DEMOKRACIJA Leto III. - Štev. 7 Gorica-Trst, 18. februarja 1949 Uredništvo in uprava: Gorica - Riva Piazzutta i*3 Cena: Posamezna štev. L. 15.— Narodnina ■■ Mesečna L. 65. -Za inozemstvo mesečno L. 100.— Post, e«k. rae. at, s-iaia7 Izhaja vsak petek Trst 18. februarja 1949. Preteklo nedeljo 13. t. m. so tržaški Slovenci v nagloblji zbra-nosti proslavljali stoletnico smrti največjega sinu slovenskega naroda, pesnika Franceta Prešerna. Tržaški Slovenci so s tem prot slavljali sto let narodne zgodovine, ki je bila morda najusodneje Sa trn bodočnost in razvoj slo-venskega naroda. To je bilo sto-tet je borbe za duhovno, kulturno in narodno uveljavljenje lega najmanjšega slovenskega naroda, ki predstavlja najzapadnejši stik slovanstva z drugimi narodi za* padne Evrope. Po tridesetih letih zatiranja in preganjanja so se primorski Slo-venci znova zbrali na tržaški oboi j pred sinjim Jadranskim morjem in ganjeni proslavili tega svojega velikega sina, ki je v po* not ne samo njim, temveč vsemu omikanemu svetu. Zgodilo se je, kar bi bilo pred poldrugim letom norost pričako* vati. Množica, zbrana v svečanem razpoloženju, se je sprostila slehernega strahu, more, skrbi. Žareč* luč je razgnala temo, ki je zastirala življenje primorskih Slovencev in pregnala strah, ki je od maja 1945 dušil našo narodno rest. To se je zgodilo, ker so tržaški Slovenci lahko dali političen izraz svojemu pojmovanju svobo-de in človečanske vzajemnosti, ki je pri njih tako ukoreninjen, da je pru\' za prav bistvo njihovega družbenega in narodnega sveta. Da je to res, dokazuje dejstvo, de je slovensko demokratsko gi-bmi? Ji Mk9: hjatkm £asu .prodrlo v svet, prežet sovraštva in duhovne pre\>are jn dvignilo slo-venski narod zopet Jo onih kub turnih, družbenih in narodnih vrednot, ki so mu lastne. Upoštevati je treba, da se je v tej borbi moral slovenski narod naslanjati edino na svoje lastne moči. Ne samo, da je moral kiju-bovati sovraštvu in grožnjam marksističnega komunizma obeh domačih struj, ne samo da se je moral boriti proti birokratičnemu nezanimanju zapadnih zaveznikov, temveč’ je bilo celo brez moralne podpore s strani višjih cerkvenih oblasti, ki so poklicane, da po-mjrjevalno vplivajo na vseh na; rodno mešanih ozemljih. Svečana proslava stoletnice Franceta Pre; šerna je v tem pogledu marši k o; mu odprla oči. X7 tej borbi na življenje in smrt proti krivim prerokom, ki so si podjarmili na stotine milijo; nov ljudi, proti ideologiji, ki je mogočna samo zato, ker se je polastila vseh dobrin in vseh do; hodkov narodov, katere je zasu; žnjila in ki se poslužuje v borbi za oblast najogabnejših sredstev znanstveno pojmovane lazi. so; vraštva, fizičnega in denarnega terorja, v tej borbi bodo zmagali samo oni, ki stoje neomajno na braniku človečanskih svoboščin. V taki borbi je zaman trositi milijone ali milijarde za gmotno pomoč človeštvu, zaman je raz-dcljevati zavoje sladkorja in dru-gih dobrot; v tej borbi se mora-mo zanašati samo na globoko pre; pričanje poštenosti naših nazorov in biti prepričani o njihovi zmagi. Taka čustva so nas'dajala mrto-žico, ki je v največji tišini sle-dila prosla\d pesnika Franceta Prešerna in ki je pri tem mislila na vse naše velikane in borce za svobodo. Med te prištevamo tudi našega Andreja Uršiča, ki se je o najno\’ejšem razvoju naše slovenske politike žrtvoval za ta načeta. Takim ljudem dolgujemo vso našo hvaležnost za novi polet slovenskega naroda in ne onim bojazljivcem, ki bi hoteli danes, isti M MIH Da Urad za obveščanje javnosti pri Zav. vojaški upravi anglo - ameriškega področja Svobodnega trž. ozemlja (PIO). V očitnem prizadevanju, da bi dokazal, da izkazuje prosvetni oddelek Zavezniške vojaške uprave posebno naklonjenost slovenskim šolskim nameščencem, je tednik »L Emancipazione« objavil pred kratkim resno obtožbo proti temu oddelku, ki pa ne temelji na dejstvih. Dne 5. februarja je omenjeni list zapisal, da so slovenski podravnatelji plačani bolje, kakor njihovi italijanski tovariši, in celo več, kakor pa sploh dovoljuje sedanja zakonodaja. Vso učno in nadzorstveno osebje, usluž-beno v šolstvu na anglo-ame-riškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja, je plača- no tako, kakor določa zakon, ne pa po kakih posebnih lestvicah, ki bi se ravnale po narodnostni pripadnosti. V primer navajamo dejstvo, da ravnatelj neke slovenske šole niti ne dobiva vse plače, kakor jo dovoljuje zakon. Vedno smo trdili, da smo neomajno prepričani, da za-padni demokratski krogi ne bodo dolgo nasedali italijanskim šovinističnim lažem v pogledu življenja tržaških Slovencev in posebno v pogledu nesramnega natolcevanja o slovenskih šolah na Svobodnem tržaškem ozemlju. Laž ima kratke noge, pa naj jo izpoveduje »Emancipa- zione«, »Voce libera« ali »Primorski dnevnik« in »La-voratore«. »Emancipazione« si je topot pošteno opekla drzno in nesramno iztegnjeni jezik. Celo prosvetni urad ZVU, o katerem res ne moremo reči, da bi bil Slovencem preveč naklonjen, si ni upal požreti najnovejše laške provokacije in je po zavezniškem obveščevalnem uradu podal uradno sporočilo, da navedbe lista »Emancipazione« v pogledu slovenskih šol in slovenskih učnih moči ne odgovarjajo resnici. Prosvetni tirad ZVU ugotavlja, da učne moči na STO-ju niso plačane po posebnih narodnostnih diferencialnih načelih; še prav posebno nas veseli ugotovitev, da so slovenski ravnatelji še celo manj plačani nego njihovi italijanski kolegi iste stopnje. Še ni prepozno... njenosti zahodnih sil kupiti s tem, da je pripravljen popustiti v stvari, ki je ž|e Izgubljena. To se pravi, da hoče iz izgube delati dobiček. Tita pri tem mešetarjenju vodi spet lastna korist in skrb za ob* stanek režima, ki ga hoče reše* vati s podporo zahodnih držav. Koroška in slovenske koristi so tudi njemu drobiž za plačevanje večjih računov ... Zaradi tega prihaja zdaj s kompromisnimi predlogi. Jugoslovanski predlogi so zdaj, jugoslovanski za sporazumno rešitev moremo le ugi* Devetega februarja so namest* njki ameriškega, britanskega, francoskega in sovjetskega zuna* njega ministra v Londonu znova začeli razgovore za sklenitev mi* rovno pogodbe o Avstriji. Še pred začetkom prvo sejo je ameriški zastopnik Reber pove* dal, da Združene države ne bodo nikdar sprejele jugoslovanske zahteve po južni Koroški. Če bo .,§2.Yjcj?ka jveza to phtevo ped*, prla, kakor -je delala do sedaj, po* tem se velesile glede avstrijske mirovne pogodbe pač ne bodo sporazumele... Prvo presenečenje Marsikdo je računal, da bodo Sovjeti Tita zaradi njegovega u= pora proti Kominfonnu kaznovali tako, da ga bodo pustili na cedilu glede Koroške. Toda Sovjeti so storili prav na* sprotno ter takoj na prvi seji zahtevali, naj zastopniki velesil znova pokličejo jugoslovanskega zastopnika in poslušajo jugoslo* vanske ozemeljske zahteve. To je bilo prvo presenečenje, ki ga je prinesla obnovljena mi* rovna konferenca za Avstrijo. Še isti dan je priletel v London dr. Bebler, namestnik Titovega zunanjega ministra Kardelja. Zastopniki zahodnih velesil so kljub neodjcnljivemu drugačne* mu prvotnemu stališču izjavili, da bodo Beblerja sprejeli, če pri* haja z novimi predlogi. To jo bilo drugo presenečenje na sedanjem londonskem posvc* tovanju, na katerem odločajo o usodi važnega dela slovenskega narodnega ozemlja. M* * Novo presenečenje... Tretje presenečenje je prišlo, ko je Bebler poslal zastopnikom velesil pismo, v katerem