125
Geografski vestnik 89-2, 2017, 125–146 Kronika
KRONIKA
Znans tve ni svet nik, izred ni pro fe sor dr. Mar jan Rav bar – se dem de set let nik
1 Uvod
Dr. Mar jan Rav bar, geo graf, znanstve ni svet nik in izred ni pro fe sor v po ko ju, je 27. ja nuar ja 2017
praz no val se dem de se ti rojst ni dan. 
Ro dil se je leta 1947 v No vem me stu, kjer je med le to ma 1962 in 1966 obi sko val ter us pešno za -
ključil Gim na zi jo. V šol skem letu 1966/67 se je vpi sal na štu dij geo gra fi je in zgo do vi ne na Fi lo zof ski
fa kul te ti Uni ver ze v Ljub lja ni, kjer je na Od del ku za geo gra fi jo na da lje val tudi s po di plom skim štu di -
jem. Leta 1976 je us pešno za go var jal ma gi str sko na lo go z na slo vom »Preo braz ba ob me stij slo ven skih
mest s črno grad njo«, leta 1992 pa dok tor sko di ser ta ci jo z na slo vom »Su bur ba ni za ci ja v Slo ve ni ji: od -
no si, struk tu re in težnje v nje nem raz vo ju«.
Po di plo mi leta 1971 se je naj prej za po slil na Inšti tu tu za geo gra fi jo Uni ver ze Ed var da Kar de lja v Ljub -
lja ni kot asistent, nato je med le to ma 1974 in 1978 de lo val na Re pub liškem za vo du za vars tvo na rav ne
in kul tur ne de diščine kot sa mo stoj ni sve to va lec za neživo na rav no de diščino. Leta 1978 se je za po slil
na Za vo du za družbeno pla ni ra nje v No vem me stu kot po močnik direktor ja (krajši čas je bil tudi nje -
gov di rek tor). V tem času se je uk var jal s prob le ma ti ko družbe ne ga pla ni ra nja, ure ja nja pro sto ra in
ur ba ni stičnega načrto va nja, bil je tudi or ga ni za cij ski vod ja pri pra ve ta krat nih pro stor skih/družbe nih
pla nov v večini teda njih občin na Do lenj skem, Po sav ju in Beli kra ji ni. Med službo va njem v No vem
mestu je bil ne kaj časa član Iz vršnega sve ta SO Novo me sto, od go vo ren za pro stor sko in ur ba ni stično
Slika:Dr.MarjanRavbarnapotovanju
po Portugalski.DA
N
IE
LA
R
IB
EI
RO
pla ni ra nje. Vo dil je še raz lične ko mi si je – eks pert ne sku pi ne za ure ja nje prosto ra in ur ba ni zem in/ali
vars tvo oko lja. Leta 1987 se je po nov no za po slil na Inšti tu tu za geo gra fi jo Uni ver ze v Ljub lja ni (IGU)
kot ra zi sko va lec. Med le to ma 1993 in 1998 ter 2001 in 2002 je bil tudi nje gov di rek tor. Po združitvi Inšti -
tu ta za geo gra fi jo z Geo graf skim inšti tu tom An to na Me li ka ZRC SAZU je prev zel vo de nje Od del ka za
so cial no geo gra fi jo, kjer je us kla je val delo so de lav cev z raz ličnih po dročij hu ma ne geo gra fi je, bil je član
in pred sed nik inšti tut ske ga Znans tve ne ga sve ta, med le to ma 2004 in 2008 je bil član Znans tve ne ga sve -
ta ZRC SAZU, med le to ma 2006 in 2008 pa tudi nje gov pod pred sed nik.
Mar jan Rav bar je so de lo val pri šte vil nih z na cio nal ne ga vi di ka zelo po memb nih ra zi sko val nih pro -
jek tih, kot je na pri mer »Geo graf ski at las Slo ve ni je«, prvi nacio nal ni at las v Slo ve ni ji, pa pri pri pra vi
geo graf ske mo no gra fi je Slo ve ni je, Geo graf ske ga ter mi no loškega slo var ja, Po pi sne ga at la sa Slo ve ni je in
dru gih te melj nih geo graf skih de lih o Slo ve ni ji in slo ven skem na ro du.
V pr vih le tih po osa mos vo ji tvi je bil član raz ličnih eks pert nih sku pin na državni (ali vlad ni) rav -
ni, zla sti s po dročja re gio na li za ci je in lo kal ne sa mou pra ve. So de lo val je pri ob li ko va nju stro kov nih pod lag
za pri pra vo za ko nov in stra te gij s po dročja gos po dar ske ga, re gio nal ne ga in pro stor skega raz vo ja, pri
de mo graf ski po li ti ki, na cio nal nem po ročilu o člo veških bi va liščih (Ha bi tat II 1997) in člo ve ko vem raz -
vo ju v Slo ve ni ji (Hanžek in os ta li 1999). Po seb ne vr ste stro kov ni iz ziv se je zgo dil spom la di leta 2000,
ko je na pod la gi skle pa Držav nega zbo ra Re pub li ke Slo ve ni je koor di ni ral delo me dre sor ske de lov ne
sku pi ne za ob li ko va nje vo lil nih okra jev v Re pub li ki Slo ve ni ji.
Ju bi lant je us pešno vo dil več med na rod nih pro jek tov, na pri mer: GEF – DanubeRiverBasinPol-
lutionReductionProgramme – SocialandEconomicAnalysisinRelationtoImpactofWaterPollution
(1998, ki so ga fi nan ci ra li Združeni na ro di), SOROS-ev pro jekt: CopingwithnewRealities:TheSlove-
nian-CroatianBorder (1996–1998), So na rav ni ur ba ni raz voj in ma na ge ment rabe tal v part nerskih me stih
Nem čije in Slo ve ni je (SUDMA) – RahmenbedingungenfürFlächenmanagementinmittlerenundklei-
nen Städten in Slowenien und Deutschland (sku paj z  IGI Nie der me yer In sti tu te iz West hei ma
(1999–2001, v ok vi ru pro gra ma In ter reg II C), »VillesetCampagne« (2000–2003, v ok vi ru 6. ok vir ne -
ga ra zi sko val ne ga pro gra ma EU), kjer pod vods tvom dr. Bätzin ga (z Uni ver ze Nürn berg-Er lan gen)
so de lo val v sku pi ni ur ba nih geo gra fov iz Fran ci je, Švice, Nem čije, Ita li je, Av stri je in Češke.
Za ra di ug led nih do sežkov na po dročju ra zi sko va nja je po stal član raz ličnih de lov nih sku pin pri Aka -
de mi ji za pro stor sko in re gio nal no pla ni ra nje (ARL) iz Han no vra, in si cer za preučeva nje re gio nal nih
raz lik, pro ce sov ur ba ni za ci je, kon ku renčno sti mest in poe no te nja si ste ma pro stor ske ga načrto va nja
v Evrop ski uni ji. Z med na rod ne ga vi di ka je po memb no zla sti nje go vo preučeva nje slo ven ske ga ur ba -
ne ga si ste ma, pri čemer se je že v času pri pra ve dok tor ske diser ta ci je osre do točil na še ved no ak tual ne
raz sežno sti po ja va su bur ba ni za ci je.
