GLAS LETO XXIII. ŠT. 17 (1079) / TRST, GORICA ČETRTEK, 10. MAJA 2018 NOVI CENA 1,20 EVRA NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY Tržaško knjižno središče Spomnili so se Matejke Peterlin ob 10-letnici smrti s predstavitvijo njene knjige Iz dnevnika mlade družine 10 Koper Martina Šolc je predavala na srečanju Alumni kluba Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem 2 Pika na (pesm)i Prof. Majda Artač Sturman predstavlja pesem iz zbirke Erotika Ivana Cankarja 9 foto dd Po volitvah Kako se povezati, da ne bo ostala samo še “jezikovna posebnost”? a tretji strani našega tednika objavljamo po- volilni analizi deželnega tajnika Slovenske skupnosti, enega od dveh slovenskih novih deželnih svetnikov, Igorja Gabrovca, in goriškega taj- nika Slovenske skupnosti, Julijana Čavdka. Te dni ste gotovo prebrali o izidih volitev marsikaj, slišali take in drugačne razlage, mi pa bi radi z vami delili le skrb ob volilnih izidih zadnjih volitev, ki jih je ponovno označevala predvsem velika razdrobljenost vseh nas, ki še vedno tvorimo slovensko narodno skup- nost v Italiji. Zavestno sem napisal, da še vedno tvorimo narodno skupnost, ker predvsem ta razdrobljenost vseh slovenskih ljudi kaže na to, da se počasi utapljamo v tej “tekoči družbi”, katere del smo tudi sami. Pri Novem glasu že leta pišemo o spremembah, ki jih doživlja naša narodna skupnost v Italiji. Opozarjali smo, leta in leta, da je zmotno naše ljudi prepričevati, da je dovolj le jezik, kot smo tudi velikokrat pisali, da ima prav pisatelj Boris Pahor, ki na to stalno opozarja, ko govori o pomenu slovenskega jezika in narodne identitete; po njegovem bi morala naša skupnost živeti iz jezika in narodne identitete. Že res, da se je družba, da smo se torej sami zelo spremenili, a zadnje volitve N so pokazale, da moramo poiskati nove rešitve, sicer bo-mo zares postali samo in le “jezikovna posebnost”. Nebomo več torej narodna skupnost, narodna manjšina, in bomo zato obravnavani le še kot “jezikovna poseb- nost”. Poraz leve sredine, v kateri je nastopila stranka Sloven- ska skupnost, je volilni poraz predvsem za vso narodno levico, slovensko narodno levico, če lahko tako ime- nujem vse tiste stranke in ljudi, ki so se prepoznavali in se še vedno prepoznavajo na levici, a jim tudi slo- venska narodna identiteta in jezik pomenita veliko. Trdno jedro naše narodne skupnosti se manjša iz dneva v dan, iz volitev v volitve... Pri nas imamo največje podjetje, ki zaposluje največ slovenskih ljudi, običajno mu pravimo šola s sloven- skim učnim jezikom. Okrog 750 ljudi dela v njem. Vprašanje je, ali bo taka šola v prihodnje sploh še po- trebna, zaposlitve seveda tudi, če bomo postali samo še “jezikovna posebnost”. Čas je za razmislek, za povezovanje, za krepitev notran- jih povezav v različnosti, sicer nas v kratkem več ne bo! Jurij Paljk www.noviglas.eu CONTIENE I.P. Števerjan V Sedejevem domu v Števerjanu so bili v gosteh igralci Devinskega mladinskega krožka 7 Papež Frančišek o modernih oblikah suženjstva Strgajmo tančico brezbrižnosti! uženjstvo ni nekaj, kar bi pri- padalo prejšnjim časom, am- pak je praksa, ki ima globoke korenine in se tudi danes kaže v mnogih oblikah. O tej vedno aktualni in žgoči temi je pred nekaj dnevi spregovoril pa- pež Frančišek, ki je poslal svoje spo- ročilo udeležencem mednarodne- ga foruma o modernem sužen- jstvu, ki je potekal v Buenos Airesu pod naslovom Stari problemi v no- vem svetu. Kot je poročal portal Va- tican News, je sveti oče izpostavil pomen zavzemanja za preseganje nevednosti in brezbrižnosti do problema suženjstva v današnji družbi, poudaril vlogo vzgoje in dela ter spod- budil k sodelovanju med kristjani v boju proti suženjstvu. To je danes še vedno navzoče v trgo- vini z ljudmi, izkoriščanju za delo preko dolgov, izkoriščanju otrok, spolnem izkoriščanju, prisil- nem delu na domu itd. Po nekaterih statistikah naj živelo v kaki od oblik sodobnega suženjstva več kot 40 milijonov oseb; najhujše je, da so med njimi ne le moški, ampak predvsem ženske in otroci. “Pred to tragično stvarnostjo si nihče ne more umiti rok, če noče biti na kakšen način sokrivec temu zločinu proti človeštvu”, je opozo- ril papež. Temo moramo poznati, “strgati tančico brezbrižnosti”. Ne bodimo hinavci, soočimo se s stvar- nostjo, da smo vsi del problema! Ne moremo si dovoliti, da bi gleda- li na drugo stran, razglašali svoje nepoznavanje ali nedolžnost. Or- ganizirani kriminal in ilegalna trgovina s človeškimi bitji izbirata svoje žrtve med osebami, ki jim pri- manjkujejo življenjska sredstva in nimajo upanja v prihodnost. “Osnovni odgovor je v oblikovanju priložnosti za celostni človeški razvoj”: začeti je treba s kakovostno vzgojo od začetka otroštva, nato preko dela nadaljevati z ustvarjanjem novih priložnosti za rast. “Vzgoja in delo”. To ogromno delo zahteva pogum, potrpežljivost in vztrajnost ter terja skupen napor vseh, tudi Cerkve! Kristja- ni smo poklicani, da razvijamo sodelovanje, da bi se presegle vse oblike neenakosti in diskrimi- nacije: te namreč omogočajo, da lahko človek naredi sužnja iz drugega človeka. S Praznik goriških skavtov Svet okrog nas10. maja 20182 Povejmo na glas Kljub vsemu zelo uspešni Čestitke predsednika SSO Bandlja izvoljenim Da bi delovali v korist naši narodni skupnosti redsednik Sveta sloven- skih organizacij Walter Bandelj je novoizvoljene- mu predsedniku Dežele FJK Massimilianu Fedrigi posredo- val pisne čestitke, s katerimi mu je zaželel uspešno delo za skup- no dobro našega območja ter za občane in skupnosti, ki na njem živijo. V pismu je predsednik Bandelj izpostavil, da je SSO ena izmed dveh krovnih ustanov slovenske narodne skupnosti v FJK, in poudaril pomembnost dialoga ter tesno sodelovanje na področju zaščite jezikovnih manjšin, ki so prisotne v deželi in predstavljajo temelj za njeno statutarno posebnost. Nadalje je P še izrazil upanje, da bo mogočečim prej začeti delo z novodeželno upravo in tako nadalje- vati, kar je bilo dogovorjeno in nastavljeno v sklopu deželne posvetovalne komisije za slo- vensko manjšino v FJK. V zvezi s tem je poudaril, da je pomem- bno nadaljevati postopek usta- navljanja glavnega deželnega urada za slovenski jezik. Pismo je predsednik SSO sklenil z žel- jo, da bo lahko novoizvoljene- mu deželnemu predsedniku osebno čestital, tudi s stiskom roke, kot se to spodobi. Čestitke predsednika Sveta slo- venskih organizacij sta prejela tudi oba slovenska svetnika, Igor Gabrovec in Danilo Slokar, ki bosta v prihodnjih petih letih zastopala interese slovenske na- rodne skupnosti v FJK. Dosedanjemu deželnemu svet- niku in deželnemu tajniku SSk Igorju Gabrovcu je Bandelj izra- zil pričakovanje, da se bo še na- prej nadaljevalo plodno sodelo- vanje, ki je obrodilo številne sa- dove. Predsednik SSO je tudi poudaril pomemben uspeh, ki ga je dosegla edina slovenska stranka Slovenska skupnost, ki je v deželnem svetu FJK prisotna že od vsega začetka in je tokrat že tretjič uspešno izkoristila mo- del olajšane izvolitve, ki ga pred- videva deželni volilni zakon. Prisotnost samostojne slovenske liste ima izreden pomen, zato da se obeleži prisotnost slovenske narodne skupnosti v FJK in se da možnost Slovencem, ki živijo na celotnem deželnem ob- močju, da lahko volijo za slo- venske kandidate. Po deželnih volitvah SSk se zahvaljuje goriškim volivkam in volivcev za podporo imenu goriškega pokra- jinskega tajništva stranke Slovenska skupnost in petih kandidatov, ki so nastopili v goriškem volilnem okrožju na nedeljskih volitvah (22. aprila 2018) za obnovo deželnega sveta FJK, se želim zahvaliti vsem vo- livkam in volivcem za izkazano podporo. Stranka SSk je dosegla pomemben rezultat, s tem da je potrdila in nekoliko povečala število glasov in izboljšala odsto- tek, kar pomeni, da še vedno uživa pomembno politično pod- poro v sklopu slovenske narodne skupnosti na Goriškem. Med volilno kampanjo je bilo opravljeno zelo temeljito delo na območju, po tradicionalnih me- dijih in socialnih omrežjih. Vsi goriški kandidati SSk so se ne glede na izredno majhne možnosti izvolitve trudili s cil- jem, da za stranko SSk in za nje- ne programske smernice zberejo V čim večje število glasov (1.299)ter osebnih preferenc (855). Tacilj je bil dosežen, kar nas vse skupaj navdaja z veseljem in za- doščenjem, predvsem pa nas po- trjuje v naših prihodnjih priza- devanjih za avtonomno poli- tično nastopanje Slovencev v FJK. Zgodovinski rezultat za SSk je prvo mesto v vseh treh sloven- skih občinah, Doberdobu, So- vodnjah ob Soči in Števerjanu. V Doberdobu je SSk dosegla zelo dober rezultat v absolutnih šte- vilkah, v Števerjanu pa je odsto- tek SSk med najvišjimi v deželi. To je tudi dokaz, da lahko ima- mo Slovenci na našem območju prvo besedo v javni upravi, in če bi bili v političnem kontekstu složni, bi bil seveda rezultat še bistveno boljši. Dobra je tudi uveljavitev SSk v občini Gorica, kjer se je s 5 % uvrstila na peto mesto, takoj za štirimi vsedržav- nimi strankami, Ligo, Forza Ita- lia, Demokratsko stranko in Gi- banjem 5 zvezd. Zelo dobri so tu- di rezultati v ostalih občinah nekdanje goriške pokrajine, predvsem v Krminu, Ronkah in Tržiču. Samo v štirih občinah na Goriškem SSk ni prejela nobene- ga glasu. Uspešen rezultat stranke SSk na Goriškem je dokaz, da je samo- stojno in enotno politično na- stopanje Slovencev v Italiji še vedno perspektivno. Še posebno je to pomembno glede na rezul- tate drugih slovenskih kandida- tov na italijanskih listah, katerim gre seveda priznanje za vloženi trud. Model zbirne stranke Slo- vencev v FJK predstavlja tako edino resno prihodnost za naše narodno predstavništvo v izvol- jenih organih krajevne javne uprave. Julijan Čavdek Pokrajinski tajnik SSk za Goriško erjetno lahko rečemo, da smo kot na- rodna skupnost na nedavnih političnih in deželnih volitvah več kot uspeli. Ima- mo svojega predstavnika oziroma predstavnico v Rimu in imamo dva svoja predstavnika na Deželi. Malokdo je napovedal takšen rezultat, še več, kar v zaznavni meri se je v naše vrste za- lezla bojazen, da bomo vsaj delno izgubili od tistega, kar smo imeli prej. In kljub tej bojazni, ki gotovo slabi volilno moč, se je vse izteklo nad pričakovanji. Uspeli smo tudi kljub dru- gim še bolj odločujočim dejavnikom in tu velja na prvem mestu omeniti našo ohlapno in vse- kakor premalo strnjeno organiziranost, ki se ji je težko soočati z velikimi in celo velikanskimi spremembami tega časa. V odnosu do njih je bila v krepkem zaostanku tudi Italija, toda od 4. marca dalje se je njen politični zemljevid prelomno spremenil, saj imata Gibanje petih zvezd in Liga kot nosilca novega obdobja skup- no več kot polovico vseh glasov. Podoben sun- kovit preobrat je doživela naša dežela, saj je med 49 svetovalci kar 35 novih obrazov. Ves ta zasuk je že podoben viharju, ki dodatno doka- zuje, da smo mi kot narodna skupnost vse pre- več ali kar dosti premočno ostali na isti ravni delovanja, in to kljub padcu berlinskega zidu, ki je povsem preobrazil več kot pol Evrope s Slovenijo vred. Spremenilo se je edino to, da so nas drugi pričeli gledati kot celoto oziroma so nas ovrednotili kot skupnost, pri čemer je njena prej zapostavljena polovica dobila priz- nanje, ki ga zasluži. Toda mi sami smo ostali razdeljeni - ideologija nas je še kako zaznamo- vala - v novem času pa celo vse bolj razpršeni. A nov čas je pljusknil tudi med nas, v naše kraje in vasi, in to skoraj v enaki meri kot na državni ravni. Tako so naši ljudje na političnih volitvah namenili Gibanju petih zvez in Ligi skupaj sla- bo tretjino svojih glasov, kar je gotovo vredno globlje analize, ki niti ni preveč zapletena: na dlani je želja po prenovi, ne nazadnje nas sa- mih. Nov čas je pač tu, podoba večinskega na- roda je preobražena, a tu je še nuja, da mi sami najdemo trdnejše oblike svoje povezanosti, in to predvsem zato, ker je za narodnostne in vsakršne manjšine vse manj posluha. Ne na- zadnje niti ne gre toliko za stara nasprotovanja in vztrajanje na povojni miselnosti tukajšnjega obmejnega območja, ampak za prodiranje vse večjih tudi svetovnih izzivov, kjer za ukvarjanje s t. i. drobnimi stvarmi ni časa in potrebne po- zornosti. In kljub vsemu temu, kljub prelomni vsedržavni in deželni politični preobrazbi, kljub zagotovo naši premalo učinkoviti orga- niziranosti je, še posebej na Goriškem, izjemno uspela stranka Slovenska skupnost kot prva v naših občinah. Za marsikoga presenetljivo je dokazala, da je pač narodnost tisto omizje, ki lahko povezuje in poveže vse, kadar bo ta želja prevladala. Ne nazadnje je vsaka narodnostna manjšina narodna in ne kakšna druga manjšina, ki naj si po možnosti kar najbolj složno prizadeva za uveljavitev pravic, ki ji pri- padajo. Janez Povše V Koper / Predstavitev monografije Z učno igro do slovenščine Centru mladih Koper je v marcu potekalo prvo srečanje Alumni kluba Pe- dagoške fakultete Univerze na Pri- morskem, s katerim želijo poveza- ti diplomante Pedagoške fakulte- te, njihove izkušnje in znanje s štu- denti. Gostja prvega srečanja je bila di- plomantka študijskega programa Predšolska vzgoja Martina Šolc. Z mentorico prof. dr. Majdo Kaučič Baša je predstavila svojo knjigo Z učno igro do slo- venščine. Delo je na- stalo kot diplomska naloga, knjižno izdajo pa je omogočila Slo- venska prosveta iz Trsta v sodelovanju s Skladom Libero in Zo- ra Polojaz. Srečanje je vodila knjižničarka fa- kultete dr. Vladka Tu- cović; študentje, ki so se ga udeležili, so na- polnili dvorano. Uvodoma je Vladka Tucovič predstavila obe gostji. Martina Šolc ima za seboj zani- mivo, večkulturno in večjezično življenjsko pot, saj je bila rojena v Zagrebu, ker je njen oče Hrvat, ka- sneje pa so se preselili v Trst, od koder je doma njena mama, tako da je odraščala s slovenščino in hrvaščino, vendar v večinskem italijanskem okolju. Na svoji oseb- ni in poklicni poti je spoznala in se učila veliko jezikov in postala tudi učiteljica angleščine. Profesorica Majda Kaučič Baša ra- ziskuje slovenski jezik, znotraj tega raziskovalnega področja pa se po- sveča predvsem obravnavi družbenega položaja slovenskega jezika v Italiji. Pri tem skuša odgo- voriti na vprašanje, zakaj Slovenci v Italiji opuščajo rabo slovenskega jezika in kako bi bilo mogoče ta proces omejiti. Njene pedagoške izkušnje so pestre: predavala je na univerzah v Ljubljani, Kopru, Trstu in Mariboru. Na Pedagoški fakulteti v Kopru je bila nosilka predmeta slovenski jezik, nekaj časa pa tudi predstojnica oddelka in prodekanja za znanstvenorazi- skovalno delo. Na tej fakulteti še vedno predava izrednim študen- tom predšolske vzgoje in študen- tom doktorskega študija, sicer pa je pogodbena profesorica sloven- skega jezika na magistrskem štu- diju slovenistike na Oddelku za humanistične študije tržaške uni- verze. Sledil je pogovor s profesorico Kaučič Baša, ki je študentom naj- prej predstavila jezikovne razme- re, v katerih je Martinino delo na- stalo, nato pa je opisala, kako je prišlo do diplomske naloge in za- tem še do samostojne publikacije. Poudarila je, da slovenska skup- nost na Tržaškem in Goriškem živi sredi bolj ali manj prikrite “jezi- kovne fronte”: na tej fronti Slo- venci ne izgubljajo življenj, izgu- bljajo pa slovenski jezik. Do za- menjave slovenščine z itali- janščino prihaja predvsem zato, ker imajo ljudje premalo priložno- sti, da bi govorili slovensko. Glavna obramba pred opuščan- jem slovenščine so bile doslej slo- venske šole: to so italijanske držav- ne šole, v katerih je učni jezik iz- ključno slovenščina. Naloga slo- venske šole v Italiji ni samo to, da učence nauči slovenščine, ampak V jim mora privzgojiti tudi navado,da bodo slovenščino uporabljali vživljenju zunaj šole. Profesorica je poudarila, da je za manjšinsko šolo ta naloga veliko zahtevnejša kot za šolo v Sloveniji, saj imajo zamejski učenci zelo omejene možnosti za učenje slovenščine iz okolja. Razen tega imajo slovenske šole v Italiji pri poučevanju slo- venščine in pri vzgoji učencev k rabi slovenščine vedno več težav. V zadnjih letih se namreč v te šole vpisuje vse več učencev, ki znajo malo ali sploh ne znajo slovenske- ga jezika. Nekateri prihajajo iz slo- venskih družin, v katerih se govori več italijansko kot slovensko; ne- kateri so iz jezikovno mešanih družin; nekateri so otroci staršev, ki imajo slovenske korenine, ne znajo pa slovenskega jezika, zato želijo, da bi se ga naučili njihovi otroci; nekateri prihajajo iz pov- sem italijanskih družin. Zaradi te- ga imajo tudi izkušeni učitelji ve- like težave pri poučevanju: učenci z omejenim znanjem slovenščine s težavo sledijo pouku slovenščine in slovenskemu pouku nasploh, učitelji pa so si prisiljeni pomagati, kot vejo in znajo, včasih tudi s poučevanjem v italijanščini. Na ta način se učenci, ki jim je slo- venščina prvi jezik, naučijo manj jezika, kot bi se ga sicer, spreminja pa se tudi slovenska šola: ta šola je vse manj slovenska jezikovna ko- pel, ki bi jo učenci v danih razme- rah nujno potrebovali. Del tega konteksta so tudi slovenski vrtci, ki jim je namenjena publikacija Martine Šolc. Tudi avtorico kot zavedno pripad- nico slovenske manjšine zanimajo jezikovna vprašanja, predvsem, kako poučevati slovenščino v slo- venskih vrtcih v Italiji, da bodo slovenskemu pouku lahko sledili tudi otroci, ki slovenščine še ne ra- zumejo dobro, in da pri tem ne bodo zapostavljeni otroci, ki jim je slovenščina prvi jezik. Eden od možnih odgovorov na to vprašan- je je tečaj slovenščine Igrajmo se slovensko, ki ga predstavlja v pu- blikaciji. Tečaj je prvič izvedla v vrtcu Barčica v Romjanu, nato še v dru- gih vrtcih Večstopenjske šole v Doberdobu in nazadnje v vrtcih Večstopenjske šole pri Sv. Jakobu. Pov- sod so ugotavljali, da so se otroci v krat- kem času veliko naučili. Letos je Martina zaposlena v vrtcu Jakoba Ukmar- ja v Škednju, kjer dalje razvija in nad- grajuje svoje delo. Med pogovorom sta nam diplomantka in njena mentorica tudi razkrili, da že pripravljata novo učno gradivo za vrtce. Martina je povedala, da je naslovnica knjige nastala v so- delovanju z likovno pedagoginjo Lauro Vatovani, ki je znala prisluh- niti njeni pravljičarski duši in je izoblikovala pravljično naslovni- co, na kateri so otroka Vidko in Nuška, oblečena v gorenjsko na- rodno nošo, in rdeči nageljčki. Na srečanju je bilo diplomantki zastavljeno tudi vprašanje o nje- nih študijskih izkušnjah na peda- goški fakulteti v Kopru. Martina meni, da nudi fakulteta visoko ka- kovostno izobraževanje in da pro- fesorji zelo dobro poučujejo. Na- jraje se spomni profesorjev, ki so bili vedno na razpolago, pozitivni, kar jo je pri študiju zelo motivira- lo. Iz pogovora je izšlo spoznanje, da delo Z učno igro do slovenščine ni zanimivo le za zamejsko okolje, ampak tudi za vrtce v Sloveniji. Tu- di tam se ponekod srečujejo s po- dobnimi težavami pri učenju jezi- ka, saj imajo vse več otrok prisel- jencev. Diplomska naloga Martine Šolc je bila 18. aprila letos tudi nagrajena na XVI. Nagradnem natečaju za diplomska, magistrska in doktor- ska dela Urada Vlade RS za Sloven- ce v zamejstvu in po svetu. Nagra- da potrjuje, da je delo kakovostno in za slovensko narodno skupnost pomembno. Martina Šolc z ministrom Žmavcem po podelitvi nagrad V ponedeljek, 7. maja 2018, je predsednik italijanske republike Sergio Mattarella opravil še zadnji krog pogovorov s predstavniki vseh strank, ki so dosegle uspeh na zadnjih volitvah. Po pogovoru je jasno povedal, da ne more več nadaljevati z iskanjem soglasja med strankami, ki bi bile pripravljene narediti novo italijansko vlado, zato je predlagal, da bi bila do konca leta italijanska vlada nevtralna, se pravi neke vrste tehnična vlada, ki bi poskrbela za nov proračun in za tekoče posle, ki jih državna uprava zahteva od politike. Če bi se v tem času stranke dogovorile za novo vlado, bi se nevtralna vlada umaknila le-tej, sicer pa bi pripravila nevtralna vlada volitve. Mattarella je tudi jasno povedal, da je neodgovorno, da bi šli na ponovne volitve sredi poletja. Pa vendar sta vodji Lige in Petih zvezd takoj zahtevala volitve sredi julija. Morebitno nevtralno vlado bi podprli le Demokratska stranka in Forza Italia. Da gre za neodgovorno obnašanje politikov, je jasno povedala Juliane Unterberger, predstavnica Južnih Tirolcev in Francozov v parlamentu. Mi dodajamo, da je sprenevedanje Petih zvezd in Lige pravzaprav obnašanje nesposobnih in nastopaških politikov, ki si demokracijo razlagajo po svoje, pa čeprav si polnijo usta z njo. Tako Salvini kot Di Maio zavračata Mattarellove predloge in kaže, da bo zares potrebno ponovno na volitve! Bomo morali spet na volitve? Aktualno 10. maja 2018 3 pričakovanju na uradno proglasitev izvoljenih deželnih svetnikov sem te dni z zanimanjem prebiral in poslušal najrazličnejše ocene volilnih izidov. Najprej naj gre moja osebna zahvala in zahvala stranke Slovenska skupnost vsem, ki so me in so nas podprli. Še pred volitvami sem večkrat povedal, da bodo le-te tudi za Slovence prelomne, in to v času, ko mi ni bilo še dano vedeti, komu in kako se bo uspelo prebiti v deželni svet. Volilni izidi me naposled niso pretirano presenetili. Premoč Severne lige s kandidatom Fedrigo je bila v zraku, kot tudi je bila predvidljiva približno petdesetodstotna volilna udeležba. Manj predvidljiv je bil splošen močan osip glasov za vse politične sile vnovič na odru, seveda z izjemo Salvinijeve stranke, ki je “kasirala” preko 114 tisoč glasov več kot pred petimi leti. V primerjavi z letom 2013 je, ob dejansko slični volilni V udeležbi, v absolutnihštevilkah Demokratska strankaizgubila skoraj 40 tisoč glasov. Forza Italia je zgubila skoraj 6 tisoč volivcev, Grillovo