pravj, da je Jugoslavija pripriavljena pri* voliti v kompromis glede -vseh nerešenih vprašanj v osnutku za mirovno pogodbo, torej tudi pripravljena popustiti v svojih zahtevah gle>de Koroške. Titovska zagotovila, da se Ju* ko smo z združenimi močmi pre-gnali strah, z zahrbtnimi sredstvi omajati z muko zgrajeno stavbo. Vsi taki razdiralni poskusi bo; do propadli, ker n! slovensko de• mokratsko gibanje izraz te ali one stranke z določenimi bolj ali manj koristolovskimi ali egoj* stičnimi smotri, temveč izraz globokega prepričanja slovenske> ga naroda, ki se je postavil v službo svobode in demokracije goslavija ne bo nikoli'odpovedala Koroški, so se izkazala za prav toliko vredna kakor svoječasno vpitje o Trstu .. . Ameriški in britanski zastopnik sta nato sporočila, da bosta vsak zase sprejela jugoslovanskega de* legata. Če bosta ugotovila, da prinaša res nove predloge, ga bo* do povabili pred celotno ko* misijo. še enkrat izjavil, da Velika Brita nija nikakor ne more prelomiti besede dane v Moskvi novem« bra 1943, ko so se Anglija, Fran* cija in Sovjetska zveza obvezale, da bodo obnovile Avstrijo v me* jah iz leta 1937 .. . Namestnik ameriškega zuna* njega ministra Reber sc. je 12. februarja z Beblerjem razgovar* jal debelo uro in pripisujejo te* mu sestanku velik pomen. Ozadja mešetarjenja "l ak je bil torej petek tiste* ga dela pogajanj za mirovna po« godbo o Avstriji, ki nas Slovcn* cc najbolj in bistveno zanima, kajti pri njem so Vzhod in Za* hod in med njima Tito z meše* tarjenjem za Koroško igrali novo dejanje v svoji mrzli vojni. V tej igri nimajo nobene vlo* ge ne avstrijske, ne slovenske, marveč samo vzhodne in zahod* ne koristi, najmanj pa oziri na naravne pravice koroških in dru* gih Slovencev. Zahodne države Koroške Titu ne morejo dati, ker je še vse preveč komunističen in premalo njihov. Zato jim zelo prav hodi »slovesna« obljuba jz leta 1943. kakor da ne bi bile pozabile na nobeno besedo, ki so jo med voj* sko dale marsikomu, med drugim že leta 1941 tudi Slovencem ... Sovjetska zveza Koroške ne sme priznati Avstriji, ker ne sme krepiti in večati države, ki je prav gotovo v drugem taboru. Jugoslovanske zahteve do Koro* Ske podpira nekaj; zaradi tega, nekaj pa, da se ne bi zamerila jugoslovanskim narodom. Te ho* če s takšnimi nastopi preprjče* vati, da je ona edina resnična zagovornica in branilka njihovih narodnih koristi, kar je na videiz tudi res. Zlasti se to zdi tako, čc sovjet* ske propagandne nastope na ko« rist jugoslovanskih narodov pri* merjamo z brezbrižnostjo in pri* stranostjo, ki jo do pravnih te* ženj teh narodov, posebno Slo* vencev, zahodne sile - trenutno Kakšni predlogi tega vprašanja, moremo le bati. Lahko, da bodo titovci pri« tiskali na to, da bi se Avstrija in Jugoslavija sami sporazumeli o avtonomiji za koroške Slovence in o sedanjih mejah, kakor sta to leta 1946 storili Avstrija in Italija glede Južne Tirolske. Av* strjjski zunanji ičhinister Gruber bi tako rešitev gotovo pozdravil, zahodne države pa tudi; že zato, da pridobe spet nekaj ugleda s kompromisom. Morda utegnejo Jugoslovane simbolično potolažiti s tem, da bi neznatno popravili mejo ob Dravi j prj Labudu ter dali Jugoslaviji kažejo skoraj povsod, ne da bi se j dve koroški elektrarni, ki sta po* menile za morebitne daljne sledice takega ravnanja. po* Za Jugoslavijo — proti Titu Sovjeti ravnajo tako še iz dru* gega razloga. S svojim zavzema* manjem za jugoslovanske koristi skušajo pri ljudstvu buditi sim* patije zase in za svoj komunizem — proti Titu. Tita hočejo- osami* .ki z-siop.dk je Ihhlcijkak* sni upi! — da se bodo jugoslo* vanski narodi na poziv iz Moskve uprli Titu zato, da pridejo pod peto »dobrotnika« Stalina ... Čim bolj se Sovjeti zavzemajo za Koroško, tem bolj gotovo je, da je Tito ne bo dobil. To vedo tudi sami, a jjm je prav. kajti Tito bo kaznovan, oni pa bodo jugoslovanskim narodom kazali čiste roke ... Tito in Koroška Razvoj mrzle vojne je titovce poučjl, da se z zahodnimi velesi* lami ni moči več šaliti, kakor se je to tako lepo dalo leta 1943 in 1944. Zaradi tega so uvideli, da je zavezniški »ne« glede Koroške končen jn se je pač treba s tem sprijazniti. Vedo tudi, da sovjet* sko botrovanje jugoslovanskim zahtevam več škodi kakor koristi. Vedno hujši boj, ki ga proti Jugoslaviji izvajajo na politič* nem, propagandnem, zlasti pa na gospodarskem področju Sovjeti in njihovi podložniki, žene Tita nujno na Zahod. Toda Zahod mu daje zastonj samo toliko, ko* likor je potrebno za vabo. Če bo Jugoslavija hotela imeti več, bo treba plačati. Ker Tjto ve, da Koroške ne bo nikoli dobjl. si hoče flaklo* trebni kot dopolnilo oni novi na Mariborskem otoku. Zahodne sile se bodo za tak sporazum, ki bo vso Koroško pu* stil Avstriji, Tita pa spet malo potegnil na Zahod, z vso silo zavzemale. Tudi zaradi tega, ker bi se moral zgoditi čudež, da bi spričo sovjetske zagrizenosti skle* nji celotno pogodbo glede A v* nali vsaj mejni spor med Jugo* slavijo in Avstrijo, kar je za nji* hove bodoče načrte na tem delu Evrope gotova zelo važno. Slovensko stališče Kakor že toljkrat tako tudi to pot pri mešetarjenju za kos slo* venske zemlje Slovencev ne bo nihče vprašal, kaj mislijo in si žele oni. Zaradi komunističnega režima y Jugoslaviji, proti kate* remu smo se borili in sc borimo, bodo kaznovali slovenski narod in sicer tisti, ki so mu ta režim bolj ali manj neposredno vsilili. Toda ta krivična odločitev nam n®more preprečiti, da ne bi po* vedali, kaj mislimo ob mešetar* jenju s Koroško mi. Poudarjamo, da jc slovenska Koroška del našega narodnega ozemlja, glede katerega nam ne more nobena pogodba prepove* dovati, da si ne bi prizadevali za njegovo osvoboditev in združitev. Ta pravica gre nam kakor slcher* nemu narodu in zato je ne bomo nikdar nehali oznanjati in uve* Ijavljati. Združitev vsega slovenskega narodnega ozemlja v eno, čim bolj svobodno in čim bolj samo* stojno celoto, ni siuno zahteva, ki jo narekujejo slovensko narodne koristi, marveč tudi koristi Sred* fire le za preganjanje Slovencev... Nedeljski dogodki v Gorici nas silijo k besedi. Če bi šlo za politično - strankarsko poulično borbo šovinistov proti komunistom, bi nas zadeva več kot toliko ne zanimala, ker so si eni in drugi enaki v nastopih in v načinu vsiljevanja svoje ideologije. Toda v primeru, ki se je pripetil v nedeljo, smo prizadeti tudi mi, ker je bil napad namenjen m izvršen na Slovence in njihovo kulturo. To potrjujejo sledeča dejstva: Izvršni odbor goriškega občinskega sveta je po dolgem presojanju zadeve sklenil, da bo dal dvorano v Trgovskem domu na razpolago zdaj enemu zdaj drugemu udruženju po vrsti, in sicer tako slovenskemu kakor italijanskemu, ker v Gorici takih primernih prostorov ni. Tudi mi smo se za zadevo zanimali in se s sklepom strinjali vsaj dokler se ne razčisti zadeva pripadnosti Trgovskega doma, katerega so fašisti nasilno iztrgali iz slovenskih rok, in bi morala vlada to krivico enkrat popraviti. Za nedeljo 13. t. m. je dvorano v Trgovskem domu, ki (Konec na drugi strani) nje in ostale Evrope. Le združe« no in svobodno celotno slovensko ozemlje bo lahko izpolnjevalo zgodovinsko nalogo mostu med Jadranom in'srcem Evrope. Dokler bodo slovensko zemljo delili tako, kakor jo zdaj dele še po drugi vojni, ne bo to križišče evropskih velikih poti nič druge* ga kakor prostor za nepretrgane spopado velikih vplivov in veli* kih