Na pe da goškem po dročju je dr. Mar jan Rav bar naj prej med le to ma 1980 in 1985 kot ho no rar ni pre -
da va telj poučeval pred met »Me to di ka spoz na va nja družbe« na di slo ci ra nem od del ku tedanje Pe da goške
aka de mi je iz Ljub lja ne (se daj Pe da goška fa kul te ta) v No vem me stu. Nato je bil med le to ma 1995 in 2000
na Pe da goški fa kul te ti Uni ver ze v Ma ri bo ru no si lec pred me ta »Geo gra fi ja pre bi vals tva« ter so de lo val
pri pred me tu »Družbena geo gra fi ja Sloveni je«. Kot pre da va telj je s ci klu som pre da vanj s po dročja ur -
ba ne in eko nom ske geo gra fi je so de lo val na In ter dis ci pli nar nem po di plom skem štu di ju pro stor ske ga
in ur ba ni stičnega pla ni ra nja Fa kul te te za grad be ništvo in geo de zi jo Uni ver ze v Ljub lja ni ter na Od del -
ku za kra jin sko ar hi tek tu ro Bio teh niške fa kul te te Uni ver ze v Ljub lja ni, kjer je štu den tom pre da val
ime no va ne »iz bir ne« vse bi ne. V štu dij skem letu 2003/04 (pa do štu dij ske ga leta 2012/13) je na Od del -
ku za geo gra fi jo Fa kul te ti za hu ma ni stične štu di je Uni ver ze na Pri mor skem prev zel pred met »Re gio nal no
pla ni ra nje«. Isti iz bir ni pred met je od leta 2005 pre da val tudi na Fa kul te ti za upo rab ne družbene štu -
di je v Novi Go ri ci, po leg tega pa do kon ca štu dij ske ga leta 2014 tudi pred met »Hu ma na geo gra fi ja«.
Na Viso ki šoli za uprav lja nje po deželja Grm Novo me sto še ved no pre da va pred met »Raz voj po deželja«.
Bil je men tor šes tim mla dim ra zi sko val cem ter men tor ali so men tor pri os mih dok tor skih de lih.
Še ved no je član ured niškega od bo ra re vi je Acta geo grap hi ca Slo venica in IB-re vi je – re vi je za traj -
nost ni raz voj (pra vi lo ma je pri eni šte vil ki let no tudi njen ured nik). Pred tem je bil dve man dat ni ob dob ji
126
Kronika Geografski vestnik 89-2, 2017
član ured niškega od bo ra Geo graf ske ga vest ni ka in član ured niškega od bo ra Geo grap hi ce Slo ve ni ce,
v času vo de nja Inšti tu ta za geo gra fi jo tudi njen od go vor ni ured nik, po leg tega je so de lo val pri ured -
ništvu re vi je Rast – re vi je za li te ra tu ro, kul tu ro in družbena vprašanja iz No ve ga me sta. Leta 1984 je
ure dil Zbor nik 13. zbo ro va nja slo ven skih geo gra fov (sku paj z Dušanom Plu tom) ter bil član ured niškega
od bo ra za Zbor nik 16. in 17. zbo ro va nja slo ven skih geo gra fov v Ce lju in Ptu ju (leta 1993 in 1996). Leta
1992 je kot član ured niškega od bo ra ure dil Do lenj ski zbor nik pos večen 50-let ni ci smr ti Fer di nan da
Seid la. Bil je tudi ured nik Seid lo ve zbir ke pri Do lenj ski za ložbi iz No ve ga me sta (1985/90). V njej so
svo ja znans tve na dog na nja ob jav lja li tudi geo gra fi (na pri mer Dušan Plut, An drej Kranjc).
Kot vod ja pri prav ljal ne ga od bo ra je bil or ga ni za tor 13. zbo ro va nja slo ven skih geo grafov leta 1984
v Do lenj skih To pli cah, 6. Sed lar je ve ga srečanja (ur ba ni stov) leta 1985 na Otočcu in med na rod ne ga pos -
ve ta »Geo gra fi ja v teo ri ji in prak si« ob 30-let ni ci IGU-ja leta 1992. Bil je tudi član or ga ni za cij skih in
stro kov nih od bo rov za pri pra vo geograf skih zbo ro vanj v Ce lju (1993) in Ptu ju (1996), Me li ko vih dni
(2006) ter Re gio nal nih dni (2007–2017). Na štu dij skih obi skih na od del kih za geo gra fi jo uni verz in/ali
aka de mij v Varšavi, Brnu, Stras bour gu, Pec zi, Münchnu, Ce lov cu, Ba yreut hu, Frank furtu, Pa ri zu, Ber -
nu, Be net kah, Hei del ber gu, Grad cu, Dresd nu, Du na ju, Bra ti sla vi in Augs bur gu je s pre da va nji ali re fe ra ti
so de lo val na šte vil nih stro kov nih pos ve tih geo gra fov, kra jin skih ar hi tek tov, geo de tov, pro stor skih in
raz voj nih pla ner jev ali ur ba ni stov.
Mar jan Rav bar je ak tiv no de lo val v stro kov nih društvih, zla sti pri »ma tični« Zve zi geo gra fov Slove -
ni je (ZGS ozi ro ma pred tem ZGDS), kjer je bil v začetku osem de se tih let pre te kle ga sto let ja pred sed nik
Ljub ljan ske po družnice ZGS (LGD) ter nato član raz ličnih od bo rov, med dru gim je dva krat vo dil tudi
ko mi si jo za znans tve no delo. V ok vi ru ZGS ozi ro ma LGD je pri pra vil več pre da vanj in stro kov nih ekskurzij
ter vo dil šte vil ne okro gle mize in de lav ni ce o na sel bin skem omrežju, ob li ko va nju po kra jin, re gio nalnem
raz vo ju, vars tvu oko lja …
Od dru ge po lo vi ce se dem de se tih let pre te kle ga sto let ja je tudi ak tiv ni član Zve ze ur ba ni stov Slo -
ve ni je, kjer je bil prav tako član pred seds tva (1980–1988) in raz ličnih ko mi sij.
Ak tiv no je de lo val na po dročju vars tva oko lja, kjer je pod okri ljem no vo meškega Iz vršnega sve ta
vo dil raz lične pro jekt ne sku pi ne. Med dru gim je bil leta 1987 ak tiv ni ude leženec te daj zelo od mev ne
prob lem ske kon fe ren ce: Eko lo gi ja-ener gi ja-varčeva nje.