gibanje minus 25 tisoč, nekdaj slavna Tondova lista minus 26 tisoč, Cittadini so izgubili 4 tisoč gasov in 6 tisoč glasov je zmanjkalo tudi levičarski listi, ki se je sklicevala na nekdanjo stranko SEL. Tudi stranka Slovenska skupnost je beležila negativen saldo, in to za približno 550 glasov. Tega ne skrivam, ker so v izgubljenih glasovih tudi številni moji, se pravi preference, ki so romale drugam – veliko prijatelju Stefanu, druge, kdo ve. Do tu so gole številke, ki jih moramo seveda brati primerjalno s številnimi drugimi kazalci. Zanimivo pa je, da se marsikje izpostavlja neki hud padec SSk, ki pa je bil resnici na ljubo zelo omejen. Slovenski stranki je v pravem političnem tsunamiju uspelo dejansko ohraniti svojo barko na površju in jo za zdaj spraviti v varen pristan. Čoln moramo seveda popraviti in utrditi ogrodje, delati moramo na posadki in predvsem v popolnem miru in treznosti na novo načrtovati smeri plovbe in cilje. Brez tega ni več varno nobeno (politično) morje. Glasov za SSk je bilo v zlatih časih tudi več kot deset tisoč. Ko se je SSk po daljšem premoru leta 2008 ponovno preštela, je bilo na spisku okrog 7 tisoč glav, in to ob rekordno visoki udeležbi. Leta 2013, s petdesetodstotno udeležbo, je bilo glasov približno 2.000 manj. Tokrat, kot zapisano, je zmanjkalo še dodatnih petsto glasov. Razlogi? Kakšna neposrečena politična poteza ali izbira, tudi v volilni kampanji. Nadalje izumiranje tradicionalno trdne volilne baze in težave z nagovarjanjem novih volivcev. Splošna odtujenost, ki ji nismo imuni niti Slovenci. Podpora, tudi Slovencev, radikalnejšim opcijam, pa naj imajo ali ne slovenski predznak. Morda je naveličalo moje ime, kar bi bilo po toliko letih razumljivo. Kopica možnih razlogov, ki se verjetno prepletajo in zahtevajo strokovno analizo. Poglejmo pa dejstvo: SSk je edina stranka tradicionalne levosredinske koalicije, ki ji je uspelo potrditi slovenskega zastopnika v deželnem svetu. V drugem taboru je preboj tokrat uspel Danilu Slokarju, verjetno tudi s kopico glasov italijanskih volivcev. Čestitam mu. Vsi ostali glasovi so bili porazgubljeni, kar je marsikdo tudi objektivno in pravočasno napovedoval. Urinih kazalcev ne moremo obračati nazaj. Kar zadeva mene, je to tretji in torej zadnji mandat v deželnem svetu, tako da ne bom več problem. Toda, a bomo naslednjič Slovenci in SSk še vedno dovolj konkurenčni? Drznem si zato ponoviti svoji stranki in predvsem vsem Slovencem, ki so (neuspešno) glasovali za kandidate na italijanskih listah in strankah: čas je, da ustanovimo resnično skupno zbirno stranko Slovencev v Italiji. Ki je lahko Slovenska skupnost, ker je 'škatla' že pripravljena in dovolj je, da jo napolnimo z novimi vsebinami, pristopi, idejami, energijami – ljudmi. Lahko ustanovimo nekaj čisto novega, z novim imenom in simbolom, če je to nujno potrebno. Pomembno je le, da se začnemo o tem pogovarjati. Skupaj in brez predsodkov ali ihte. Senatorko smo pred kratkim izvolili zaradi srečnega in morda neponovljivega spleta okoliščin. V deželni svet se je SSk prebila v zelo tveganih okoliščinah. Razmislimo torej, hitro in skupaj, o dveh osnovnih pogojih, ki naj prej omogočijo in nato zagotovijo zastopanost Slovencev v deželnem in državnem parlamentu: primerna volilna določila in prostor-škatla-lista- stranka, kjer je dovolj prijaznega prostora za različne politične obraze in kjer se lahko, tudi to ni malenkostna stvar, če je potrebno, preštejemo. In gre skozi tisti, ki ga naši ljudje svobodno, suvereno in demokratično izberejo. Model lahko prilagodimo tudi za lokalne volitve. Revolucionarno? Banalno? Ta je moj predlog. Prihodnost je tistega, ki veruje vanjo … Igor Gabrovec Nabrežina, 4. maja 2018 Zadovoljiv rezultat SSk na deželnih volitvah Vse skupaj terja resen razmislek soboto, 5. maja 2018, je glavni deželni urad tudi uradno potrdil vo- lilne izide in novoizvoljene deželne svetnike. Nov dežel- ni predsednik Massimiliano Fedriga bo moral zdaj sklicati umestitveno sejo novega deželnega sveta FJK in izbrati sodelavce, ki bodo sestavljali novo deželno vlado. Z razliko od državnega nivoja je celo- ten postopek precej enosta- ven in torej tudi zelo učinko- vit. V mesecu maju bo torej deželna administracija imela svoje vodstvo, ki jo bo vodilo v naslednjih petih letih, če ne bo kakšnih presenečenj. Deželni svet FJK šteje 47 deželnih svetnikov, katerim je treba dodati še predsed- niškega kandidata, ki je zma- gal, in prvega poraženca. V tem primeru sta to Massimi- liano Fedriga (57,09 %) in Sergio Bolzonello (26,84 %). Alessandro Fraleoni Morgera (G5Z – 11,67 %) in Sergio Ce- cotti (Patto per l'Autonomia – 4,40 %), ki sta tudi kandi- dirala za mesto deželnega predsednika, pa nista bila iz- voljena. Za G5Z to predstavlja hud poraz, saj je pred petimi leti njihov kandidat dosegel 19,21 %. Sergio Cecotti pa je lahko zelo zadovoljen, ker kljub temu da ni bil izvoljen, je novonastalo avtonomi- stično gibanje preseglo 4 % (17.350 glasov) in izvolilo dva deželna svetnika. Nov deželni svet FJK bo tako sestavljen: LIGA (34,87 %): Massimilia- no Fedriga, Stefano Mazzoli- ni, Barbara Zilli, Pierpaolo Roberti, Antonio Calligaris, Stefano Zannier, Simone Po- lesello, Diego Bernardis, Ivo Moras, Stefano Turchet, Mau- V ro Bordin, Giuseppe Ghersi-nich, Leonardo Barberio, Da-nilo Slokar, Elia Miani, Alber- to Budai, Maddalena Spagno- lo, Lorenzo Tosolini DEMOKRATSKA STRANKA (18,11 %): Sergio Bolzonello, Francesco Russo, Roberto Co- solini, Diego Moretti, Nicola Conficoni, Chiara Da Giau, Enzo Marsilio, Cristiano Shaurli, Mariagrazia Santoro, Franco Iacop FORZA ITALIA (12,11 %): Pie- ro Camber, Ettore Romoli, Mara Piccin, Piero Mauro Za- nin, Franco Mattiussi GIBANJE 5 ZVEZD (7,06 %): Andrea Ussai, Ilaria Dal Zovo, Mauro Capozzella in Cristian Sergo PROGETTO FVG (6,29 %): Mauro Di Bert, Sergio Emidio Bini in Christian Vaccher FRATELLI D'ITALIA - ALLE- ANZA NAZIONALE (5,47 %): Claudio Giacomelli, Alessan- dro Basso PATTO PER L'AUTONOMIA (4,10 %): Massimo Moretuz- zo in Giampaolo Bidoli CITTADINI PER BOLZANEL- LO PRESIDENTE (4,09 %): Ti- ziano Centis in Simona Li- guori AUTONOMIA RESPONSABI- LE (3,97 %): Giuseppe Sibau. OPEN – SINISTRA FVG (2,77 %): Furio Honsell. SLOVENSKA SKUPNOST (1,16 %): Igor Gabrovec V deželnem svetu bo pred- sednik Massimiliano Fedriga lahko računal na 28-člansko večino, ki jo bodo sestavljali svetniki Lige (17), Forza Italia (5), Progetto FVG (3), Fratelli d'Italia (2) in Autonomia re- sponsabile (1). V opoziciji pa bodo Demokratska stranka (9), Gibanje 5 zvezd (4), Cit- tadini per Bolzonello presi- dente (2), Open – Sinistra FVG (1), Slovenska skupnost (1) in Patto per l'Autonomia (2). Glede na izide izpred petih let je ogromno napredovala Liga, občutno pa so izgubile Demokratska stranka, Forza Italia, Autonomia Responsa- bile in Gibanje 5 zvezd. Manj glasov pa je bilo tudi za listo Cittadini per Bolzonello Pre- sidente in za Slovensko skup- nost. Levičarska lista Open – Sinistra FVG je sicer novo politično giban- je, ki ga lahko primer- jamo z nekdanjo SEL in je v primerjavi z izi- di izpred petih let zbra- lo bistveno manj gla- sov ter izvolilo le ene- ga svetnika. Novinca sta tudi listi Progetto FVG in Patto per l'Autonomia, ki bosta zastopani v deželnem svetu FJK. Posebno omembo si zasluži lista Patto per l'Autonomia, ki je na- stala na podlagi združitve treh avtono- mističnih gibanj in je dala ve- liko poudarka tudi na jezi- kovno raznolikosti naše dežele. V določenem času se je celo zdelo, da bi lahko skle- nila volilni sporazum s SSk. Morda pa bo čas za tesnejše sodelovanje dozorel med klopmi deželnega sveta. Pomembne spremembe so nastale v slovenskem pred- stavništvu. Slovensko narod- no skupnost bo tretjič zasto- pal predstavnik SSk Igor Ga- brovec, ki je bil izvoljen na podlagi modela za olajšano izvolitev slovenskega pred- stavnika, in prvič pa ligaš Da- nilo Slokar. Slovenske kore- nine ima tudi deželni svetnik Giuseppe Sibau (Autonomia Responsabile). Izvolitev pa se je ponesrečila Slovencema v Demokratski stranki. Ne Ste- fano Ukmar (1.224) na Tržaškem, ne Giuseppe Ter- pin (126) na Goriškem nista zbrala dovolj glasov za izvo- litev. Negativen rezultat mo- rajo priznati tudi Slovenci, ki so kandidirali na listi Open – Sinistra FVG. Med temi je si- cer precejšnje število prefe- renc prejel Igor Komel, ki je bil s 518 glasovi prvi na go- riški listi Open, vendar je bil deželni rezultat liste preveč skromen, da bi mu omogočil izvolitev. To je prvič od usta- novitve dežele Furlanije Julij- ske krajine, da levica ne izvoli nobenega Slovenca v deželni svet. V tem smislu so se ure- sničile negativne posledice, ki jih lahko ima kandidiranje na italijanskih listah, ko te beležijo slabe rezultate. V no- vih političnih razmerah je ta- ko kandidiranje izpostavlje- no številnim zunanjim dejav- nikom, med temi imata naj- večjo težo razbitost in razha- janja na levici, kar ne daje več tistih zagotovil, kot je veljalo pred nekaj leti. Slovenska skupnost, ki je edi- na samostojna slovenska stranka v Italiji, je tudi tokrat koristila model za olajšano izvolitev. V povezavi z Demo- kratsko stranko je ciljala na 1 %, ki omogoča izvolitev slo- venskega deželnega svetnika. SSk je prejela 4.895 glasov, kar predstavlja 1,16 % in do- segla cilj. Izvolitev se je tudi tokrat zgodila v tržaškem vo- lilnem okrožju, kjer je SSk imela najvišji odstotek: 4,08 % (2.915 glasov). V ostalih okrožjih je SSk zabeležila na- slednje rezultate: Gorica 2,87 % (1.299 glasov); Videm 0,23 % (379 glasov); Tolmeč 0,44 % (144 glasov); Pordenon 0,15 % (158 glasov). Med kandidati SSk je največ preferenc prejel Igor Gabro- vec: 1.358 v Trstu, 253 v Go- rici in 61 v Vidmu. Na dru- gem mestu je prof. Boris Pa- hor, za katerega je glasovalo 361 volivcev v Trstu, 76 v Vid- mu in 69 v Pordenonu. Tretje mesto po številu preferenc pripada števerjanski županji Franki Padovan (261 v Gorici, 12 v Trstu in 3 v Vidmu), četrto pa Marku Jarcu (155 v Gorici). Več kot sto preferenc sta prejela še Marko Pisani (148 v Trstu) in Simon Peter Leban (112 v Gorici, 5 v Vid- mu in 2 v Pordenonu). Glede na okrožja, v katerih so kan- didirali, so dober osebni re- zultat dosegli Anna Wedam (62 v Tolmeču in 4 v Vidmu), Sandro Quaglia (39 v Tol- meču, 7 v Vidmu in 7 v Por- denonu) in Manuela Qua- ranta Špacapan (38 preferenc v Vidmu in 1 v Pordenonu). Po občinah je Slovenska skupnost najboljši rezultat dosegla v Števerjanu, kjer je bila prva s 57,52 %. Prav tako je bila stranka lipove vejice prva na Repentabru (37,13 %), v Sovodnjah ob Soči (31,03 %) in Doberdobu (30,73 %). Na Goriškem predstavlja zgodovinski re- zultat, da je SSk prva v vseh treh slovenskih občinah. Do- bro se je SSk uveljavila v občinah Naborjet-Ovčja vas (7 %) in Rezija (7 %). V go- riški in tržaški občini je slo- venska stranka izgubila nekaj glasov, pristala pa na dobrem petem mestu v Gorici (5,03 %) in na osmem mestu v Trstu (2,83 %). Tako kot velja za vse liste v levi sredini, je tudi SSk na teh deželnih volitvah zbra- la manj glasov kot leta 2013. Posledično je bil manjši tudi odstotek, ki je z 1,36 % (2013) padel na 1,16 % (2018). To seveda terja resen razmislek za pri- hodnost, saj je bilo v dese- tih letih, odkar SSk spet na- stopa z lastnim simbolom in samostojno listo, izgu- bljenih kar precej glasov in ni mogoče za vse to kriviti padec volilne udeležbe. Na Goriškem je rahel poziti- ven rezultat omogočila do- kaj dobra in kapilarna volilna kampanja, kar dokazuje, da se da marsikaj izboljšati, kljub težkim okoliščinam. Ta- ko politične vsebine kot no- tranjo organiziranost stranke SSk pa bo potrebno zelo re- sno vzeti v poštev na prihod- njem deželnem kongresu, ki naj bi ga sklicali jeseni. Rezultat SSk in ostalih slo- venskih kandidatov pa terja tudi skupno analizo. Olajšano zastopstvo, ki ga ko- risti SSk, je, in verjetno tudi bo, edini sistem, da si Sloven- ci zagotovimo predstavnika v deželnem svetu FJK. Tudi ta sistem pa ne daje nobenih garancij. Zaradi tega je treba razmisliti bolj racionalno o učinkovitejših strategijah; končno se moramo znotraj slovenske narodne skupnosti v FJK zavedeti, da je nujno enotno politično nastopanje. Julijan Čavdek Prispevek k razpravi Čas je zrel za resnično skupno zbirno stranko Slovencev v Italiji Kristjani in družba10. maja 20184 druženje slovenskih kato- liških skavtinj in skavtov (ZSKSS), Slovenska za- mejska skavtska organizacija (SZSO) in Goriška Mohorjeva družba (GMD) so pravkar izdali knjigo z naslovom “Skavtska premišljevanja ob evangelijskih odlomkih”. Gre za prevod ene- ga temeljnih del p. Jacquesa Se- vina DJ (naslov izvirnika: “Mé- ditations scoutes sur l’Evangi- le”), ustanovitelja katoliškega skavtstva in krovne katoliške or- ganizacije International Confe- rence of Catholic Scouting, s katero sodelujejo tudi skavti v Sloveniji. V Premišljevanjih p. Z Sevin polaga v Jezusova usta skavtski jezik, ki nam sporoča, kako naj katoliški skavt živi svo- je skavtstvo in katolištvo. Ponu- ja meditacije, spodbude in kon- kretne drže, ki vero prenašajo v dejanja, in spodbudo, da bi živeli konkretno, v ljubezni, služenju in molitvi. Jezus nas nagovarja kot naš starejši brat, čigar dejanja in življenje je vred- no posnemati, še piše na zavih- ku knjige. Premišljevanja nepo- sredno sledijo mislim Roberta Baden-Powella o vlogi vere v skavtski vzgoji, ki ni zgolj ne- deljska obleka, temveč temeljna razsežnost osebnosti. Knjiga zelo lepo odraža to, kar je njen avtor bil. P. Jacques Se- vin (1882-1951) se je komaj 16- leten odločil za duhovništvo. Skavtstvo je zgodaj vzbudilo njegovo zanimanje, zato se je med svojim bivanjem v Angliji pridružil britanskim skavtom in doumel pomen skavtskega gibanja in vzgoje. To ga je tako prevzelo, da je velik del svojega življenja posvetil katoliškemu skavtstvu. Bil je tudi osebni pri- jatelj Baden-Powella, ki ga je prvič srečal 20. septembra 1913: še isti dan je sklenil, da bo usta- novil katoliške skavte v Franciji. Napisal je več knjig in tudi skavtskih pesmi (med drugim je avtor besedil pesmi “Gospod, med šotori smo zbrani” in “Pe- smi slovesa”, ki ju pojejo tudi slovenski skavti). P. Sevin je kot eden izmed “očetov” evropske- ga skavtizma tehtno utemeljil njegove vrednote in simbole ter ga skušal povezati z življenjem Cerkve, da bi tudi ta bil sredstvo za boljše služenje Bogu in bližnjemu. Med drugim je zari- sal glavne smernice skavtske duhovnosti in s tem na neki način tudi naznanil nekatere intuicije Drugega vatikanskega cerkvenega zbora na vzgoj- nem, liturgičnem in eku- menskem področju. Leta 1944 je ustanovil ženski red Skupnost svetega jeru- zalemskega križa, ki opra- vlja vzgojni apostolat med mladimi, sloni pa na igna- cijanski in karmeličanski kontemplativni duhovno- sti. Leta 1989 je bil v Rimu vložen postopek za beatifikacijo p. Sevina, ki je bil maja 2012 razglašen za božjega služabni- ka. Knjigo “Skavtska premišljevan- ja” je založila Zadruga Goriška Mohorjeva. Prevedla jo je Ja- smina Rihar, ilustracije je pri- spevala Viviana Škrabec, avto- rica naslovnice je Monika Zu- panc. Za oblikovanje in prelom je poskrbela tiskarna Budin v Gorici, ki je knjigo tudi stiskala v 1400 izvodih. Izid knjige je fi- nančno omogočil – poleg GMD in ZSKSS – tudi Peter Lovšin, ustanovitelj skavtov v Sloveniji in velik prijatelj goriških skav- tov. Knjigo najdete v Katoliški knji- garni v Gorici, na sedežu GMD (Travnik 25, Go) ali neposredno na portalu založbe www.mo- horjeva.it (cena 8 evrov). DG “Maria con te” prvič v trafiki 10. maja Prvi italijanski tednik, posvečen Mariji aria con te” (Ma- rija s teboj) je na- slov novega ted- nika založniške hiše San Paolo, ki bo prvič na razpolago v trafiki 10. maja. Gre za prvi tednik, ki je v celoti posvečen Mariji in njeni navzočnosti v vsakdanjem življenju kristjanov. “Naslov revije povsem pov- zema njen pomen”, je pove- dal urednik, g. Antonio Riz- zolo, ki že vodi tednike Fa- miglia Cristiana, Credere in Jesus. Kristjani od nekdaj iz- kazujejo ljubezen do Device, saj jo čutijo blizu kot mater, ki nas vodi k svojemu Sinu. Novi marijanski časnik pri- poveduje o tej pobožnosti prek novic iz svetišč in iz vse- ga sveta, z besedami papeža Frančiška, s pričevanji zna- nih in manj znanih oseb, ki se zatekajo k Njej, z repor- tažami z romarskih poti ipd. Pri novem izzivu bo g. Rizzo- lu pomagal sourednik Lucia- no Regolo, tudi sourednik tednika Famiglia Cristiana. Med stalnimi sodelavci so s. Paola D'Auria, ki bo odgovarjala na pi- sma bralcev; p. Palmiro Delalio, ki vodi rožni venec na Tv2000 in bo urejal rubriko “La voce del Ro- sario”. Rubriko o priznanih pri- kazovanjih so zaupali pisatelju Riccardu Caniatu. Kard. Angelo Comastri, papežev generalni vi- kar za Vatikan, je v pismu ured- niku zapisal, da je ob novici o no- vem tedniku najprej malce ob- stal, saj je že naporno vzdrževati obstoječe revije; ob pogledu na Marijin kipec pa je razumel, da je “M potrebno ne imeti strahu in pri-povedovati o številnih zgodbah,spreobrnjenjih in pričevanjih, ki imajo opraviti z Marijo. Revija želi dosegati čim širši krog bral- cev, in vendar se izogibati senza- cionalizmu, ne biti površinska. Štela bo 68 strani, stala pa en evro. S prvo številko poklanjajo knjižico z najlepšimi mislimi in molitvami papeža Frančiška, po- svečenimi Mariji. Revija je na- menjena vsem, pobožnim verni- kom, tistim, ki bi radi bolje spoz- nali Marijo, duhovnikom in pa- storalnim delavcem. Založniška hiša San Paolo torej z novim tednikom še bolj krepi in dopolnjuje skupino založniških projektov, katerih glavno poslan- stvo je evangelizacija s kulturo komunikacije, kot ga je zasnoval ustanovitelj g. Giacomo Alberio- ne. DD Božje kraljevanje je že navzoče in prihaja Evangeliji povezujejo Božje kraljestvo s časom, je blizu, prihaja (heggiken) in je prišlo, se je razkrilo (efthagen). Prvi pojem poudarja bližino in neposrednost, drugi pa presenečenje. Bog prihaja v zgodovino in v življenje ljudi ter jih usmerja v večnost in iz- polnitev. Klic Božjega kraljevanja, ki ga pri- naša Jezus s svojim oznanjevanjem in delo- vanjem, je oseben, ker je prisoten v besedi in ga je treba sprejeti ali zavrniti. Vsekakor postavlja pred človeka temeljno življenjsko odločitev. Jezus je oznanjal Kralje- stvo in delal čudeže, ven- dar se je zavedal, da bo polnost Božjega gospo- stva prišla na dan v njego- vi prihodnosti. Večnost ni nasprotje časa, ampak je čas njeno dogajanje v sve- tu. Božje kraljestvo je vse- bina časa, njegova kvalite- ta, veselje in izpolnjenost. Že v Stari zavezi so imela dejanja osvoboditve po- men za prihodnost, za nov izhod in novo zavezo. Evangelisti so v svojih spisih prikazali, da so bili Jezusovi čudeži usmerjeni k sijaju Božjega kraljestva, ki se je razodelo v njegovem vstajenju. V pol- nosti se bo razodelo ob koncu sveta in Kri- stusovem drugem prihodu, ko bo Kristus izročil Očetu vse odrešeno stvarstvo. (Rim 8,18-25; 1 Kor 15,24-28) Kraljestvo (basileia) je stvarnost, ki pripada prihodnosti, čeprav je prisotno že zdaj in se zanj odločamo s svojimi dejanji. Božja pri- hodnost je sodba za tistega, ki se zapira v la- stno sedanjost in računa na zavlačevanje na- stopa konca sveta in Kristusovega drugega prihoda. Božje kraljestvo je zgodovina, ki se dogaja, kot je zapisal Martin Buber. V kon- kretnih življenjskih okoliščinah se srečuje- mo z Bogom in njegovo previdnostjo. Bog deluje po svoji modrosti in ljubezni, da po- stane življenje lažje, bolj gibljivo in ohrani svetel pogled v njegovo prihodnost. Nihče ne ve, koliko časa bo še trajalo na svetu, po- membno je, da smo zanj odprti in budno sprejemamo dar Jezusovega odrešenja. Ob Jezusu se moramo odločiti za njegovo učin- kovitost in napredovanje. Benedikt XVI. pravi, da moremo pri cerkve- nih očetih razlikovati tri razsežnosti Kralje- stva, da je Jezus to Kraljestvo, (autobasileia), v tem smislu je v Kristusu navzoč Bog med ljudmi. Drugi pogled je bolj mističen, ker vi- di Božje kraljestvo v srcih ljudi. Kdor moli za prihod Božjega kraljestva, ga že nosi v svojem srcu. Tretja razsežnost je cerkve- na, Božje kraljestvo se uresničuje v Cerkvi. Razlika med judov- skim in krščanskim pogledom na Božje kraljestvo je zlasti v tem, da je v judovski misli vse povezano z ljudstvom zaveze, medtem ko Jezus na- govarja posamezne osebe, pri Judih je močnejši poudarek na žrtveni dejavnosti, pri kristjanih je močnejši moralni poudarek, čeprav je Kraljestvo onkraj etike in je Božji dar, kar je Jezus pokazal v mnogih srečanjih z grešniki. V nekaterih krogih, tudi v kato- liški teologiji, se je rodilo posvetno razume- vanje Božjega kraljestva. Hoteli so ga nare- diti sprejemljivega za ljudi, njihove sodob- nike. Kraljestvo so predstavili kot mir, pra- vičnost, vladanje sveta. Toda takšna zamisel o Kraljestvu je pripeljala do odsotnosti Boga, medtem ko je Jezus razodeval Kraljestvo, v katerem deluje Bog, v tostranstvu in onstran- stvu. Božje kraljestvo je njegova podaritev svetu in vzpostavljanje novih odnosov. Jezus razkriva, kaj je prav in kaj je živo v življenju. Njegov poseg ni konec sveta, vendar pa močno vpliva na njegovo spremenjenje. ZAKAJ PRAV JEZUS? (25) PRIMOŽ KREČIČ Peto pismo iz Etiopije (drugo iz mesta Kobo) Naporno delo na samostanski kmetiji estre vstajajo ob petih, ob šestih se udeležujejo svete maše, po skupnem zajtrku pa ima vsaka svoje delo. Sestra Brikti, njeno ime pomeni Blago- slovljena, se s toyoto odpelje na kmetijo, ki je malo izven mesta. Nadzoruje delavce in tudi sama veliko dela v hlevu in na njivah. Hlev za kra- ve, teličke, vola, ovce in koze so sestre zgradile s pomočjo italijanskega združenja botrov Ama- re Onlus – Associazio- ne