pohlepov. Tisti, kj govore o novi, zedmje* ni Evropi, naj se te resnico za* vedo. Evrope brez Srednje Evro* pe ni in srednje Evrope ne bo moči obuditi k življenju, dokler ne bodo slovenskemu narodu, naj živi, kjer koli, pustili, da urcsnl* či svoje stoletne težnje, ki jih ni in jih ne bo mogla zadušiti no* bena krivična pogodba, nobena diktatura in noben tuj gospodar! r Od srede do srede _ 10. FEBRLiARJA : Turški zunanji minister napoveduje tudi za Sredozemlje podobno obramb; no pogodbo, kakor bo Atlantska zveza. — Objava papeževega protestnega pisma z dne 2. I. zaradi aretacije kardinala Mindszentyja. — Grška vlada je sklenila usta; noviti prostovoljno protikomuni; slično milico za obrambo vasi pred uporniškimi napadi. — V Indiji so obsodili na smrt Gon-dhijevega morilca Godseja. — Svobodne delavske strokovne or; ganizacije so najvažnejše poroštvo za uspeh Mashallovega na-< / .. izjavlja m etovulec za delavska vprašanja pri tUpravi za g o-spodarsko sodelovanje, Hedges. — Na Poljskem so med drugimi voditelji protikomunističnega od* pora zaprli tudi bivšega polkov; njka Mazurkjevicza, ki je bil pod nacistično zasedbo duša boja proti Nemcem. — Kitajska vlada je sklenila napeti vse sile ze pre-ureditev vojske, ker ne verjame več v sporazum s komunisti. -Aretacije poljskih duhovnikov, ki so si upali brati pastirsko pismo katoliškega nadškofa proti preganjanju vere v šolah. — Ko; munistične demonstracije v Ri; mu, Milanu, Benetkah proti ameriškemu filmu »Železni zastor«, ki prikazuje sovjetsko atomsko vohunstvo v Kanadi. 11. 1EBRL ARJA : Ameriško podjetje Warner Bros bo v kratkem izdelalo protikomunistični film o obsodbi kardinala Mind; szentyja. — Češki begunci r Združenih državah ustanavljajo odbor za boj proti komunističnemu režimu v domovini. — Ministrski predsedniki zahodnih nemških dežel odktanjajo zavezniško zahtevo po brezpogojni vdaji, v kolikor ta omejuje pravice Nemčije kot neodvisne dt-zave. — Turški zunanji minister Sadak je odpotoval na važne razgovore v London. — Volitve na severnem Irskem, kjer so, — po trditvah Ircev z goljufijo, nasiljem in drugimi običajnimi pripomočki, — dosegli večino unionisti, ki se zavzemajo za to, da bi severna Irska še nadalje ostala pod Anglijo. — Predsednik kitajske vlade Sun Fo sodi, da bi samo posredovanje Združenih narodov lahko končalo vojno na Kitajskem. 12. FEBRUARJA: Glasovi o tajni seji Kominforma nekje na Češkem. V Stockholmu je umrl dr. Axel Munthe, pisec svetovnoznane knjige »San Mi* chele«, ki jo imajo tudi v slovenskem prevodu. — Kanadski ministrski predsednik Saint Laurent je prišel na uradni obisk v Združene države. Sveta stolica je izobčila vse sodnike in druge, ki Stran 2. DEMOKRACIJA Leto III. - Štev. 7 Od srede « _____________do srede. to imeli kar koli opraviti z are* taci jo in obsodbo madžarskega primasa. — Sovjeti so prepove* dali prevoz švedske pomoči za nemške bolne in lačne otroke čez s voje zasedbeno področje. — Madžarska vlada zahteva od po* klic ameriškega poslanika v Bu* dimpešti, češ da je sodeloval s kardinalom Mindszentyjem. — Evropa bo do leta 1952 dosegla gospodarsko in politično ustaljen nost, če ji bodo Združene države 'dovolj pomagale, izjavlja ameriški zunanji minister Acheson. — Sovjetska zveza nenadno zahteva sejo Varnostnega sveta Združe* ni h narodov, ki naj razpravlja o imenovanju guvernerja za Svo* hodno tržaško ozemlje. 13. FEBRUARJA Norveški zu* nanji minister Lange *je odpotoval ir. Washingtona v London, da se bo z britanskim zunanjim mini* strom razgovarjal o morebitnem pristopu Norveške k Atlantski nbrambni zvezi. — Volitve pred» tednika republike na PortugaU skem. — Anglija ne bo mogla izdelovati atomskih bomb pred 1953, Sovjeti pa kvečjemu leta 1955, izjavlja angleški delavski poslanec Blackburn, ki je preuče* val zadnje čase ameriške atomi ske naprave. — Poročila o spot padi h med potjsko komunistično policijo in podtalno odporniško vojsko. — Zveza bivših ameriških bojevnikov izdeluje načrte za splošni boj proti komunizmu doma in v tujini. 14. FEBRUARJA : Sestanek tajnega konzistorija v Vatikanu, na katerem je papež Pij XII zno-. va obsodil ravnanje madžarskih oblastnikov s kardinalom M in d; >zentyjem. — Demonstracije a n* gleških fašistov v Londonu, pri katerih so prepevali tudi nemške nacistične himne. — Združene države za zdaj ne bodo pretrgale diplomatskih zvez z Madžarsko, pač pa jo bodo’ obtožile kršenja mirovne pogodbe, izjavljajo v ameriškem zunanjem ministrstvu. — Ameriški minister za vojsko, Royall, je zanikal novice, da bi bil dejal, da bi Amerika ob mo* rebitni vojni s Sovjeti umaknila svoje čete z Japonske. — Nat padalno vojno začno vedno le države, kjer ima vso oblast en sam človek, demokratični narodi nikoli, je govoril predsednik bel* gijske ylade Spaak. — Jeruzalem je in bo židovsko mesto, njegovo usodo je odločil pred toliko ti* soč leti kralj Da\’id, izjavlja predsednik izraelske vlade Ben Gurion. — Podpisovanje francos skega obnovitvenega posojila je doslej vrglo že nad 200 milijard frankov, — dvakrat toliko, kakor so pričakovali. — Jugoslovanski častniki, ki se šolajo i' Moskvi, pozivajo Titove oficirje na upor. — Začetna seja izraelske ustavo* dajne skupščine, prvega Židov* skega parlamenta v zgodovini. 15. FEBRUARJA : Ameriški zastopnik pri Združenih narodih, Thorp, zahteva, naj ta organiza* clja izvede preiskavo o življenju v sovjetskih in podlehniških tabo* riščih za prisilno delo. — Vlade zahodnih nemških dežel so sklenile ustanoviti poseben sklad, iz katerega bodo plačevali obrambo za tiste Nemce, ki jih bodo tuje države sodile zaradi vojnih zlo* činov. — Pri volitvah no Portu* galskem je dobil veliko večino dosedanji predsednik, general Carmona. Ilud poraz grških komunistov pri makedonskem mestu Florini. — Med Ameriko in zahodnoevropskimi državami ni nikakega nesoglasja glede Atlantske zveze, izjavljajo v a> meriškem zunanjem ministrstvu. — Ameriški poslanec Javit s predlaga, naj bi priselitev v /.družeč ne države dovolili tudi tistim beguncem, ki so že šli kam drugam, pa imajo sorodnike v USA. Irski zunanji minister izjavlja, da Irska ne bo pristopila k Atlantski zvezi, dokler bodo Angleži imeli njen severni del zaseden 6re le za preganjanje Slovencev... je od svoje zgraditve izza avstrijskih časov služila soriškim Slovencem kot gledališče, dobilo na razpolago Pevsko in galsbeno društvo, ki velja kot privesek komunistično usmerjene Demokratične fronte Slovencev v Italiji, da bi imelo v njej izrazito kulturno pririiditev: proslavo stoletnice največ j ega slovenskega pesnika Prešerna. To dejstvo je dalo peščici goriških italijanskih nestrpnežev, večnih in zakletih sovražnikov Slovencev, na, živce tako, da sta lt. mladinsko udruženje (AGI) in Liberalna stranka takoj poslali protest ministrskemu predsedniku v Rim, češ, da se žali italijanstvo Gorice, ko se dovoljuje Slovencev proslavo »tujega« pesnika v sredini mesta itd. itd. Pozivali so goriško »ljudstvo«, naj se upre in proslavo prepreči. »Giornale di Trieste« je te proteste v nedeljo zjutraj znesel v javnost in, seveda, odobril ter še zabelil. Šovinisti so tudi zahtevali, naj Izvršni odbor obč. sveta odstopi, ker se je s svojim sklepom zameril »italijan-stvu« Gorice... Organiziran napad Mnogi Slovenci so takoj, ko so zvedeli iz »Giornale di Trieste« za namen nestrpnih šovinistov zahtevali od policijske oblasti, da prepreči vsako