Za do sežke na znans tve no ra zi sko val nem po dročju je Mar jan Rav bar do bil na sled nja priz na nja: na -
gra do no vo meške občin ske ra zi sko val ne skup no sti leta 1980, priz na nje zvez ne kon fe ren ce SZDL za vars tvo
oko lja leta 1987, priz na nje ZGDS leta 1984, sre br no pla ke to ZGDS leta 1998, leta 2004 zla to pla ke to
ZGDS za iz jem ne znans tve ne do sežke in leta 2013 še Me li ko vo priz na nje za živ ljenj sko delo na po dročju
geo gra fi je in re gio nal ne ga pla ni ra nja ter za iz je men živ ljenj ski opus. Leta 2012 je od Pri ro do slov ne ga
društva Slo ve ni je pre jel Li sti no zah va le za pris pe vek k uve ljavljanju in raz vo ju vars tva na ra ve v Slo veniji.
2 Znans tve no delo
Znans tve no delo Mar ja na Rav bar ja je ob se ga lo šte vil na po dročja družbene geo gra fi je, med ka te -
ri mi lah ko zla sti iz po sta vi mo:
• ur ba no geo gra fi jo in geo gra fi jo na se lij,
• raz voj po deželja,
• re gional ni raz voj in re gio na li za ci jo, ter 
• us tvar jal nost in na ložbe.
2.1 Ur ba na geo gra fi ja in geo gra fi ja na se lij
V prvi vr sti je Mar jan Rav bar ur ba ni geo graf. Že pred več kot 40 leti je kot mlad geo graf ra zi sko -
val ta krat (in še da nes) pe rečo temo preo braz be ob me stij za ra di črnih gra denj. Nje go va ra zi ska va (Rav bar
1975) je po ka za la, da je bila med le to ma 1960 in 1973 v Slo ve ni ji sko raj vsa ka peta za seb na no vo grad -
nja zgra je na na ne do vo ljen način, v oko li ci Ljub lja ne in Ma ri bo ra sko raj vsa ka dru ga. Ome nje na razi ska va
je po sta la re fe renčno delo za vsa na dalj nja dela o prob le ma ti ki črno gra di teljs tva in »spon ta ne ga« ter
127
Geografski vestnik 89-2, 2017 Kronika
neu smer je ne ga ur ba ne ga raz vo ja v Slo ve ni ji. Hkra ti je bila ome nje na ra zi ska va gra di vo za ma gi str sko
delo, ki ga je Mar jan Rav bar za go var jal na Fi lo zof ski fa kul te ti Uni ver ze v Ljub lja ni leta 1976.
Slo ven ski na sel bin ski si stem je v ti stem času doživ ljal ve li kan ske spre mem be. Ur ba ni za ci ja, dea -
gra ri za ci ja, re for ma lo kal ne sa mou pra ve in dru gi pro ce si, so v  te me ljih spre mi nja li pro stor sko in
družbenoe ko nom sko or ga ni za ci jo slo ven skih na se lij. Ob boku Vla di mir ja Ko ko le ta in Igor ja Vrišerja
se je Mar jan Rav bar začel uve ljav lja ti kot pred stav nik so dob ne slo ven ske ur ba ne geo gra fi je. V osem -
de se tih in de vet de se tih le tih pre te kle ga sto let ja je spi sal številne znans tve no-stro kov ne in po ljud ne član ke
na temo pro stor skih vi di kov so dob ne ga raz vo ja slo ven skih na se lij, hkra ti pa se je po jav ljal na do mačih
in tu jih kon fe ren cah. Nje gov po mem ben pris pe vek je za go to vo ta, da je so bile ra zi ska ve prob lem sko
za sno va ne – od že ome nje ne ga črno gra di teljs tva do prob le ma ti ke preo braz be zla sti ob mest nih po dežel -
skih na se lij in načrto val skih vprašanj. Naj brž se je zato uve lja vil v pro stor sko-načrto val skih kro gih in
je bil kot stro kov njak/geo graf zaželen sve to va lec pri od ločevalcih in os ta lih službah, ki so ta krat us -
mer ja le pro stor ski raz voj. Tako je so de lo val pri iz de la vi smer nic lo kal nih pro stor skih pla nov (Rav bar
in os ta li 1979; Rav bar 1986) in pri raz pra vah o si ste mu pro stor ske ga načrto va nja (Rav bar in os ta li 1987).
Začetek de vet de se tih let pre te kle ga sto let ja je bil pre lom ni ca so dob ne ga preučeva nja ur ba ni za ci je
v Slo ve ni ji in to po za slu gi Mar ja na Rav bar ja. Dok tor sko delo na temo su bur ba ni za ci je (1992a) je pov -
zročilo po nov no za ni ma nje za ta pro ces, ki je hkra ti zelo značilen in hkra ti zelo spe ci fičen v Slo ve ni ji.
Za ni mi vo je, da je bila su bur ba ni za ci ja do mi nan ten na sel bin ski pro ces že od začetka osem de se tih let,
a do ta krat nje ni vzro ki in po sle di ce niso bili pri mer no ra zi ska ni. Na pri me ru oko li ce Ra dov lji ce in No -
ve ga mesta je ra zi skal vzgi be za se li tve iz ven me sta ter ugo to vil, da so ti po ve za ni z za go tav lja njem fi nančne
var no sti in neod vi sno sti ter hkra ti s pred sta va mi o »spo koj nem« živ lje nju na po deželju, kar so pre cej
ka sne je ugo tav lja li tudi ra zi sko val ci iz dru gih znans tve nih dis ci plin (Uršič in Hočevar 2007). Ve lik pris -
pe vek je bila tudi ti po lo gi ja su bur ba ni zi ra nih ob močij (Rav bar 1992b), ki je ugo to vi la ne ka te re, nam
spe ci fične ob li ke su bur ba ni za ci je, na pri mer, da se su bur ba ni za ci ja v Slo ve ni ji ne po jav lja le v oko li ci
naj večjih mest nih sre dišč (na pri mer Ljub lja na, Ma ri bor), tem več tudi v oko li ci manjših mest, kar je
naj brž po sle di ca značilne po voj ne ure di tve lo kal ne sa mou pra ve. Ugo to vil je, da su bur ba ni zi ra na ob -
močja vključuje jo več kot tret ji no slo ven skih naselij, v ka te rih pre bi va ta več kot dve tret ji ni pre bi val cev.
Iz po sta vil je tudi po sle di ce su bur ba ni za ci je, zla sti na po jav »mešane rabe po vršin«, ki so ka sne je za -
po slo va le dru ge geo gra fe: od prob le ma ti ke dnev nih mi gra cij (Bole 2004) do prob le ma ti ke po se litvene
raz pršeno sti (Drozg 1999).
