Obzor Zdr N 1997; 31: 223-32 223 OCENlEVANlE POlAVA BOLEČINE V ZDRAVSTVENI NEGI EVALUATlON OF PAIN IN NURSING CARE Ema Ščavničar UDKIUDC 616-071.4-083 DESKRIPTORJI: zdravstvena nega; bolečina, ocenjevanje DESCRIPTOR:: nursing care; pain measurement Izvleček ~ Ocenjevanje bolečine je zelo pomemben del vloge medicinske sestre, ki obravnava varovanca z bolečinami. Za oceno stanja jakosti bolečine je sicer na voljo nekaj možnosti. Merjenje jakosti bolečine v praksi ni objektivno. tako kot pri drugih spremembah. V skladu z definicijami o bolečini uporabljamo subjektivne besedne metode. V prispevku avtorica opisuje načine ocenjevanja stanja bolečine ter izbiro posameznih sredstev in metod v klinični praksi zdravstvene nege. ki so morda uporabne tudi v raziskovalnem delu. Uvod Bolečina je pojav, ki je najpogostejši vzrok za slabo počutje. Medicinska sestra se s pojavom bolečine srečuje zelo pogosto. Pomembna je pomoč varovancu, ki jo nudi z namenom, da se zmanjša dražljaj, ki povzroča bolečino in da vpliva na vedenjsko reakcijo. Učinkovita obravnaaa bolečine v zdravstveni negi vključuje tudi psihosocialno podporo, saj ima ta tudi psiho-socialno sestavino. Reakcija na bolečinski dražljaj je individualna, zato je različna od varovanaa do varovanca in se nanjo lahko vpliva. Medicinska sestra se vključuee v interdssciplinarno obravnav,, zato izvaja tudi aplikacjjo zdravil, spremjja njihov glavni učinek, stranske učinke in seveda dokumentira in poroča o tem. Razlika med akutno in kronično bolečino usmerja ocenjevanje stanja in obravnav.. Medicinska sestra. ki slabo pozna razliko v doživjjanuu akutne in kronične bolečine, lahko na primer napačno domnev,, da odsotnost izražanja bolečine pomeni tudi dejansko odsotnost bolečine. Ta varovancc je namreč v fazi depresivnosti, ki je ena od faz pri kronični bolečini. Lahko jo motita strah in zaskrbljenost, ki sta tipična simptoma pri akutni bolečini (pooperativna bolečina.. Pogovor in razpravljanje o holečini v timu povečujeta pozornott medicinske sestre do varovanaa in izzivata k razmišljanju. Medicinska sestra je z varovaneem neprekinjeno, zato pozna njegovo doživjjanee in zaradi tega lahko deluje tudi preventivno. Abstract ~ Pain assessment is a very important part of the role of the nurse when caring for the patient in pain. It is not possible to measure pain objectively in the clinical setting as it is possible to measure other changes. Instead of it, the nurse has to rely on subjective verbal as well as nonverbal methods. The author describes the methods of pain assessment and the selection of the available assessment tools and their application in the clinical setting, which may as well be applied to research. Za doživjjanee bolečine je pomembnn dražlja,, zaznavanee in reakcjja na bolečinski dražlja.. Definicija bolečine Obstoja mednarodno združenee za študijo bolečine (IASP - International Association for Pain Study,, ki ga sestavljajo zdravniki, medicinske sestre, fiziotera-pevti, socialni delavci in psihologi, katerih namen je olajšanee bolečine. IASP definrra bolečino kot neprijeten občutek posameznika, ki je povezan z aktuano poškodbo tkiva, ki je opisana samo z izrazom poškodba. Definicija je naletela na kritiko, češ da ne vsebuje vsega, kar bolečina vključuje, pa tudi poškodba tkiva da ni vedno nujna (na primer duhovna bolečina). Naslednaa definicija, ki jo ponuja IASP, je osred--njena na bolečinski prag. Najnižji bolečinski prag pri posamezniku je povezan z najmanjšo jakostjo dražlja-.ja. ki ga ta že opisuje kot