motenje kulturne proslave in zastraži prostore. To* da šovinisti so že ob treh popoln dne zasedli skoro vso dvorano in »zavarovali« vhod jn druge »strateške« položaje tako, da so že ob prihajanju Slovencev nava* lili na vsakega z ostudnimi psov* kami: »Ščavi«, »umazanci«, »po* berite se v Solkan«, izginite iz Gorice«, »morilci« itd. itd. M no« go Slovencev zlasti pa ženske, so tudi suvali in jih opljuvali. Poli* ojja ni v nobenem primeru na* stopila. Ob štirih popoldne je obč. sve* tovalec Milan Pavlin otvoril pro* slavo. Tedaj pa se je drhal vzdignila in začela divje rjoveti: »Ven s ščavi«, ter prepevati sra* motilne in italijanske narodne pe* smi. S tem so onemogočili vsaik nastop in preprečili proslavo. Slo* venci so začeli odhajati. Sele te* daj je, na zahtevo g. Pavlina, predstojnik policije začel izganja* ti iz dvorane tudi italijanske šoviniste. Lov na Slovence Šovinisti so napravili špalir ob izhodu in pred Trgovskim do* mora ter vsakega Slovenca in Slo* venko zopet surovo in prostaško napadali. Tepli so stare ženice, lovili mladeniče, suvali dekleta, pljuvali na vsakogar in zasramo* \ ali naš narod in našo kulturo. Nikomur ni policija priskočila na pomoč, niti tistemu mladeniču, ki so ga »ezuli« lovili kar z dve* ma avtomobiloma. Kdo so napadalci Kakor smo že povedali so na* pad organizirali mladinci in libe* ralci. Iz šovinističnega, nekdaj fašističnega podzemlja se je dvig* nila tolpa izvržkov, ki jo vsa Go* rica pozna kot tisto, ki moti mir* r.o sožitje Slovencev jn Italija* 16. FEBRUARJA . Bolgarske vlada ne dovoli komisiji Medna* rodnega Rdečega križa obiskati ugrabljenih grških otrok. — 51 ameriških republikanskih poslan* cev zahteva, naj poseben par lat mentarni odbor takoj preuči po* loža j na Kitajskem in predlaga potrebne ukrepe. — Amerika na* merava Finski, Avstriji, Češko* slovaški in Jugoslaviji dati poso* jilo 60 milijonov dolarjev za po* speševanje gozdarstva. — Začetek razprave *proti češko*sovjet> skjm vohunom pred ameriškim vojaškim sodiščem v Milnchenu. Za prestolnico bodoče Evrop* ske zveze so ubrali Strussburg. nov v Gorici in Italiji sploh. Gre za vrsto patoloških tipov, ki so propadli že pri raznih volitvah in ob vsaki priliki izli* jejo svojo žolč na Slovence, da bi s tem svojim »kulturnim« in »narodnim« delom pokazali, da nekaj veljajo ... Po opravljenem delu se je tej svojati pridružilo tudi Udruženje monarhistov, ki je napad odo* brilo. Odgovornost italijanskega tiska Največjo odgovornost za to sramotno, velikega kulturnega na* roda nevredno, preganjanje Slo* vencev nosi »Giornale di Trie* ste«, ki se zadnje čase posebno rad zaganja v Slovence v Italiji in je v nedeljo prinesel poziv k napadu. Za njim »Voce libera«, »Messaggero Venetoa in »Lune* di« ki niso nikoli opustili nobene prilike, da ne bi Slovence v Italiji zasramovali in jim na vse načine kratili politične, kulturne in sploh vse človečanske pravice. »Voce libera« se sedaj opravi* čuje, da je bil napad namenjen le »komunistom«. Isto ponavlja »Giornale di Trieste« od torka 15. t. m. »Lunedi« pa kar skače od radosti, da so se narodnjaki spravili na Slovence in preprečili proslavo »tujega« pesnika. Vsi se izgovarjajo in ponavljajo, da se Slovencem ne sme dovoliti kulturnih prireditev v mestu, v Trgovsikem domu, ki so ga Slo* venci zgradili pred prilično 50. leti z lastnimi sredstvi in so nanj ponosni kot na najlepšo stavbo v Gorici, katere jih je šele kruti, krivični fašizem oropal. In po sto* pinjah tega od vsega demokratič* nega sveta obsojenega režima koraka zdaj »cvet« goriškega j italijanstva. Zaščita manjšine in odgovornost vlade Po členu 6. ustave jc vlada j dolžna zaščititi jezikovne manjši* ne v mejah Italije in jim nuditi vso pogoje mirnega življenja in razvoja tako narodnega kakor političnega in kulturnega ter »pravico shajanja in združeva* nja«. Ob tej priliki moramo pokli* cati v spomin, da je vlada dolžna nuditi manjšinam vso zaščito tudi po členu 15. mirovne pogod* be. Do danes pa ni vlada izdala še nobenega zakona v prid slo* venski manjšini, medtem ko je bila zelo širokogrudna nasproti nemški in francoski manjšini. Ko smo leta 1947 zahtevali zaščito tudi po čl. 15. mirovne pogodbe, se jc usula na nas ploha očitkov in zatrjevanj, da zna Italija iz* polniti svojo dolžnost po svoji tradiciji in kulturi in po svojih zakonih. No, do sedaj poznamo Slovenci v Italiji večinoma samo obljube, niz zapostavljenj in po* nižanj ter v mnogih slučajih na* črtno preganjanje. Sredi januarja t. 1. smo poslali ministrskemu predsedniku De Gašperju posebno sipomenico in prikazali resen položaj Slovencev v Italiji, ki so »često napadeni tudi na ulici«. Nedeljski dogodlki so dokazali ‘ ministrskemu pred* sedniku, da ga nismo varali. Ali pa se bo vlada zganila in kaj ukrenila za zaščito naše manjšine v Italiji? Mi ne bomo nehali zahtevati naših pravic po demokratičnem duhu m načinu, toda! čas bi bil, da bi se vlada enkrat spomnila tudi na Slovence v njenih mejah! Hoffman o položaju v Italiji in Trstu V Poročilu odboroma obeh ameriških zbornic za odnošaje s tujino preučuje upravnik za go* spodarsko sodelovanje Hoffman odlične uspehe, ki so jih doslej dosegle države evropskega obno* vitvenega načrta. Glede Italije pravi sledeče: »Čeprav je Italija rešila vpraša* nje notranje finančne trdnosti, mora storiti še mnogo, da bo svo* je gospodarstvo prilagodila seda* njim potrebam.' V bližnji bodoč* nosti bo mogoče uporabljati vso italijanske industrijske naprave, toda posredovati bo morala od* ločno italijanska vlada predvsem pri izvajanju vzporejenega pro* grama javnih naložb. Osnovno vprašanje lahko ori* šemo s temi besedami: »Preveč delavne sile in premalo možnosti za njeno zaposlitev«. Najnujnej* še vprašanje italijanskega gospo* darstva je popolna zaposlitev vseh industrij s pomočjo evrop* skega obnovitvenega načrta. Ko bo to storjeno, pa bo treba raz* rešiti težavnejši problem, kako povečati možnost zaposlitve in hkrati doseči samozadostnost in primerno življenjsko raven.« O Trstu pa je Hoffman dejal tole: »Pred vojno je bil Trst ena izmed glavnih prehodnih poti za uvoz in izvoz srednjeevropskih držav. Obnovitveni načrt skuša zato popraviti poškodbe, ki jih je prizadela vojna, predvsem pri* staniškim napravam in upati je, da bo mogoče kljub velikemu padcu prometa med vzhodno in zahodno Evropo povečati trgov* ske odnošaje med Trstom in z.a» hodno Evropo ter še posebno /■ Italijo. Načrt skuša tudi čim popolne* je uporabiti industrije na anglo* ameriškem področju. Sovjeti udarjajo po Titu Slovenski in jugoslovanski ko* munistični tisk je sjior rrted Tfe Sovjetske zveze in ostalih komin* tom in Sovjeti hotel prikazati ne kot politični spor med dvema dr* žavama, marveč le kot nespora* zum med dvema partijama. 