Ome nje no delo in nje go ve nad grad nje so bile po memb ne z vi di ka načrto va nja po se li tve po slo ven -
ski osa mos vo ji tvi. Mar jan Rav bar je bil član in ter dis ci pli nar ne eki pe pri Mi ni strs tvu za oko lje in pro stor,
ki je po nu di la (am pak na iz ved be ni in uprav ljav ski rav ni ni ko li spošto va ne) stro kov ne smer ni ce za pro -
stor sko načrto va nje na se lij ozi ro ma na sel bin ske ga si ste ma (Go sar in os ta li 1992; Rav bar, Vrišer in Hočevar
1993; Mi hevc in os ta li 1993; Rav bar in os ta li 1995). Kma lu je izšlo nasled nje delo, ki je traj no vpli valo
na geo graf sko vedo in po sta lo nje go vo naj bolj ci ti ra no delo. Čla nek o slo ven skih me stih in ob mest jih
v preo braz bi (Rav bar 1997a) je po nu dil ti po lo gi jo slo ven skih na se lij gle de na so cial no geo graf ske, fi -
ziog nom ske, struktur ne in funk cij ske kri te ri je. Ome nje na ti po lo gi ja je bila ka sne je širo ko upo rab lje na
kot me to do loško orod je v dru gih ra zi ska vah, ci ti ra na tudi s stra ni tu jih vid nih geo gra fov (na pri mer
Per lik, Mes ser li in Bätzing 2001). Ome nje no ob dob je lah ko oz načimo za »zla to« ob dob je v geo gra fi ji
na se lij, saj so si sle di le raz pra ve o (sub)ur ba ni za ci ji v Slo ve ni ji (Re ber nik 2004; Rav bar 2005a). Ker je
hkra ti skr bel za ob jav lja nje v po ljud nem ti sku, je sčaso ma po stal pre poz na ven geo graf tudi med laično
jav nost jo in us pešno iz po stav ljal geo graf ske vi di ke na sel bin ske ga in ur ba ne ga raz vo ja Slo ve ni je. Zla -
sti ob pre lo mu sto let ja je za pi sa ne in go vor ne slo ven ske me di je pri pra vil se ri jo pris pev kov in/ali od daj,
ki so pro mo vi ra la vpe tost geo graf skih preučevanj pri raz reševanju družbe nih prob le mov.
2.2 Raz voj po deželja
Mar jan Rav bar je ra zi sko val no de lo val tudi na po dročju geo gra fi je po deželja. Ob preučeva nju pro -
ce sa su bur ba ni za ci je je po glab ljal ra zu me va nje pre ple tanj med me sti in po dežel jem ter pou dar jal po men
128
Kronika Geografski vestnik 89-2, 2017
po deželja pri us mer ja nju re gio nal ne ga raz vo ja v so dob nih družbe nih pro ce sih. Opo zar jal je na pro -
stor ske težnje, ki so kot po sle di ca ne koor di ni ra nih po li tik po te ka le v  nas prot ju z  žele ni mi ci lji
us mer ja nja raz vo ja po deželja, še po se bej na za raščanje kme tij skih zemljišč ter (pre)in ten ziv no preo -
braz bo kme tij skih zem ljišč v stavb na zem ljišča (Rav bar 2006).
V svo jih ra zi ska vah je po tr je val tezo, da je po deželje ved no bolj he te ro ge no, še po se bej v iz ko riščanju
na rav nih po go jev, raz vi ja nju de mo graf skih in gos po dar skih raz voj nih po ten cia lov ter vzpo stav lja nju
funk cio nal nih po ve zav z mest ni mi sre dišči kot raz voj ni mi ge ne ra tor ji. Mar jan Rav bar je zato raz mišljal,
kakšno vlo go in možno sti raz vo ja na teh ob močjih sploh še ima jo pri mar ne de jav no sti.
Kme tijs tvo po nje go vem mnenju po tre bu je pod po ro dru gih gos po dar skih de jav no sti, pred vsem za -
ra di ohra nja nja po se li tve, blaženja na glih so cial nih spre memb (so cial nih stre sov), vars tva na rav ne in
kul tur ne po kra ji ne ter pod po re dru gim gos po dar skim de jav no stim, na pri mer tu riz mu (Ravbar in Raz -
pot nik Vi sko vi ć 2010). V član ku z na slo vom: Slo ven sko po deželje na preiz kušnji – kdo bo na do me stil
kme tijs tvo (Rav bar 2006) je po deželje tako raz čle nil na več ti pičnih ob močij z raz ličnimi raz voj ni mi
možnost mi, ve za ni mi pred vsem na vlo go kme tijstva: ob močja kon ku renčnega tržnega kme tijs tva, območja
di ver zi fi ka ci je de jav no sti na po deželju, ob močja ek sten zi fi ka ci je ter mar gi nal na ob močja. Pred sta vil
pa je tudi si mu la cij ski mo del možne us me ri tve za na dalj nji gos po dar ski raz voj na po deželju, te me lječ
na dveh sku pi nah raz voj nih mo du lov. No tra nji je slo nel na med se boj ni po ve za no sti učin kov med pre -
bi vals tvom, gos po dar skim raz vo jem in pre to kom do brin – en do ge nih fak tor jih zno traj geo graf sko
zao krožene ga po dežel ske ga ob močja. Zu na nji mo dul pa je te me ljil na ek ster nem pov praševa nju, ki sti -
mu li ra lo kal no gos po dars tvo, kon si stent ni re gio nal ni po li ti ki ter ino va ci jah.
Mar jan Rav bar je sku paj z Dra gom Klad ni kom ob li ko val kri te ri je za vred no te nje po deželja in nje -
go vo ti po loško čle ni tev. So dob ne raz voj ne težnje sta pri ka za la v ok vi ru os mih vse bin skih sklo pov: na -
rav ni ome ji tve ni de jav ni ki, zem ljišča in kme tij ski si ste mi, po sest ne raz me re, pre bi vals tve ne značil no sti,
značilne gos po dar ske učin ko vi to sti, per so nal na in fra struk tu ra, po sest ne raz me re in kme tij sko
obremenje va nje oko lja (Klad nik in Rav bar 2003a). V pod po ro pri za de va njem za za go tav lja nje sklad -
ne ga re gio nal nega raz vo ja sta iz de la la zem lje vid raz voj nih gi bal na po deželju, pri pra vi la oce no razvi -
to sti slo ven ske ga po deželja ter po da la pred lo ge raz voj nih ci ljev in ukre pov. Med nji mi sta iz po sta vi la
(Klad nik in Rav bar 2003b):
• pos peševa nje funk cij ske kom ple men tar no sti in so de lo va nja med (majh ni mi in sred nje ve li ki mi) mesti,
• na dalj njo di ver zi fi ka ci jo po dežel skih ob močij,
• ena ko mer nejšo do stop nost do do brin skupnega po me na in do zna nja s po močjo so dob ne in fra strukture
ter
• di fu zi jo ino va cij in zna nja.