holečega. Bolečinski prag je sicer individualen, čeprav je, če ga primerjamo pri več posameznih.h, precej podoben. Tudi ta definicijajje naletela na kritiko, češ da je medicinska sestra le redkokdjj ob varovancu, ko ta doživlja najmočnejšo bolečino. Takšno jakost pa lahko tudi sprejme in se z njo sprijazn.. S tem v zvezi govorimo o »stopnji bolečinske'tolerance«. Pomemben je tisti ohčutek, ko jakost bolečine preseže »stopnjo bolečinske toleranc«« inje potrebna strokovna po- Ema Ščavniča.. VMS. supervizor. Visoka šola za zdravstvo. Univerza v Ljubljan,. Poljanska c. 26 a 224 ObzorZdrN1997;31 moč. V tem primeru bi bilo bolj smiselno govoriti o »stopnji intolerance«. Na bolečinski prag vplivajo različne reči in se spreminja tudi prek dneva. Na bolečinski prag vplivajo stanja, kot so: jeza, ogorčenje, depresija, negotovost, strah. Učinek je možen tudi v obratni smeri. Za področje zdravstvene nege je zelo koristna definicija, ki jo je napisala McCaffery (1972), ki je medicinska sestra in specialistka za vodenje bolečine. Definicija se glasi: »Bolečina je prisotna kadarkoli jo posameznik opisuje, je prisotna tam, kjer jo opisuje inje tako močna, kot jo ocenjuje.« Avtorica te definicije poudarja, da je bolečina neprijeten občutek in da je medicinska sestra dolžna varovancu prisluhniti in mu pomagati, da se bo bolje počutil. Biti brez bolečine je človekova pravica, ki je odvisna od znanja in hotenja, ki sta potrebna medicinski sestri, da lahko to pravico zagotovi (Melzack, 1987). Razdelitev (klasifikacija bolečine) Razdelitev bolečine na akutno in kronično se sicer zdi groba, vendar je dobrodošla zato, ker je pregledna. Melzack in Denis (1980) razlikujeta - začetno razvojno fazo ali uvod v bolečino, - akutno bolečino, - kronično bolečino, - duhovno bolečino. Začetna razvojna faza traja razmeroma kratek čas in je posledica poškodbe tkiva ali grozeče (potencialne) poškodbe tkiva. Je naskok bolečine, ki je lahko kratek uvod v akutno ali kronično intermitentno bolečino. Pri poškodbi tkiva so vzdraženi specifični živčni končiči. Živčne končiče vzdražijo kemične snovi, ki se sproščajo zaradi tkivne okvare. Te kemične snovi predstavljajo kemično dražilo. Skratka, motenaje presnova v tkivu in posledica tega je med drugim pojav bolečine. Akutna bolečina se pojavi zaradi poškodbe tkiva in je nadaljevanje začetne razvojne faze. Traja različno dolgo, predvsem pa dokler se poškodovano tkivo ne zaceli. Sicer obstaja nevarnost, da preide v kronično, kar se zgodi v razdobju od enega do treh mesecev (Bo-nica, 1990). Eden od mejnikov je tudi, če je trajanje bolečine preseglo standardni čas, ko bi bolečina že morala prenehati, ker bi se poškodovano tkivo že moralo zaceliti (IASP). Velikokrat je težava v tem, da začetek bolečine težko ugotovimo, kar pa ne velja za poopera-tivno bolečino. Akutno bolečino spremljata močan strah in negotovost. Varovanec je zaskrbljen glede: - vzroka bolečine, - tega, kaj se je zgodilo in kaj se dogaja z njim in bolečim mestom, - tega, ali bo bolečina prenehala, - tega, kaj je mogoče narediti zoper bolečino, - tega, ali jepotrebnotrpeti,potrpetiinkakšen je izhod. Kronična bolečina traja dlje kot normalno celjenje poškodovanega tkiva. Sčasoma jo varovanec sicer sprejema kot sestavni del življenja, čeprav vpliva na njegovo kakovost. Glede bioloških razlik se zdi, da moški lažje prenašajo akutno bolečino, težje pa kronično. Pri ženskah naj bi bilo ravno obratno. Vendar pri oceni stanja to sploh ni vodilo, ampak menimo, daje varovančeva bolečina tako močna, kot