12. februarja pa je Sovjetska vlada prvič uradno udarila po Titu ter ga obdolžila protisovjet* ske politike. Ko so razglasili ustanovitev Sveta za medsebojno pomoč med Sovjetsko zvezo in njenimi pod* ložnicami, jc Tito v Moskvi in pri vseh kominformovskih vladah uradno .protestiral, da Jugoslavije niso sprejeli v ta proti»Marshal* lov načrt. Prva je na protest odgovorila sovjetska vlada, ki v svoji spo* menici med drugm pravi: Jugoslovanska pritožba glede kršenja prijateljskega sporazuma med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo je popolnoma neutemolje* na. Prelom v teh odnošajih je povzročila prav Titova vlada s svojim sovražnim stališčem do formskfti držav. Če zahteva Jugoslavija emaiko* pravno ravnanje za vse države vzhodnega bloka, jo to nadaljnji dokaz o hinavščini; jugoslovan* skega komunističnega režima — pravi sovjetska spomenica. Tito* va vlada je prva začela s sovraž* nostjo in protisovjetsko politiko, ter je zamenjala prijateljstvo s sovraštvom. Sovjetska zveza zdaj še ni pri* čela sovražne gonje proti Jugo* slaviji. Omejila se je na kritiko stališča beograjskih oblastnikov. Jugoslovansko sodelovanje pri vzhodnem gospodarskem svetu bi bilo možno, samo če jugoslovan* ski režim spremeni svojo politi* ko, končuje sovjetski odgovor na Titov protest. . Zgovorno pojasnilo na vpraša* nje, kakšno je kljub trenutnemu videzu pravo razmerje med Ti« tom in Sovjeti. * USODA „S0P0TNICE“ Sovjetska politična policija je aretirala ameriško levičarsko pj* sateljico Ano Luizo Strong. Ob* tožili so jo vohunstva ter jo bo* ženih državah vzbudila veliko presenečenje. Presenečenje, še bolj pa zadre* ga sta vidni zlasti v komunistič do v ndkaj dneh izgnali iz Sovjet* j njjj krogih, kjer je Strongova do* ske jveze, Moskovski listi so o tem ob^a* vili naslednje poročilo: »Varnostna policija je aretirala znano vohunko, ameriško časni* karko Ano Luizo Strong, ki je zaradi malomarnosti nekaterih višjih uradnikov zunanjega mini* strstva mogla priti v Sovjetsko zvezo. Gospa Strongova jc obto* žena vohunstva in prevratnega delovanja proti Sovjetski zvezi. V ndkaj dneh bo izgnana iz Sov* jetske zveze.« Gospa Strongova, ki so jo zdaj kar na lepem proglasili za vohun* ko, je napisala več knjig, v kate* rih poveličuje Sovjetsko zvezo in komunistični red. Leta 1930 jc tudi organizirala izhajanje dnev* nika »Dnilv Nc\vs«, ki ga je iz* dajala sovjetska vlada kot svoje uradno glasilo v angleščini. Aretacija Strongove, je v Zdrus slej veljala za pravoverno žago--vornico Sovjetov. Za njene za* sluge v poveličevanju Sovjetske zveze jo je uradno glasilo amc< riške komunistične partije, »Daily Workcr« še pretekli petek pred* lagalo za Pulitzerjevo nagrado, največje ameriško odlikovanje za pisatelje in časnikarje. Eisenhower zopet vojak Predsednik Združenih držav je upokojenega zavezniškega vrhov* nega poveljnika v drugi svetovni vojni, generala Einsenho\verja, na lepem imenoval za prvega voja* škega svetovalca sebi in obramb* nemu ministru Forrestallu. Razen tega so generala posta* vili tudi za predsednika v odbo* ru vrhovnih poveljnikov ameri* škili obkroženih sil. Ta korak, ki je vzbudil po svetu dokaj presenečenja, priča, da hoče Amerika v vodstvu svo* je obrambe imeti moža, ki ima dovolj dejanskih izkušenj, dobra znanstva z vojaškimi! prvaki za* hodnoevropskih narodov ter je doma in po svetu priljubljen. General Eisenhowcr bo moral reševati važna in kočljiva vpra* šanja: pripraviti načrte za amc* riško obrambo in zopetno oboro* žitev, za rzurjenje zadostne voj* ske, za vojaško pomoč po dolo* čilih Atlantske obrambna zveze in za dobave orožja evropskim demokratičnim državam. Norveški zunanji minister v London« Po večdnevnih razgovorih v Washjngtonu, kjer se je norveški zunanji minister La>nge sestal z vsemi merodajnimi ameriškimi o* sebnostmi, je isti prispel v Lon* don. Nedvomno je bil glavni predmet razgovorov atlantski pakt. V angleški spodnji zbornici so stavili na zunanjega ministra več vprašanj glede atlantske pogodbe, toda minister MeNeil, ki je od* govoril, ni hotel razpravljati o podrobnostih, češ da razgovori v Washingtonu še niso zaključeni Izjavil pa je, da bo pogodba v skladu s cilji in načeli listine ZN. Kanadski ministrsiki predsednik St. Lauret je sporočil iz VVashing* tona, da izgotavljajo Združene države in Kanada načrte za ustanovitev radarskih postaj v sever* ni Kanadi; ki so zamišljene kot obrambna mera proti vsakemu nenadnemu napadu iz Arktike. Markos likvidiran Centralni komite grške komu* nistične partije je na svoji seji 31. januarja odstavil dosedanjega vrhovnega poveljnika komunistič* nih upornikov, tako imenovanega generala Markosa Vafiadesa. Mar kosu niso vzeli samo vojaškega poveljstva, marveč tudi mesto v vodstvu stranke. Hkratu z njim so odstavili tudi njegovo prilež* nico Hriso Hadživasiliu, ki je bila načelnica Markosove politlč* ne policije. Grška partija ta xtkrep uteme* ljuje z izgovorom, da sta Markos in Hadživasilijuva hudo bolna. V atenskih krogih pa sodijo, da je to samo "pretveza, pod katero so se hoteli Markosa iznebiti, ker se ni /del Sovjetom in Kominformu več pravoveren. Markos in n j ego* va partija namreč vse doslej edi* na nista še obsodila Tita. Vrhovni poveljnik grške voj* ske, general Papagos, je izjavil, da so uporniškega poglavarja zdaj likvidirali. Ni pa mogel potrdi* ti novice, da bi bili Marlkosa že ustrelili. De Gaulle govori Na zaključnem zborovanju Francoskega ljudskega gibanja v Lilleu je govoril tudi njegov za* četnik in voditelj, general De Gaulle. V govoru je udarjal po sedanjih vladnih strankah, ki da so deže* lo privedli na rob poloma ter državne ustanove spremenile v stranikarske urade. Vlada ni stori* la nič, da bi' zavarovala franco* ske življenjske koristi v zvezi: z reševanjem nemškega vprašanja ter ,z novo evropsko gospodarsko, politično in vojaško organizacijo, ki jo hočejo izvesti Združene države. Glede zunanje politike je De Gaulle poudaril, da so danes sa* mo Združene države tista sila, ki lahko zadrži prodiranje Sovjet* ske zveze, ki si osvaja velike predele Azije in Evrope. Nemčija mora dobiti primerno mesto v Evropi, vendar no v ob* liki Reicha, temveč v federaciji nemških pokrajin. Porurje naj dobi evropsko nadzorstvo. Svo* bodni del Evrope naj se sporazu* me z Ameriko, da si v primeru napada vzajemno priskočita na pomoč. Vendar bo ta zveza zares učinkovita šele takrat, ko bo v njo vključena vsa Francija, z afriškim ozemljem vred. Spametovanje Britanski rudarji so nedavno obisikalii poljske rudnike, da vi* dijo, kako žive njihovi tovariši v tej »ljudski demokraciji«. Nad razmerami, ki so jih našli: na Poljskem so bili skrajno razoča^ rani. Zveza britanskih rudarjev se je zato odločila, da povabi Poljaie v Anglijo, da bodo videli, kakšni morajo biti delovni pogoji za svobodnega proletarca. » eJIo&en narod ni manj oce vsi sodelavci. Ust prinaša le* okviru proslave stoletnice izdal | pe sestavke iz dijaškega živi je: posebno izdajo »Krsta pri Savici«, j nja jn tudi obče kulturne stvari. Knjiga je okusno opremljena z Zato slovenski javnosti toplo pri« originalnimi lesorezi ak. kiparja j v-- . , • • , _ ,, - ■> poročamo, naj list podpre, ker le gospoda prol. tiorseta. na crntn platnicah pa je fotografija Pre* j tak» bo še bolj opogumila uče, sernovega kipa, ki ga je prav ta* ! čo se mladino. Celovec 14. februarja 1949 Včeraj smo jmeli v mestnem gledališču Prešernovo proslavo, ki jo je organizirala Slov. prosv. zveza ob patronaeiji OF. Že ta« koj ob pričetku nam je bilo jasuo, da ne bomo proslavljali velikega slov. pesnika, temveč peli slavo »socializmu« in Titu. Značilno je, da je bila proslava v primeri s prejšnjimi nastopi SPZ v čelov* škem gledališču zelo slabo obi* skana. Če je bilo na odru vel ko nastopajočih, je bilo v dvorani manj občinstva in obratno. Ra* zen predstavnikov OF in SPZ ni bilo na proslavi vidnejših predstavnikor koroških Sloven« cev, predvsem duhovnikov. Nadvse zanimiv je bil potek proslave same. Med Prešernove pesmi so skrbno vpletali