Mar jan Rav bar svo jih raz mišljanj in po zi vov k od go vor nejšemu od no su do pro sto ra ni ob jav ljal le
v ob li ki znans tve nih ob jav, am pak tudi šte vil nih stro kov nih ter po ljub nih član kov. Na po dročju raz -
vo ja po deželja kot pre da va telj in men tor de lu je tudi v pe da goškem pro ce su.
2.3 Re gio nal ni raz voj in re gio na li za ci ja
Ob preučeva nju po se li tve, pro stor ske ga raz vo ja in su bur ba ni za ci je je Mar jan Rav bar pre poz nal širši
po men mest, ki jih vidi kot ge ne ra tor je raz vo ja (Rav bar 1997b), ka te rih vpliv se prek su bur ba ni za cijskih
teženj, za go tav lja nja de lov nih mest ter os krb nih de jav no sti pre li va v nji ho vo za led je in je adek va ten do -
se gu mo to ri za ci je (Rav bar 1995a). Prav ur ba ni za ciji in in du stria li za ci ji je pri pi so val ključno vlo go za
raz voj no di fe ren cia ci jo slo ven ske ga ozem lja na raz vi ta rav nin ska in do lin ska ob močja ter na za du joča
pe ri fer na ob močja z na pre du jočo de po pu la ci jo (Rav bar 1995a). Ko je pre poz nal raz voj no di fe ren cia -
ci jo slo ven ske ga ozem lja, je želel pro ce se kri tično ovred no ti ti in is ka ti rešitve, s čimer sta v nje go vo
ra zi sko val no za ni ma nje vsto pi la re gio nal ni raz voj ter prob le ma ti ka te ri to rial ne de li tve Slo ve ni je. Re -
gio nal ne raz li ke ali dis pa ri te te ra zu me kot od sto panje in nes klad no sti v iz bra nih, po se bej po memb nih
značil no stih družbe ne ga živ lje nja na po sa mez nih funk cij sko in na rav no geo graf sko zao kroženih ob -
močjih ter so po nje go vem mne nju po sle di ca pro stor ske spe cia li za ci je in raz de li tve funk cij v pro sto ru,
129
Geografski vestnik 89-2, 2017 Kronika
kažejo pa se tako v načinu živ lje nja kot v živ ljenj skih in de lov nih raz me rah med raz ličnimi tipi pro -
stor skih ka te go rij (Rav bar 1995a, 27; 1999a). Za nji ho vo sprem lja nje je iz de lal si stem ka zal ni kov (Rav bar
1999a), ki jih je do je mal kot kon trol ni me ha ni zem (ek stenziv ne mu) re gio nal ne mu pla ni ra nju in preiz -
kus učin ko vi to sti ure sničeva nja pla nov. Pri tem se je za ve dal večplast no sti preučeva nja re gio nal nih raz lik,
ki vključuje gos po dar ski vi dik, so cial ne nee na ko sti, ter v nje go vih ra zi ska vah ključni – pro stor ski – vidik,
kjer obrav na va do stop nost do de lov nih mest, in fra struk tur no oprem lje nost, sta no vanj ske raz me re ter
oko lje in na rav ne vire (Rav bar 1999a; 2000).
Pri is ka nju rešitev je pred la gal pos peševa nje urav no težene ga po li cen tričnega raz vo ja mest in ob li -
ko va nje no vih raz me rij med me sti in po dežel jem, us tvar ja nje ena ko mer ne do stop no sti do do brin skup ne ga
po me na in do zna nja s po močjo so dob ne in fra struk tu re, preu dar no rabo na rav nih vi rov, od go vor no
vključeva nje na rav ne in kul tur ne de diščine (Rav bar 2000), pa tudi dosledno sprem lja nje in vred no te -
nje iz ve de nih ak tiv no sti (Na red in Rav bar 2003). Po nje go vem mne nju je tre ba težiti k traj nost ne mu
in ce lo vi te mu pro stor ske mu raz vo ju na vseh rav neh, pri uve ljav lja nju po li cen tričnega raz vo ja pa je pod -
pi ral de cen tra li zi ra no koncen tra ci jo (Rav bar 2000). Raz voj ne možno sti po dežel skih, hri bo vi tih in kraških
ob močij je vi del v flek si bil ni spe cia li za ci ji (Rav bar 1995a).
Kot po memb ne no sil ce raz vo ja je pre poz na val tudi občine (Rav bar 1995b; 2014) in re gi je/po kra -
ji ne (Rav bar 1998; 1999b; 2004). Raz voj ne po ten cia le, kot ključne de jav ni ke je po jas nje val na pod la gi:
de mo graf ske moči, bla gi nje in so cial ne ga po ložaja, trga de lov ne sile, pro met no-geo graf ske do stop no -
sti ter kon ku renčno sti in ino va cij. Prav zato je de jav no so de lo val tako pri obli ko va nju pred lo gov za
re gio na li za ci jo, kot tudi pri is ka nju al ter na tiv nih rešitev, pri ka te rih je za ra di raz čle nje no sti slo ven ske -
ga ozem lja za go var jal pre se ga nje ad mi ni stra tiv nih meja z bolj pri la go dlji vi mi pri sto pi, ki jih lah ko po nu di
re gio nal ni ma nagement (Rav bar 2005b).
2.4 Us tvar jal nost in na ložbe
Mar jan Rav bar se je v zad njem ob dob ju svo je ga pro fe sio nal ne ga udejs tvo va nja osre do točal pred -
vsem na geo graf ske vi di ke us tvar jal no sti, ino va tiv no sti in družbe zna nja. Svo ja spoz na nja je po ve zo val
s po dročji pro stor ske ga in re gio nal ne ga raz vo ja, ur ba ni stičnega načrto va nja, dnev ne mo bil no sti de -
lav cev in ob li ko va nja po kra jin kot dru ge rav ni lo kal ne sa mou pra ve (Rav bar 2007a; 2007b; 2011; 2012a;
2012b). Re zul ta ti ra zi skav se vežejo pred vsem na pro stor sko raz poredi tev us tvar jal nih lju di gle de na
kraj bi va nja in dela ter nji ho vo po ve za nost z gos po dar skim raz vo jem. Ugo to vil je ve li ko zgoščenost us -
tvar jal no sti v Osred nje slo ven ski re gi ji, kjer je sko raj po lo vi ca od vseh de lov nih mest v us tvar jal nih po kli cih
v Slove ni ji, čeprav je v njej »le« tret ji na de lov nih mest v državi. Hkra ti je po vsod dru god osre do točenost
us tvar jal nih de lov nih mest pod držav nim pov prečjem. Pri mer ja va med kra jem bi va nja in dela kaže na
pre sežek us tvar jal nih de lov nih mest nad us tvar jal ni mi pre bi val ci iz ključno v Osred nje slo ven ski re gi -
ji, kar pov zroča to ko ve dnev ne me dre gio nal ne mo bil no sti. Raz li ke so še večje ob pri mer ja vi po dat kov
na lo kal ni rav ni, kjer izra zi to iz sto pa Ljub lja na kot »neto do bit ni ca« us tvar jal ne de lov ne sile, pri mestne
občine pa so »neto da ro val ke«. Po memb na ugo to vi tev je tudi, da ima jo višjo stop njo pro stor ske raz -
pršeno sti us tvar jal ni ljud je gle de na kraj bi va nja, med tem ko so us tvar jal na de lov na me sta bis tve no bolj
nee na ko mer no raz po re je na. To vrst na ne so raz mer ja naj bi bila odraz raz lik v ka ko vo sti bi val ne ga oko -
lja, ki jo v slo ven skih raz me rah ute me lju je pred vsem neu re je nost trga ne pre mičnin. Gle de na stop njo
ur ba ni zi ra no sti občin (Rav bar 1997a; 2002) ve li ka večina us tvar jal nih lju di dela v me stih in tra di cio -
nal nih zaposli tve nih sre diščih ozi ro ma ur ba ni zi ra nih oko ljih, med tem ko je ta de lež na po deželju bis tve no
manjši. Zgoščenost je po se bej izra zi ta v na sta ja jočih mest nih re gi jah in ne ka te rih (za po sli tve nih) sre -
diščih na cio nal ne ga po me na (Ljub lja na, Ma ri bor, Ce lje, Kranj, Ko per, Novo me sto, Nova Go ri ca, Ve le nje,
Mur ska So bo ta, Ptuj in Slo venj Gra dec), s tem da naj bi bila kri tična masa za po zi tiv ne težnje v raz -
voj nem pre bo ju po sa mez ne lo kal ne skup no sti ozi ro ma občine naj manj 500 us tvar jal nih de lov nih mest.