jo opisuje. Poleg tega je pomembna vedenjska reakcija, ko se varovanec sprašuje, kako bo v prihodnje, ali je stanje resno in ali je skorajšnja smrt neizogibna. To stanje preide v stanje depresivnosti, ko je varovanec pasiven v vseh pogledih. Medicinska sestra, ki pozna potek kronične bolečine, mu poleg aplikacije analgetikov nudi psihično podporo, ki vključuje primerno stopnjo vživljanja (empatije) in seveda o bolečini obvešča druge sodelavce. Psihična podpora je potrebna tudi svojcem, če so odnosi med njimi in varovancem običajni. Tak opis sicer ne velja za vsako kronično bolečino. Vsaka vrsta bolečine (akutna, kronična) bistveno vpliva na vedenje in počutje, čeprav ima kronična močnejši vpliv, ker pač dlje traja. Kronična bolečina sčasoma v celoti spremeni telesno, duševno, duhovno in socialno funkcioniranje. Zbiranje podatkov in ocena stanja bolečine Namen zbiranja podatkov o bolečini in ocenjevanja stanja bolečine je ugotavljanje vseh njenih sestavin: fizičnih (organskih) in nefizčnih (psihosocialnih). Ocenjevanje bolečine je osnova pomoči, ki jo medicinska sestra posveča varovancu, ki trpi bolečino. Za temeljito oceno stanja je potrebna zelo razvita spretnost komuniciranja in opazovanja. Učinkovita ocena stanja bolečine je rezultat besednega in nebesednega komuniciranja. Nebesedno komuniciranje Nebesedno komuniciranje je način oddajanja sporočil pri tistih varovancih, ki niso sposobni govoriti in/ ali povedati, kako se počutijo. Na ta način prenašajo sporočila o sebi drugim osebam z nebesednmi znaki, s tako imenovano »govorico telesa«. V zdravstveni negi je prejemnik takih sporočil medicinska sestra, oddajnik pa varovanec. Tam kjer je pogovor sicer možen, se pri oceni stanja bolečine ta kombinira z nebesednimi znaki. Nebesedno komuniciranje, kot način za ocenjevanje stanja bolečine, je smiselno pri otrocih, starostnikih, nezavestnih, psihično zaostalih in pri tistih s psihološkimi motnjami. Pri tistih, ki lahko govorijo, pa je dragocen dodatek besednemu komuniciranju. Ščavničar E. Ocenjevanje pojava bolečine v zdravstveni negi 225 Načini izražanja bolečine Za izkušeno medicinsko sestro je zelo pomembno, da zna prepoznati načine, na katere varovanec izraža bolečino. Gibanje telesa je moteno v celoti ali samo gibanje posameznih delov. Lega v postelji je lahko prisilna, prav tako drža telesa pri tistem varovancu, ki lahko hodi. Kontakt z očmi je spremenjen (povečan ali zmanjšan). Oči so solzne, bolečina se izraža z mimiko obraza. Pogled je žalosten, zaskrbljen, apatičen. Sliši se jokanje, stokanje, včasih celo vpitje. Glas se spremeni v višini tona. Spremenjen je govor. Pojavijo se čustvene spremembe in spremembe razpoloženja kot so: strah, negotovost, jeza, otožnost, sovražnost, pogajanje, odsotnost. Zaradi bolečine se pojavijo tudi spremembe vitalnih znakov (fiziološke spremembe). Vse te spremembe so pomembne v kombinaciji z informacijami o bolečini, ki jih je posredoval varovanec. Kot edino merilo jih upoštevamo le v primeru, kadar varovanec bolečinskega občutja z besedami ne more izraziti. AKUTNA BOLEČINA (simptomi psihološkega in/ali vedenjskega neugodja) ADAPTACIJA (minimalna reakcija na bolečino, čeprav je jakost bolečine enaka ali celo večja) po določenem času BOLEČINA i arterijski krvni tlak i pulz razširjene zenice potenje ------------------------>¦ znaki normalni ali blizu normale varovanec toži o bolečini jokanje stokanje ------------------------>¦ ni besednega izražanja bolečine izmika se pogovoru o bolečini drgne prizadeto mesto mišična