parti« zanske. Ko so proslavo zaključili s pesmijo o Titu in Stalinu, ljudje res niso vedeli, na čigavi proslavi so bili: Prešernovi, ali Titovi. Upajmo, da so ljudje dovolj jasno videli, kako podlo zna ko* munizem izrabljati narodnost in kulturo in na kako žalostno stopi« njo kulturnega delovanja nas hoče spraviti. Vsa čast nastopa* ječim, ki so program z žrtvami izvedli. Želimo le, da bi drugič s svojjmi lepimi pesmimi nasto* p ali res na narodnih proslavah in ne komunističnih mitingih. „Krst pri Savici" 3Vežecaoo MiSjajl soneti (Dltacfm so ,,Furlani v slovenskem leposlovnem delu“ Pod tem naslovom je prinesla »Patrie dal Friul« od 15*31. janu* arja 1949 sledeče poročilo o dr. Turnškovi drami »Država med gorami«: »Furlanom, ki poznajo slovenski jezik in vsem nekoliko izobraže* nim Slovencem iz naše dežele javimo delo, ki je bilo pravkar dotiskano v Trstu: »Država med gorami« od dr. Metoda Turnška. Gre za žaloigro v petih dejanjih, ki se nanaša na čase langobard* skega kralja Ljutpranda, ko so se na eni strani Slovenci, ki so se naselili v Karantaniji, prizadevali, da bi si ustvarili neodvisno živ* ljenje, na drugi pa so se Furlani trudili, da bi ohranili svoj jezik in svoje običaje pod invazijo. V delu nastopita dva Furlana: knez Rakis, ki se napoti na grad Krn pogajat se z voditeljem Sloven* cev Borutom, in duhovnik Pele* grin, ki ga spremlja in nese prvo I krščansko besedo slovenskemu na* j rodu. Vredno je zabeležiti, kako iz tega dela, ki ima zgodovinsko podlago, veje duh prijateljstva in naklonjenosti, ki je vezal ta dva sosedna naroda, in besede polne spoštovanja in obzira do furlari* skega naroda, katerega označujejo kot majhen avtonomen narod. Zaradi tega in zaradi več drugih : vprašanj, ki se jih dotika, je delo : dr. Turnška velike aktualnosti.« JiESNICA V neki vasi na Goriškem so sklicali miting, kjer je rdeči govornik vpil in grozil na vse grlo: »Uničite reakcijo, poteptajte jo, iztrebite jo iz naše zemlje. Gorje vam, če boste dovolili, da zažene še globlje korenine; glavo izgu--bi, kdor se je ne loti takoj.« Od zbranih vaščanov ni seveda nobeden razumel za kaj. prav za prav gre, in vsem so divje zvenele na ušesa le grožnje. Kmet Jernej pa, ki se je smrti najbolj bal, je zvečer povedal ženi, da so še druge nevarnosti, ki lahko spravijo človeka ob glavo in sicer tista hudičeva *raka-cija«, ki se je tako bohotno razširila doli pod poljem. Ponoči nista zadremala in drugo jutro sta se ubogi Jernej in njegova zvesta žena že zgodaj lotila, »rakacije«, dokler je nista pozno popoldan vse posekala. Potem pa st* se oddahnjena javila »ljudskemu odboru« in povedala, da sta že napravila svojo dolžnost. Hofiete naš domači pust? Him «1 »«!in£M Zabavo organizira ak. klub „jADBAN" - DEBELI PETEK, 25.11.49, OB 21h, Ples, dobitki, presenečenja - Zabava bo v veliki dvorani. Vabila In Informacije dobite vsak dan od iS. — 20. ure v društvenih prostorih kluba, ul. Machiavelli ŽSf/II. - Trat. Stran 4. D F M O K R A C IJ A Leto Ul. - 7 IZZA ZAVESE Sodba v Celju Kakor poroča »Slovenki poro« čevalec« je senat okrožnega so* rtišča v Celju obsodil »organiza« tor je nezakonitih prehodov preko meje«, jn sicer stavbenika Franca Greina na 20 let, celjskega trgov« ca Božidarja Ravnikarja na 15 let, celjskega lekarnarja Iva Ton* čiča na 9 let, celjskega tiskarnar* ja A. Rode*ta na 9 let, brata Ste* farna in Karla Kralja na 5, oziro* ma 7 let, Ago Rode in Marijo Grein, vsako na 3 leta odvzeme prostosti s prisilnim delom, zra* ven pa še vse na zaplembo pr e* moženja in izgubo dragocenih državljanskih »pravic« Titovega državljanstva. Kakor vse obsodbe pod Titovo tiranijo je tudi ta osnovana na principu, da je treba najprej človeka svečano obsoditi, da mu potem zapleniš premože* nje, ki ga razgrabijo navadno sod* niki, posebno premičnine. Pred* aednik senata dobi denar v goto« vini, državni tožilec zlatnino, pre» iakovakii organi »OZNE« pa druge vrednote, dočim odromajo briljanti v Beograd na prste sa« mega maršala ali pa v k as o Moše Pijade, ki je baje danes: najbo* gatejši človek v Jugoslaviji. To je komunistična justica v Jugo« slavi ji in ni čuda, da radio Mo« skva v*ak večer udarja po tato« vih in banditih Titove družine. O kaki objektivni, dokazani krivdi na podlagi tudi sedanjih zakonov seveda ni govora, v cel j* skem primeru pa je zanimivo še to, da so obsojeni, vsi razen bra« tov Štefana in Karla Kralja, med sabo sorodniki, kj so jih obsodili le iz maščevanja, ker so imeli še nekaj imovine in ker je »OZNA« huda, da ji je pokazal fige in po* begnil čez mejo tovarnar Laza* revic. Ob tej priliki se je treba spomniti tudi »globoke hvaležno« sti« partizanov do tistih, ki so jim pomagali v težkih časih, ko so še bili v hosti, kakor na pri« mer obsojenca .lekarnar Tončič in tiskamar Rode. Prvi je pošiljal partizanom ogromno količine zdravil, drugi vagone papirja, se« daj pa jirrr- partizani usluge vra* čajo /. 9 let ječe jn z zaplembo premoženja... Mračna zgradba celjskega o« krožnega sodišča, ki ga ljudstvo imenuje »pisker«, kjer se ni še posušila kri mučencev, žrtev Ge« stapa, kjer še niso suhe solze ne« štetih Slovencev in Slovenk, po« žira sedaj nove žrtve, Slovenke in Slovence, po volji in ukazu ti* stih rdečih zatiralcev naroda, ki hočejo proti volji 90°/o vseh Ju* goslovanuv ubiti samega Boga in uvesti najprej socializem in po* tem boljševizem. Vprašamo gg. Vidmarja, Otona Župančiča in vse slovenske inteligente, kateri slepo služijo Titovi zločinski kli* ki v Sloveniji, ali ni naš imrod zaslužil po tolikšnem trpljenju krvavih vojnih let vsaj malo mi* ru in obzirnosti od svojih lastnih bratov. Plevelova farma Jn pleveloci Kako zgleda v praksi toli hva* ljeno in čaščeno načrtno gospodar* stvo nam priča primer tako ime* novanega Jesenkovega posestva, vulgo Plevelovine v Trnovem pri Ljubljani. Sovhoz so ustanovili leta 1946 na priznano preizkušeni način, tako, da so vzeli raznitn kmetom vsega skupaj okrog 200 ha zemlje. Tem so dodali še 50 ha v Mestnem logu, ki so bili mestna last in Ljubljana je navdušeno upala obilice zelenjave in drugih po« trebnih hranil, Id jih ni. In so prišli traktorji in okrog 70 za sovhoz določenih delavcev. Vso zemljo so vzorno obdelali in posejali vse do zadnjega ko« tičku, seveda po planu in ne kar tjavendan. Toda za upravnika so postavili poljedelca tiste vrste, kot je bil oni mestni gospodek, ki je verjel, ko so mu natvezli, da je trava vedno zelena, samo da poleti raste navznoter v zem« 1 jo, pozimi pa navzven. Zato so po setvi v upravi sovhoza menili, da je glavno delo opravljeno in da ostalo lahko prepuste narav* nim silam in učinku amerikanskih umetnih gnojil, ki jih je poslala UNRRA. In na njivah se je pri* čelo življenje, da je bilo veselje. Poganjala je pšenica, pognal je krompir, repa, fižol, vmes pa se je pričel ogledovati kak ple* velček. In ko je videl, da je v duhu enakosti tud’ njemu dovo* ljena rast, se je razbohotil v pra* vi pragozd. Upravnik pa je skozi okno ogledoval bujno zaraščene njive, se veselil pridelka in v du* hu pel hvalnice umnosti napred* nega kmetijstva. In prišla je jesen, ko vsak člo* vek žanje, kar je sejal. Toda pokazalo se je, da je plevel vse posestvo tako udarniško prerasel, da ni bilo mogoče več ugotoviti, kje je bila nekoč pšenica — ob žetvi pozabljena — kje krompir, fižol jn drugo, kar so posejali. Zato so pustili vse skupaj v miru in prepustili materi