Mar jan Ravbar je preučeva nje us tvar jal nih po kli cev po ve zal tudi z ra zi ska va mi geo graf ske raz po -
re di tve na ložb, pri čemer je ugo to vil sta ti stično značilno po zi tiv no po ve za nost obeh raz voj nih
de jav ni kov (Rav bar in Raz pot nik Vi sko vi ć 2008; Rav bar 2009a; 2009b; 2009c). Nje go vi re zul ta ti
130
Kronika Geografski vestnik 89-2, 2017
kažejo, da je ka pi tal, po ve zan z in ve sti cij ski mi ak tiv nost mi, sku paj z na rav ni mi (su ro vi ne) in člo veškimi
(delo, zna nje in in for ma ci je) viri eden iz med ključnih de jav ni kov gos po dar ske ga na pred ka. V sodob -
no sti so nove ob li ke in ve sti cij pra vi lo ma ne po sred no po ve za ne z izo braz be no struk tu ro pre bi vals tva
v do ločenem oko lju, to rej z zna njem. Na ložbene ak tiv no sti se ne po jav lja jo po vsod is točasno in ena -
ko mer no, mar več do ločene ob li ke in ve sti cij, pra vi lo ma večjih vred no sti, pro ni ca jo zgolj iz po sa mez nih
ino va cij skih sre dišč. To na šte vil nih ob sežnejših ob močjih, ki tudi v majh ni Slo ve ni ji običajno z ve -
likim šte vi lom ka zal ni kov so di jo med manj raz vi ta, zao stru je nji hov iz ho diščni raz voj ni po ložaj. V tem
pogle du se nove in ve sti ci je običajno iden ti fi ci ra jo z no vi mi zna nji, naj po go ste je z no vi mi proi zvo -
di, iz najd ba mi ter no vi mi teh no loškimi ali or ga ni za cij ski mi pri sto pi. Tako je z in ve sti ra njem – ob
ka pi ta lu – te sno po ve za na zla sti vlo ga us tvar jal nih po kli cev, ki ključno pris pe va jo h gos podar ske -
mu raz vo ju.
Mar jan Rav bar je s svo jim de lom na po dročjih us tvar jal no sti, ino va tiv no sti in družbe zna nja hu -
ma no geo gra fi jo v  Slo ve ni ji prib ližal so dob nim sve tov nim smer ni cam in težnjam. Po leg šte vil nih
po memb nih znans tve nih spoz nanj pa je ver jet no ena večjih za puščin, da je v svo je delo ne pre sta no
vključeval mlajše so de lav ce (Rav bar, Bole in Na red 2005; Rav bar in Bole 2007; Rav bar in Raz pot nik
Vi sko vi ć 2007; Rav bar in Ko zi na 2012), ki na ome nje nih po dročjih na da lju je jo nje go vo delo (Ko zi na
2016; Kozina in Bole 2017a; 2017b).
3 Sklep
Z obrav na va ni mi vse bi na mi sodi Mar jan Rav bar med so dob ne ra zi sko val ce, ki ažurno od go var ja -
jo na iz zi ve vse hi tre je spre mi nja jočega se sve ta z ja sni mi in me to do loško do de la ni mi em pi ričnimi re zul ta ti,
s ka te ri mi kre pi jo za ve da nje o po treb nem spod bu ja nju družbe zna nja in nje ne ga po me na pri kre pi tvi
kon ku renčno sti ter pri vlačno sti mest in re gij. Šte vil ne Rav bar je ve štu di je so bile v slo ven skem pro storu
no vost, ve lik po men pa jim daje tudi nji ho va med na rod na pri mer lji vost. Zla sti po memb no je Rav bar -
je vo delo na po dročju a pli ka ci je geo gra fi je, kjer je de jav no so de lo val v raz pra vah na temo sklad ne ga
pro stor ske ga in re gio nal ne ga raz vo ja, pre no ve lo kal ne sa mou pra ve in uva ja nja po kra jin, po me nu naložb
in družbe zna nja, po mem ben pa je tudi pre nos bo ga te ga zna nja na mla de ra zi sko val ce in štu den te.
4 Viri in li te ra tu ra
Bole, D. 2004: Daily mo bi lity of wor kers in Slo ve nia. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 44-1. DOI: https://doi.org/
10.3986/AGS44102
Drozg, V. 1999: Raz pršena po se li tev in oko lje. Me sta in ur ba ni za ci ja. Ljub lja na.
Go sar, L., Ja koš, A., Rav bar, M., Mi hevc, P., Rus, A., Gu lič, A., Demšar, S., Gajšek, M., Bol din, D., Miklič,
J., Pre mru, M. M. 1992: Za sno va po se li tve ne ga raz vo ja Slo ve ni je. Ela bo rat, Ur ba ni stični inšti tut Repub -
li ke Slo ve ni je. Ljub lja na.
Hanžek, M., Ja vornik, J. S., Gre gorčič, M., Kaj zer, A., Ki drič, D., Bevc, M., Ker snik, M., Hazl, M., Pečar,
J., Rav bar, M., Des po tov, V., Kondža, J., Kos, D., Ko vačič, S., Mal nar, B., Pir her, S., Tršelič, A., Turnšek,
N., Uhan, S., Urek, M., Vo dušek, B., Wost ner, P. 1999: Po ročilo o člo ve ko vem raz vo ju: Slo ve ni ja 1999.