napetost motena fizična aktivnost dremež spremenjen izraz obraza top izraz obraza gledanje v prazno Legenda: i f )0 meni povišano izmerjeno vrednost Sl. 1. Razlika med akutno in kronično bolečino. Besedno komuniciranee Besedno komuniciranje je primarna metoda ocenjevanja stanja bolečine. Možna je pri tistih varovancih, pri katerih je pogovor način za dobivanje sporočil o njih samih. Medicinska sestra se pri oceni stanja osredinja na podatke, ki se nanašajo na varovančevo počutje in njegova pričakovanja. Sporočila potekajo v obe smeri, to je od varovanca k medicinski sestri in obratno. Uspešno besedno komuniciranje je tako osnova pri ocenjevanju stanja in obravnavi oziroma pri vodenju bolečine. Cilji besednega komuniciranja so: - dobiti ustrezne podatke od varovanca, - dati ustrezne informacije varovancu. Varovanec ima pravico vedeti, kaj se z njim dogaja. Potrebna je njegova privolitev v obravnavo, oziroma vodenje bolečine in razjasnitev vseh etičnih vprašanj, ki so s tem povezana. Pri akutni bolečini sta strah in negotovost zelo izražena simptoma (Chapman, 1985), na katera je potrebno vplivati v procesu vodenja bolečine. Velikokrat je akutna bolečina posledica operativnega posega. V tem primeru je potrebno že v obdobju pred operativnim posegom vplivati na ta dva simptoma. Primer. Varovanca, ki bo imel amputacijo prsta na nogi, je strah pred bolečino po operativnem posegu. Še posebej se boji fantomske bolečine, boji pa se tudi izgube ostalih prstov v prihodnosti, saj ima sladkorno 226 ObzorZdrN 1997; 31 bolezen. Celo hoje se boji, saj misli, da bo izguba prsta vplivala na ravnotežje pri hoji (zmanjšana oporna ploskev) in bolečine pri hoji. Iz navedenega primera je razvidno, daje strah lahko povezan z bližnjo prihodnostjo (zgodnee poopera-tivno obdobje) in z negotovostjo glede tega, kaj bo kasneje. Vse to se prepleta, zato bi obravnava teh dveh simptomvv morala biti zajeta v vodenje bolečine, ker vse skupaj lahko vpliva najakost bolečine. Potrebno je dati aasne besedne informacije, ki so prilagojene varovančevim potrebam in njegovi ravni sprejemanja. ldealno je, če se pogovor kombinira s pisnimi informacijami. Ozračje med pogovorom mora biti sproščujoče, brez očitnih znakov časovne stiske pri medicinski sestri. Predstava o bolečini je lahko napačna, saj nekateii Ijudje menijo, da se bolečina pravlloma ne sme pojaviti. Drugi mislijo, da je po operativeem posegu neznosna in da jo je treba prenašati. Te predstave temeljijo na njihovih prejšnjih osebnih izkušnjah ali na informacijah, ki so jih dobili od drugih in pogosto niso ustrezne. V tem primeru je pomembno, kaj ugotovi medicinska sestra, čemur sledijo ustrezne informacije in nasveti. Bolečina se bo pojavila, ukrepi za zmanjšanje ali odpravo bolečine pa bodo takojšnji. Ne bi se smelo zgoditi, da bi varovancc ne vede,, kaj naj stori, komu naj potož,, ko se bolečina pojav,, in ne, kdo bo tisti, ki bo ukrepa.. Nekateri varovanii odklanaajo zdravila, predvsem analgetike. Odpor je povezan z neprijetnimi izkušnjami ali napačnimi informacijami, ki so jim jih posredovali drugi. V tem primeru je pravllen ukrep ta, da medicinska sestra pusti »priprta vrata«, ker varovanec največkrat spremeni stališče, ko se bolečina razvije z vso jakostjo. Pri kronični bolečini je ključnega pomena ugotovtev, kakšna so varovančeva pričakovanja v zvezi z - boleznjjo in bolečino, - obravnavo in vodenjem bolečine. Informacije v zvezi z obravnavo in vodenjem bolečine mora dobiti pred začetkom izvajana.. Imeti mora priložnost, da izrazi