Genitori e Figli Adottivi. Krave jim dajo mleko, koze in ovce pa včasih tudi meso. Letos poleti bosta v Kobo odšla dva slovenska prostovoljca in sestre naučila delati sir. Pred hlevom je napajalnik z vodo za živino. V drugi stavbi je senik. Mimo polj teče reka, ki pa je v sušnem obdobju bolj podobna kakemu le- nemu potočku. A za živino je bilo vsaj tedaj, ko sem bila tam, vode do- volj. Začeli so tudi kopati kanal, po katerem bodo po ceveh speljali vo- do iz vodnjaka do hlevov. Kamele se prosto pasejo, se včasih skrijejo med velike opun- cije z grozeče dol- gimi trni in gri- zljajo listje z dre- ves. Tu se pase še konjiček, ki pa je tako divji, da se mu ne sme nihče približati. Obvla- dati se pusti le ne- ki mladenki, ki dela na kmetiji pri sestrah. Na njivah pride- lujejo etiopsko proso tef, koruzo in druge poljščine. Mlatijo ročno, na veli- S kem, gladkem, okroglem mlatiščuz rahlo privzdignjenim robom. Tefomlatijo trikrat zaporedoma. Pod vročim soncem možje delajo ves dan, vdihavajo pleve in droben prah in se ustavijo le za kosilo. Iz tefa pripravljajo indjero, tradicio- nalno etiopsko jed. Testo je nare- jeno brez kvasa, kake tri dni ga pu- stijo ležati, da fermentira, zato ima rahlo kiselkast okus. Spečejo in zvijejo ga kot palačinko. S koščki indjere z roko zajemajo omako in nosijo v usta. Omake so narejene iz raznih vrst zelenjave, vse pa so zelo začinjene. Pridelujejo tudi berbere, rastlino, podobno pekoči papriki ali feferonu. Ko jih pobe- rejo, jih je potrebno dolgo sušiti na soncu, nato zmleti, pa spet sušiti, šele nato jih zmešajo z dru- gimi začimbami in shranijo. Ker sta v bližini divjina in gozd, je zaradi hijen in opic na kmetiji ved- no stražar, s puško seveda. Opice se namreč rade spravijo na koruzo in pomalicajo okusne storže, tako da za ljudi ne ostane nič, ra- zen strnišča. Sestra Brikti navadno osta- ne na kmetiji ves dan, vrne se šele za večerjo. Dela tudi, če je kaj bolna ali če se počuti slabo, in biti mora že nekaj zelo re- snega, če kak dan ostane doma. Čeprav je suhcena in ima nožice tanke kot gazela, je v njej neverjetna moč. Debla banan, ki jih imajo krave nadvse rade, mi- mogrede z mačeto razseka na majhne koščke, naloži v vedra, odnese v hlev in jim jih nasuje v jasli. Da to ni prav lahko opravilo, sem se lahko sama prepričala. Po- trebno je kar nekaj moči in tudi spretnosti, da mimogre- de ne ostaneš še brez prstov. Razsekala sem nekaj debel, pa sta me potem še tri dni bolela hrbet in vrat. In debla niti niso zelo lahka, čeprav se na videz zdijo taka. Do kmetije lahko prideš tudi peš, hitreje pa z bazadžem. To je majhno vozilo temno modre barve, v katerem je spredaj prostor le za voznika, na zadnji sedež pa se lahko stisnejo tri osebe. Vrata na- domestijo pisane zavese z re- sicami, ki v vetru nagajivo plapolajo. Vozniki bazadže okrasijo s plastičnimi rožami, koptskimi križi, rožnimi venci, podobami svetnikov ali s fotografijo Bo- ba Marleyja. Na poti do kme- tije srečuješ pastirje, kamele, ki prenašajo tovor, vodo, drva. Imajo jih tudi za oranje. Srečaš voz z osličkom, ki pelje suha stebla ko- ruze ali seno. Otroke, ki se vračajo iz šole. Ob velikih praznikih pa mlade fante in dekleta in tudi sta- rejše odrasle, ki se počasi spreha- jajo ob cesti in se sproščeno pogo- varjajo. Izven mesta je promet namreč redek, šoferji tovornjakov pa raje vozijo ponoči, ko ni take vročine. / dalje Špela Pahor Prevod priročnika so izdali ZSKSS, SZSO in GMD Izšla so “Skavtska premišljevanja”! Kristjani in družba 10. maja 2018 5 o obdobju pavze se naše skupno druženje vrača. Če bi ljudi vprašali, kaj razumejo pod naslovnim pojmom, bi gotovo odgovorili tisto, če bi že odgovorili, kar se pod sekularizacijo pojmuje danes, vendar pa prvotni pomen besede ni takšen. Vrniti se moramo v čas, ko je imelo redovno življenje v družbi močan pomen, saj je to pomenilo dovoljenje redovniku ali redovnici s slovesnimi zaobljubami, da lahko nekaj časa živi v svetu, vendar to osebo še vedno veže redovna disciplina, ne živi pa v redovni skupnosti. 'Saeculum' namreč pomeni po latinsko 'svet', torej je bilo to dovoljenje za nekoga, ki se je svetu odpovedal, da za nekaj časa spet živi “v svetu”. Po drugi strani je pa sekularizacija nekoč pomenila, da je cerkvena lastnina postala “sekularna”, torej lastnina “sveta”, navadno se je to zgodilo zaradi kakega podržavljenja ali podobnega nasilnega ukrepa, govorimo torej o stvareh in nepremičninah, kakor tudi o avtoriteti cerkvenih oblastnikov. Seveda pa tu ne bomo govorili o tem, temveč bolj o procesu, bolj kot o teoriji, ker imamo tudi tovrstno sociološko in politično ter filozofsko teoretiziranje, zlasti je ta omenjeni proces sekularizacije značilen za obdobje po 2. svetovni vojni, ko se je začel, zelo pa se je razbohotil od šestdesetih let 20. stoletja naprej, posebej po revoluciji, ki smo jo pred kratkim obravnavali, namreč “kulturno-seksualni” revoluciji. V času podelitve Oskarjev je sicer kak komentator dejal, da je današnja družba na neki način kar obsedena z drugo svetovno vojno, kar je po eni strani tudi res, vendar je temu globalnemu spopadu vendarle treba dati pomen, ki si ga zasluži, vsaj ko govorimo o procesu sekularizacije in podobnih zadevah, ki so nas pripeljale do stanja, v katerem smo. Kakšno vsesplošno pogorišče je bila po drugi svetovni vojni evropska celina, lahko zelo dobro vidimo, če beremo zanimivo knjigo angleškega pisca Podivjana celina, kjer pravi, da so to bila plodna tla za razvoj takšne zahodne družbe, kakršno poznamo danes. Čeprav je knjiga precej realistično brutalna, jo velja prebrati, da se izvede t. i. “demitizacija” Bultmannovega slovesa, vendar tam, kjer je to potrebno. Ko že omenjam protestantskega biblicista, velja zagotovo omeniti še Bonhoefferja, ne toliko zaradi njegove osebne zgodbe, ampak bolj zaradi njegovega pojmovanja tega, kako se spoprijeti s procesom sekularizacije, ki se je že začel kazati, pa so ga teoretizirali že prej Karl Marx, Sigmund Freud, Max Weber in Émile Durkheim, katerih najbrž ni potrebno posebej predstavljati. Omenjeni so trdili, da bo zaradi modernizacije družbe prišlo do postopnega zmanjšanja nivoja verovanja in verskega udejstvovanja ljudi, kjer bodo seveda religiozne vsebine, prakse in institucije izgubile širši družbeni vpliv. Tezi modernizacije sicer nasprotuje ameriški sociolog Christian Smith, ki smiselno trdi, da so imele in imajo na sekularizacijo zelo velik vpliv predvsem intelektualne in kulturne elite. Te imajo neko nagnjenje k temu, da nasprotujejo svojim izvornim kulturnim izročilom, pa jih silijo k temu, da se oklenejo sekularizma. Kakorkoli že bomo s sekularizacijo nadaljevali prihodnjič. Andrej Vončina P V Strunjanu bodo uredili pastoralni dom Koprska škofija se je odločila obnoviti stavbo nekdanje romarske hiše ob strunjanski romarski cerkvi in v njej urediti pastoralni dom. Ta bo namenjen tako izvajanju pastoralne dejavnosti za župljane in romarje, vzgojnim, izobraževalnim in kulturnim vsebinam, hkrati pa bo nudil prenočišča za romarje in oddih za duhovnike in organizirane skupine. Število romarjev in pohodnikov v današnjih časih po malem ponovno narašča, “še bolj pa se po vsej škofiji krepi število različnih župnijskih in škofijskih pastoralnih teles in skupin, ki tako za svoje izobraževanje in izpopolnjevanje kakor za dopust in razvedrilo potrebujejo ustrezne prostore”, je odločitev o obnovi stavbe v pastoralni dom na nedavni novinarski konferenci utemeljil koprski škof Jurij Bizjak. Celotna vrednost projekta znaša 1,7 milijona evrov, škofija pa ga bo v celoti sama financirala. Pri tem bo osnovni prihodek prodaja škofijskih zemljišč, računajo pa tudi na darove dobrotnikov in pomoč župnij, je pojasnil škofijski ekonom Tihomir Busija. Gradbena dela so zaupali družbi Kolektor CPG, konec del pa je predviden do prihodnje pomladi. Pastoralni dom Morska zvezda bo sicer deloval v okviru zavoda za pastoralno in človekoljubno dejavnost Sv. Hieronim, je navedel generalni vikar Slavko Rebec. V njem bodo v prvi vrsti potekale pastoralne dejavnosti, od podpore verskim obredom župnije do sprejema, pogostitve in morda tudi prenočitve romarjev. Prav tako bodo v domu izvajali duhovne vaje, priprave na prejem zakramentov ter srečanja za različne sodelavce iz vse škofije in za duhovnike. Prav tako načrtujejo opravljanje vzgojne dejavnosti, kot denimo usposabljanj za animatorje, ter različna izobraževanja, ne nujno zgolj cerkvena, če bodo seveda vrednostno usklajene s pastoralnim delovanjem Cerkve. V pastoralnem domu se obetajo tudi kulturne dejavnosti, od razstav do koncertov ter filmskih in gledaliških predstav. Dom pa bo služil tudi počitniški dejavnosti, zlasti oddihu duhovnikov, župnijskih sodelavcev ter zaposlenih na škofijskih ustanovah in njihovih družin, ter za počitnice organiziranih župnijskih skupin, kot so ministranti in pevski zbori, za kar, kot je ocenil Rebec, velja precejšnje zanimanje. V povezavi s prenočišči bodo poskrbeli tudi za gostinsko dejavnost, in sicer pripravo hrane za udeležence programov in morebiti tudi pogostitve za praznovanja v bližnji cerkvi. S prenovo bo pridobila tudi strunjanska župnija. Po besedah župnika Bojana Ravbarja bodo na ta način pridobili tudi prostore za verouk in druge dejavnosti župnije, začasne bivalne prostore za duhovnika, urediti pa nameravajo tudi manjšo galerijo za hrambo dragocenih slik “ex voto”, najstarejša od katerih izhaja iz 17. stoletja. Po odločitvi Koprske škofijeCerkveni in družbeni antislovar (45a) S kot SEKULARIZACIJA 1 Sociolog Christian Smith Goriška10. maja 20186 SCGV Komel / Snovanja 2018: Recuerdos Tretje srečanje iz niza Snovanja, spomladanske koncertne sezone, v organizaciji Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel in Mednarodnega centra za glasbo Arsatelier, bo pod naslovom Recuerdos potekalo v sugestivnih prostorih vinske kleti Rubijski Grad na Vrhu Sv. Mihaela, v petek, 11. maja, ob 20. uri. Nenavadna izbrana lokacija bo prav gotovo ustvarila posebno vzdušje v poslušalcih, ki bodo lahko prisluhnili skladbam španskih avtorjev, kot so Isaac Aldeniz, Enrique Granadosa in Gaspar Cassado', ki so si med sabo zelo različni. Zvoki kitar, violončela, klaviature in glas bodo pod kamnitimi oboki vinske kleti oblikovali in prikazali publiki čarobnost španskega ozemlja. Za pravo špansko vzdušje pa bo poskrbelo še branje poezij v izvirnem jeziku. Glavni dogodek večera bo predstavitev zgoščenke kitarskega oddelka SCGV Emil Komel, ki nosi naslov Spomini; učenci tega oddelka, med 10. in 16. letom starosti, so v zadnjih letih pogosto in uspešno nastopali na najrazličnejših odrih. Sadove učenja, vaj in truda so kitaristi zapečatili s snemanjem najbolj priljubljenih skladb, s katerimi se bodo publiki poklonili tudi na samem koncertu. Vstop prost. Gorica, sv. Ivan / “Venec spominčic” Duhovnija sv. Ivana v Gorici in Moški pevski zbor Mirko Filej vabita v nedeljo, 13. maja, ob 18. uri v cerkev sv. Ivana na srečanje z naslovom Venec spominčic možu na grob ob 25. obletnici smrti pesnice Ljubke Šorli (30. 4. 1993). Pel bo zbor Filej pod vodstvom Zdravka Klanjščka, recitirali pa bodo člani Ljubiteljskega gledališča Teharje-Celje; pri orglah Roberto Squillaci. Podgorska mladina oživlja kulturno življenje Skupina mladih Podgorcev, ki jo sestavljajo Alek Devetak, Carlotta Nanut, Daniel Peteani in Tamara Peteani, se je začela zavzemati za slovensko kulturno življenje v Podgori in je s pomočjo Prosvetnega društva Podgora, v katerega se nameravajo včlaniti, uspešno organizirala miklavževanje, decembra 2017, in dvigovanje mlaja. Teh dogodkov že več let ni bilo, saj je bil mlaj zadnjič postavljen leta 2007. Sredi aprila so se mladi srečali s člani PD Podgora v prostorih društva, predlagali so, da bi v vasi spet postavili mlaj. Društvo je z veseljem sprejelo predlog in ga finančno podprlo, saj je bilo treba spet skopati luknjo in postaviti betonsko cev sredi gredice pred nekdanjo osnovno šolo. V ponedeljek, 30. aprila 2018, so dviganju mlaja prisostvovali člani društva PD Podgora, pobudniki in navdušeni prijatelji le-teh ter vaščani. Mlaj je okrašen z lovorjevim vencem, s trakovi slovenske trobojnice in z zastavama - rdečo in evropsko. Vaščani so priredili tudi zakusko. Sledilo je družabno srečanje ob petju. Prva je bila na vrsti pesem Zdravljica. Vse je potekalo v lepem slovenskem vzdušju. V Podgori ni bilo že dalj časa takega sodelovanja in vzdušja. Posebna zahvala naj gre Walterju Bandlju, društvu Podgora in vsem sodelujočim. / DaP ŠZ Soča se pripravlja na državno prvenstvo Dečki ŠZ Soče under 14 so si, po lanskem uspehu v skupini under 13 3 x 3, tudi letos izborili uvrstitev na državno tekmovanje, ki bo v Catanii od 15. do 20. maja. 28. in 29. aprila so v polfinalu končnice za deželni naslov gladko premagali Prato iz Pordenona s 3: 0, v finalu pa še Pasian/Martignacco s 3: 1! Jan Feri je prejel nagrado za najboljšega igralca v deželnem finalu. Pod vodstvom trenerja Mateja Jurna so barve združene ekipe slovenskih odbojkarskih društev na Goriškem v vsej sezoni uspešno (izgubili so samo 7 setov v 20 odigranih tekmah rednega dela deželnega prvenstva) branili: Černic, Feri, Cotič, Sicco, Vižintin, Midena, Tomsič, Makuc, Devetta, Merlo, Faganel, Pecorari, Waschl, Monti. Kratke Praznik frtalje Lepo praznovanje v prijazni vasici RUPA a praznik sv. Marka so se v Rupi tudi letos - kot je že stara tradicija - spom- nili farnega zavetnika. Že več kot 45 let pripravljajo na vasi posebno kulturno in družabno prireditev s tradicionalno pomla- dansko jedjo, frtaljo. Letošnje praznovanje se je začelo 25. marca z jutranjo slovesno mašo in procesijo po vasi, po- poldne pa na vedno prijetnem prireditve- nem prostoru pod cer- kvijo, kjer je praznik tu- di zaradi lepega vreme- na posebno lepo uspel. Zbrane, ki jih je bilo popoldne, in še bolj zvečer, res veliko, so z nekaj primernimi pe- smicami razveselili malčki otroškega pev- skega zbora sovoden- jskega vrtca Čira čara pod vod- stvom Nadje Kovic in ob sprem- ljavi Zulejke Devetak, nato pevci otroškega pevskega zbora Vrh Sv. Mihaela pod vodstvom Karel Ulian in ob spremljavi Nike Co- tič, kasneje pa še malčki otroške- ga pevskega zbora iz Rupe in s Peči pod vodstvom Zulejke Deve- tak. Med programom je potekal tudi otroški extempore na temo Moj praznik frtalje, na katerem so otroci in mladi od vrtca do srednje šole lahko izrazili svoje poglede na vaški praznik; komi- sija je izbrala dve najboljši risbi in ju tudi nagradila. Priložnostni govor so prireditelji, N člani društva Rupa-Peč, tokratzaupali Simonu Petru Lebanu,skavtskemu voditelju in podpred- sedniku mladinske konzulte dežele FJk, ki je na letošnjih deželnih volitvah kandidiral za SSk. Začel je s prvima dvema ki- ticama Kosovelove Ekstaze smrti in obudil spomin na grozote, ki so se v Evropi zgodile pred dobri- mi 70 leti zaradi ideologij, nato se je stara celina “kot feniks povz- dignila” in zaživela v svobodi, za kar se moramo zahvaliti vsem, ki so žrtvovali svoja življenja. A spet je prišlo do razprtij, dokler ni pa- dec Berlinskega zidu postavil te- melje Evropski uniji, ki je pove- zala različne narode. Danes se morda premalo zavedamo, kako pomembne so evropske institu- cije za ohranjanje sožitja, spošto- vanja in miru med evropskimi narodi, je poudaril. Seveda, po- trebne so reforme in spremembe. Potrebno je začeti graditi evrop- sko identiteto, od- kriti vrednote, ki so zgodovinsko pri- sotne na tej celini, kot npr. spoštovan- je človeškega življenja in dosto- janstva, ki pritiče vsakomur, ne gle- de na kulturo, spol, etnično, versko ali narodno pripadnost. “Potreben je nov humanizem, da bomo sprejemali medse ljudi, ki bežijo pred vojnimi grozotami, revščino in lakoto”. Potreben je tudi zgo- dovinski spomin, da se o grozo- tah spregovori mlajšim generaci- jam, da se ne bi več pripetilo to, kar se je. “Naučimo mlajše rodo- ve, da se je za svobodo treba bo- riti s strpnostjo, sprejemanjem različnosti in ozaveščanjem”. Najslabše je, če prevlada brez- brižnost in se preprosto obrnemo stran, je še dejal Leban. Ob zvo- kih ansambla Mlade gazde, ki znajo “vžgati”, se je praznik na- daljeval do poznih večernih ur. Drugi del praznika v organizaciji društva Rupa-Peč je potekal - prav tako ob skoraj poletnem vreme- nu - v nedeljo, 29. aprila. Popoldanski program se je v veseli družbi začel s tekmo- vanjem v cvrtju naj- boljše frtalje, ki ga je tudi tokrat vodil Mat- jaž Pintar. Prijavilo se je kar 12 ekip, med njimi je bilo posebno lepo videti veliko mladih, ki so z delav- nostjo in iznajdljivo- stjo - tudi ob pomoči odraslih - stepali jajca z najrazličnejšimi ze- lišči in svoje frtalje naposled pred- stavili komisiji. Mira Cerkovnik, Mirjam Radinja in Rado Nanut so pokusili in ocenili prav vse: na tretje mesto so se uvrstili Marko, Andrea Pelle in Filippo Sartori, na dru- go mesto Jan in Alex Kosič, na najvišjo stop- ničko pa sta sto- pila Erika Kosič in Mattia Barone. Za prijetno in veselo razpoložen- je so nato poskrbeli člani skupine ABC, ki jo sestavljajo mladi res nadarjeni glasbeniki, Aleš, Jurij in Mihael Lavrenčič ter Tomaž Grassi. / DD Trg povezuje / spoznajmo se! Praznik na Trgu Evrope ZSKP veza slovenske katoliške prosvete iz Gorice bo me- seca junija organizirala prireditev na skupnem trgu Evrope/Transalpina, ki dejan- sko in simbolično povezuje Go- rico in Novo Gorico. Prostor pred novogoriško, nekdanjo se- verno goriško železniško posta- jo je kraj najbolj tesnega urba- nega stika med mestoma. Trg v mladem mestu je dobil ime po vstopu Slovenije v EU (1. maja 2004). Krasi ga mozaik nove Evrope, ki ga je zasnoval Franko Vecchiet, slovenski umetnik iz Trsta. Trg z mozaikom je postal nov simbol somestja dveh Go- ric, pa tudi simbol odpravljanja razmejevanj in simbol evrop- skega združevanja. Zato je pro- jekt dobil ime Trg povezuje/Spoznajmo se! Kulturni program prireditve se bo pričel v večernih urah in predvideva najprej nastop orke- stra gojencev glasbenih šol SCGV Emil Komel, Nova Gorica in goriškega območja. Sledil bo koncert slovenskega ansambla Modrijani. S tem dogodkom bi hkrati obeležili Dan državnosti, ki ga v Sloveniji praznujejo 25. junija, 10. letnico vstopa Slove- nije v območje Schengen ter 60-letnico delovanja ZSKP, ki bo pravzaprav prihodnje leto, a to naj bi bil preddogodek praz- novanja obletnice. Pri ZSKP želijo, da bi to bil predvsem praznik veselega vzdušja za vse, Z ki še verjamejo v tvorno sožitjein sodelovanje za boljšo pri-hodnost naših krajev. Prireditev bo v petek, 15. junija 2018, s pričetkom ob 19. uri (v primeru slabega vremena v to- rek, 19. junija). K projektu sta kot pokrovitelja že pristopili občini Gorica in Nova Gorica. K sodelovanju bo- do pristopile še ostale organiza- cije, ki delujejo v Kulturnem centru Lojze Bratuž. “Pri ZSKP menimo, da kultura ni dejavnost, ki bi bila ločena od okolja, v katerem živimo. Slovenska ljubiteljska kultura v zamejstvu ima neprecenljivo vrednost, ker ohranja in krepi našo narodno istovetnost, obe- nem pa - to je najpomembnejše - združuje ljudi. ZSKP je že vrsto let prisotna na pouličnem praz- niku Okusi ob meji. S prazni- kom na trgu Evrope pa bi pre- segli mejo in tako okrepili med- sebojno sodelovanje”, še piše v tiskovnem sporočilu. Erika, Amadej, Matej, Ana, Jacopo, Maja, Mija, Em- ma, Nicola in Petra so 6. maja 2018 v cerkvi sv. Ivana v Gorici prvič pristopili k “angelski mizi” in prejeli prvo sv. obhajilo. “Jezus vas ima zelo rad, zato vsakega posebej kliče po imenu”, jim je na začetku obreda povedala katehistinja Mirjam Bratina, ki jih je - s pomočjo Katje Terčič - dve leti pripravljala na ta korak. Učili so se o Jezusovem življenju, Sv. pismu, zakramentih, predvsem pa so se učili, kako moliti, se pogovarjati z Bogom. Po- vezali so se med sabo in z Bogom, je še povedala. G. Marijan Markežič jim je zaželel, “da bi bili močni, veseli in pogumni prijatelji drug drugemu in Jezusu”, življenjsko povezani z Njim: od nas pričakuje dejavno “ljubezen do bližnjega, ker je On sam v vsakem bližnjem, tudi v tujcu”. Zakra- ment jim je podelil g. Marijan, z njim sta so- maševala patra David in Ivan Bresciani. Otrokom iskreno želimo, da bi jim prejem zakramenta ostal v živem in neizbrisnem spominu. foto dd foto marilka k. Goriška 10. maja 2018 7 SKPD F. B. Sedej Števerjan / Gostovanje: Odrezani Meja, globoka rana v duši edejev dom na tlakova- nem trgu nasproti farne cerkve sv. Florijana v Šte- verjanu je bil v petek, 4. maja 2018, prizorišče zanimive, me- stoma ganljive gledališke upri- zoritve Odrezani, ki so ji ustvarjalci dali predznak “eksperimentalna”, v bi- stvu pa je bila ta svoje- vrstna predstava napol dramska igra, napol bral- na uprizoritev. Dobro za- mišljen dramski prikaz je stkan iz zgodovinskih dejstev, zgodb in pričevanj ljudi iz naših krajev, ki so doživeli mejo ne samo kot fizično ločnico med mejaši, am- pak tudi kot globoko občuteno čustveno raz- poko. Z zamejitvijo so se namreč nasilno pretrgale globoke vezi v družinah, med sorodniki. Tisti, ki nismo več mladi, se še dobro spominjamo, kako je bilo vsakič hudo prečkati mejo med Italijo, kjer sta vla- dali svoboda in demokracija, in socialistično Jugoslavijo, v kateri je prebivalce tlačil levo usmerjeni režim. Jugoslovan- ski miličniki na meji so bili na- vadno mrki Srbi s srepim po- gledom, katerim očem je bilo S težko kaj prikriti. A vendar jetihotapstvo vseeno “cvetelo”.Pravzaprav smo bili vsi “tiho- tapci”, ko smo “šfercali” kakšno “prepovedano” hrano ali, še hujše, svete podobe, v Ju- goslaviji prepovedane časopi- se, knjige... Tudi take zgodbe malih, preprostih ljudi ob meji so predstavljene v uprizoritvi Odrezani, ki se je porodila