Urad Re pub li ke Slo ve ni je za ma kroe ko nom ske ana li ze in raz voj. Ljub lja na.
Ko zi na, J. 2016: Živ ljenj sko oko lje us tvar jal nih lju di v Slo ve ni ji. Geo gra fi ja Slo ve ni je 35. Ljub lja na.
Ko zi na, J., Bole, D. 2017a: Agglo me ra tion of bo he mians across dif fe rent spa tial sca les in Slo ve nia. The
Im pact of Ar tists on Con tem po rary Ur ban De ve lop ment in Eu ro pe. Cham. DOI: https://doi.org/
10.1007/978-3-319-53217-2_8
Ko zi na, J., Bole, D. 2017b: Crea ti vity at the Eu ro pean pe rip hery: Spa tial di stri bu tion and de ve lop men -
tal im pli ca tions in the Ljub lja na Re gion. Crea ti ve In du stries in Eu ro pe: Dri vers for New Sec to ral
and Spa tial Dyna mics. Cham. DOI: https://doi.org/10.1007/978-3-319-56497-5_11
Mi hevc, P., Mušič, V. B., Re pič Vo gel nik, K., Rav bar, M., Be lec, M., Dal la Val le, S., Ogo re lec, B., Pelc, S.,
Na red, J., Rav bar, M. 2003: Star ting points for the mo ni to ring and eva lua tion of re gio nal po licy in Slove -
nia. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 43-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS43102
131
Geografski vestnik 89-2, 2017 Kronika
Per lik, M., Mes ser li, P., Bätzing, W. 2001: Towns in the Alps: Ur ba ni za tion pro ces ses, eco no mic structu -
re, and de mar ca tion of Eu ro pean func tio nal ur ban areas (EFUA s) in the Alps. Moun tain Re search
and De ve lop ment 21-3. DOI: https://doi.org/10.1659/0276-4741(2001)021[0243:TITA]2.0.CO;2
Rav bar, M. 1975: Preo braz ba ob me stij slo ven skih mest s črno grad njo. Geo graf ski vest nik 47.
Rav bar, M. 1976: Preo braz ba slo ven skih na se lij s črno grad njo. Ma gi str sko delo, Fi lo zof ska fa kul te ta
Uni ver ze v Ljub lja ni.
Rav bar, M. 1986: Kva li te ta oko lja v občini Novo me sto ter vključeva nje eko loških vi di kov v ses ta vi ne
pla nov. Ela bo rat, Občin ska ra zi sko val na skup nost. Novo Me sto.
Rav bar, M. 1992a: Su bur ba ni za ci ja v Slo ve ni ji: od no si, struk tu re in težnje v nje nem raz vo ju. Dok torsko
delo, Fi lo zof ska fa kul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na.
Rav bar, M. 1992b: Social no geo graf ski de jav ni ki su bur ba ni za ci je v Slo ve ni ji. Geo grap hi ca Slo ve ni ca 23.
Ljub lja na.
Rav bar, M. 1995a: Za sno va po se li tve v luči re gio nal ne ga raz vo ja Slo ve ni je. IB re vi ja 29, 11-12.
Rav bar, M. 1995b: Re gio nal no geo graf ske po sle di ce ob li ko va nja mestnih občin v Slo ve ni ji. Geo gra fi ja
v šoli 4-1.
Rav bar, M. 1997a: Slo ve ne ci ties and su burbs in trans for ma tion. Geo graf ski zbor nik 37.
Rav bar, M. 1997b: Slo ven ske po kra ji ne: med last ni mi in te re si in po li ti ko re gio nal ne ga raz vo ja. IB re -
vi ja 31, 9-11.
Rav bar, M. 1998: Ob li ko va nje po kra jin in nji ho va vlo ga pri re gio nal nem raz vo ju. Rast: re vi ja za li tera -
tu ro, kul tu ro in družbena vprašanja 9-6.
Rav bar, M. 1999a: Iz bor in di ka tor jev re gio nal ne ga raz vo ja v funk ci ji proučeva nja re gio nal nih dis pari -
tet kot pris pe vek k ob li ko va nju raz voj ne po li ti ke v Re pub li ki Slo ve ni ji. IB re vi ja 33, 2-3.
Rav bar, M. 1999b: Ob li ko va nje po kra jin in nji ho va vlo ga pri re gio nal nem raz vo ju. Po kra ji ne v Slo veniji.
Ljub lja na.
Rav bar, M. 2000: Re gio nal ni raz voj slo ven skih po kra jin. Geo graphica Slo ve ni ca 33. Ljub lja na.
Rav bar, M. 2002: So dob ne težnje v raz vo ju pre bi vals tva in de lov nih mest – pot k so na rav ne mu in decen -
tra li zi ra ne mu us mer ja nju po se li tve v Slo ve ni ji? IB re vi ja 36-1.
Klad nik, D., Rav bar, M. 2003a: The im por tan ce of the di vi sion of the coun try si de in sti mula ting regio -
nal de ve lop ment. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 43-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS43101
Klad nik, D., Rav bar, M. 2003b: Čle ni tev slo ven ske ga po deželja. Geo gra fi ja Slo ve ni je 8. Ljub lja na.
Rav bar, M. 2004: Re gio nal de ve lop ment in the re gio nal divi sion of Slo ve nia. Acta geo grap hi ca Slo ve -
ni ca 44-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS44101
Rav bar, M. 2005a: »Ur ban sprawl«: po pačena sli ka (sub)ur ba ni za ci je v Slo ve ni ji? Geo graf ski vest nik 77-1.
Rav bar, M. 2005b: Re gio nal ni ma na ge ment – iz ziv in preiz ku sni ka men za po li ti ko re gio nal ne ga plani -
ra nja. Dela 24.
Rav bar, M. 2006: Slo ven sko po deželje na preiz kušnji – kdo bo na do me stil kme tijs tvo? Dela 25.
Rav bar, M. 2007a: Geo gra fi ja člo veških vi rov v Slo ve ni ji – po men us tvar jal nih so cial nih sku pin za regio -
nal ni raz voj. Geo graf ski vest nik 79-2.
Rav bar, M. 2007b: Us tvar jal nost, se sta vi na us pešno sti družbe ne ga raz vo ja Slo ve ni je. IB re vi ja 41, 3-4.
Rav bar, M. 2009a: Raz voj ni de jav ni ki v Slo ve ni ji – us tvar jal nost in na ložbe. Geo ri tem 9. Ljub lja na.
Rav bar, M. 2009b: Us tvar jal nost in na ložbe – raz voj ni de jav ni ki v re gio nal nem raz vo ju Slo ve ni je. IB
re vi ja 43-2.
Rav bar, M. 2009c: Raz voj ni de jav ni ki: na ložbe in us tvar jal nost. Po mur je: Geo graf ski po gle di na pokra -
ji no ob Muri. Ljub lja na.