svoja pričakovanja, ki so velikokrat nerealističn,, ker bolečino smatra za posledico operativnega posega. Namen vodenja kronične bolečine je izboljšanee kvalitete življena,, s tem da poskrbimo za dobro ali boljše počutje in čim bolj neovirano izvajanee življenjskih aktivnosti (gibanje, občutek varnosti, spanje in počitek, odvajanje, prehraneevanje). Merjenje jakosti bolečine kot način ocenjevanja stanja Jakost bolečine je možno meriti, čeprav je rezuttat merjenaa subjektiven podatek. Merjenee izvaja varovanec sam na podlagi prejšnjih izkušenj z bolečino; predvsem je to primerjava med zdajšnjo bolečino in tisto, ki jo je trpel v preteklos.i. Iz tega sledi, da merjenee jakosii ni natančno, kot je lahko na primer merjenee pulza in podobno, je pač subjektivna verbalna metoda. Temeljna načela pri obravnavi bolečine so: - ocena jakosti, ki jo izvede varovanec, je subjektivna; - njegovemu opisu bolečine moramo verjeti; - ukrepamo takoj, ko se bolečina pojavi in še ni dosegla stopnje, ko je ni mogoče olajšati; - pogosto vrednotenje vseh ukrepov, vključno z aplikacijo analgetikov; - bolečine ne ocenjujemo izolirano, ampak skupaj z ostalimi težavam,, ki lahko znatno pripomorejo k znižanju bolečinskega praga (nespečnost, siljenje na bruhanje, žeja, zaprtje, težko dihanje, kašelj, edemi). Glede na to, daje bolečina subjektivno doživjjanje, je pomembno, daje pri ocenjevanju in pri vrednotenju vedno vključen varovancc kot aktivni udeleženec. Dokumeniiranee bolečine Zaradi subjektivnega doživljanaa bolečine je oteženo tudi dokumentiranje procesa obravnave. Za dokumentiranee uporabljamo obrazec, ki naj bo preprost. Primerno je uporabiti že preizkušenega v praks,, čeprav ga je velikokrat potrebno prilagoditi trenutnim varovančevim potrebamz Izpolnjuje ga medicinska sestra skupaj z varovancem. Varovancc je s tem vključen v obravnavo oziroma vodenje bolečine, zato se pri njem povečujeta zaupanee in samozavest, zmanjšujeta pa strah in negotovost. Zaradi dokumentiranja se izboljšuje komuniciranje med varovaneem in medicinsko sestro, podatki so bolj objekiivni predvsem pri ocenjevanju stanja bolečine in nadaljnii obravnavi. Mesto bolečine dokumentiramo na obrazec, kjer je narisano človeško telo (možiček) v kombinaciji s črto, kjer označujemo jakost bolečine od 0-10 ali od 0-5. Mesto bolečine je pomembn,, saj na primer dve vrsti bolečine, kot sta bolečina v hrbtu in bolečina na nogi zaradi razjede, potrebujeta različen pristop. Prizadeee so tudi različne življenjske aktivnosti. Tip bolečine lahko opiše varovancc sam s svojimi besedami (ostra, pekoča, zbadajoča, krčevtta...). Opisi so lahko pripravljeni v naprej in varovancc izmed ponujenhh izbere izraz, ki najbojje izrazi njegovo bolečino. V ta namen ee uporaben Me Gillov vprašalnik; le-ta vsebuje dvajset skupin besed, skupaj oseminosem-deset besed. Z njim merimo: - pogostost (frekvenco) pojavljanaa bolečine, kije in-termttentna in močno vpliva na varovančevo funkcioniranje; - dejavnike, ki vplivajo na pojav okrepitev ali olajšanje bolečine (toplota, hlad, gibanje, počitek, telovadb,, Ščavničar E. Ocenjevanje pojava bolečine v zdravstveni negi 227 hrana, kašelj, dihanje...). V tem primeru varovanec življenjskih aktivnostih. Varovanec je bolj ali manj izbere izraz za stanje manj izražene bolečine in za odvisen; stanje, ko se jakost povečuje; - trajanje bolečine. Kronična bolečina je lahko pri- - vpliv bolečine na samooskrbo. Na samooskrbo traj- sotna nekaj let, akutna pa od nekaj minut do nekaj neje vpliva predvsem kronična