v živahnem delovanju Devinske- ga mladinskega krožka v sode- lovanju s prav tako zelo dejav- no Dramsko družino SKPD F. B. Sedej, tudi po zaslugi mlade Jasmin Kovic, navdušene gle- dališke ustvarjalke, ki ji po gla- vi zmeraj rojijo nove ideje. Predstava Odrezani spada v prvi del širše zasnovanega pro- jekta, namenjenega Schengen- skemu sporazumu (nosilec projekta je Slovenska prosveta v Trstu, ob financiranju Dežele FJK, izvajalec pa Devinski mla- dinski krožek), ki je obsegal tečaje, predavanja in še kaj v zvezi z mejo. Vzklila je iz pre- davanja zgodovinarja Aleša Breclja o mejah, ki so ločevale ljudi v naših krajih, zapisanega pričevanja Anastazije Antonič (Spomin na težke čase, Gorica, 1996), ki se je izselila iz rodne Brestovice v Jamlje (prav ta va- sica, Brestovica, njeno razde- janje v vojni in njeni prebivalci so večkrat omenjeni v predsta- vi), in vrste zgodb oseb ra- zlične starosti. Scenarij sta šti- riročno napisali Tamara Petea- ni in Jasmin Kovic. Ko- vičevi je bila zaupana režijska taktirka. Na po- dlagi zgodovinskih dej- stev in pričevanj je ustva- rila lepo gledljivo, sceno- grafsko domiselno upri- zoritev (tudi scenografska zamisel je njena, posebno sugestivna je osvetlitev z drobnimi namiznimi lučkami, ki v rokah igralk zadobijo dodatne svetlob- ne učinke) in jo predsta- vila kot razgibano celoto, kljub temu da je njena vezna nit nizanje dogod- kov od začetka prve sve- tovne vojne l. 1915 in krvavih bojev na soški fronti, vzpona zatiralnega fašizma in druge svetovne vojne do današnjih dni, ko so meje končno padle in se pod skupno evropsko “streho” lah- ko svobodno gibamo iz države v državo, čeprav, kot je bilo rečeno v predstavi, meje žal še obstajajo “v glavah ljudi”. / str. 8 Iva Koršič Snovanja / Mi smo pomlad Mladi se spoznavajo in skupaj muzicirajo SCGV KOMEL rugo izmed letošnjih Snovanj je potekalo 26. aprila v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. Kot je v nizu, ki ga pri- rejata SCGV Emil Komel in Ar- satelier, že navada, so se na večeru z naslovom Mi smo pomlad srečali mladi glasbeniki različnih skupin. Kot je za koncertni list zapisal prof. Frančišek Tavčar, ima večer predvsem povezovalni namen, saj gre za srečanje treh ustanov, ki so si po jeziku, prostoru in kulturi ‘različne’. Neposreden stik in igranje pa vse te “razlike” preoblikujeta in spreminjata. Kar lahko samo upamo, saj so mladi “dišeča in rosna pomlad, ki naj bi rodila zrela, sočna in plodna poletja”. Prva je na oder stopila Tolkalna skupina Glasbene šole Sežana: vanjo so vključeni učenci, ki si želijo dodatnega glasbenega ustvarjanja in druženja. Pod vodstvom Matije Tavčarja so za goriški nastop pripravili štiri skladbe, pri tem pokazali veliko energije in želje po raziskovanju novih zvokov tolkal. Dobro se je izkazal tudi “domači” Pihalni orkester SCGV Emil Komel, ki deluje v sklopu goriške šole. D Mladi izvajalci se zadnja leta te-densko srečujejo na vajah in sskupnim muziciranjem pridobi- vajo orkestralno prakso, skupaj rastejo, razvijajo smisel za kolek- tivno delo. Orkester, ki ga vodi prof. Tomaž Škamperle in ga spremlja sodelavec prof. Rober- to Caterini, je že uspešno nasto- pal na več prireditvah po Go- riškem in drugod. Tretji so na- stopili člani Mladinskega pihal- nega orkestra Giuseppe Verdi iz Ronk, ki je znan tudi pod ime- nom Ottava nota. Skupina, ki je nastopila pod taktirko dirigen- tke Fulvie Antoniali, je nastala pred petimi leti z namenom, da bi dopolnili individualne učne ure instrumenta s skupinskimi vajami; doslej se je že udeležila številnih prireditev v naši deželi. Na sporedu je bil zanimiv pro- gram, saj so mladi izvajalci po- nudili znane filmske uspešnice in skladbe sodobnih avtorjev. Ob koncu Snovanj je zbrane pozdravila ravnateljica šole Ko- mel Alessandra Schettino, se zahvalila izvajalcem za lepe tre- nutke in izrazila upanje, da bi se sodelovanje med temi in po- dobnimi skupinami v prihodnje nadaljevalo. DD Jurjevanje SZSO “Skavt je pokončen in ponosen človek!” PEČ es prijeten in sproščen praznik je bilo letošnje jurjevanje članov go- riškega dela Slovenske zamej- ske skavtske organizacije, ki so se zbrali 1. maja 2018 ob no- gometnem igrišču na Peči. Ker je bilo srečanje tudi letos za- mišljeno kot skavtski praznik, na katerem bi se skupaj spom- nili zavetnika sv. Jurija, so bili vabljeni tudi starejši skavti, starši in prijatelji, ki pa jih žal ni bilo prav veliko. Po jutranjem glavnem zboru so se navzoči člani razdelili v štiri skupine in začeli svoj pro- gram. Sredi jutra je duhovni asistent msgr. Renato Podber- sič pod košatimi lipami za vse prisotne daroval sveto mašo. V homiliji je obudil lik sv. Jurija, “močnega bojevnika, ki nam daje zgled pokončne, trdne ve- re”. Ni bil mlahav človek, tem- več vojak, ki je živel pred 1700 leti in se ni bal pričevati za Kri- stusa, podobno kot že prej sv. Štefan, je dejal mašnik. Krščan- stvo je vera, ki zahteva po- končnega človeka. Zato “skavt ni mevža, ampak ponosen člo- vek, ki živi z Bogom”, “ki ima hrbtenico, ne hodi upognjen”. R Jurjevanje je “potrditev naševere, ki je vera pričevanja, veraponosa”. Sv. Jurij naj skavte podpira, da bi bili sposobni “živega in življenjskega skavt- skega pričevanja”. Mašo, pri kateri so se tudi spomnili vseh živih in rajnih skavtov, je seve- da obogatilo vedno lepo skavt- sko petje. Nato so bile za člane organiza- cije na sporedu igre, ko so se mladi lahko sprostili. Po skup- nem kosilu je bil na vrsti še živahno voden taborni ogenj s pesmimi, skeči in bansi. Mau- ro Leban, nekdanji načelnik, ki je zaznamoval več desetletij goriške organizacije, pa je z živimi anekdotami in spomini obudil lik pred desetimi leti umrlega prijatelja in vzornika Mirka Špacapana, zdravnika, kulturnega in političnega de- lavca, ki je bil s svojo karizma- tično osebnostjo prisoten tudi v skavtskih vrstah. S sklepnim zborom, klici vo- dov in Pesmijo slovesa so se skavti bratsko pozdravili, trdneje povezani in v pričako- vanju, da se spet srečajo na po- letnih taborih. DG Obvestila Društvo slovenskih upokojencev za Goriško prireja v soboto, 19. maja, izlet v Pivko za ogled Parka vojaške zgodovine. Odhod iz Doberdoba ob 8. uri, nato z običajnimi postanki po poti do Gorice, potem bi potovali naravnost do Pivke. Vpisujejo po tel. 0481 884156 (Andrej F.), 0481 20801 ali 3461206031 (Sonja K.), 0481 882183 (Dragica V.), 0481 78138 (Sonja Š.). Društvo slovenskih upokojencev za Goriško prireja v Tumovi dvorani v Gorici na korzu Verdi 51 v sredo, 16. maja, ob 18. uri predavanje ge. Katjuše Rabzelj o Gruziji in Armeniji. Romanje v Medjugorje bo od 11. do 14. maja 2018. Vpis in spored lahko dobite: za Goriško pri g. Darku (tel. 0481 32121 ali 370 3201305), za Tržaško pri g. Jožetu Markuži v Zgoniku (tel. 040 229166) in za Slovenijo pri gospe Ani v Novi Gorici (tel. 00386 5 3022503). Zveza slovenske katoliške prosvete sklicuje redni letni občni zbor, ki bo v torek, 22. maja 2018, prvi sklic ob 12. uri, drugi pa ob 20. uri, v sejni sobi Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici z naslednjim dnevnim redom: 1. Volitve predsednika občnega zbora; 2. Poročilo nadzornega odbora; 3. Odobritev poročila o izvedeni dejavnosti in obračuna za leto 2017; 4. Odobritev programa dejavnosti in proračuna za leto 2018; 5. Razno. V soboto, 2. junija 2018, bo Kulturni center Lojze Bratuž organiziral obisk spominske svečanosti ob breznu pod Krenom v Kočevskem Rogu. Za informacije in obvezno prijavo 0481/531445 ali info@centerbratuz.org. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško prireja v soboto, 30. junija, ce lodnevni izlet v pokrajino Evga nej - skih gričev, v zibelko venetske in rim - ske kulture, za ogled parkov in krajev Este, Monselice itd. Vpisujejo po tel. 0481 884156 (Andrej F.), 0481 20801 ali 3461206031 (Sonja K.), 0481 882183 (Dragica V.), 0481 78138 (Sonja Š.). “Male oglase” najdete na našem portalu www. noviglas. eu. Darovi Za Novi glas: Stanislav Dolšak, Kranj 25 evrov. Čestitke Z zahvalno sveto mašo v štandreški cerkvi sta Anica in Lučano Pavio praznovala zlato poroko. Člani Prosvetnega društva Štandrež jima čestitajo in voščijo še veliko srečnih, veselih in zdravih let na skupni življenjski poti. RADIO SPAZIO Vrata proti vzhodu (od 11. 5. 2018 do 17. 5. 2018) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospazio103. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 11. maja (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Sobota, 12. maja (vodi Ezio Gosgnach): Okno v Benečijo: oddaja v benečan - skem, terskem, rezijanskem in ziljskem narečju. Nedelja, 13. maja: ponovitev oddaje Okno v Benečijo. Ponedeljek, 14. maja (v studiu Sanja Vogrič). Torek, 15. maja (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 16. maja (v studiu Danilo Čo - tar): Pogled v dušo in svet: Riž, vsak - danji kruh južnjakov - Izbor melodij. Četrtek, 17. maja (v studiu Andrej Bavcon): Četrtkov večer z glasbo - Zanimivosti, obvestila in humor. SKPD “F. B. SEDEJ” vabi na koncert PRIJATELJI, OSTANIMO PRIJATELJI! ob 30. obletnici delovanja Denisa Novata Nastopajo Trio Denis Novato, otroški, mladinski in mešani pevski zbor nedelja, 20. maja 2018, ob 19. uri velika dvorana župnijskega doma F. B. Sedej – Števerjan POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE Križev pot na Kojskem V nedeljo, 13. maja popoldne, bo v Brdih posebno slovesna molitev križevega pota. Verniki bodo molili ob 14 postajah od Kojskega do cerkve sv. Križa, v kateri hranijo znani gotski oltar iz leta 1515. V kapelicah bodo za to priložnost razstavljena dela Clementeja Del Nerija. Prvič bo križev pot (na koncu katerega bo tudi maša) potekal tudi v italijanskem jeziku, saj se ga bo udeležila tudi lepa skupina vernikov iz bližnjih obmejnih župnij na italijanski strani (zbrali se bodo na Prevalu ob 16. uri in skupaj krenili do Kojskega). Števerjan / Podaljšan rok prijave na festival 48. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2018 bo letos v Borovcih v Števerjanu potekal 6., 7. in 8. julija. Organizatorji sporočajo, da je bil rok prijave podaljšan, in sicer do 15. maja 2018. Več informacij na www. sedej. org. Kratke foto dd foto dd Kultura10. maja 20188 DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (16 ) Bielecki (1) Vincencij Bielecki (tudi Wincenty, Vincenz Bieletzky) se je rodil 9. julija 1830 v podkar- patskih Rownah na Poljskem, blizu mesta Krosno (takratna avstrijska Galicija), očetu Piotru in materi Barbari. O prvem obdobju njegovega življenja vemo zelo malo. Vemo, da takrat in v prejšnjih stoletjih je živelo v tistih krajih veliko pomembnih in vplivnih mož z istim priimkom, ki je veljal za ple- miški priimek. V obdobju Vincencijeve mla- dosti, okoli leta 1848, se je tamkajšnje plem- stvo uprlo avstrijskim oblastem, ki so odgo- vorile s temeljito “čistko” - tudi z najstrožji- mi kaznimi - kot se je na primer zgodilo du- hovniku, rodoljubu, panslavistu in poslancu na Dunaju Adamu Bieleckemu, plemiču iz Gorzanke, vasice v neposredni bližini Vin- cencijevih Rown. Nadaljnje raziskave bodo morda pokazale, ali obstaja med njima kakšna sorodstvena vez. Vincencij Bielecki je bil uradnik v državnem aparatu avstro-ogrskega cesarstva in se je v določenem trenutku preselil v Gorico, kjer se je poročil z dvajset let mlajšo Marijo Gol- jevšček, hčerjo Mihaela Goljevščka in Apo- lonije roj. Lapanja iz Kanala. Vincencij in Marija sta imela dva otroka, Petra, sobnega slikarja, ki je leta 1910, komaj enaindvajsetleten, umrl zaradi padca z drugega nadstropja, in Marijo, o ka- teri bomo govorili kasneje. Vincencij Bielecki je bil že v pokoju, star 59 let, ko se mu je leta 1889 v Kanalu rodila hčerka Marija. Kot upokojenec ni miroval, temveč se je ukvarjal z gradbeništvom, ne- premičninami in gostilničarstvom. Leta 1892 je kupil palačo na Kornu št. 6, v sre- dišču Gorice. V njej je delovala tudi gostilna, ki je nosila njegov priimek in za katero je Bielecki oglašal v časopisu Soča ter vabil predvsem slovenske rojake, saj se je zelo uspešno vključil v družbeno, a tudi poli- tično, življenje goriških Slovencev - gotovo zaradi sorodstvenih vezi (kot rečeno, je bil poročen s Slovenko), a verjetno tudi zaradi panslavističnega čutenja in mišljenja (bil je pač Poljak). “Podpisani priporoča p. n. gg. rojakom v Gorici in na deželi svojo na novo oskrbljeno gostilno na Kornu št. 6 v lastni hiši. Toči pristna bela in črna vina in dobro žganje. Za okusna gorka in mrzla jedila po zmerni ceni je skrbljeno. V. Bielecki”, je pi- salo leta 1897 v goriški Soči. Leta 1896 je z Ivanom Rejo in Francem Mo- zetičem priredil dru- gi “veliki shod sta- rišev” otrok sloven- skih šol društva Slo- ga, s katerim so si go- riški Slovenci priza- devali, da bi odprli javno slovensko šolo v mestnem središču, čemur se je vladajoča mestna oblast (v ro- kah italijanskih na- cionalnih liberalcev) silovito upirala. Vin- cencij Bielecki je bil istega leta izvoljen v ožji šolski odbor, ka- teremu je predsedo- val grof Alfred Coro- nini Kromberški, ki je v dunajskem parla- mentu zastopal goriške Slovence in zelo uspešno zagovarjal jezikovne pravice, splošne narodne interese in gospodarski razvoj rojakov. Piše Soča 10. januarja 1896: “Drugi zaupni shod slovenskih roditel- jev, ki pošiljajo svoje otroke v zasebno šolo društva 'Sloga', se je vršil prete- klo nedeljo ob 11. uri predpoldne v prostorih 'Goriškega Sokola'. Sklicali so ga gg. Iv. Reja, Fr. Mozetič in Vin. Bielecki, a udeležilo se ga je nad 300 roditeljev, očetov in mater, katerim so se pridružili nekateri deželni po- slanci, ki so bili imenom vabljeni. / …/ V šolski odbor so bili soglasno vol- jeni gg. Alfred grof Coronini, Josip Hrovatin, dr. Aleksij Rojic, Franc Mo- zetič, Ivan Reja; kot namestniki pa Vincencij Bielecki, Jernej Kopač in Andrej Oblak. Zborovalci so zapustili zbirališče ginjenega srca in navdušeni za svojo vzvišeno reč”. OBJAVLJENO TUDI NA PORTALU KAMRA, PORTALU DIGITALIZIRANE KULTURNE DEDIŠČINE SLOVEN- SKIH POKRAJIN (www. kamra. si), KI GA UPRAVLJA OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Koren leta 1905. Na desni, za vodnjakom, Bieleckijeva palača. Palačo takoj na desni so ravno v tistem obdobju začeli rušiti - na sliki že ni strehe - in odprli novo ulico. Pismo Bieleckega v nemščini iz leta 1898 v zvezi z njegovo gostilno.Oglas gostilne Bielecki na Kornu iz leta 1896 (časopis Soča). Dimitri Tabaj Piranu smo Michela Pocheta (1940, Provansa) kot slikarja že pred leti spoznali v okviru projekta Križev pot po piranskih cer- kvah (v organizaciji društva Prijatel- jev zakladov sv. Jurija). Tokrat pa je do 21. maja 2018 v or- ganizaciji Župnije sv. Jurija – Piran na ogled razstava slik (v mešani tehniki na ročno tkanih lanenih platnih) Bog usmil- jenja v treh sakralnih interierjih: v pravkar obnovljeni cerkvi Marije Zdravja na Punti, v krstilnici sv. Janeza Krstnika in v cerkvi Marije Tolažni- ce. Pochet je po izobraz- bi arhitekt, ki se s svo- jim mnogostranskim ustvarjanjem zapisuje še kot pomemben slikar, kipar, pe- snik in pisatelj ter ki je v Rimu, kjer zdaj živi, povezan s številnimi umet- niki po svetu. Sam avtor je o svoji ustvarjalnosti zapisal: “Mislim, da Bog – Lepota spregovori mnogim, a le redki so tako izredni, da v svojo umetnost vnesejo zahtevno novost. Ni vsak Picasso ali Stravinsky, Joyce ali Fellini. Če je Jezus stopil med nas kot veliki glasnik Boga – Lepote, lah- ko tudi mi, kljub svoji majhnosti, poiščemo navdih, moč in pogum za to novost”. O nastanku predstavljenega cikla je Silvester Gaberšček, dolgoletni av- torjev prijatelj in dober poznavalec njegovega celotnega umetniškega dela, tudi literarnega, v spremljajoči zloženki zapisal: “V letu 2016, ki ga je papež Frančišek razglasil za leto Božjega usmiljenja, se je umetnik želel odzvati s svojim izvirnim likov- nim in duhovnim dojemanjem sočutnega Boga, ki joče nad smrtjo svojega Sina, in v njem vsebovano duhovno smrtjo vsakega človeka. Veliko platno obličja, v solznih očeh katerega sta naslikana skrita obraza Troedinega Boga, ki se iz usmiljenja in čiste ljubezni za odrešitev sleher- nega človeka izpostavi za ceno smrti lastnega Sina, brli nežna svetloba, ki nakazuje pot rešitve k neokrnjeni svobodi”. Michel Pochet je globoko razmišlju- joča osebnost, ki je sposoben svoja intimna filozofska raz- mišljanja o univerzalnih vprašanjih obstoja človeštva in slehernega izmed nas, torej lastni doživljajski svet, na no- vo opredmetiti v skrajno sub- jektivno občuteni slikarski izraznosti. Ikonografski znakovni obrazec, ki dominira znotraj nedefi- niranega, le s temninami opredelje- nega slikarskega polja monumental- nih platen, je raznolik, vsekakor navdahnjen z avtorjevimi trenutni- mi videnji in čutenji, pogoje- nimi s konkretnimi dogajanji, vedno pa ga odkriva kot izred- no senzibilno čutečega ustvarjalca. Opazno je hoten- je, da s to njemu prepoznavno metaforiko, ki je odraz njego- ve iskrene in globoke duhov- nosti, vzpostavi dialog z jav- nostjo: njegove podobe osta- jajo kot edinstvena, vsekakor izjemno močna sporočila in posledično - ne glede na čas in prostor – univerzalni in večni pomniki vsem nam. Sil- vester Gaberšček je na odprtju razstave v cerkvi Marije Zdrav- ja v Piranu opisal enega iz- med Pochetovih navdihov: “Michelovi upodobitvi Shoaha na odpadnih kosih ročno tkanega plat- na sta simbolno in vsebinsko nadal- jevanje dachauskih risb iz ciklusa Ni- smo poslednji Zorana Mušiča, ki brez olepševanja odslikavata umet- nikovo doživljanje življenjskega utri- pa človeštva današnjega časa. Nad gomilo bridke usode človeštva je upodobljeni obraz pretresljivo gan- jenega Boga, ki se z vso ljubeznijo sklanja k slehernemu posamezniku kot vsemu človeštvu in odpira pot rešitve. …” Nives Marvin V Piran / Razstava slik Bog usmiljenja Michela Pocheta Umetnikovo doživljanje življenjskega utripa človeštva Odprtje razstave Michela Pocheta v cerkvi Marije Zdravja (foto Ubald Trnkoczy) Vincecij Bielecki (1830-1906) je bil poljski in slovenski cesarsko-kraljevi uradnik, podjetnik, posestnik, rodoljub in podpornik slovenskega šolstva v Gorici. Bil je pra- praded avtorja tega članka, Dimitrija Tabaja. Slika je iz obdobja okoli 1860-1870. drsko dogajanje so z energičnim nastopom, pa tudi večkrat gan- ljivim nadihom, izoblikovale igralke Antje Gruden, Arianna Moro, Martina Bearzi, Mira Tavčar in Sanja Vo- grič (svetovalec za govor je bil Jan Leo- poli), ki so se izkazale tudi ob klavirski spremljavi, v petju in žvižganju (npr. fašistične “himne” Giovinezza), pa še kot “proizvajalke” zvokov (posnemanje ro- pota odhajajočega vlaka, ki pelje žalostne begunce daleč od domače zemlje, je bilo res učinkovito). Pri predstavi so sodelo- vali (na posnetku) tudi Fantje izpod Grmade pod vodstvom Hermana Anto- niča. Že ob prvem pogledu na prizorišče te po- sebne uprizoritve pritegne njena odrska postavitev. Jasmin Kovic, ki je očitno ob ogledu predstav znanih režijskih moj- strov in scenografov zelo pozorna na režijske pristope in scenografske rešitve in jih zna nato osvojiti in smiselno upo- rabiti, je gledalce, vsaj na števerjanski po- novitvi, postavila na oder, in sicer na le- vo in desno stran odra (Cona B, Cona A). V sredini je bila večja “pedana”, privzdi- gnjeno odrsko prizorišče, ki ga je zame- jevala prosojna zavesa. Na njej so se pri- kazovale črno-bele projekcije posnetkov iz vojnih dni, zemljevidi z razmejitvami, ki so se spreminjale v obravnavanih ob- dobjih, in obrazi mladih in starejših pričevalcev, ki so živo obudili svoje spo- mine na mejo, ob koncu pa še svobodno po nebu podeči se oblaki. Poleg tega je ta prosojna zavesa ustvarjala izseke senčnega gledališča in ločevala gledalce. Luči, uperjene vanjo, so osvetljevale na- stopajoče igralke, ki so bile na tej ali oni strani zavese, tako da so jih nasproti si sedeči gledalci videli neposredno pred sabo ali kot sence za zaveso. Učinek je bil res dober! Poleg tega je bližina igralk še bolj prodorno vpliva- la na dojemanje in občutke gledalcev. Ti so se sicer z nek- danjimi težavami na meji “spopadli” že pri zunanjem vhodu v dvorano, kjer so jih pričakali strogi miličniki (Tadej Luk- man, Miha Kovic, Emil Sabadini, člani mladinske skupine M+). Vsak je moral postaviti roko v posebno režo “improvi- zirane kabine” in tako je prejel pečat s črko A ali B, ki ga je usmerjala k eni ali drugi skupini gledalcev; ti so do svojega sedeža prišli po točno začrtanih – zame- jenih! - poteh. Tudi to je pripomoglo k tistemu tesnobnemu ozračju, ki smo ga gledalci občutili ob dobro zamišljenem in izvedenem odrskem dogajanju. Pri tej svojevrstni uprizoritvi, kateri je občinstvo namenilo dolgo prisrčno plo- skanje, je sodelovalo kar precej požrtvo- valne mladine, ki je zelo dobro opravila svoje delo. Pričevanja so pod mentor- stvom Marije Brecelj in Marka Civardija posnele Ivana Pahor, Petra Pahor in Tina Fabi Pahor. Za ton in projekcije je vestno poskrbel Daniel Peteani. Zelo pomem- ben je bil doprinos tehnične ekipe Dramske družine F. B. Sedej, ki zmeraj bolj preseneča zaradi tehnične izurjeno- sti. Naj omenimo še celotno ekipo Devin- skega mladinskega krožka, ki jo sestavlja- jo Arianna Moro, Borut Brecelj, Danijel Fabi Pahor, Ivana Pahor, Lucija Tavčar, Martina Bearzi, Mira Tavčar, Nada Tavčar, Nina Pahor, Petra Pahor, Tina Fabi Pahor in Urška Terpin. Vsi so vredni pohvale! Ob koncu naj za “arhivski podatek” naštejemo še pričevalce: Anja Vižintin, Poljakinja, poročena v Doberdobu, Petra Makorič, Elena Leghissa, Marjan Terpin, Mirko Pahor, Danilo Legiša, Petra Pahor, Damjan Klanjšček, Herman Antonič, Ivan Komar, Dario Bertinazzi, Tanja Pe- ric. O S 7. strani Meja, globoka rana ... Kultura 10. maja 2018 9 JEZIKOVNICAVladka Tucovič Grem tam ali tja, doma ali domov? Pri pedagoškem delu se občasno srečujem tudi s posamezniki, ki se slovenščine učijo kot tujega jezika, pa naj gre za tuje študen- te, ki v Sloveniji študirajo, potomce sloven- skih izseljencev, ki pridejo na poletne tečaje slovenskega jezika Halo, tukaj slo- venski Mediteran!, ki jih že vrsto let orga- niziramo na Fakulteti za humanistične štu- dije Univerze na Primorskem v Kopru, ali priseljence, ki bi radi pridobili slovensko državljanstvo ali za- poslitev, pa morajo opraviti tudi izpit iz znanja slovenskega jezika. V vsakem pri- meru je učeče se slo- venščino zelo zani- mivo poslušati ali brati njihova besedi- la, saj nam, rojenim govorcem, pogosto držijo zrcalo, v kate- rem ugledamo podo- bo svojega prvega ali maternega jezika oz. njegov odsev, ob ka- terem se pogosto vprašamo, kako tujcu ra- zložiti pomen neke besede. Neredko se ob vnetih poskusih svojih tujih študentov ali udeležencev tečaja, da bi po vzorcu tvorili slovenske besede, od srca, pa seveda prav nič privoščljivo, nasmejem. Še zdaj se zabavam ob njihovi ideji, da bi po vzoru za majhen zid, torej zidek ali zi- dec, imeli tudi stenec (iz stene), samica konja pa bi lahko bila konjica (namesto kobila). Namesto izjema je neki tečajnik zapisal izjemek (po vzorcu popravek), dru- ge tečajnice pa so vneto zapisovale, da so bolezne namesto bolne (po vzorcu iz južnoslovanskih jezikov bolestan, bolestna za bolan, bolna). Pogosto pa se srečam z dvomom, kako tuj- cem razložiti razliko med dvema beseda- ma, ki še marsikateremu Slovencu, še zlasti Primorcu z Obale, ni jasna. V Kopru in so- sednjih mestih boste namreč tudi v knjižnem jeziku pogosto slišali grem tam, namesto knjižno pravilnega grem tja. Tam in tja sta prislova, odgovarjata nam na ra- zlični vprašanji: Kje sem? Tam. Kam grem? Tja. Čisto preprosto, kajne? Pa vendar je pomensko razliko tujcem zelo težko ra- zložiti, še zlasti, če je ni v njihovem jeziku. Vsi južnoslovanski jeziki, kamor seveda so- di tudi slovenščina, so si izredno podobni, ra- zlikujejo pa se v malen- kostih, ki pa so ključne za razlikovanje med je- ziki. Seveda bo vsak Slovenec razumel tuj- ca, ki bo rekel, da gre ali se bo preselil tam, namesto da gre ali se bo preselil tja, razume- vanje pa pomenske ra- zlike vseeno ne izniči. Podobna dvojica je še med besedama doma in domov. Kje sem? Doma. Kam grem? Domov. Ko izražamo statičnost, bomo rekli, da smo doma in tam; ko pa se premikamo (hodimo, se vo- zimo, se selimo ipd.), gremo domov in tja. Da je tujcem, pa ne le Špancem, zaradi po- dobnosti prava španska vas tudi razliko- vanje med besedama ker in kjer, pa je že druga tema. Doc. dr. Vladka Tucovič na Oddelku za slo- venistiko Fakultete za humanistične študi- je Univerze na Primorskem (Koper) izvaja pravopisne in lektorske vaje. Jezikovna vprašanja, o katerih bi radi brali v Jezikov- nici, ji lahko pošljete na e-naslov: vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na uredništvo Novega glasu. 