zimi in botru mrazu, da pokončata nečisti plevel. Prišla je lanska pomlad. Spet so zapeli traktorji veličastno pe« sem dela in moči planskega živ* ljenja. Toda plevela, oziroma ko* renim je bilo toliko, da so morali preorati njive kar štirikrat, kajti nemarna nadloga se ni in ni hote* la skriti pod zemljo. Ker pa u* damik zmore vse, se je nazadnje tudi plevel skril pod zemljo. Potem so posejali peso in ko* renje in ker jih je lanska skušnja s plevelom izučila, da mu ne sme* jo pustiti rasti, so ob prvih zna* kih nevarnosti nagnali udarnike, da so pleli ogromne njive. Opleli so jih in nekaj mesecev sta mirno rastla po božji in človeški milo* sti krompir in pesa. Toda vmes je posegel plan. Najbrže se je izkazalo, da je pese in korenja po planu posejano preveč, pa zato sadnih drevesc premalo poseja* nih.. In to je važno, kajti ljud* stvu je treba dati poleg koruze tudi nekaj sadja. Ko sta bila pesa in korenje že skoro dozorela, so spet priropo* tali traktorji, preorali vse križem in kražem, uničili pri tem naj* manj nekaj desetin vagonov pese in korenja in potem so delavci posadili brhka sadna drevesca. Toda plan računa z vsem, samo z ujmami ne. In tako’ je prišla lanskega avgusta velika povodenj in ker so bila drevesca vsajena tako, kot bi sadili korenje in pe* so, je voda vse skupaj odnesla, Sreča, da je šlo samo za dvajset tisoč drevesc, ki so žalostno pla« vala po vodi, kajti sicer bi bila škoda še večja. Ker na Plevelovem razen pleve« la torej nima uspeha nobena dru« ga stvar, bodo za to leto najbrže pisali v Istro po solno seme in posejali sol. S tem bodo povečali domačo produkcijo in dvignili plan in še plevel bo pregnan, ker ga bo sol požgala. Vidite, tako umno in načrtno po planu gospodarijo na Plevelo* vem pri Ljubljani.. Potem so pa nekoč še pripovedovali, da so Butalci kmetovali še slabše. Nič za to, IZ NAPAK SE UČIMO ! V deželi komunističnega blagostanja »Slovenski poročevalec« iz Ljub* ljane od 3. t. m. prinaša na četrti strani med drugimi tudi sledeča zanimiva oglasa: 1. — »KUPIM GLAVNIK za česanje. — Ponudbe oglasnemu oddelku pod znadko »Nujno«. 2. — OTROŠKO KOŠARO za dojenčka kupim. Knafljeva ulica 2 — ekonomat«. i Vprašanje tržaškega guvernerja Kot znano je na pobudo Sov* jetske zveze vprašanje tržaškega guvernerja zopet stopilo v o* spredje mednarodne politike. Sovjetski delegat Malik pri ZN je stavil predlog, naj pride zade* va ponovno na dnevni red Var* nostnega sveta, ki o njej odloča. Tajnik ZN je želji ustregel in sklical sejo Varnostnega sveta za 15. t. m. Prva točka dnevnega reda je bila prošnja južne ko« rejske republike za »prejem med Združene narode. O tej prošnji se je razvjla obširna debata, ki je izčrpala vso sejo. Drugi dan je bila na dnevnem redu prošnja severne korejske republike za sprejem med Združene narode. Prošnja je bila odbita jn zaseda* nje Varnostnega sveta odgodeno. Vprašanje tržaškega guvernerja je prišlo na vrsto 17. t. m. Za* padne tri velesile so replicirale sovjetskemu delegatu, ki je pred* lagal za tržaškega guvernerja lanskoletnega angleškega kandi« data švicarskega notarja Fliicki« gerja, da vztrajajo na svojem znanem predlogu o vrnitvi Trsta pod Italijo. Razpravljanje je bilo Opensko svarilo pred spletkarji Slovo letošnjega pasta Prireditveni odbor vabi vse na£e slovansko občinstvo na veselo pustne zabavo • plesom, ki bo na pustni torek I. marca r vseh prostorih v ulici Machiavelli 22/11 (Trst). Začetek ob 9. url zvečer. 0 Preskrbljeno bo za dobro jed in pijačo, kakor zahteva veseli pust. nato odgodeno na prihodnji te* d en. Slov dem. zveza za STO-v Tr* stu je predložila Varnostnemu svetu obširno spomenico, v kateri prikazuje med drugim najnost ohranitve STO*ja in imenovanje guvernerja. Promocija Dne 15. t. m. je bila promovi« rana na univerzi v Modeni za doktorja kemije gdč. Lilijana Agneietto iz Trsta. Naše iskrene čestitke mladi doktorici! Izplačevanje vojne škode Finančna superintendenca je začela že 15. februarja podpisovati prve odredbe o izplačevanju vojne škode. Zaenkrat prihaja v poštev okoli 18 tisoč prošenj. Italijanska vlada, ki je obvezana poravnati vojne odškodnine, je sporočila 31. januarja ZVU, da bo v Trstu izplačevala predujme za škodo, povzročeno na osebnih o-blačilih in pohištvu do višine 200 tisoč lir. Doslej so vojno škodo izplačevali le do višine 100 tisoč lir in zato bodo izplačevali naknadni predujem do nove višine vsein onim, ki so prvotno določeni predujem že prejeli. Veljavnost teh določb je raztegnjena tudi na delovno orodje in pripomočke delavcev, obrtnikov in malih obrtnih podjetji, ki zaposlujejo največ 5 oseb, kakor tudi pripadnikov prostih poklicev. ^Desfl '5. ^ociškega Opčine, sredi febr. 1949. V siloviti onemoglosti, v katero se. je pogreznil tržaški komuni* zem, potem ko so mu zarjaveli topovi nasilja, ko so se obrabile strojnice laži in klevet, ko so se strupeni plini strahu razblinili v nič, poskuša v zadnjem času pre* leviti svojo taktiko v priljublje« no spletkarjenje. Naduri kričači in plačani rokomavhi so se umak« nili iz prvih vrst poraženih bolj* ševjških avangvardistov m na nji* hovo mesto je stopilo krdelce prišepetalcev in spletkarjev. Slovenski demokratični ljuoje združujejo v svoji organizaciji, ki je v najtežjih dneh dvignila svoje pogumno čelo proti naj* akcionarnejši sili, vse poštene, pravicoljubne in svobodne Slo* vence in Slovenke, ne glede na njihovo svetovnonazorsko demo* kratično mišljenje. V teh svo* bodnih in popolnoma neodvisnih vrstah najdejo svoj domači slo* venski kot in trdno obrambo ta* ko strogo katoliško razgledani Slovenci, kakor tudi zagovorniki svobodnjaštva. Tu so se znašli delavci in kmetje, uradniki in duhovniki, pridobitniki in svo« bodni poklici v skupnem demo* kratičnem okolju, kjer vsakdo in brez pridržkov izraža svoje misli in svoja mnenja o vseh vprašanjih duhovnega ali čisto snovnega značaja družbe in člo* vekovega delovanja v okviru slovenskih narodnih interesov. Ob dnevnem razkrjnlkovanju komunističnih goljufij, ki nam jih odpirajo razpoke železne za« vese pri Fernetičih; ob kladivar* skih udarcih prisilnih in udarni* ških sužnjev v Sežani, ob krvavih likvidacijah političnih nasprotni« kov, ob lakoti in beraštvu sloven« »koga ljudstva, ob orgijah komu« nističnih priganjačev, ob peklen« skem plesu or/.novske inkvizicije, ob legaliziranih ropih in tatvinah tudi zadnjega grižljaja kraškega kmeta, se jc razpočil v nič na« pihnjenj meh, ki je krmil boljše« viške orgije na Opčinah, kakor sc je razpočil po vsem Tržaškem in Goriškem. Tu na naši zemlji pa nam »Primorski dnevnik« in »Lavora« tore« sproti odkrivata, kakšne so v resnici moralne kvalitete na* ših domačih vodilnih apostolov komunističnih naukov Niti tegu nam ne poskušajo več prikriti, kakšne baže so bile te veličine takrat, ko so drug pred drugim še krivile hrbte. Splošno iztreznenje je zajelo že vse zavedne Slovence, ki trumo« ma zapuščajo potapljajočo se barko. Od nekdanje »trume vese* le« na Opčinah je ostalo samo še dober ducat plačanih agip^pro* povcev in tudi tem blagajna kop* ni kot spomladanski sneg. Res je, da se mnogi Openci še niso znašli in so za vsako demo« kratično politično delo nekako ohromeli, ali tudi ta — rekli bi — spokorniška doba bo kmalu za nami. Sleherni zemljan pade kdaj pa kdaj v življenju v zmoto, saj smo vsi ljudje iz mesa in krvi. Pametni in razsodni ljudje pa svoje zmote priznavajo in