bolečina. Bolečina dni oziroma tednov. vpliva na zmanjšanje samooskrbe pri posameznih Obrazec za ocenjevanje bolečine št. 1 (prilagojen po Atkinson and Muray) OCENJEVANEE BOLEČINE Ime in priimek:______________________________________________________________ Starost:_____________________________Medicinska diagnoza:_________________ Medicinska sestra:____________________Zdravnik:____________________________ Datum ocenjevanja:___________________ Analgetik(i) Mesto bolečine Vrsta bolečine Varovančev opis bolečine Jakost bolečine z oceno od 0-5 • sedaj • 1 uro po aplikaciji analgeiika • poslabšanje • izboljšanje Napad bolečine: • v katerih okoliščinah se pojavlja • kako pogosto se pojavlja • kako dolgo traja Varovančev pogled na bolečino • kaj vpliva na izboljšanje bolečine • kaj vpliva na poslabšanje bolečine Spremjjajoči simptom:: Kaj bolečino prepreči ali zmanjša: Načrt: 228 ObzorZdrN 1997; 31 Obrazec za ocenjevanje bolečine št. 2 (prilagojen po Caroll D) OBRAZEC ZA OCENO JAKOSTI BOLEČINE Ocena jakost:: 0 - ni bolečine 1 - blaga bolečina 2 - zmerna 3 - ostra 4 - zelo močna 5 - neznosna s - spanje O 12 3 4 5 ni bolečine I---------------------1---------------------I---------------------I---------------------1---------------------1 blaga zmerna ostra zelo ostra neznosna Datum Čas Mesta bolečine Analgeiika ime, delovanje, doza Varovančeva aktivnost in opis bolečine A B C D E F G H Mesto bolečine (kje je): A (na primer glava) B (hrbet...) Mesto bolečine se lahko označi na dveh slikah možička (spredaj in zadaj) z A, B, C itn. Ščavničar E. Ocenjevanje pojava bolečine v zdravstveni negi 229 Obrazec za ocenjevanje bolečine št. 3 (Journal of Nursing Care, april 1995) VPRAŠALNIK (izpolni medicinska sestra) Bolečina Brez bolečine Datum: Diagnoza Lokacjja (označiti na skici) ________________ Vzorec: stalna _ prekinjajoča ___ Drugo Jakost: bolnik oceni bolečino od O do 10 zdaj 1 23456789 10 najhujša j 23456789 10 najmanjša 123456789 10 Kako bolnik opiše bolečino: _ trgajoča _ pekoča _ ostra _ žgoča Kaj omili bolečino? Zdravila . zbadajoča _ utripajoča, tresoča . potegajoča _medla, oslabjjena .boli _ drugo__________ krčevita _ hranjenje _ masaža _ počitek _ toplota _ spanje _ hlajenje _ menjavanje položaja Kaj povzroči povečanje bolečine? . Navedtte, kako bolečina vpliva na: _ relaksacjjske tehnike _ vaje, telovadbe _ drugo____________ spanje _____ razpoloženje aktivnost ___ prehranjevanje odvajanje___ medsebojee odnose samopodooo______ spolnost _________ Ali želite še kaj dodaii v zvezi z bolečino? Priimek in ime medicinske sestre, ki je izpolnlla vprašalnik 230 ObzorZdrN1997;31 Obrazec št. 4 (Journal of Nursing Care, april 1995) Ime in priimek: Datum pogovora: Metoda: pogovor z vsemi varovanci na oddelku enkrat tedensko (minimalno 12 varovancev tedensko,, ki ležijo na oddelku najmanj 24 ur. POGOVOR Vprašanja 1. Čutite bolečino Oda O ne nesposoben povedaii o 2, Ocena bolečine od 0-10 sedaj O 12 3 4 5 o (O = ni bolečine, 10 = neznosna) 6 7 8 9 10 3, Ocena v zadnjih 24 urah od 0-10, ki je bila najmočnejša 4, Ocena bolečine v 24 urah, ko je bila zmanjšana na minimum in ste bili sposobni opravljati dnevne aktivnosii O 12 3 4 5 6 7 8 9 10 O 12 3 4 5 6 7 8 9 10 o o 5. Kolikokrat v 24 urah ste bili sposobni opravljati dnevne aktivnosti? o ves čas o večinoma o zelo malo 6. Ali lahko poveste kaj naj naredimo za zmanjšanje bolečine? o nič Ščavničar E. Ocenjevanje pojava bolečine v zdravstveni negi 231 Obrazec za ocenjevanje bolečine šl. 5 (Journal of Nursing Care, apri11995) OBRAZEC ZA