39 Neskaljeno vzdušje ob 25. aprilu v Miljah Razstava o Bataljonu Alme Vivoda ter Adrianovi & Gorazdovi vrtovi a predvečer praznika 25. aprila so v Miljah odprli dve razstavi pod okril- jem krajevne občinske uprave. V občinski razstavni dvorani G. Negrisin na osrednjem trgu Mar- coni je miljska sekcija VZPI-ANPI “G. Marzi” postavila dokumen- tarno razstavo o Partizanskem bataljonu Alme Vivoda. Predsta- vila sta jo županja Laura Marzi in pokrajinski predsednik VZPI- ANPI Fabio Vallon, sam Miljčan. V bližnjem muzeju sodobnih umetnosti U. Cara' pa so odprli fotografsko razstavo Adriano & Gorazd na vrtu, na pobudo društva PHOTO-IMAGO in Društva Slovencev miljske občine (DSMO) Kiljan Ferluga, v sodelovanju z občino. Na slovesnosti za 25. april je po županjinem nagovoru nastopil predstavnik Vsedržavnega združenja partizanov Italije - AN- PI Antonino Ferraro, ki je med organizatorji razstave o bataljo- N nu Alme Vivoda. Ob neretoričniobravnavi vrednot boja za osvo-boditev je tudi izpostavil velik delež, ki ga je dala krajevna skupnost: od takratnih 12 tisoč prebivalcev iz Milj in okoliških vasi se jih je okrog 900 vključilo v odporništvo in kar 300 jih je padlo. Sledilo je pričevanje več kot 80-letne domačinke Valbur- ge Ellero; ob njeni prisotnosti ga je prebrala v imenu DSMO K. Ferluga mlada Sara Zuppin. Z ra- zliko od razgretega vzdušja pro- slav 25. aprila v Rižarni in dru- god po Italiji so bile njene spra- vljive in pristne, v preteklost, a tudi sodobnost ubrane misli to- plo sprejete v Miljah. Na videz preprosto, a sugestivno pričevanje, ki ga je v obeh jezi- kih zapisala Isabella Marega, bi si zaradi neposrednosti in ple- menite vsebine zaslužilo objavo. Slovesnost se je končala pred spomenikom padlih z nastopom mešanega zbora Jadran (Slove- nec - Slavec), ki ga vodi Danijel Grbec in povezuje pevke in pev- ce iz Doline, Boljunca, Zabrežca, Ricmanj, Trsta in Milj. A vrnimo se k razstavi o bataljo- nu, poimenovanem po do- mačinki, ki je 28. junija 1943 pa- dla kot prva partizanka v Italiji. Avtonomni bataljon je deloval v okviru 14. brigade “Garibaldi- Trieste” pri nas in v Istri in so ga sestavljali italijanski, sloven- ski in ruski partizani, mornar- ji iz Romagne itd. VZPI-ANPI je v zapuščini miljskega parti- zana Gina Fontanota - Clip- perja našel razne listine in evi- denčne izkaznice s fotografi- jami članov bataljona, ki so jih sestavili po vojni. Na ogled je bilo 88 takšnih reprodukcij mladih in zrelih bojevnikov in bojevnic, tudi “naše gore li- stov”, po priimkih in parti- zanskih imenih sodeč: Božiglav Candido - Renna, Ciach Antonio - Jože, Cher- maz Giannino - Janosik, Tull Lina - Slavica, Zuppin Lidia - Maida, Crevatin Ponziano - Mirko, Depangher Spartaco - Jože, Grahonia Patrizio - Dušan, Marsi Guerrino - Miška, Ribarič Giovanni - Miloš itd. Izobešeni sta bili tudi taboriščni obleki iz Dachauua Giovannija Postogne in Francesca Russignana. Na odprtju so predstavniki VZPI- ANPI povedali, da gre za prvo ne- popolno javno predstavitev, in pozvali, da bi arhiv obogatili še z drugimi izvirnimi dokumenti, s katerimi razpolagajo dediči in potomci partizanov. Na razstavi smo prebrali, da Alma (Amabile) Vivoda ni bila doslej deležna no- benega državnega priznanja, medtem ko je orožnik, ki je so- deloval pri njeni usmrtitvi, pre- jel za to leta 1958 uradno odli- kovanje. Morda je dozorel čas, da se to popravi ne le krajevno, am- pak na nacionalni ravni in po- skrbi za uradno državno priz- nanje prvi padli italijanski parti- zanki. Posthumno se to lahko zmeraj naredi, če je za to volja. VRTOVI PRIJATELJEV FOTO- GRAFOV ADRIANA IN GORAZ- DA Miljska županja Laura Marzi, ku- rator Fabio Rinaldi, kritičarka Cristina Bonadei, nova predsednica Društva Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga Fiorella Benčič in od- bornik DSMO Davorin Devetak so na odprtju v Muzeju Cara' sprego- vorili o razstavi Adriano & Gorazd na vrtu, se pravi o dveh fotografih, ki sodelujeta že mnogo let. Domačin Adriano Perini, sicer predsednik Photo-Imago, je ob 35- letnici društva zbral niz svojih odmaknjenih črno-belih posnetkov iz evrop- skih vrtov in parkov, od Benetk in Trevisa do Versaillesa, od Loi- re do Piemonta in Ankarana. Ljubljančan Gorazd Vilhar pa, ki že od polovice osemdesetih let živi na Japonskem, ponuja živo- barvne odtise japonskih vrtov iz raznih svetih krajev na otoku Šikoku, iz mest Okayame in Kyo- ta. Vilhar ima za sabo umetno- stnozgodovinsko pripravo. Z ženo, ameriško kulturno antro- pologinjo Charlotte Anderson, je dodobra preučil japonsko de- diščino in je z njo avtor osmih fotomonografij o zakladih te dežele. Ena od teh je celo prejela Amazonovo priznanje kot naj- boljši turistični vodič o Japonski. Sam Vilhar je 2017 prejel visoko priznanje japonskega veleposla- ništva v Sloveniji za 35-letno šir- jenje japonske kulture po svetu in poglabljanje prijateljstva med obema državama. Na belih stenah muzeja Cara' se vzporejajo in soočajo dve ra- zlični opciji in občutljivosti. Na eni strani (Vilharjeva) oriental- ska sla po harmonični urejenosti in stikanju materije in narave s pričujočnostjo duhovnega, ovita v živordeče, zlatorjave in zelen- kaste naključne ali urejene površine, gramozne prečesane igre koncentričnih elips, vzpo- rednih krogov in krivulj, ki obkrožajo kamnite tote- me, naravne čeri sredi ab- straktnega jezerca. Varljiv kamniti čoln je na privezu ob pravi rumenozeleni travi. Je tudi nekaj redkih idil: zaton s pravo jezersko vodno gladino in pa sliko- vite umetne kamnite stru- ge, sotočja z belim pro- dom in okroglimi rečnimi kamni. Kultivirani Perini pa po- nuja iz svojih fotografskih potopisov nenavadno obličje, ki se skriva v zatemne- lem skalovju in listju, eksotiko sredi cementa, krošnje, debla in spokojnost mestnih parkov, iz grmov sestavljeno šahovnico in slikovite arabeskne kompozicije, geometrične labirinte versajskih in venetskih uglednih zasebnih vil. Cristiana Bonadei je v sprem- ni knjižici zapisala, da “so po- trpežljivi vsi vrtovi te skladne razstave. Kot ne-zavedni nosilci pojmovanj o svetu, o zgodovini in Božjem, predstavljajo projek- cije nas ljudi, ki zasledujemo var- nost in ravnovesje”. Razstava je odprta do 13. maja: v četrtek in petek od 17. do 19. ure, v soboto od 10. do 12. in od 17. do 19. ure, v nedeljo od 10. do 12. ure. Gorazd Vilhar ima odprto do 20. maja še samostojno raz- stavo Popotovanja skozi čas na Gradu Snežnik pri Cerkni- ci, ob 200-letnici rojstva Miroslava Vilharja. Na ogled so lovski in drugi motivi v slikovitem grajskem okolju, vsak dan od 10. do 19. ure. V zadnjih letih je imel več raz- stav v domovini, Ljubljani, Maribo- ru, Postojni in tudi Trstu. Od 1. junija do 31. oktobra se bo nje- gova razstava selila na Grad Prem. Davorin Devetak V posnetku Zvezde Koren je ob raznih govorcih tudi gospa Valburga Ellero (na vozičku), katere pričevanje so brali na proslavi. Gorazd Vilhar Adriano Perini Jaz sem te čakal ob poznem mraku in z mano so čakali beli cvetovi in tam nad vrhovi so tiho plakali mehki glasovi oddaljenih strun. Sence globoke so se razdelile, tvoje plašne roke so razgrnile zaveso temnó … Kak sva se ljubila v poljubih vročih, v besedah polglasnih, šepetajočih. Visoko na sinjem polji so vztrepetavale srebrne zvezde in naokoli so pesmi zaljubljene plavale. Odprla se je čudovita noč. Tisto noč so zapeli zmagoslavni zvonovi; kako so vstajali njih prešerni glasovi pod zvezdámi drvečimi, kako so prihajali bliže in bliže s koraki šumečimi … Ivan Cankar (1876 – 1918) Predstavljajte si, da ne veste za ime umetnika, ki je v verze izlil svoje ljubezensko drhtenje in srečo, in sledite tihemu branju. To naj vas popelje od čakanja na lju- bljeno dekle prek temne zavese senc vse do vročih pol- jubov in polglasnega šepetanja. Vse se uokvirja v im- presionistično sliko, na kateri se prelivata in prepletata barvitost glasov in zvočnost barvnih odtenkov. Zdi se, kot da z lirskim subjektom čustvuje vsa narava: beli cve- tovi delijo z njim napetost pričakovanja, na sinjem polji neba trepetajo srebrne zvezde. V pesmi je čutiti nostalgijo po ljube- zenski sreči, saj se je dogajanje odvijalo v preteklosti (glagolske oblike so v pre- tekliku) – kot čudovito doživeto srečanje z ljubljenim dekletom. Pridev- niki mehak, oddaljen, globok, plašen, teman vzbujajo občutke plahe nežno- sti in skrivnostnosti, nato se pesniški izraz sprosti. V zadnji kitici se razbo- hoti in razpre v vsej svoji muzikalično- sti. Odprla se je čudovita noč, zazveni prvi verz in nas povabi v doživetje le- pega večera. Aliteracija zapeli/ zmago- slavni zvonovi odzvanja od veselja, njih prešerni glasovi … kot da so hodili v človeški podobi s koraki šumečimi. Sploh je pesniku posebno ljuba poo- sebitev, denimo cvetov, ki so z njim de- lili pričakovanje dekleta, strune so tiho jokale, in naokoli/ so pesmi zaljubljene plavale. Ustvarjalec lepih, zvenečih verzov je Ivan Cankar, ki ga bolj poznamo v drugačni luči in vlogi. V cikel Iz lepih časov (Erotika 1902) je umetnik vključil tudi zgornjo pesem, ki je v prvi izdaji pesniške zbirke leta 1899 ni bilo. Pesem s prvotnim naslovom Večerni koncert, po- svečena Ani Lušinovi, je nastala pred stodvajsetimi leti (1898) v Pulju in sodi v čas, ko je Cankar vse bolj čutil moč in nemoč svojega pesniškega izražanja. Z ene stra- ni si je še vedno prizadeval ustvarjati poezijo, v kateri sicer ritem in rima nimata več osrednje vloge, z druge pa se je zavedal, da je njegov izrazni prostor v prozi, no- veleti in drami, in da torej raje prepušča kovanje verzov Župančiču in Ketteju. V tem se veliki slovenski književnik ni motil: zapustil je pesniški Parnas, da bi se povzpel na pripovedni Olimp. Bil je velik tudi v odločitvi, da opusti pesništvo in se preusmeri v prozo. Ob izjemni umetniški moči njegovih proznih in dramskih del pa vsekakor ne mo- remo spregledati dejstva, da je Cankar slovensko pe- sništvo fin de siecla oplemenitil z mistiko simbolizma, razdvojenostjo dekadence in čutno lepoto impresioniz- ma. V tej luči lahko imajo zgornji verzi posebno estet- sko in doživljajsko vrednost za tiste, ki poredko segajo po Cankarjevih pesmih. Cankar je C(ank)ar PIKA NA (PESM)I Majda Artač Sturman Tržaška10. maja 201810 Ponedeljkov večer Društva slovenskih izobražencev Po volitvah: Kako naprej? an po volitvah so si na običajni ponedeljkov večer Društva slovenskih izobražencev zamislili razpravo z naslovom Kako naprej, na katero so povabili tako slovenske kandidate kot sodelavce zadnje številke revije Mladika, ki je svojo rubriko Fokus namenila volitvam in Slovencem. Najprej je spregovoril potrjeni deželni poslanec Igor Gabrovec, ki se je zahvalil vsem, saj so tokrat zaradi okoliščin prvič tvegali, da ne bi imeli izvoljenega slovenskega kandidata. Slovenska skupnost je dosegla 1,16 % in nekaj manj kot pet tisoč glasov. Izkoristili so vse možnosti za vidljivost. Gabrovec je omenil, kako jim je uspelo prepričati Borisa Pahorja, da je po volitvah leta 2014 še enkrat zdržal in je bil z njimi navdušen. Tržaški dnevnik Il Piccolo je pohvalno poročal o srečanju s Pahorjem, plakatirali so celotno deželo, bili prisotni v medijih in na območju. Spoznali so, da na javna srečanja prihajajo vedno isti, že prepričani obrazi. Nekatera srečanja so bila odmevna – sodelovali so z Nežo Kravos v Narodnem domu pri Sv. Ivanu. Gabrovec je potrdil veliko pozitivnih plati, a utrpeli so tudi padce. Ugotavlja namreč, da zelo hitro izumira osnovna volilna baza, ki za vsako ceno, ne glede na to, ali je grdo ali lepo vreme, na most, na to, ali se povežeš z boljšo ali slabšo koalicijo, gre glasovat, ker verjame v tvojo stranko. “Nekaj smo jih imeli, ker smo edina stranka, ki obstaja od prve zakonodajne dobe v šestdesetih letih do danes, s koreninami in tradicijo. Ta baza izumira, na stotine glasov letno, kar se opaža na volitvah. Svet se zelo spreminja. Izgubljamo gotove glasove, ne uspe nam jih pa nadoknaditi z mladimi”, je bil neposreden Gabrovec. Mladi so danes dokaj mlačni, kljub ponujenim zanimivim pobudam. Slovenska skupnost je priredila koncert skupine Love guns, a so se na njem zbrali štiridesetletniki … Veliko so ciljali na družbena omrežja, Gabrovec je vložil med petsto in tisoč evrov v plačano oglaševanje na Facebooku. Enako se je potrudil goriški del stranke za posamezne kandidate. Poskusili so vse, nazadnje se jim je rezultat le k sreči nasmehnil. Svoje mnenje je izrazil tudi o drugih kandidatih, in sicer o Slokarju, ki deluje kot “showman”, kako je Vidali užaljen, ker mu stranka ni nudila dovolj podpore, pa o Ukmarju, ki je bil bolj aktiven v volilni dobi kot v zadnjih petih letih. Svoj poseg je končal z dejstvom, da so veliko naredili, a morajo dobiti nove pristope in nagovarjati ljudi, da pridejo do novih volivcev. Ivo Jevnikar, ki je moderiral srečanje, je v drugem delu večera spregovoril o zadnji številki revije Mladika in spodbudil njene pisce, da se oglasijo. Spregovorili so Breda Susič, Peter Černic, Damjan Terpin, Martin Brecelj in ostali. Metka Šinigoj Tržaško knjižno središče / Kava s knjigo O Matejki Peterlin in njeni knjigi sredo, 2. maja 2018, je bila v Tržaškem knjižnem središču že tradicionalna Kava s knjigo. Tokrat so ob kavi “klepetale” Marija Češčut, Dorica Žagar in Manica Maver. Predstavile so novo knjigo, ki je izšla pri Mladiki, in sicer postuhmno zbirko kratkih zgodb Matejke Peterlin Iz dnevnika mlade družine. Besedo je najprej prevzela Nadja Roncelli za Mladiko, ki je tudi vodila pogovor. Da iz- dajo knjigo, so se odločili, ker je bila aprila 10-letnica smrti Matejke Peterlin, marca pa bi avtorica praznovala 75. roj- stni dan. O njej sta spregovorili prijatel- jici Marija Češčut, s katero sta bili prija- teljsko povezani že od mature leta 1961, in Dorica Žagar, ki jo pozna že od malih nog in s katero sta delili veliko spomi- nov predvsem v ro- janskem društvu, ter hčerka Manica Ma- ver, ki je za knjigo napisala tudi sprem- no besedo. Prijateljici sta najprej skozi spomine orisali, kakšna je bila Matejka Peterlin. Marija Češčut je opisala maturo, ko so morali goriški maturantje na licej v Trst, ker je bila takrat samo ena maturitetna komisi- ja. Prav Matejka Peterlin je bi- la tista, ki se je prva približala prestrašenim goriškim sošol- cem in jim zagotovila, da nji- hovi tržaški profesorji niso preveč strogi. Po maturi ju je vezala še univerzitetna pot in profesorski poklic. Dorica V Žagar se Peterlinove spominjapredvem iz rojanskegadruštva, kjer je bila prava go- nilna sila. Matejka Peterlin je tudi pela v rojanskem cerkve- nem pevskem zboru, pri kate- rem je tudi skrbela za dobro voljo, saj je večkrat prinesla kaj za pod zob na vaje ali na- pisala kakšno priložnostno pesem, v kateri je opisovala sopevce. Obe sta tudi poudar- jali njeno veliko srce ter skrb in pomoč za vse, ki so jo po- trebovali. Na koncu je spregovorila še Manica Maver, ki je najprej še sama delila nekaj spominov o svoji mami. Povedala je, da je vedno dajala instrukcije sošol- cem, ki so imeli težave pri kakšnem predmetu, na koncu pa je svoje otroke najprej vprašala, kako je pisal kontrol- ko tisti, ki ga je instruirala, kot oni. Nato je spregovorila o zbirki kratkih zgodb, ki vsebu- je 21 avtobiografskih pripove- di mlade družine. Zgodbe so izhajale v reviji Mladika med letoma 1975 in 1979 pod psev- donimom “Ona”. Za ilustraci- je v knjigi je poskrbel avto- ričin vnuk Boštjan Petaros. Knjiga pripoveduje o avto- ričini družini, predvsem o pri- godah, ki so se ji pripetile kot mladi mamici s tremi otroki, v vsaki zgodbici pa nastopa tu- di njen mož, “On”. Knjiga je hudomušna in predstavlja lahkotno branje. V njenih pri- povedih se lahko prepozna vsaka mamica, pa tudi vsi, ki so bili nekoč otroci, ker so go- tovo ušpičili podobne stvari kot otroci, ki so opisani v knji- gi. V knjigi opisuje vsakdanje situacije, ki so pogoste v vsaki družini, npr. kako si hčerka na vsak način želi dobiti harmo- niko za rojstni dan in ji oče te- ga ne dovoli, mama pa ji na vse načine skuša ustreči, kako hčerkica cel teden doma po- navlja vlogo, ki jo ima na za- ključni prireditvi, in zna celo predstavo na pamet, na koncu pa pozabi svoj stavek... Zgod- bice so napisane tudi s pre- cejšnjo mero avtoironije, ker se mlada mamica zaveda svo- jih napak. Da bi se lahko o tem prepričali, je Manica Ma- ver na predstavitvi knjige tudi prebrala zgodbico. Kava s knjigo je bila zelo do- bro obiskana. Za skodelico ka- ve za vsakega udeleženca je tu- di tokrat poskrbelo podjetje PrimoAroma. Urška Petaros Večeri luči v cerkvi sv. Jožefa v Ricmanjih Vrsta pobožnosti, koncertov, predavanj upnik iz Doline pri Trstu je v krajšem prispevku iz leta 1827 opisal čudežno dogajanje v ricmanjski cerkvi, zaradi katerega so Ricmanje postale ena najslavnejših božjih poti v takratnem avstrijskem cesarstvu. Prvič je legenda o luči pritegnila pozornost leta 1749, ko se je pred oltarjem sv. Jožefa v takratni cerkvici sv. Jurija in pred številnimi verniki sama prižigala večna luč. Ricmanje ležijo na robu kraške planote, na cesti, ki iz Bazovice vodi proti Trstu in Dolini. Prva omemba vasi sega že v davno leto 1271. Od tedaj se pojavljajo različna slična imena: Rizmagna, Ricemagna, Rizmegna. Ime naj bi izviralo iz nemškega Rizman. To področje je bilo v lasti različnih mestnih plemiških rodbin in cerkvenih ustanov. Velik del so imele benediktinke pri sv. Ciprijanu v Trstu, ki so v vasi sezidale prvo kapelo. Cerkvica se prvič omenja leta 1645, ko so posvetili glavni oltar sv. Juriju. Konec leta 1693 je cerkvica pridobila še drugi oltar, posvečen sv. Jožefu. Takrat je Ž bila ustanovljena Bratovščina sv.Jožefa, ki je ob določenihpobožnih nalogah morala tudi skrbeti, da je pred podobo zavetnika gorela oljenka, kar pa se ni vedno dogajalo. Leta 1749 so nekateri kmetje v vasi trdili, da so videli v cerkvici, kako se je večna luč pred oltarjem sv. Jožefa sama prižigala, potem ko so jo poprej nalašč ugasnili. Na predvečer praznika sv. Jožefa so to povedali tudi takratnemu kaplanu v Dolini Antonu Janezu Ifsiču. Ta jim je naročil, naj pred pričami luč ugasnejo in cerkev dobro zaklenejo. Še isti večer so opazili, da luč ponovno gori. To se je v naslednjih dneh večkrat ponavljalo. Pri vseh poskusih so ugotavljali, da je kljub zaklenjeni cerkvi, zamreženim oknom in drugim varnostnim ukrepom luč vedno znova zagorela. To se je zgodilo tudi, potem ko je dolinski župnik o tem obvestil še škofa v Trstu in je ta naročil, naj večno luč ovijejo s papirjem in zapečatijo, da je ne bi mogel nihče prižgati. Prižiganje in ugašanje se je ponavljalo še skozi ves april. Končno je tudi škof dovolil, da se je cerkev preimenovala v čast sv. Jožefu in 5. maja 1749 