Rav bar, M., Raz pot nik Vis ko vić, N. 2010: Po men večna men ske vlo ge kme tijs tva v preo braz bi po deželja.
Po deželje na preiz kušnji: ju bi lej na mo no gra fi ja ob upo ko ji tvi izred ne ga pro fe sor ja dr. An to na Pro -
se na. Ljub lja na.
Rav bar, M. 2011: Crea ti ve so cial groups in Slo ve nia: con tri bution to geo grap hic stud ying of hu man
resources. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 51-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS51204
132
Kronika Geografski vestnik 89-2, 2017
Rav bar, M. 2012a: Zna nje kot družbena vred no ta – člo veški viri in re gio nal ni raz voj v Slo ve ni ji. IB re -
vi ja 46, 2.
Rav bar, M. 2012b: The role of crea ti vity in geo grap hic stud ying of hu man re sour ces in Slo ve nia. Geografski
vest nik 84-1.
Rav bar, M. 2014: Eko nom sko geo graf sko vred no te nje po ten cia lov slo ven skih občin. Ur ba ni iz ziv 25-4.
Rav bar, M., Bole, D. 2007: Geo graf ski vi di ki us tvar jal no sti. Geo ri tem 6. Ljub lja na.
Rav bar, M., Bole, D., Na red, J. 2005: A crea ti ve mi li eu and the role of geo graphy in stud ying the com -
pe ti ti ve ness of ci ties: the case of Ljub lja na. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 45-2. DOI: https://doi.org/
10.3986/AGS45201
Rav bar, M., Drozg, V., Per ko, D., Plut, D., Sko bir, M., Hočevar, M., Saj ko, I. 1995: Za sno va po se li tve
v Slo ve ni ji. Ela bo rat, Inšti tut za geo gra fi jo. Ljub lja na.
Rav bar, M., Klad nik, D., Bat, M., Ogrinc, T., Pelc, S., Na tek, M. 1987: Ure ja nje pro sto ra in vars tvo okolja.
So cialno-geo graf ski in eko loški vi di ki preo braz be slo ven ske po kra ji ne, So cial no-geo graf ska analiza
struk tur in pro ce sov v po kra ji ni. Ela bo rat, Inšti tut za geo gra fi jo. Ljub lja na.
Rav bar, M., Kos, M., Čič, M., Žugel, J., Me dic, S., Go sar, L., Kraig her, T., Me dak, L., Mi hevc, P., Raz -
pot nik, M., Rus, A., Za krajšek, F. 1979: Stro kov ne os no ve za pri pra vo smer nic pro stor ske ga pla na
občine Novo me sto. Ela bo rat, Skupščina občine. Novo me sto.
Rav bar, M., Ko zi na, J. 2012: Geo graf ski po gle di na družbo zna nja v Slo ve ni ji. Geo ri tem 19. Ljub lja na.
Rav bar, M., Raz pot nik Vi sko vi ć, N. 2007: Geo graf ska ana li za in ve sti cij – pa sti in iz zi vi na poti ure sničitve
na cio nal nih raz voj nih pro jek tov v Slo ve ni ji. Ve li ki raz voj ni pro jek ti in sklad ni re gio nal ni raz voj,
Re gio nal ni raz voj 1. Ljub lja na.
Rav bar, M., Raz pot nik Vi sko vi ć, N. 2008: Geo graf ska ana li za raz voj nih de jav ni kov v Slo ve ni ji: us tvar -
jal nost in na ložbe. Geo graf ski vest nik 80-2.
Rav bar, M., Vrišer, I., Hočevar, M. 1993: Kri te ri ji za opre de lje va nje mest v Slo ve ni ji: raz voj no razis koval -
ni pro jekt Mi ni strs tva za zna nost in teh no lo gi jo za leto 1993. Ela bo rat, Inšti tut za geo gra fi jo. Ljub lja na.
Re ber nik, D. 2004: So dob ni ur ba ni za cij ski pro ce si: od su bur ba ni za ci je do reur ba ni za ci je. Geo graf ski
vest nik 76-2.
Uršič, M., Hočevar, M. 2007: Pro tiur ba nost kot način živ lje nja. Ljub lja na.
Ja nez Na red, Da vid Bole, Nika Raz pot nik Vi sko vi ć, Jani Ko zi na
Med na rod na de lav ni ca o ze le ni in fra struk tu ri za traj nost no ur ba no pla ni ra nje
Bu ka rešta, Ro mu ni ja, 6.–9. 7. 2017
Jer nej Ti ran z Geo graf ske ga inšti tu ta An to na Me li ka ZRC SAZU in Si mon Kušar z Od del ka za geogra -
fi jo Fi lo zof ske fa kul te te Uni ver ze v Ljub lja ni sva se ude ležila med na rod ne de lav ni ce o ze le ni in fra struk tu ri
za traj nost no ur ba no pla ni ra nje, ki so jo or ga ni zi ra li Cen ter za okolj ske raziska ve (CentruldeCerceta-
rea MediuluişideEfectuarea StudiilordeImpact), Fa kul te ta za geo gra fi jo Uni ver ze v Bu ka rešti (Facultatea
deGeografie,UniversitateadinBucurești) in Društvo za ur ba no eko lo gi jo za Ju govz hod no Evro po (So-
cietyforUrbanEcology – SouthEastEuropeChapter). De lav ni ce se je ude ležilo prek dvaj set so de lu jočih
iz enaj stih držav, ki so os vet li li eko loške, kul tur ne in družbene vi di ke ze le nih po vršin v me stih. Si mon
Kušar je v svo jem pris pev ku na pri me ru Vi pav ske do li ne pri ka zal, kako lah ko kon cept ze le ne in frastruktu -
re spod bu di traj nost no pro stor sko načrto va nje, Jer nej Ti ran pa je pred sta vil prve re zul ta te med na rod ne ga
pro jek ta AgriGo4Cities (Urbanagricultureforchangingcities:governancemodelsforbetterinstitutional
capacitiesandsocialinclusion) in pou da ril po men ur ba ne ga kme tijs tva za traj nost ni ur ba ni raz voj. De -
lav ni co smo skle ni li z ek skur zi ja ma po ze le nih po vršinah v Bu ka rešti in oko li ci. Naj večji bi ser med nji mi
je ned vom no mo krišče Văcăreşti (sli ka 2), eno največjih mestnih ze le nih po vršin v Evro pi z iz jem no
pe stro zgo do vi no in neiz ko riščeni mi po ten cia li za in te gra ci jo v ze le ni si stem me sta.
De lav ni ca v Bu ka rešti je združila raz lične stro ke pri opre de lje va nju večfunk cij ske vlo ge ze le ne infra -
struk tu re. Kon cept, ki ga močno pod pi ra tudi Evrop ska uni ja, naj bi po memb no pris pe val k po nov ne mu
133
Geografski vestnik 89-2, 2017 Kronika