OCENJEVANJE BOLEČINE Ime in priimek ____________________________ Datum rojstva ____________________________ Prebivaiišče _____________________________ OCENA STANJA Varovančev lasten opis bolečine: Kaj vpliva na zmanjšanje bolečine: Kaj vpliva na poslabšanee bolečine: Bolečina je prisotna: ponoči da / ne v ležečem položaju da / ne v gibanju da/ne Mesto (Iokalizacija) bolečine Prosím, nariši mesto na sliki (možičku) Posamezno mesto označi s črkami ABC itd. Zdravstveaa ustanova Oddelek ________________________________ Datum ocenjevanja_______________________ 232 ObzorZdrN1997;31 Vpliv analgetikov na bolečino moramo dokumentirati v poročilo. Napisano je ime zdravila, odmerek, čas in trajanje aplikacije. Iz dokumentacije tako lahko razberemo učinkovitost posameznih zdravil. Mnogo znanstvenih raziskav, ki so bile narejene, je pokazalo, da zdravstveni delavci velikokrat podcenjujejo pojav bolečine in tudi opis bolečine, ki ga posreduje varovanec. Prav zaradi tegaje smiselno uporabiti pisno dokumentacijo, ki medicinsko sestro izzove k razmišljanju in k sistematični formalni obravnavi oziroma vodenju bolečine, varovanec pa ima priložnost, da pri tem aktivno sodeluje. Dokumentacija, ki jo uporabljamo v ta namen, je sestavni del negovalne dokumentacije. Sklep Ni pomembno le to, kako varovanec reagira na bolečino, ampak je pomembno tudi, kakšen odnos do bolečine ima medicinska sestra. Z varovancem ee kontinuirano, zato pozna njegovo doživljanje in zaradi tega lahko deluje preventivno. Celovita obravnava vključuje tudi svojce, zato je pomemben tudi njihov odnos, še posebej pri pojavu kronične bolečine, saj celovita obravnava zajema fizično, psihično in socialno sestavino. Literatura 1. Atkinson LD, Murray ME. Pain. In: Fundamentals of nursing proces aproach. New York: Macmillan, 1985: 658-74. 2. Banič E. VpJiv bolečine na proces zdravstvene nege. Zdrav Obzor 1991;25:5-10. 3. Davis AJ. Listening and responding. St. Louis, Toronto: Mosby, 1984: 186-211. 4. Dawn C, Bowsher D. Pain management and nursing care. Oxford: Butterworth- Heineman,, 1993. 5. DebraB, Gordon D. Wardes correcting patient misconceptions about pain. Ajn 1995; 43-5. 6. Dickelman N, Halpin P, Bennett M, Shanger L, Wickermnn B. Pain. In: Fundamentals of nursing. New York: McGraw-Hill, 1980: 490-503. 7. Ferrell B, Whedon M, Rolins B. Pain and quality assessment improvement. Journal of nursing care 1995: 69-83. 8. Fischbach P. Der cronisch Schmerz. Krankenpflege Z 1986; 39: 162-4. 9. Goodall C. Living with pain. Nursing times mirror 1988; 84: 62-5. 10. Halb Gewash H. Schmerzttherapie in praxis. Dtsch Krankenpll Z 1986; 39: 159-60. 11. Kossnan B. Chronischrr Schmerz. Dtsch Krankenpll Z 1986; 39: 156-9. 12. Latham J. Pain control and the nursess role. Nursing times 1983: 33-5. 13. Lehman K. Scherztherapie. Dtsch Krankenpll Z 1986; 39: 146-52. 14. McCaffeyy M, Beebe A. Pain. In: Clinical manual for nursing practice. St. Louis: Mosby, 1989. 15. Megivern K. Measuring patient satisfaciion as an outcome of nursing care. J.N.G.Q. 1992; 9-24. 16. Mirrabelli L. Pain management. In: Umphred DA, Jewell MJ ed. Neurological rehabilitation. St. Louis: Mosby, 1985: 600-14. 17. Moore RA, Dworkin SF. Etnographcc methodologic assessment of pain perceptions by verbal description. Pain. St. Louis: Mosby, 1988: 195-204. 18. Puder-Bauhh US, Weyland Canale S, Wendess SAo Pain. In: Medical-surgical nursing care planning guides. Philadelphia: W.B. Saunders co. 1994: 52-4. 19. Seers K. Percepiion ofpain. Nursing times mirror 1987: 37-9.