 25
(prej Gosposka ulica) blizo Korna.

GORICO BRUNO SAUNIG fm*
Via Carducci 7 r ||g „r MjbM Vla
usje, nadplati, podplati, čevljarske, sedlarske potreMRta n , Vrvi, biti, bifevniki, masti, ličila, barvil«: MT Sveče, vesek, kadila. 'Ift
Kupuje febeini vosek po najvišjih dnevnih ceni. Tovarniška zaloga podpfctnlkov PiRELLI na debel«.
K Podružnica y Solkanu, ^n
iiii-^-^^^r^^-TiirrmTririrniffniiffiffnrtiiiiiriiT-r
VELIKE ZALOGE
PO
Izredna prodaja na račun tovarnarjev
VIDEN - Via Savorgnana št 5 - VIDEN
Po vseh naših krajih seje razkril glas o našem dobrem' _ imenu .in7 o dobrem .blagu, k«W«č* nudimo po nizkih cenah. • ■ '	t	" ' r •
Opozarjamo svoie cenj-odiemalc*« fla smo te dneve vsled posra zimske sezone ztiilali cene maniafakturnemu blagu
od 30 do 50 0|o
Prodaja se nadaljnje še vedno y Vidmu Vla SaVOrgnatUl Št 9 (Udine).
Navajamo nekatera cene:
Nosno rute......... «
Barvane moške nogavico ...____
Naramnice s dvojno lastiko . . Izgotovljenc moške srajce . . . Ženske nogavice, črne in barvane
Gobasti pompolini .....
Tkani pompolini ......
Kuhinjske brisače . . Zarobljeni prti .... Gobaste brisače (. . . Vezani moderci . . Nogavice z dvojno peto . Ženske jopico ....
L	0.75 •	Brisačo ».Nido apc« .....	N	2.95
»	1.90	Otročji povojčki, meter ....	»	
»	3-50	Vezane srajce.......		a*
»	14.90	Spodnja krila vezana	»	9.90
o	Z75	Kombinč za gospe...... Obpostcljni tepihi .......		14.90
»	1.75			4.90
»	230	Ob postelj ni tepihi iz S mirne . .	»	8J0
»	230	Angleško blago, meter ....	. . »	4.<*>
»	175	Bla^o barvano.......		295
»	2L50	Posteljne kuverto		
»	2.75	Posteljne kuverto piquet . . .	»	33l~
■O	330	Rjuhe vezano . . . v . . .		49.90
	2.P0	Blazine iz žime, 14 kg. , . . .		
5»	4.90-'	Pletene rjuho iz bombaža . . .		64.90
Bogata izbira moškega in ženskega blaga. — Najfinejši plašči. —Žametno blago za love?, — Izgotovljcno perilo. — Gobasta blago za ženske obleke. — Platno razne višine. — Prti in prtiči, — Brisaie. Namizno perilo. — Volnene in bombaževe maje. — Preproge.— Zavese. — Prevlake za mobiljo.Poeleljn* odeje vseh mer. — Opreme za neveste, za prenočišča, za zavode, za pecižijone, blazine izgotovljene iz iii^e in volnem.	_•__,
POSEBNO ČRNO BLA60 ZA DUHOVNIKE. — NEPOSREDEN UVOZ VOLNE ZA MATRACE. VSAKO BLA60, KI ME ODGOVARJA BODISI PO KVALITETI BOPISl PO CEHI SE IANK0 VRNE*
Na debelo in drobno I _ . Posebni opusti za razprodajalce.
STALNE GENE
Stalila izložba z zaznamovanimi cenami.