so pripravili veliko procesijo iz Doline k sv. Jožefu v Ricmanje. Od tedaj so odprli cerkev romarjem, ki so začeli prihajati s Krasa, iz Brkinov in Istre. Čudež je spet oživil Bratovščino sv. Jožefa. Že leta 1750 so glavni oltar in cerkev posvetili sv. Jožefu, dotedanjega zavetnika sv. Jurija pa postavili na stranski oltar. Zaradi velikih romanj so začeli misliti na novo cerkev. Sedanjo mogočno stavbo, ki predstavlja posebno mesto med romarskimi svetišči v zamejstvu, so sezidali po načrtih tržaškega arhitekta Rudolfa Derettija, oltar v njej pa je izdelal tržaški mojster Janez Calzutti. V marmorni oltar so postavili leseno skulpturo, ki je bila že v starem oltarju in kaže sv. Jožefa, ko na osličku pelje za seboj Marijo z Jezusom v naročju. Pred oltarjem visi znamenita oljenka, ki se je čudežno prižigala. Vsa cerkev je izbrano okrašena, še posebej izstopajo številne umetniško izdelane svetilke, saj se je v govorici in pobožnosti ljudi ohranilo, da gredo v Ricmanje “k sv. Jožefu luči prižigat”. Leta 1905 so ustanovili samostojno župnijo, potem ko je že od leta 1778 služboval v Ricmanjih dolinski kaplan. Obletnico čudežne svetilke je ricmanjska župnija obeležila prejšnji teden z Večeri luči, ki je letos potekala pod naslovom Očetovstvo in materinstvo – smisel človeškega življenja. Ves teden so se v popoldanskih in večernih urah vrstila pričevanja, predavanja, evharistična čaščenja in koncerti. V torek, 1. maja, je bilo najprej na vrsti pričevanje z naslovom Družinsko življenje kot privilegij na poti svetosti, sledila je molitev plašča varstva sv. Jožefa delavca. Nato sta bila na vrsti slovesna evharistična daritev in obred izročitve sv. Jožefu. Sledilo je še pričevanje Antonia Valenteja iz Vareseja o Čudežu očetovstva in svetosti sv. Janeza Pavla II. . Na tednu Večerov luči so bile na ogled tudi relikvije sv. Janeza Pavla II. in razstava akvarelov Stvarnikova plodnost dr. Kate Jelovčić. Med koncerti pa je treba omeniti četrtkov nastop mešanega pevskega zbora Korona iz Novigrada, ki ga vodi prof. Branislav Ostojić, in petkovo sodelovanje združenega zbora ZCPZ iz Trsta pod vodstvom Alenke Cergol pri sv. maši s peto Mašo iz Tomaja Antona Kosovela in koncertom. V soboto je glavnino dogajanja predstavljalo občuteno pričevanje Gorana iz Medjugorja. Po njegovih besedah je s pomočjo Boga premagal smrt in postal oče štirih otrok. Nedeljsko popoldne je v cerkvi v Ricmanjih oblikoval duhovnik in pianist italijanskega in argentinskega porekla don Lelio Grappasonno s slovesno evharistično daritvijo in koncertom ter pričevanjem z naslovom Glasba srca, ki izraža svoj klic k Bogu. Teden luči se je končal v ponedeljek s slovesno sv. mašo tržaškega nadškofa msgr. Giampaola Crepaldija in koncertom čelistke Snježane Rucner, pianista Danijela Karačića in zbora Lavanda pod vodstvom Branislava Ostojića. Erik Kuret Foto damj@n Tržaška 10. maja 2018 11 Obvestila Združenje prostovoljcev Hospice Adria Onlus vabi na predavanje z naslovom Duhovno zdravje, ki bo v četrtek, 10. maja 2018, ob 17. uri v Finžgarjevem domu (Dunajska cesta 35) na Opčinah. Predaval bo Boštjan Hari. Toplo vabljeni! Dramska skupina MOSP vljudno vabi na ogled predstave Rossum Universal Robots v režiji Luke Cimpriča, ki bo v Peterlinovi dvorani (ul. Donizetti 3): v soboto, 12. maja, ob 18.00. Zaradi omejenega števila mest priporočamo predhodno rezervacijo na: mosp. mladi@gmail. com ali 040-370846 (od ponedeljka do četrtka med 8.00 in 13.00). Slovensko dobrodelno društvo bo imelo v četrtek, 24. maja, redni občni zbor na svojem sedežu v ul. Mazzini 46 v Trstu. Prvo sklicanje bo ob 16.30, drugo pa ob 17. uri. Šmarnice bodo vsako nedeljo meseca maja ob 17. uri v kapeli Marijinega doma v ul. Risorta 3. Vabljeni Marijini častilci. Darovi Za svetoivanski cerkveni pevski zbor darujejo: Pino Rudež 50 evrov v spomin na Ninota Parovela in ga. Gracijela 20 evrov v spomin na moža Joakina. Za rojansko glasilo Med nami darujeta Grazijela Civardi 20 evrov in M. Č. 10 evrov. Misijonski krožek Rojan je prejel: Za slovenske misijonarje: N. N. 4 evre, Lizeta Janežič 20 evrov, N. N. 50 evrov, Valentina Rupnik 10 evrov, Radovan Legiša 50 evrov, M. Č. 20 evrov. Za sestro Jožico Sterle – Ukrajina: A. Š. 10 evrov. Za patra Janeza Masca – Madagaskar: A. Š. 10 evrov. Za riž otrokom p. Pedra Opeko – Madagaskar: Lidija Piščanc 10 evrov. Za s. Ljudmilo Anžoč – Kambodža: 52 evrov. Darove lahko nakažete tudi na: Zadružno kraško banko IBAN: IT22 L089 2802 2010 2000 0086 948 Codice BIC: CCTSIT2TXXX Misijonski krožek Rojan ul. Cordaroli 29 34135 Trst Tržaško knjižno središče / Kava s knjigo Predstavitev monografije o Tonetu Kralju četrtek, 3. maja 2018, je v Tržaškem knjižnem sre- dišču potekala predstavi- tev ponatisa monografije Tone Kralj - Cerkvene poslikave na Tržaškem, Goriškem in v Kanal- ski dolini. Predstavitev je vodil odgovorni urednik Novega glasa Jurij Paljk, ob njem pa je se- dela avtorica publika- cije, umetnostna zgo- dovinarka Verena Koršič Zorn. Paljk je povedal, da je Koršičeva še ena red- kih predstavnic stare ljubljanske umetniške šole, ki se je še naslan- jala na dunajsko šolo. Na tradicionalnem ju- tranjem srečanju ob skodelici kave so v TKS-ju predstavili po- natis dvojezične mo- nografije, posvečene umetniku Tonetu Kralju, ki je izšla leta 2008 pri Goriški Mo- horjevi družbi. “Tone Kralj je s svojimi poslikavami zaznamoval našo slovensko et- nično mejo od Trbiža pa vse do Milj”, je poudaril Jurij Paljk. Av- torica Verena Koršič Zorn je umetnika Toneta Kralja tudi osebno spoznala in ga videla pri umetniškem ustvarjanju. Umet- nostna zgodovinarka je prikaz teh Kraljevih del v publikaciji odlično povezala z njihovim časovnim nastajanjem. Mono- grafija z brezhibnim italijanskim prevodom pripoveduje tudi ita- lijanskemu bralcu o tem, kdo je bil slovenski slikar; neposredno V pa govori o Slovencih. Zaslugeza to, da je Tone Kralj opravilglavnino umetniških del prav pri nas, nosijo prav slovenski du- hovniki v Italiji. Koršičeva je poudarila: “Knjiga je nastala zato, da bi ohranili našo dediščino, jo lahko podali prihodnjim rodovom, tako da bodo znali ceniti to, kar je Tone Kralj ustvaril v času, ki je bil med najhujšimi v naši zgodovini”. Knjiga vsebuje dobro dokumen- tirano fotografsko gradivo Kral- jevih del, ki bo prav gotovo v pri- hodnosti služilo pri ohranjanju Kraljevih poslikav, ki žal niso bi- le naslikane v “fresko tehniki”. Na predstavitvi smo izvedeli, da je Tone Kralj po navadi slikal v veliki naglici, in to ne po lastni izbiri, ampak zaradi političnih pritiskov. Kralj se je odločil, da bo proti prepovedi slovenstva na Primorskem posegel s slikanjem. Večina Kraljevih slik je nastala v tridesetih letih prejšnjega stolet- ja, v obdobju med obema vojna- ma. V njegovih monumentalnih delih je v ospredju predvsem trpljenje slovenskega naroda v času fašistične diktature, v kateri je Kralj s svo- jim umetniškim jezi- kom vlival vero in upanje v pričakovan- ju na boljše čase. To- ne Kralj ni bil samo predan slikanju, am- pak si je želel študi- rati arhitekturo; bil je tudi odličen kipar. Avtorica je povedala, da cerkveni krogi ni- so bili zelo naklonje- ni slikarstvu Toneta Kralja, ker so bili še pri zgodovinskem pogrevanju rene- sančnega in ba- ročnega slikarstva, ki je bil takrat v veliki meri prisoten v cer- kvah. Obstajala pa je ožja skupi- na duhovnikov, med katerimi je bil tudi Virgilij Šček, ki so razu- meli duha časa in so Kralja po- vabil k delu. Pri Kralju lahko ločimo dva umetniška sloga, ki se delita na vojno in povojno ob- dobje: v prvem obdobju je skušal podati božjo prisotnost, ki lju- dem pomaga vedno v stiski. Pri- mer tega so poslikave v svetišču na Sv. Višarjah in v cerkvah na Katinari ter v Pevmi. V drugem obdobju je Kralj slikal največ na Krasu, zatem na Tržaškem in se nazadnje odpravil še na Goriško. S svojimi deli je želel sporočati upanje v novo življenje. V dru- gem obdobju je pri Kralju moč zaznati tudi stilno spremembo: začel je bolj realistično gledati na figure. Postal je tudi bolj gosto- beseden in se zgledoval po rene- sančni umetnosti. Na srečanju v Trstu je bil med občinstvom tudi msgr. Franc Vončina, ki je želel s prisotnimi deliti nekaj osebnih spominov, ki ga vežejo na umetnika Toneta Kralja. Povedal je, da sta skupaj s Kraljem preživela mesec dni, ko je umetnik poslikaval cerkev na Pesku pri Bazovici. Msgr. Vončina hrani še nekaj original- nih skic Kraljevih del. Knjiga ponuja bralcu profesio- nalne fotografske posnetke, ki jih je naredil goriški fotograf Carlo Sclauzero; oblikovanje pa so zaupali Janu Jagodicu. V naših krajih so bogata umet- niška dela Toneta Kralja skoraj povsod prisotna in upamo, da bodo tudi s pomočjo te publika- cije še bolj razpoznavna tudi med italijanskimi ljubitelji umetnosti in navadnimi bralci. Marko Manin Kmalu koncert v mali dvorani gledališča Verdi v Trstu Pela bosta mednarodno poznana Bernarda in Marko Fink Slovenska prosveta si je ob le- tošnji 70-letnici zamislila ne- kaj odmevnih prireditev. Za- to se je vključila v razpis Dežele Furlanije Julijske kra- jine s projektom Brez meja – Senza confini ob desetletnici vstopa Slovenije v schengen- sko območje. V tem projektu je v začetku leta izšla zanimi- va knjiga Milana Gregoriča Evropa, vstani in obstani, ki je že doživela nekaj predsta- vitev in je na razpolago brez- plačno vsem, ki si jo želijo. V ta sklop prireditev je Slo- venska prosveta vključila tudi koncert mezzosopranistke Bernarde in njenega brata ba- ritonista Marka Finka. Oba pevca sta mednarodno uvel- javljena in vrhunska umetni- ka, ki nastopata na svetovnih odrih. 8. februarja letos sta skupaj nastopila v Slovenski asnikar iz Palerma Ales- sandro Hoffmann je v zanimivi publikaciji, ki je izšla pri založbi Qanat z na- slovom Storia di una famiglia di origini ebrea a Palermo (Zgodba družine judovskega izvora v Pa- lermu), opisal zgodovino družine svojega deda od leta 1880 do današnjih dni, tudi s prikazom številnih fotografij in razglednic, ki jih je slučajno našel pri prijatelju zbiratelju. Izreden petkov dogodek Društva slovenskih izobražen- cev je potekal v kavarni San Marco in ga je vodil časnikar Ivo Jevnikar, ki je poudaril, kako knjiga prikazuje manj znane vi- dike judovske internacije. Zgod- ba družine Hoffmann je za naše kraje posebno zanimiva, kajti Č tržaška veja, iz katere izvira tudiavtor, je bila v sorodstvu z rod-binama Venezian in Coneglia- no ter s slovensko družino Ku- kanja. V knjigi je tudi opis av- torjeve babice Vere Kukanja, ki je fašistično obdobje prestala na naših tleh. Zgodovinar Carlo Spartaco Capogreco s kalabrij- ske univerze je izid knjige uok- viril v 80-letnico uvedbe fašističnih rasističnih zakonov, ki jih je Mussolini razglasil prav na Velikem trgu v Trstu. Na po- dlagi tega zakona so v večjih ita- lijanskih mestih ustanovili in- ternacijska taborišča za Jude, v katerih so zaprli približno dve- stotisoč ljudi. Po njegovem mnenju predstavlja roman zgodbo judovske družine, ki je iz Avstro-Ogrske prišla na Sicili- jo, kar je v italijanskem zgodo- vinopisju redkost, kajti do zdaj so se raziskave v glavnem ome- jevale na severno Italijo. Istoimenski av- torjev ded Ales- sandro je bil tret- ji izmed sedmih bratov. Štirje so živeli v Nemčiji, ostali trije pa v Italiji. Epopeja judovske družine se začne ob kon- cu 19. stoletja v Spodnji Saški na frizijskem otoku Norderney. Družina Hoffmann je tu upra- vljala hotel, v katerega so zaha- jale bogate in plemiške družine Weimarske republike. Ob začet- ku leta 1933 pa so ga nacisti zasegli in člani družine so se razšli, nekateri so šli v Nemčijo in Avstrijo, drugi pa v Trst in Palermo. Med vojno so številni njeni člani doživeli internacijo v Italiji in tragično usodo v nacističnih uničevalnih taboriščih. Po vojni so se člani družine Hoffmann izselili še v Združene države in Izrael. Glavna pozornost je v knjigi na- menjena pisateljevemu dedu Alessandru, ki je ravno v kavar- ni San Marco v Trstu med listan- jem dnevnika Il Corriere della Sera naletel na oglas za računo- vodjo pri izvoznem podjetju su- hega sadja v Palermu. Odpoto- val je na Sicilijo in začel delo. Pozneje, po razglasitvi rasnih zakonov, pa so ga fašistične oblasti internirale v taborišče Campagna, v pokrajini Salerno. Avtor je šele po naključju, pred nekaj leti, na podlagi razglednic odkril tragično zgodbo družine in deda, tudi po zaslugi podat- kov in gradiva, ki mu ga je po- sredovala tržaška judovska skup- nost. Kot je na srečanju povedal tržaški rabin Alexander Meloni, gre tudi v tem primeru za zgod- bo judovske družine s srečnim koncem. Z vidika tržaške judovske skupnosti pa ta zgodba predstavlja žalostni razplet, kaj- ti judovski priimek Hoffmann se je iz tržaške judovske skupnosti izgubil. Številni člani tudi iz drugih družin pa so se s časom pomešali s pripadniki drugih verstev in niso več prenašali judovskih prvin na si- nove. Pozitivna plat pa je ta, da je Alessandro Hoffmann s to pu- blikacijo odkril lastne korenine. Erik Kuret Kavarna San Marco / Predstavitev knjige časnikarja iz Palerma Zgodba judovske družine Hoffmann filharmoniji v Ljubljani s kon- certom Samo- spev v dialogu. Koncert je bil razprodan in mnogi so se mu morali odpove- dati, ker so osta- li pred vrati. Slovenska pro- sveta si je pono- vitev tega kon- certa zagotovila že konec lanske- ga leta. Tako bosta oba pevca ob spremljavi ameriškega pianista Anthonya Spiria na- stopila v ugledni mali dvora- ni Victor De Sabata tržaškega mestnega gledališča Verdi. Koncert bo pod pokrovitel- jstvom tržaške občine v pe- tek, 1. junija, zvečer ob 20.30. Vstop bo brezplačen, a le z vabilom, ki ga lahko dvigne- te na sedežu Slovenske pro- svete v ulici Donizetti 3 od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro (tel. 040 370846). V ponedeljek, 14. maja 2018, bo v Društvu slovenskih izobražencev ob 20.30 potekala javna podelitev 9. Nagrade Nadja Maganja 2018. Kulturni spored prireditve bodo oblikovali Jana Zupančič in Irene Ferro Casagrande (duo klavir-violončelo) ter pevska skupina Cintare iz Ljubljane. V spomin na gospo Nadjo Maganja Jevnikar (Trst, 9. septembra 1951 – Repen, 8. februarja 2006) in v želji, da bi vzpodbudili smisel za vrednote, ki so odlikovale njeno življenje, so Skupnost sv. Egidija Furlanije Julijske krajine, Društvo slovenskih izobražencev, Slovenska zamejska skavtska organizacija in Nadjina družina ustanovili Nagrado Nadja Maganja, ki jo podeljuje poseben odbor. Gre za priznanje ženski ali skupini žensk, katerih življenje odlikujejo izkušnja vere ter ena ali več vrednot, ki so odlikovale tudi življenje in delo Nadje Maganje - ljubezen do raziskovanja na področjih zgodovine, znanosti in kulture, pisanje kot sredstvo za posredovanje osebne izkušnje, služba bližnjemu, ljubezen do ekumenskega in medverskega dialoga, pedagoška izkušnja, solidarnost z revnimi in potrebnimi, varstvo človekovih pravic ter trdno prepričanje, da je treba izpričevati etične vrednote ne glede na javno mnenje in trenutno vodilne ideologije. Letos bo nagrada podeljena že devetič. Prejela jo bo prof. Silvia Marangoni (1957), diplomirana iz književnosti na Univerzi La Sapienza v Rimu in tam tudi bivajoča. Že vrsto let je aktivna na področju prostovoljnega dela. Je članica Skupnosti sv. Egidija ACAP Onlus za realizacijo projekta Preprečitev in boj proti zasvojenosti, alkoholizmu in drugim težavam mladine; kot prostovoljka obiskuje zapornike v Rimu in Viterbu. Imela je več mednarodnih izkušenj in napisala veliko publikacij, tudi o težavah ostarelih. Nagrada Nadja Maganja 2018: Silvia Marangoni Aktualno10. maja 201812 Priimek Lavrin, ki ga ponekod pišejo tudi Laurin, je nastal iz svetniškega imena Lo- vrenc. Neki Lovrenc je svojim otrokom za- pustil svoje ime v obliki priimka. Na enak način kot priimki Lavrič, Lavrenčič, Lo- renc, Lovrinc … Ime Lovrenc je latinsko, Laurentius. Dve razlagi o nastanku imena sta: prva, “izhajajoč iz me- sta Lauretum pri Rimu”, druga pa, da gre za izpeljan- ko iz imena Lau- rus, ki se povezuje z latinsko besedo laurus v pomenu “lovor, lovorova vejica”. Danes je na Pri- morskem Lavri- nov manj kot de- set, v Sloveniji 115 (največ v Zasav- ju), po vsem svetu pa kar 1.525. Ti so večinoma Rusi, Ukrajinci in Uzbeki. Tu je še 14.500 Laurinov, večinoma v Kanadi, Franciji in ZDA. V Beneški Sloveniji najdemo priimek Lavrin že zgodaj v 17. stoletju: Josepho Laurin de Ver- nas (1615), Josepho Laurino de Vernas (1620), Cristano Laurino di Biaza (1627). V krstnih knji- gah v Špetru jih je našel Božo Zuanella, ki pravi, da je Laurino pogost priimek v občini Tavor- jana, kjer obstaja tudi grad Lau- rini (v slovenščini Brajda). Še nekaj let prej pa najdemo ta priimek tudi v Vipavi. Včasih so ga zapiso- vali Lavrin, drugič Laurin. Leta 1615 se je tam rodil Andrej La- vrin, sin Filipa in Ane. Dve leti kasne- je je sledi- la sestra Elizabeta, brat Gašper La- vrin pa se je rodil le- ta 1627. Iz te rodbi- ne, ki je bila že od začetka precej ugled- na, je izšel najznamenitejši Lavrin, ki je še vedno eden najznamenitejših slovenskih diplomatov v zgodovini. Poleg svojega rojaka, ravno tako rojenega v Vipavi, Žige Herbersteina, kako- pak. Vitez Anton La- vrin (1789-1869) je bil v 19. stolet- ju avstrijski kon- zul v Aleksandri- ji. V prostem času se je ukvar- jal z raziskovanjem in arheologijo. Na Du- naj je poslal ogromno zbirko egipčanskih predmetov, ki jih lahko občudu- jemo še danes. Med predmeti so tudi ostanki balzamiranega bika, ki so na Dunaj prispeli dve leti prej, preden je bilo razglašeno, da so našli grobnico z balzamira- nimi biki. Žal v strokovni litera- turi še vedno ni kaj preveč poslu- ha za spremembo imena pravega odkritelja. Lavrin, ki je dosegel plemiški naslov, je v Vipavo dal pripeljati tudi dva egipčanska sarkofaga, ki še danes stojita na pokopališču. Sarkofaga sta dva od šestih takih sarkofagov, ki so jih našli v Egiptu. Eden od teh je na precej uglednem mestu v Bri- tanskem muzeju v Londonu. Mi- sijonar Ignacij Kno- blehar je o konzulu, “našem vrlem roja- ku”, ki mu je pomagal pri načrto- vanju poti po Nilu, za- pisal: “Pošten je in iskren; pri podkral- ju Mohame- du Aliju marsikaj doseže s svojim prikup- nim nastopom. Zelo je veren, kar se višje- mu uradniku dandanes še tem bolj poda, ker vernost v tej vrsti mož le redkokdaj za- sledimo”. Spoštovanje pa je bilo oboje- stransko. Lavrin mu je tako dejal: “Zavidam Vas, moj dragi rojak, zaradi Vašega pokli- ca”. Primorski biografski leksikon omenja še dva pomembna Lavrina, oba iz Vipave. An- drej Jožef Lavrin (1743-1808) je bil duhov- nik, pesnik in pisatelj. Najprej je bil kaplan v Vipavi, nato pa župnik v Šempetru, gene- ralni provikar goriške škofije, častni kano- nik in okrožni dekan za polovico sloven- skega dela škofije. Bil je slovenski domoljub in je to prelil tudi v poezijo. V Odi sloven- ski je uporabil besedo Slovenec, česar pred njim ni storil še noben poet. Janez Krstnik Lavrin (1793-1840) je bil zdravnik in živinozdravnik. Iz medicine je doktoriral na Dunaju, v Pavii in Milanu pa je veliko tudi objavljal v sodobnih medi- cinskih revijah. Imamo pa še enega znanega Antona Lavri- na (1908-1965), belokranjskega skladatelja in glasbenega pedagoga. PRIMORSKI PRIIMKI (72) Tino M a m ić TAKI SMO (37)Katja Ferletič Od tulipanov do bitcoin: ali se zgodba ponavlja? Pomlad je čudovita. Vsepovsod imamo barve, vonjave, cvetje in vsak prost trenutek je lepa pri- ložnost za sprehod v naravi. Pred kratkim sem si z družino ogledala park Ar- boretum v Volčjem Potoku. Preživeli smo krasno jutro med dinozavri, kiti, raznovrstnimi igrali za otroke (in odrasle) in cvetjem. Občudovali smo drevje, urejene vrtove, lesene skulpture, še poseb- no pa tulipane, ki so bili tedaj v polnem cvetenju. Z nami je bila tudi nona, spretna vrtnarica, edina (hvala Bogu!), ki se pri nas ukvarja s cvetjem in urejanjem vrta. Med sprehajanjem je otrokoma razlagala, koliko ur dela in truda je potrebnih, da so gredice tako lepo urejene in cvetje tako lepo. Ker dobro vem, kako se tudi ona trudi, da imamo doma lepo, me je med brskanjem po spletu pov- sem presunila novica, da so v parku TuliPark v okolici Rima, ki so ga odprli 30. marca letos, obi- skovalci uničili več kot 8 tisoč tulipanov. Za po- stavitev gredic je bilo potrebnih 9 mesecev trdega dela, v 48 urah pa je bilo vsega konec: turisti - vandali so cvet- je odtrgali in pokradli ogromno število čebu- lic. Organizatorji so žalostno sporočili jav- nosti, da je bil park sad 35-letne izkušnje na po- dročju cvetličarstva in tesnega sodelovanja z nizozemskimi trgovci čebulic tulipanov. Go- tovo se kaj takega na Ni- zozemskem ne bi zgo- dilo, saj so tam tulipani državni simbol. Pred leti smo si med po- tovanjem na Nizozem- skem ogledali Bloe- menmarkt, amsterdamski trg cvetja, ki že od leta 1962 dobesedno lebdi na vodah velikega kanala Singel. Tudi mi smo kupili nekaj vrečk čebulic pi- sanih tulipanov in jih odgovorno izročili naši no- ni. Iz njih bi moralo pognati na desetine razno- barvnih cvetic, nekaj pa je verjetno šlo narobe, saj niso naši tulipani prav nič pisani: iz čebulic je po- gnalo lepo število popolnoma rdečih cvetov. Vse- kakor smo vsi (verjetno nona ne …) še vedno trdno prepričani, da gre za povsem originalne in kakovostne tulipane iz Nizozemske, saj smo jih kupili neposredno od proizvajalca! V Bloemenmarktu so bili tulipani res vseh barv in oblik, taki, kot so tudi v Keukenhofu, v kraju Lisse v bližini Amsterdama, v enem najlepših par- kov na svetu. Park je za obiskovalce odprt le nekaj tednov spomladi, v njem pa lahko občudujemo na milijone različnih cvetic, še posebno pa tuli- panov. Letos so prvič