po« pravljajo. Tudi pri nas smo v zadnjem času na tej modri poti. Strah j d v resnici izginil, je pa še malo neprijetne zadrege, a tu* di to bomo premagali in naše vrste bodo že v bližini prihod* njosti vredne edinjaških časov. Kaj nismo imeli Openci v zgodo* vini odlično vrsto narodnozaved* n(h mož, ki bodo ostali častno zapisani v zgodovini primorskih Slovencev?! Vsa ta dejstva seveda niso ostala prikrita osamljenemu bolj* ševjškemu generalu in njegovim poklicnim priveskom. Zato so na hitrico iztisnili še nekaj redkega drobiža in v ovčje kože oblekli včerajšnje volčjake ter jdh nagna* li med naraščajočo množico slo* venskih demokratov z namenom, da bi njihove vrste presekali vsaj na dvoje. Tako lahko slišiš na Opčinah malega krmežljavca, ki te v eni sapi prepričuje (čc ga hočeš po* slušati), da je SDZ leglo samih brezibožnežev, na drugi strani pa razbija po gostilniški mizi s tr« ditvijo, da je SDZ navadna po* družnjca demokristjanov. Malo jc denarja v blagajni generala brez vojske in tako mora za ©no {n drugo spletkarjenje služiti en Carine prosto blago Do sedaj smo dobili v Gorici carine prosto; sladkor po 160 lir kg, in sicer po 1 kg na osebo; pivo po 90 lir liter, kar ga kdo hoče; benzin za avtomobilste po 60 lir. V' nekaj dneh bomo dobili po 250 gr kave po 300*400 lir kg. Večerjo brezposelnim Na Catarinijevem trgu v hiši bivše GIL bo poslovala od 20. t. m. vsak dan zvečer brezplačna kuhinja za brezposelne. Prizadeti naj se obrnejo od 17. t. m. na občinski podporni zavod (ECA) v ulici Baiamonti. Pokojnine Poviški na pokojninah —- civil« nih in vojaških — se bodo izpla* čevali že ta mesec, in sicer z ve« ljavnostjo od oktobra 1948 dalje. Torej tudi zastanki. OBVESTILO Vojne oškodovance, ki so si sami popravili svoje porušene ali poškodovane stavbe obveščamo da potečo 28. t. m. rok za vlaga* nje prošenj za dosego državne denarne pomoči. Vlada namreč prevzame in vrne prizadetim strankam delni znesek stroškov. Prošnjo z vsemi listinami je tre« sam poklicni intrigant. Pa smo ga na Opčinah hitro odkrili, sve* tujemo pa tudi ostalim demokra« tom vseh prepričanj, da naženejo to spletkarsko svojat, ki se po* taplja v krvavi komunistični nila* kuži in se v svojem obupu oprj* jemlje zadnjih intrigantskih bilk. Volitve, ki so pred nami, bodo javno jn predvsem svetom doka* zale, koliko je vreden komunizem, kadar mu iz krvniških rok izbiješ oblastniški bič. Današnji narod* no«zavedni slovenski rod bo na tej zemlji dokazal silo in moč slovenskega demokratičnega mi* šljenja, obenem pa dokazal svetu, kol»ko nas je na. tej zemlji ro« dila slovenska mati. Niti en sam glas ne sme biti izgubljen za slovenstvo! Niti en sam slovenski glas ne sme polzeti niti v levi« čarske niti v desničarske tokove naših narodnih nasprotnikov! ba vložiti na pristojni civilni stavbeni urad (Genjo Civile), ka* mor se lahko tudi vsakdo obrne za pojasnila. Prizadeti goriški oškodovanci so pooblastili pose* ben občinski odbor, naj od vlade doseže podaljšanje gor,j navedene* ga roka do 30. junija t. 1. Titova kultura v Sovodnjah Lepi sončni dnevi izvabijo mar* sikaterega meščana na deželo, da se naužije sonca in svežega zraku. Tako je tudi v nedeljo dne 6. t. m. mala skupina goriških Sloven« cev prišla v našo vas. Ustavili so se v neki gostilni, da malo po* kramljajo z domačini znanci. Za* radi tega so nekateri »titovci« raz« širili govorico, da se ima vr* šiti sestanek Slov. dem. zveze. V gostilno je prišla skupina mla« dinccv pod vodstvom znanega titovega plačanca, ki je v času borbe povečini igral vlogo nami* šljencga bolnika in živel od pod* pore ljudstva. Neoslikana družba je začela razgrajati in prepetftti žaljive pesmi. Znašala se je tudi nad gosti in žalila njih narodni čut, seveda tudi po laško. Vsi trezno misleči ljudje, ki so to videli ali slišali, so se nad po« četjem teh mladincev zgražali in se vpraševali: Kaj taki in podob* ni ljudje, ki nimajo najmanjšega pojma o dostojnosti, bodo pri nas gradili »Kulturni dom«.—Taka.de« janja nas spominjajo na fašisti o* no dobo. No, saj ni nič čudnega, saj so sj v marsičem podobni. Kar tako naprej, tovariši, prej ko vas ljudstvo spozna, prej vas po« stavi pred vrata. — T. Vrh sv. Mihaela Hvaležen sem svojim pr:,w*t*« ljem, ki me opravičujejo pred javnostjo. Na dva dopisa objav* ljena v »Demokraciji« in n« db* pis v »Primorskem dnevniku«, že* lim spregovoriti samo to*le: Ne bom se hudoval nad o&re« kovanjem nam nasprotnih časopi* sov kakor sta »Primorski dn»v*-nik« in »Soča«. Želim le, da> bj se mali peščici Slovencev prerano* gi ne smejali, ker se med seboj prepiramo. Vsak pošten čJovek prenese mnogo krivic, ker »e, da bosta le dobro delo in pravfcB splavali na površje. Vrhovski učitelj Še z Vrha Dne 8. t. m. smo na Vrb« v šolskem prostoru praznovali sto* letnico Prešernove smrti. Bjl je podan kratek opis o Prešernovem življenju in delu, nakar so naši malčki kaj ljubko deklamirali in tu-di zapeli. Tudi odrasli bi radi nastopili. To pa v šolskih pro< štorih ni dovoljeno in ker nima« mo drugih prikladnih prostorov, so se morali zaenkrat odreči na« stopu. Proslava je potekla m--bavno in prisrčno. Vrhovci nabrali v dobrodejne namene 3.600 L. Iskrena hvala! Deske smre- Mizarji | kmetovalci v kov e, mace- 1 snove in trdih podjetniki • lesov, trame, vezane plošče, furnir, parke te in drva nudi najugodneje CALEA TEL. 90441 TRST Vialo Sonnino, 24 Za »Slov. dobrodelno d ruš tvor v Gorici N, N. iz Štcverjana, ki ga ne kateri pozdravljajo: »Zdravo!«, želi, da bi dotični res ozdravili, zato daruje 300.— L. Odgovorni urednik; Janko Simčič Tiska tiskarna Budin v Gorici Radio Xrst II (na valovni dolžini 203.6 metra ali 1474 Ke na sekundo) DNEVNE ODDAJE: 7.15 « 8.00, 11.30 * 14.30, 17.30 * 24.00. OB NEDELJAH; 7.15 * 24.00 ne* prekinjeno. POROČILA : dnevno 7.45, 12.45, 14.00 (izvzemši nedelje), 19.45, 23.15. DNEVNI pregled tisku: Dnevno ob 14.15 (izvzemši nedelje). Nedelja, 20. 2. 1949. : 13.00 Glas* ba po željah. — 16.00 Ponovitev trodejanke »Bivši učenec« — 18.00 Poje komorni zbor. — 19.00 Ali že veste. — 20.00 Iz skladb Antona Dvoraka. — 21.00 Vesela ura. — 22.00 Sim« fonični koncert. Ponedeljek, 21. 2.: 13.30 Odlomki iz violinskih koncertov. — 18.00 Naša povest. — 18.15 Organist Downes izvaja skladbe Bacha, Francka in Regerja. — 19.00 Človek in priroda. 20.30 Sprehodi po podeželju. — 21.00 Verdi: »Trubadur«, opera v štirih dejanjih. Torek, 22. 2.: 13.30 Iz Mozartove glasbene zakladnice. 18.00 Zdravniški vedež. — 19.00 Angleščina po radiu. — 20.00 Iz slovanskih oper. — 21.00 Pester večer. 22.00 Tržaški trio. Sreda, 23. 2.: 13.00 Glasba po željah. — 18.00 Mamica pripo* veduje. — 18.45 Vokalni kvar tet poje slovenske narodne. — 19.00 Tehnika in gospodar stvo. — 20.30 Človek in šport. 1— 21.00 Vzori mladini. Četrtek, 24. 2.: 13.00 Češke’ in slovaške melodije. — 18.00 Go« spodinjska ura. — 19.00 Slo* venščina za Slovence. — 20.00 Komorni zbor. — 21.00 Radij* ski oder: »Stari grehi«, veselo* igra v treh dejanjih. 22.4.5 Večerni koncert. Petek, 25. 2.: 13.00 Glasba po željah. — 18.00 Naša povest. 19.00 Angleščina po radiu. 20.30 Tržaški kulturni razgledi. 21.00 Mojstri besede. 21.45 Chopin; klavirski koticert ve« molu. Sobota, 26. 2.: 12.15 Revjja xna; nih orkestrov. — 19.00 Oddaja za najmlajše: »Sirena,, morska deklica«. — 20.30 Programski periskop. — 21.00 Veseloigra »Dobri vojak Svejk«. — 22.30 Plesna glasba.