obiskovalcem na voljo po- polnoma opremljeni šotori t. i. Tulip Pod, v kate- rih lahko za 69 evrov prenočijo in se zjutraj ro- mantično zbudijo popolnoma odeti v omamne cvetlične vonjave. Park in njegovi tulipani so v po- nos vsem Nizozemcem, čeprav so prve čebulice prišle iz Turčije v Evropo šele leta 1500. Takrat tudi njihovi tulipani niso bili tako pisani: baje, da jih je okoli leta 1600 prizadel neznan virus, ki ga je prenašala listna uš in ki je povzročil spremembe barv in oblik cvetnih lističev. Tulipani so tako svo- je lastnike pogosto presenečali z raznobarvnimi cvetovi in nastale so različne vrste tulipanov, ne- katere od teh so bile zelo redke in so imele visoko vrednost. Tulipan ima veliko prednosti s komercialnega vi- dika: njegova čebulica je zelo odporna, iz nje je mogoče pridobiti nove čebulice in zato ni prese- netljivo, da so Nizozemci zgodaj začeli trgovati ne s cvetjem, pač pa s čebulicami. Zdi se, da so se cene začele višati najprej glede na posebne značilnosti čebulic, potem pa zaradi naraščanja povpraševan- ja, kateremu cvetličarji kmalu niso bili kos. V zgodnjem 17. stoletju so postali tulipani glavni sta- tusni simbol Nizozemcev - imeti v lasti tulipan je postal simbol ekonomskega bogastva. Leta 1623 je cena ene same čebulice navadnega tulipana do- segla vrednost 1000 guldnov, kasneje pa je še po- sebej prednjačil “semper augustus” - občasno je po celi Nizozemski krožil le za en ducat čebulic tega tulipana. Vrednost ene čebulice se je na začet- ku leta 1637 povišala na 6 tisoč guldnov, za kar bi takrat dobili celo meščansko hišo v uglednejši četrti Amsterdama. Na- raščalo je prepričanje, da se cene ne bodo več znižale - nizozemski varčevalci so menili, da je tulipan varna naložba za njihovo prihodnost. Vsi so začeli s svojimi prihranki kupovati čebulice. Cene so še na- raščale, začeli so kupo- vati ne le čebulice kot take, ampak tudi neke vrste obveznice po že določenih cenah. Nastal je poseben fenomen t. i. “vetrovna trgovina”, saj so trgovali tudi s papirji o delnem lastništvu nad določeno čebulico in nazadnje tudi s čebuli- cami, ki jih sploh niso še posadili, organizatorji “tulipanskih” dražb pa so ob vsem tem ogromno služili. V prvi mesecih leta 1637 je prišlo do prvega špekulativnega balo- na zgodovine kapitalizma oziroma ekonomije na- sploh. Nenadoma so se cene na dražbi v mestu Haarlem začele nižati, razširila se je panika, zato je čedalje več lastnikov želelo čebulice prodati in cene so strmoglavile - v roku nekaj tednov za 95 odstotkov. Na stotine Nizozemcev, navadnih ljudi, ki so se za nakup čebulic zadolžili, gospodarstve- nikov, plemičev in bogatašev, je finančno propa- dlo. Tulipanova čebulica, s katero so do pred nekaj meseci lahko kupili lepo hišo, je popolnoma iz- gubila svojo vrednost. Vsako zgodovinsko obdobje ima svoje špekulativ- ne balone, ki nastanejo zaradi neodgovornega ve- denja ekonomskih akterjev na tržišču: hitro in ve- liko zanimanje za določeno investicijo privede do neupravičene evforije za nakup in posledično po- višanja cen. Tako kot ni bilo trgovanje s tulipani, danes tudi trgovanje s sodobnimi virtualnimi va- lutami bitcoini ni še pravno urejeno. Čeprav je s cvetličnimi čebulicami marsikdo obogatel in go- tovo je kdo tudi z bitcoini zaslužil milijone, so državni finančni organi še zelo skeptični, saj go- vorimo o nestanovitnosti trga z izredno visokimi nihanji vrednosti valute. Podobno kot pri trgo- vanju s tulipani prihaja tudi danes do špekulacij, pri katerih bitcoini dosegajo ogromno vrednost, ki pa ni stabilna. Investitorji, bogati podjetniki in mali varčevalci, tvegajo danes, da bo kmalu njihov “semper augustus” veljal manj kot navadna čebu- la. Grobnica rodbine Lavrin na vipavskem pokopališču s starodavnima sarkofagoma. V enem so pokopani Lavrinovi starši, v drugem pa njegov sin. LAVRIN Prelep kaligrafski izdelek, ki je nastal v Vipavi maja 1771 ob krstu Petra Lavrina, sina Petra in Marije Šmuc. Tudi krstnik je bil Lavrin, vipavski kaplan Andrej Lavrin. Knjigo danes hrani Škofijski arhiv Koper. Skriljah so arheologi ob cerkvi sv. Marjete našli temelj stare cerkve, ki je iz 17. mogoče pa celo iz 16. sto- letja. S tem so dokazali, da so podatki iz starih dokumentov resnični. Skrilje so zelo staro naselje, ve- liko pomembnejše, kot se zdi danes. Prvič so bile v virih omenjene leta 1063 (ali 1064), nato leta 1086, 1177 in 1185. Za primerjavo: Ljubljana je bila prvič omenjena leta 1146, sre- dišče Vipavske, Sv. Križ (danes preimenovan v Vipavski Križ) pa okoli leta 1200. Do lani je veljalo, da je bila prva omemba leta 1086, potem pa je bilo od- V kritje izpred nekaj let prvič naveliko objavljeno v knjigi, zgo-dovinskem vodniku Stomaž in Skrilje. Druga zanimivost za vas, ki ni nikoli imela lastne župnije, pa je, da v poznem srednjem ve- ku sedež župnije Kamnje ni bil v Kamnjah, ampak v Skriljah. Nova arheološka izkopavanja sredi vasi ob cerkvi je izvedlo podjetje Avgusta. Šlo je za dela, ki so morala biti opravljena ob posegu v obstoječi cerkveni tlak v skladu s kulturno-varstvenimi pogoji novogoriškega Zavoda za kulturno dediščino. Cerkev namreč nima oltarja, obrnjene- ga proti ljudstvu, zato so se v župniji odločili, da postavijo nov kamnit oltar in am- bon. Prezbiterij pa bo po novem malce širši. Pod tlakom so arheologi našli vogal starejše cer- kve. Drugih najdb pa ni bilo. “Raziskava v cerkvi je končana, odkrit je bil temelj starejše cer- kve, kar pa v bistvu ni pretirano presenetljivo, ker je znano, da so starejšo cerkev prenovili oz. na novo zgradili med leti 1928 in 1935. Žal ni bilo v okoliških se- dimentih odkritih nobenih sta- rejših najdb ali struktur”, je po- vedala arheologinja Barbara Bre- zigar iz Nove Gorice. Ker so bile Skrilje poseljene že v rimskih časih, so arheologi pozorni tudi na morebitne rimske najdbe. “Ob kakšni naslednji priložno- sti pa mogoče odkrijemo še kaj iz rimskega obdobja ali zgodnje- ga srednjega veka”, se posmeje Brezigarjeva. V Kamnjah, kjer je zdaj sedež župnije, pa je ob birmi in obisku koprskega škofa Jurija Bizjaka zagledala luč sveta vsebinsko in oblikovno bo- gata knjiga o celotni župniji. Obsega kar 7 avtorskih pol, 250 fotografij, 234 opomb, izčrpen spisek virov in litera- ture kakor tudi slovarček stro- kovnih izrazov. Tudi naslov knjige je dolg: Župnija sv. Mi- haela v Kam- njah na Vipav- skem in njene cerkve. Njen avtor, pisatelj in teolog Pa- vel Peter Bratina pravi: “Čeprav gre za razširjeno in obogateno drugo izdajo knjižice iz Sakral- nih spomenikov Primorske, to delo presega prvotni namen in pomen”. In kaj je s tem mislil? Z župnikom Rafkom Kle- menčičem knjigo priporočata vsaki družini, vsa- ki hiši, vsem, ki želijo ohraniti sti- ke s preteklo- stjo, ki jih je rodila: “Lepo bi bilo, za župnijo pa koristno, če bi jo botri priskrbeli svojim bir- mancem, stari starši in starši svojim otrokom, so- rodniki ti- stim, ki so odšli po svetu, celo člani bratovščine sv. Pavla zaradi himne, denimo …” Knjiga ni naprodaj. In je zato ne prodajajo. Bratina pojasni: “Pro- simo pa vse, da v zameno zanjo darujejo za cerkev, konkretno za obnovo cerkve sv. Mihaela, pred katero je letos velik finančni za- logaj, 48.000 evrov. In ker so bili materialni stroški za knjigo pre- cejšnji, naj bi bil vaš dar za ob- novo cerkve ob tej priložnosti – 20 evrov”. In pristavi, da seveda višina denarnega daru navzgor ni omejena. V knjigi so natančno predsta- vljene vse cerkve župnije. V zad- njih letih se je namreč nabralo nekaj zanimivih ugotovitev zgo- dovinarjev, za katere prej nismo vedeli oziroma je zanje vedel le ozek krog strokovnjakov. Knjiga Pavla Petra Bratine, ki kamenjski arhiv proučuje že desetletja in je celo prepisal več najstarejših matičnih in davčnih knjig, je dragocen prispevek za zgodovi- no, kulturo in za ohranitev krščanstva v krajih pod Čav- nom. Marina Bratina Skrilje / Novo zgodovinsko odkritje S knjigo obnavljajo cerkev Skrivska cerkev sv. Marjete Lavrinov grb s tremi sfingami. Slovenija 10. maja 2018 13 Ob bližajočih se volitvah v Sloveniji Tri politične stranke imajo največ možnosti za zmago! množici nagovarjanj volivcev, naj se opre- delijo zanje na referen- dumu o zakonu o drugem ti- ru železniške proge Divača - Koper, v nedeljo, 13. maja, in na predčasnih par- lamentarnih volit- vah v nedeljo, 3. ju- nija, me je najbolj zaznamovala in tudi užalostila večkrat ponavljana trditev, da se Slovenija zara- di razprtij in neure- jenih razmer v njej bliža razkroju in raz- padu. To možnost je potrdil tudi evrop- ski poslanec Milan Zver iz Slovenske demokratske stran- ke, ki je v intervjuju za tednik Demokra- cija opozoril, “da ni patetičen, če reče, da bodo naslednja leta odločilna, ali bomo ohranili slo- vensko državo, evropsko zvezo in posledično evropsko civilizacijo”. Žalosti ga tudi dejstvo, “da so se zad- nje slovenske vlade tako od- daljile od Združenih držav Amerike. Slovenija že čuti po- sledice tega”. V predreferendumski in predvolilni kampanji se vodi- telji političnih strank in List ne zmenijo za opozorila, da so potrebni nujni ukrepi za premagovanje težav in zasto- V jev pri razvoju Slovenije, marso jim zgolj volitve in boj zaglasove. Etika in morala go- vorcem služita samo za okras. Zdaj poteka spopad med predstavniki treh političnih strank, ki imajo skoraj enako podporo volivcev in ustrez- nega dela politike, kar bi lah- ko zadoščalo za zmago na državnozborskih volitvah. Soočajo se Lista Marjana Šar- ca, Socialdemokratska stran- ka in Slovenska demokratska stranka oziroma njihovi predsedniki, Marjan Šarec, Dejan Židan in Janez Janša. Ponavljam, da nedvomnega zmagovalca volitev še ni, na vrhu politike pa so tri trenut- no enako močne stranke. To pomeni, da bi bila vsaka od njih lahko tista, ki bo po vo- litvah sestavljala novo vlado. Pričakovati je, da se bo v preostalem delu predvolilne kampanje le-ta zaostrila, ker se bo vsaka od treh strank trudila si pridobiti čim več novih volivcev in podpore svojega dela slovenske politi- ke. Morebitno spreminjanje podpore strankam in volil- nim listam bo odvisno v ve- liki meri od morebitnih no- vih potez in dejanj političnih vplivnežev. Med njimi sta tu- di nekdanji predsednik Slove- nije Milan Kučan in ljubljan- ski župan ter predsednik stranke Pozitivna Slovenija, Zoran Janković. Ta se je odre- kel sodelovanju na volitvah z utemeljitvijo, “da bo tako preprečil drobitev glasov po- litične levice, kar bi lahko na volitvah okrepilo Janeza Janšo”. Domnevno naj bi tu- di Milan Kučan, ki je še ved- no vplivna in karizmatična osebnost v Sloveniji, ob kon- cu predvolilne kampanje spo- ročil, katero politično stran- ko, listo ali kandidata bo na volitvah podprl. Po volitvah ozi- roma po objavi volilnih izidov bo državni po- glavar Borut Pa- hor predsedni- ku stranke, ki bo na volitvah dosegla naj- večji uspeh, po- delil mandat za sestavo vlade. Sestava bo po- menila težavno in zapleteno opravilo, naj- bolj v primeru, da bi bil man- datar Janez Janša. V stran- kah leve poli- tične opcije so namreč zatrjevali, in to še vedno izjavljajo, da v vladi z Janezom Janšo kot premier- jem ne bodo sodelovali. Ven- dar nobena trditev v politiki, tudi slovenski, ni nujno do- končna. Na to kaže tudi mnenje Karla Erjavca, zdajšnjega zunanjega mini- stra in predsednika upoko- jenske stranke Desus, ki je v intervjuju za tedenski maga- zin Reporter ugotovil, “da sta Razmišljanje ob branju knjižice o pojmovanju organizacije TIGR Kaj vse smo pred osamosvojitvijo Slovenije zamolčali o TIGR-u Sporna teza, da zgodba o TIGR- u v prejšnjem režimu ni bila za- molčana Ob koncu leta 2017 se je pojavi- la na knjižnih policah drobna knjižica z naslovom Pojmovanje organizacije TIGR pred in po osamosvojitvi Slovenije avtorja Tomaža Vuka iz Renč. Knjiga predstavlja diplomsko delo, ki ga je avtor zagovarjal na Fakul- teti za družbene vede v Ljublja- ni pod mentorskim vodstvom prof. dr. Jerneja Pikala ter jo je izdalo Društvo TIGR Primorske. V uvodni avtorjevi besedi lahko preberemo, da se diplomsko de- lo “poleg gradiva, izdanega po letu 1991, ukvarja tudi s časopi- si, knjigami in ostalo literaturo, izdano v obdobju 1945-1991 … in skuša ugotoviti, ali se o TIGR- u res ni namenoma nič govorilo vse do osamosvojitve Sloveni- je”, kot naj bi to večkrat trdili v javnosti. Po izvedbi za svoje po- trebe prilagojenega dokaznega postopka je avtor v “zaključku” diplomske naloge zapisal, da iz “obsega različnih publikacij, objavljenih v obdobju 1945- 1991, ne moremo reči, da je bila organizacija TIGR zamolčana. Je pa res, da so bili njeni vodi- telji do neke mere marginalizi- rani”. Zato je tezo o domnevni zamolčanosti TIGR-a v prejšnjem režimu avtor odločno “zavrnil”, in to z mastnimi črka- mi. Dokazi o zamolčani bridki uso- di TIGR-a in drugih primorskih domoljubov pod komunizmom Iz knjige Tatjane Rejec Partija in Tigrovci (Slovenska Matica, Lju- bljana 2006) smo po osamosvo- jitvi prvič izvedeli za zadostne dokaze, da je šlo pri zagonetni medvojni smrti treh vodilnih Tigrovcev (Ferda Kravanje, Mak- sa Rejca in Antona Majnika) za zahrbtno likvidacijo s strani Ud- be in da so bili arhivi Udbe pol- ni seznamov Tigrovcev, ki so jih še v povojnem času zasliševali. Samo na Bistriškem in Go- riškem naj bi jih bilo v enem sa- mem poletju zaslišanih okrog 100. Še posebej je Udba mrcva- rila njenega soproga Alberta Rejca, enega od ustanoviteljev TIGR-a ter njegovega politične- ga in organizacijskega vodjo, ga neprestano zasliševala in vlekla po zaporih in mu do smrti (1976) prepovedovala, da bi v javnosti ali v medijih karkoli govoril ali pisal o TIGR-u. V ar- hivih je odkrila celo načrt nje- gove likvidacije, ki pa na srečo ni bil uresničen. Rejčeva v svoji knjigi ugotavlja tudi, da so vid- nejši Tigrovci, zlasti intelektual- ci, takoj po vojni večkrat posta- vljali zahteve po proučitvi zgo- dovine TIGR-a, po njegovi reha- bilitaciji in ustanovitvi posebne Tigrovske veteranske organiza- cije, a je te zahteve vodstvo par- tije surovo zavračalo. Ena takih pobud je bila obravnavana tudi na seji CK ZKS z dne 13. 6. 1958 (Primorski Rodoljub, št. 5/2001), na kateri so še skoraj poldrugo desetletje po končani vojni izrekali o TIGR-u nasled- nje uničujoče ocene: “Tigr ni bi- lo napredno gibanje, čeprav je bilo usmerjeno proti fašizmu, ker to ni bila zavestna politična akcija, ampak narodno osvobodilno gibanje” (Mitja Ribičič). Pa “da se za sedanjo akcijo teh lju- di skriva načrtna tuja, imperialistična ob- veščevalna akcija” (Bo- ris Kraigher), in “da naj vse te nam sovražne ele- mente zasliši notranja uprava” (Ivan Maček). Celo Ciril Pelicon, dol- goletni predsednik ko- prske borčevske organi- zacije, je v intervjuju za Svobodno misel (14. 9. 2007), pri opisovanju posebno težkih trenut- kov v svojem življenju, šele po osamosvojitvi prvič javno spregovoril o bridkem dejstvu, “da so mu po vojni hladno ustrelili brata, in to zgolj zato, ker je bil Tigrovec”. Tudi uradna verzija o zagonetni smrti Janka Prem- rla Vojka, ki bi naj bil ob nekem spopadu z Italijani ustreljen v hrbet s strani nekega soborca, da bi se s tem polastil nagrade, ki so jo fašisti razpisali na Voj- kovo glavo, se počasi sesuva. Pi- satelj Boris Pahor je npr. v knjigi Glas zaliva omenil izjavo osebe, ki je bila priča pogovoru, v ka- terem se je neki partizan pohva- lil, “kako so končno pospravili Janka Premrla”. Akademik in pisatelj Saša Vuga pa je ob ne- kem tigrovskem slavju ob vzne- mirjenju množice javno vprašal, kdaj bomo zvedeli re- snico o smrti Janka Premrla Voj- ka, in pri tem bridko pripomnil, da ni bilo morda za komuniste preveč, da so borci Vojkove čete zvečer molili rožni venec. Rejčeva je v Delu (8. 8. 2015) opozorila tudi na tragično uso- do Zorka Ščuka, enega vodilnih Tigrovcev, za katerega je njego- va hči v arhivih MNZ ugotovila, da ga je maja 1945 Udba ugra- bila v Trstu in ga nato likvidira- la. Jolka Milič pa je v Primor- skem dnevniku (7. 9. 2009) opi- sala žalostno usodo znanega Ti- grovca Vladimirja Manjkoča, ki je po vojni, v času kominforma, padel v mline Udbe in končal na Golem otoku s posledicami, ki so ga spravile v grob že pri 43 letih. Posebej zgovorna je tudi nedavno razkrinkana uradna laž, naj bi namreč Tigrovce na Mali gori leta 1941 izdal neki nesrečen vaški revež, kar se je potem končalo s smrtjo vojaške- ga vodje TIGR-a Danila Zelena, v resnici pa jih je izdal komu- nist Filip Tekavec. Iz časopisa Slovenec (24. 4. 1995) smo iz- vedeli tudi, da je Udba 14. 9. 1947 zahrbtno likvidirala tržaškega domoljuba dr. Andre- ja Uršiča ter za njim ugrabila tu- di Ferda Kali- na in druge zamejske do- moljube. Go- riški tednik Novi glas (20. 10. 2016) pa je poročal o novi knjigi tržaškega no- vinarja Marti- na Breclja “Anatomija nekega zločina”), ki je v zvezi z umorom veli- kega domol- juba, književ- nika in politi- ka dr. Stanka Vuka, njego- ve žene Danice Tomažič (sestre Pinka Tomažiča) in njunega znanca dr. Draga Zajca v Trstu v ulici Rossetti marca 1944 poka- zal s prstom na Varnostno ob- veščevalno službo NOB in s tem postavil na glavo dotakratno uradno trditev, da je bil zločin delo protikomunistične strani. Da ne omenjam posebej tra- gične medvojne in povojne uso- de drugih primorskih domolju- bov, ki so bili tudi neke vrste TIGR-ovci, kot npr. zahrbtna lik- vidacija primorskih padalcev ali pa mrcvarjenje kar nekaj deset čedrmacev, vključno z zahrbtni- mi poboji (Filip Terčelj, Franc Krašna), obsodbo na smrt (Jožko Kragelj) in z 82 let skup- no prestanimi zapornimi kazni- mi, kot je to razvidno z razstave Boj proti veri in Cerkvi v obdob- ju 1945-1961, ki je potovala po Sloveniji v letih 2008-2009, in tako naprej brez konca. Avtor, ki se je po lastni izjavi uk- varjal tudi “z gradivom, izda- nim po letu 1991”, bi se moral srečati s temi informacijami, saj so bile prav vse objavljene po osamosvojitvi in tudi odmevne, a v njegovem delu ni niti besede o navedenem nasilju in zločinih, ki jih je partija za- grešila nad Tigrovci in drugimi primorskimi domoljubi. Tako nam je tudi sam s svojim pisan- jem, z očitno vednostjo mentor- ja in izdajatelja knjige Društva TIGR, ki tudi morata poznati navedene podatke, na najbolj nazoren način pokazal, kako se je v prejšnjem režimu pisalo o TIGR-u. S takim pristopom k zgodovini je svoje diplomsko delo povsem lahko končal z ne- dolžno ugotovitvijo, da so bili tigrovski voditelji v prejšnjem režimu zgolj “do neke mere marginalizirani”, čeprav so bili kar “do precejšnje mere likvidi- rani”. Pa da domnevno za- molčanost TIGR-a “zavrača”, in to z mastnimi črkami, pa čeprav se je pri tem dušil pod ploho bridkih dokazov, kaj vse smo v prejšnjem režimu o TIGR-u za- molčali. Milan Gregorič v Sloveniji samo dva polno- krvna politika, to sta Janez Janša in Karl Erjavec. Vsi dru- gi so neki hibridi brez ustrez- nih podlag”. Zelo pomembna bo volilna udeležba, saj v Sloveniji no- beno glasovanje ni obvezno, torej tudi za volitve ne na ka- terikoli ravni. Podatki doka- zujejo, da je udeležba na vo- litvah zmeraj nižja. Navajam, da je na predsedniških volit- vah leta 1992 volilo 85.84 % upravičencev, na enakih vo- litvah lansko leto pa samo še 43.67 % volivcev. Zaradi upa- danja števila volivcev bo lah- ko kmalu nastalo vprašanje legitimnosti volitev. To po- meni dilemo, ali so razni fun- kcionarji, ki so bili izvoljeni z majhnim številom glasov, sploh upravičeni za opra- vljanje kake funkcije. Razlogi za upadanje volilne udeležbe so različni. Gredo od nezaupanja državljanov v politiko pa do protestniškega dejanja zaradi slabih razmer v Sloveniji. Razširjeno je mnenje o t. i. “vsegliharstvu” v slovenski družbi in državi, kar naj bi pomenilo, da so vsi dejavniki v politiki enaki, škodljivi. Po pričakovanju ne- katerih naj bi udeležba na bližnjih referendumu in vo- litvah vendarle narasla, saj si za to vse politične stranke in drugi nastopajoči zelo priza- devajo. Volivci se bodo z gla- sovanjem na volitvah, spet drugi pa z bojkotom volitev, opredeljevali tudi do najbolj perečih in aktualnih vprašanj v Sloveniji. To so zlasti vprašanje prebežnikov oz. vseh vrst beguncev, odnosi s Hrvaško glede meje med državama, neurejen zdrav- stveni sistem, odtujevanje (ali kar ropanje denarja) in ko- rupcija v bankah in množica drugih neurejenih zadev. Za volitve se najbrž ne bodo zmenili tudi številni Slovenci in drugi slovenski državljani, ki živijo v revščini in obupu. V vzdušju, ki ga ustvarja neu- rejena država, je aktualen tu- di položaj Cerkve na Sloven- skem. Za nov mandat gene- ralnega tajnika in tiskovnega predstavnika Slovenske ško- fovske konference potrjeni dr. Tadej Strehovec o odnosu medijev do Cerkve pripove- duje v intervjuju za tednik Družina. “Moja ocena je, da ima večina medijev v Slove- niji že skoraj osem desetletij bolj ali manj negativen od- nos do katoličanov in do naše Cerkve. Po osamosvojit- vi in demokratizaciji družbe se je zdelo, da bo na medij- skem področju več svobode in bolj pozitiven čas za Cer- kev. Dejstvo pa je, da so me- diji oziroma, bolje rečeno, njihovi lastniki in odgovorni uredniki sistematično ustvar- jali, krepili in negativno oz- načevali katoličane, duhov- nike in s tem celotno Cerkev. Vedno bolj sem prepričan, da je te medijske in sistemske kristjanofobije v Sloveniji še vedno izredno veliko. Pogo- sto so ravno tisti centri naše družbe, ki se domnevno zav- zemajo za strpnost in člove- kove pravice, najbolj ne- strpni in žaljivi do kato- ličanov in naše Cerkve”. Tem ugotovitvam in spoznanjem dodajam misel akademika in pisatelja Alojza Rebule, ki je v tedniku Družina zapisal, “da bo Slovenija že čez 50 let dokaj drugačna od današnje. Upajmo, da bolj zavedna, bolj samozavestna in bolj poštena”. Marijan Drobež Karl Erjavec Janez Janša Aktualno10. maja 201814 NATUROPATSKI NASVETI (197)Erika Brajnik Iridologija v naturopatiji Iridologija ni magična krogla, iris dejansko go- vori naturopatu – iridologu o psihofizičnem sta - nju posameznika, ki ga pregleduje. Na podlagi iridološkega pregleda naturopat ne postavi dia- gnoze, ampak delovno diagnozo, s katero poma- ga posamezniku, da uravna energijo telesa. Vsaka druga oseba, ki prestopi prag moje spre- jemnice, reče: sem utrujen, nimam energije! Pomen očesa so poznali že v starem Egiptu. Leo- nardo da Vinci piše o odlični zgradbi očesa in o tem, kako se v njem zr - cali celo telo. Oko nam govori o energiji posa- meznika, o vitalni ener- giji posameznika, koliko je telo odzivno na napad virusov, bakterij …, koli- ko moči in življenja ima. Skratka, govori nam o genskem zapisu, o tem, kar nam je dala mati na- rava. Govori pa nam tudi o fenotipskem delu, to pomeni o naših razvadah glede telesne aktivno- sti oziroma neaktivnosti, o napačni prehrani, o tem, da smo zasluzeni, zakisani, pa tudi, kateri organ je najbolj obremenjen. Strokovnjaki iridologi iz očesa razberejo tudi emocionalni del posameznika, koliko je odločen, trmast, prestrašen, len, neodločen itd. Oko govori o bolezni in zdravju, govori o pre- ventivi in kurativi. Pove naturopatu, koga ima pred seboj, katere so šibke točke posameznika, in tudi pokaže rešitev, kako to uravnati. Fenotipski del očesa se spreminja, najpogosteje se kaže to na irisu in beločnici. Zenica pa nam govori o emocijah, pričakovanjih, lažeh. Oko nam dejansko pove vse o posamezniku, ki ga imamo pred seboj, samo razbrati ga moramo pravilno. Oko govori o zdravju ne o bolezni, o jezi posa- meznika, o veselju, žalo- sti, o odnosu, ki ga ima s seboj, s svetom, s starši. Oko govori o tebi, individuumu, o nobe- nem drugem, ne govori o diagnozi, ampak o osebi in celi njeni zgo- dovini in predispozici- jah. Je kot prstni odtis. Ko naturopat pove neki osebi, kar je razbral iz očesa, se ta oseba spoz- na v opisu, začuti svoje značilnosti, zato enostav- no verjame in zaupa besedam in sledi napotkom, ker se ga je naturopat dotaknil. Tako tudi najbolj skeptični začnejo upoštevati navodila, ki jih da naturopat. Ko vidijo učinke na sebi, pripeljejo na posvet celo družino. Tako se je zgodilo z menedžerjem, ki je od septembra shujšal 23 kg, seveda je želel nato okrepiti celot- no družino z naturopatskim pristopom, kar smo z veseljem storili. www.saeka.si ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00 naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail zadruga.gm@gmail.com Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 Novi glas prejema javna sredstva za medije. Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks To številko smo poslali v tisk v torek, 8. maja 2018, ob 13. uri Gledališče Verdi Gorica / Komigo Skok v pretekle čase z glasbo legendarne skupine Abba rijezični festival ko- mičnega gledališča Ko- migo je po zabavnem muzikalu Alpska saga, zgodbi o kmečkem fantu, ki zapusti vse, da bi v Ljubljani postal sla- ven (predstavo je uprizoril Špas teater v režiji Jureta Ivanušiča), postregel z odmevnim glasbe- nim dogodkom. V goste je k nam in v Italijo nasploh prvič prišla glasbena skupina Abba Stars iz Prage, ki že 14 let uspešno nastopa z zimzeleni- mi popevkami zgodovinske švedske glasbene skupine Ab- ba. Le-ta je bila ustanovljena l. 1970 in je delovala do l. 1982, ko je posnela zadnjo ploščo, čeprav se uradno ni nikoli razšla. Imela je ogro- men uspeh, ki se še nadaljuje. Bila je edina ne-an- glosaška skupi- na, ki je osvojila tudi ves “an- gleški” svet. Pro- dali so 300 mili- jonov plošč po vsem svetu. Še zdaj so njihove pesmi izjemno popularne in iz njih je, kot zna- no, nastal “kul- tni” muzikal Mamma mia! , ki je v lanski se- zoni v slovenski različici z znani- mi slovenskimi pevci in igralci razveselil tudi abonente Komi- go. Letos pa so zvesti abonenti Komigo, pa še številni drugi oboževalci te skupine, lahko v živo podoživljali njeno zlato dobo ob poslušanju praške skupine Abba Stars. Ta imenit- no, tudi v koreografski in ko- stumski podobi, obuja žar, ki ga je znal na svetovne odre pri- našati znani pevski kvartet. Za to priložnost se je Komigo pre- selil v goriško gledališče Verdi, ki naj bo, po besedah goriškega župana Rodolfa Ziberne, kul- turni hram vseh jezikovnih re- alnosti, ki so od nekdaj prisot- ne na Goriškem. Pomembno je, da se tu vsi res počutimo do- ma, je zatrdil župan, ki je spre- govoril na večeru. Občina je bi- la soudeležena na njem in T župan je povedal, da bodo sku-paj gotovo organizirali še mar-sikaj. Kar je bilo še pred leti ne- mogoče, se zdaj lahko uresniči. Dodal je tudi, da so se na ne- davnem sestanku v Novi Gori- ci domenili, da bodo gledališki program v prihodnje povezali v “skupno mrežo”, ki bo s ta- kimi predstavami, ki ne pred- stavljajo jezikovnih pregrad, povezovala gledališča v Tržiču, Gorici, Krminu in Novi Gorici. Pred koncertom je občinstvo nagovoril tudi predsednik Kul- turnega doma v Gorici, Igor Komel. Med drugim je razkril, da ima rjavolaska v skupini Ab- ba Stars, pevka Genny Ciatti, rojena v Pragi, korenine v kraju Torre Annuziata. V pevki, ki je povezovala program v odlični italijanščini, je ta prvi “pevski” obisk v domovini vzbudil močne občutke. Sami so sicer stalno na turnejah. Imajo na- stope po Avstriji, Nemčiji, Pol- jski, Franciji. Bili so pa tudi že na Karibskih otokih in še mar- sikje. Da je skupina Abba Stars res ena najboljših tovrstnih, priča tudi dejstvo, da so bili v gosteh tudi na Švedskem. Nji- hov nastop v Abba revival sho- wu, skupaj s tridesetimi drugi- mi takimi “kopijami” zgodo- vinskega kvarteta, je bil de- ležen najboljše kritike. Tudi vsem tistim, ki smo jim pri- sluhnili na goriškem koncertu, je bilo jasno, da je skupina re- snično vredna imena, ki ga no- si. Ob glasbi v živo (vseh nasto- pajočih je šest, poleg že omen- jene pevke je še pevka Lucie Vaškovyh, vodja in ustanovitelj skupine, plavolasi Dan Dobiaš, znan kitarist in skladatelj, Mi- ha Vanek, klaviaturist, bobnar Miroslav Čižkovsky in basist Svatoslav Niemeček), so po- slušalci najprej malce zadržano, nato zmeraj bolj živahno – na spodbudo vodi- telja skupine Dana -, tudi z gi- bom, ritmičnim ploskanjem in petjem refrenov spremljali pe- smi. V eno uro in pol traja- jočem koncertu so si sledile vse slovite pe- smi skupine Abba, kot so Dancing Queen, The Win- ners Take It All, Mamma mia, Mo- ney, Money, Money, Fernando, Waterlo- oy, Gimme! Gimme! Gimme! . Ko so se odrske luči že uga- snile in so poslušalci že skoraj začeli odha- jati iz dvorane, so se na odru spet prikaza- li Abba Stars in poda- rili še dodatek, li- rično I Have A Dre- am. Skratka, bil je odličen koncert, na katerem smo, poseb- no tisti, ki nismo več mladi, tudi s kančkom nostalgije, ob slavnih skladbah podoživljali brezskrbna naj- stniška in mladostniška leta. Zato gre res prisrčna hvala or- ganizatorjem za lepo doživetje in velik glasbeni užitek! Glasbeni dogodek v goriškem mestnem gledališču G. Verdi sta priredila Kulturni dom v Gorici in kulturna zadruga Ma- ja (v okviru projekta Preko4), v sodelovanju s Kulturnim cen- trom Lojze Bratuž, Zvezo slo- venskih kulturnih društev, Zvezo slovenske katoliške pro- svete, Glasbeno matico, SCGV E. Komel in s Kulturnim do- mom v Novi Gorici. Pokrovi- telji dogodka pa so bili občina Gorica, Mestna občina Nova Gorica, Dežela FJK, SKGZ in SSO. IK NA BOŽJO POT ŠE MALO NAOKROG (8) Mariza Perat LUJAN V ARGENTINI Pravijo, da je Argentina najbolj evropska država v Južni Ameriki. Pred zasedbo Špancev leta 1516 so tu živela indijanska plemena. Država je pod špansko oblastjo ostala točno tristo let, do leta 1816, ko se je osamosvojila. Leta 1880 so, po državljanski vojni z Indijanci, ki so takrat pre- bivali že južno od mesta Buenos Aires in v Pa- tagoniji, to priključili Argentini. Buenos Aires je takrat postal glavno mesto argentinske države. Prvi priseljenci iz Evrope so v Argentino prispeli že pred prvo svetovno vojno. Med njimi so bili tudi Slovenci, predvsem z Goriškega. Večja skupina Slovencev se je nato v Argentino izselila po prvi svetovni vojni. Po večini so to bili Primorci, ki so se hoteli umakniti pred fašističnim nasiljem, pa tudi najti v novem sve- tu boljše življenjske pogoje. Veliko Slovencev, med katerimi je bilo mnogo duhovnikov in drugih izobražen- cev, se je v Argentino izselilo takoj po drugi svetovni vojni. Tja so odšli iz begunskih taborišč, kamor so se zatekli kot politični begunci in si ta- ko rešili življenje. MARIJINA BOŽJA POT V LUJANU Je glavna Marijina božja pot v Ar- gentini in njeno narodno svetišče. Je zelo obiskovana, saj sem romajo ne samo Argentinci, ampak tudi prebivalci drugih južnoameriških držav. Vsako leto obiskuje to božjo pot približno 4.000.000 romarjev. Lujanska Marija je zavetnica Argen- tine, Urugvaja in Paragvaja. Začetki te božje poti segajo v leto 1630. Portugalec, Antonio Farias po imenu, je na svojem posestvu v Tu- cumanu želel postaviti kapelico v čast Materi Božji. Zaprosil je zato svojega prijatelja v Braziliji, naj mu pošlje sliko ali kip Matere Božje. Prijatelj mu je poslal kip Brezmadežne. Kip so naložili na voz z volovsko vprego. Kot be- remo v reviji Duhovno življenje za leto 1950, več zanesljivih zgodovinskih virov poroča, da so se voli na bregu reke Lujan sredi Pampe usta- vili, ker niso več mogli premakniti voza, in to kljub temu da so vanj vpregli še dodatne pare volov. Vozniki so tedaj doumeli, da si je Marija izbrala Lujan za svoj dom, in so kip izročili v oskrbo bližnji družini Rosenda de Oramas, ki ga je z veseljem sprejela. Skupaj z vozniki je potoval tudi neki služabnik, Manuel po imenu. Postal je varuh kipa Lujanske Marije in je to svojo službo opravljal do smrti. Družina Oramas je dala postaviti kapelico, ka- mor so prenesli milostni kip. Začeli so prihajati številni romarji, zlasti iz Buenos Airesa. Po smrti poglavarja družine de Oramas je Mari- jin kip prevzela soseda, go- spa Ana de Matos. Kip pa je iz njene hiše kar naprej iz- ginjal in so ga vsakokrat našli v stari, prvotni kape- lici. Zaradi naraščajočega števi- la romarjev so kmalu pričeli graditi novo kapelo, ki je vernikom služila do le- ta 1670, ko so zaradi vedno večjega števila romarjev med leti 1670-1680 zgradili novo, večjo kapelo. Ta pa ni stala na prvotnem me- stu, ampak tam, kjer danes stoji bazilika. Prvi duhov- nik, ki jo je oskrboval, se je imenoval Peter de Montal- bo, ki je prav v Lujanu čudežno ozdravel. Buenos Aires Kip Lujanske Matere Božje Aktualno 10. maja 2018 15 e nekaj tednov ne grejemo več in počasi se pripravljam, da bova z možem počistila dimnike in peči. Tisto na brikete vsako leto počistim in razstavim sama, z ruto na glavi, dolgimi rokavicami in masko, da ne vdihujem saj in prašnih delcev. Ko je vsega konec, pa komaj čakam na obvezen topel tuš. Teh- nik, ki nam je peč pregledal ob prvem zagonu, se je sicer javil, da nam jo bo vsa- ko leto spomladi očistil. A sem od mladih let navajena, da sama skrbim za peči, be- lo tehniko, zadnjih nekaj let pa se vse bolj znajdem tudi z računalnikom. In če sem odkrita, pri vseh teh popravilih in vzdrževalnih delih tudi uživam, predv- sem vsakič, ko mi uspe, da se kaj novega naučim in po dolgih poskusih in trmi vse brezhibno deluje. Pa četudi sem na koncu utrujena, umazana, sajasta in pol- na obližev. Vzgoja pač, že od malega so me naučili, da je najbolje opravljeno to, kar sam opraviš. “Chi fa da se', fa per tre”, pravijo Italijani, kdor sam dela, dela za tri. Delo. Ravno danes, ko to pišem, praznu- jemo praznik dela. Zelo obširen pojem. Kajti delo pomeni tudi to, da se lotiš do- ma vsega, da si samostojen, da te ni strah garanja. Da znaš uporabljati roke. Kako je priden, vsakega dela se loti, sem nešte- tokrat slišala iz maminih ust in menda je bila ta najboljša pohvala, kar jih je pre- mogla. Človeka, ki je bil vešč vsakega de- la, je najbolj spoštovala. Čeprav sama ni bila taka. Rada je šivala, že kuhanje pa ji ni šlo najbolj od rok. Za moška dela ni rada poprijela. Bili so drugi časi in mislila je, da je to pač očetova naloga. Oče je bil drugačen. Oče je znal vse. Pa čeprav mu je bil vsak začetek težak in je bil menda preutrujen zaradi garanja v službi, da bi se z veseljem lotil dela doma. Pa vseeno. Ko je bilo treba zmesti testo za kruh ali njoke, je bil oče na vrsti, mama ni rada segala do komolcev v testo. In tista ne- deljska jutra, ko smo spraznili mizo, od- stranili prt z nje in pripravili vse potreb- no za mesenje, sem tiho sedela na svo- jem stolčku ob mizi in dolge ure opazo- vala očeta. Bil je mojster, pravi kuhar in jaz sem ga seveda občudovala. Večkrat je naneslo, da sem očeta spremljala tudi na delu. Ko je v tujih stanovanjih popra- vljal ali nameščal električno napeljavo ali vodovodne inštalacije, sem molče ždela v kakem kotu in se učila. Spomin- jam se ga z velikimi okornimi rokami, v modrem delovnem kombinezonu, ki sem ga pozneje nosila tudi sama in ga imam še vedno v omari. Čeprav mi je gromozansko velik in širok. Očetova de- lovna obleka. Svetinja za vse čase. Predv- sem zdaj, ko očetovih pridnih rok ni več, pa tudi njegove dragocene nasvete vse bolj pogrešam. Rasla sem ob delu. Bili smo revni in do- ma si nismo mogli privoščiti gospodin- jske pomočnice. Tudi na ozki terasi s sa- dovnjakom v Barkovljah, ki je bila sicer skupna last vseh očetovih bratov in se- ster, smo si pomagali sami. Včasih sva šla tja z očetom, s škarjami sva obrezovala podrast, dračje in robido, da sva osvobo- dila sadno drevje. Predvsem slive in fige. Potem sva jih z očeton nabirala in doma sem mu pomagala pripraviti marmela- do. Rada sem pomagala, zaradi otroške radovednosti pa sem rada tudi sama po- skušala in raziskovala. Že kot otrok sem znala zamenjati žarnico, popravljala sem male tranzistorje in mami priskočila na pomoč vedno, ko se ni znašla s kakim strojem. Šivala sem bolj malo. Za silo sem se sicer naučila, tako da se pri nas doma vse lahko zakrpa, priznam pa, da so mi težaška, moška dela veliko bolj pri srcu. Pri delu pa imam kar nekaj napak, ki jih občutijo predvsem tisti, ki mi po- magajo. Pikolovska sem do skrajnosti, trmasta tudi, delam pa hitro in ne vdam se, dokler ne pridem zadevi do dna. Tako doslednost in hitrost zahtevam tudi od drugih, predvsem od moža, ki je čisto druge sorte in veliko bolj sproščen in počasen. Zato ni nič čudnega, če je pri nas doma, ko delava na vrtu ali v hiši, dokaj glasno, pa še kako kletvico je slišati tu pa tam. Občutek imam, da smo Slovenci pridni delavci. Skoraj vsak si zna sam urejati vrt, marsikdo si je sam popravil ali zgradil hišo, nobenega intelektualca ni sram po- prijeti za fizično delo, domove pa imamo snažne in urejene. Vsaj velika večina nas je takih. Tudi v Furlaniji, kjer živim, je okolica urejena, mesta in vasi tudi. Ljudje pa delavni. Kljub temu pa imam občutek, da se to počasi spreminja, da ti- sti ljudje, pa ne glede na narodnost, ki znajo poprijeti za vsako delo, pripadajo nekako prejšnjim generacijam. Mladi so drugačni. Menda preveč razvajeni. Mor- da so tega krivi starši, ki so jim, z izgovo- rom jaz sem garal in trpel, zato naj se imajo vsaj otroci dobro, nudili življenje na zlatem krožniku. Živimo v obdobju, ko je svet poln najra- zličnejših tečajev. Saj ne rečem, vsega se je treba najprej dobro naučiti in učimo se skozi vse življenje. Pa vendar. Imamo tečaje hoje, ki jo sicer imenujejo nordij- ska hoja (ne vem, ali obstaja tudi južnjaška hoja ali gre v tem primeru za posedanje v senci), a je še vedno samo hoja. Pred leti, ko je meni po- hodništvo prešlo v kri, smo bili pre- pričani, da je hoja nekaj naravnega, prirojenega. Kot pač veliko drugega. Kot plavanje. Plavanja se je naša ge- neracija naučila sama. Nekateri prej, drugi pozneje. Prav tako se poleg ho- je ljudje na tečajih učijo meditacije in sprostitve. Kot ne bi bilo čisto člo- veško, da razmišljaš (zdaj temu pra- vimo meditacija), in kot ne bi bilo čisto naravno, da ležeš nekam, pa naj si bo na kavč, pod drevo ali na plažo, in se pač sprostiš. Kot se sprostiš med prijatelji, v družbi. Ob kozarcu vina. V gozdu. No, danes se ljudje sproščajo na tečajih. In za vse to se- veda tudi plačujejo. Tečaj za medita- cijo, za hojo, za držo, za samozavest. Nekoč smo se vsega naučili sami. In smo vendarle bili veliko manj osam- ljeni. V mladih letih sem se učila predvsem iz izkušenj. Največkrat tako, da sem se pač opogumila in poskušala, dokler nisem dosegla uspeha. Včasih tudi tako, da sem opazovala, dokler se še sama nisem naučila dela. Spominjam se, kako sem prvič uporabila cement. In seveda, kako sem cementno maso pripravila. Vse je šlo nekam narobe. In je bilo sila težko, celo nemogoče. Ni šlo, opeke so kar ce- pale na tla, cement pa je tudi kapal od vsepovsod. Poraza seveda nisem sprejela, poizkusila sem znova, enkrat, dvakrat, neštetokrat. Dokler nisem razumela na- pak. Počasi sem se naučila, tudi zaradi številnih selitev in dela pri hišah. Pri zad- njih popravilih, pred tremi leti, sem že uspešno in povsem enakopravno sode- lovala z delavci. S prijateljem sva pred leti obnovila cen- tralno ogrevanje pri meni doma. Spo- minjam se, da sem se hitro učila. Vrtala sva luknje, da sva lahko napeljala nove cevi preko zunanjih sten. Vrtalnik je bil velik in težak, a vseeno sem se opogumi- la.... Daj mi ga, da poskusim. Najprej me je bilo strah tresljajev, teže, potem sem razumela, da sem nevarni pošasti lahko kos. In se vrtalnika nisem več bala. Po- stalo je samoumevno in od tedaj ga red- no sama uporabljam. Mladi, seveda mislim na mlade intelek- tualce meščane, pa se pri vsakodnevnih opravilih znajdejo vse težje. Ravno pred dnevi mi je znanka, ki je sicer zaposlena v medicinskem sektorju, pojasnjevala, da nima časa za vrt oziroma da enostavno ne ve, kje bi se lotila dela. Razumeš, moje delo je polno odgovornosti in nimam časa, da bi hodila na tečaje in se učila, kako posadiš lončnico, kako populiš ple- vel, mi pojasnjuje. Smejem se, nobenega tečaja ne potrebuješ. Ta dela so nam pri- rojena, nekako v genih jih imamo, ljudje smo od nekdaj povezani z zemljo. Ti ne razumeš, me gleda zviška, in dobim občutek, da sem popolna ničla, ne samo, ker nimam odgovorne službe, ampak tu- di denarja za služinčad nimam. Razlaga mi, da je imela že njena nona vrtnarja, pa starši so tudi od nekdaj imeli vrtnarja, sama si ne predstavlja, kako bi brez njega lahko obdelovala vrt. Pa saj je delo na vrtu sproščujoče, veselje imaš od tega, oporekam. Še veliko več veselja imaš, če to opravi vrtnar, mi zabrusi. In gleda me z nekakim zaničevanjem. Počutim se po- raženo. Kmetavzar brez vrtnarja. Gleda me in počutim se še bolj bedasto. Reva brez denarja in brez prave družbene vlo- ge. Ki se igra z lopatko in motiko. In vem, da nima smisla, da bi ji pojasnjevala o utrujenosti na večer, o sadikah, ki rastejo, o zalivanju. O zemlji, o prsti, o tem občutku, da ji pripadaš. O meditaciji, ki je tako drugačna od tiste, ki se je ravno ona uči na posebnem tečaju. Dvakrat te- densko. V mestu. Ona ne bo rila po zem- lji. Oni so imeli doma vedno vrtnarja. In pika. Če nisi tako niče, kot sem baje jaz, ne moreš izgubljati dragocenega časa z vrtičkanjem. Delo. To, da poprimeš zanj. In se ga učiš skozi celo življenje. Za tistih nekaj evrov, ki jih lahko prihraniš. In predvsem za ti- sto veliko, gromozansko, neopisljivo za- doščenje, ki ga občutiš, ko veš, da si zmo- gel sam. Delo kot sad naših rok. Veselje, ko vidiš, da si nekaj ustvaril. Sam. O tem je, če se prav spomnim, pisal že Marks v svojem Manifestu. Suzi Pertot Ž oboto, 7. aprila 2018, so gledalci v novogoriškem Kulturnem domu preživeli v družbi dobro znanih pro- tagonistov že “legendarne” televizijske nadaljevanke Ena žlahtna štorija, prve večje prave domače nanizanke, ki je doživela pri gledalcih izjemen uspeh. Ta- ko so jo vzljubili, da so jo predvajali šest sezon. Naštela je 370 nadaljevanj. Snemali pa so jo kar tri leta. V zgodbi, katere scenarij so napisali Vojko Anzeljc, Tomaž Gru- bar in Sašo Kolarič, je nastopala vrsta poznanih gledaliških igralcev (med drugimi Janez Starina, Kristijan Guček, Milan Vodopivec, Vesna Pernarčič, Ve- sna Jevnikar, Maja Blagovič, Primož For- te, Medea Novak, Franko Korošec …) Pripoved je bila tako privlačna, da sta svoja dva lika igralca Maja Blagovič, do lanske sezone članica igralskega jedra SSG Trst, in Milan Vodopivec, upokoje- ni član igralskega ansambla SNG Nova Gorica, prisrčno prenesla na odrske de- ske. Kot nam je povedal sam Vodopivec, je on napisal besedilo za predstavo, nasta- jalo pa je vzporedno s filmsko upodobit- vijo likov, duhovnika Bonifacija in njego- ve kuharice - gospodinje Marije. Do- končno obliko pa je dobilo, ko jo je za odrsko postavitev režijsko obdelal Vladi- mir Jurc. Premierno sta jo Blagovičeva in Vodopivec uprizorila 3. septembra 2016 v Sežani. Ker ima predstava primorski na- rečni predznak in nadih življenja na vasi, je toliko bolj domača. Z njo sta igralca obredla veliko dvoran ne samo na Primor- skem, ampak tudi drugod po Sloveniji. Na novogoriškem večeru je bila že njena 40. ponovitev! Ker je scensko povsem nezah- tevna, jo lahko sprejme katerakoli dvora- na. Igralca s svojimi dolgoletnimi gleda- liškimi izkušnjami tako polnokrvno ori- sujeta lika, da scensko uokvirjanje sploh ni pomembno. Predstava se v duhovitem, včasih prav hudomušnem tonu loteva marsikatere teme in pretresa človeške sla- bosti, ki jim ne morejo uiti niti posvečeni ljudje. Dotika se tudi današnjih razmer v slovenski Cerkvi, kjer je duhovnikov zme- raj manj, zato upravljajo več župnij. Milan Vodopivec je z Bonifacijevimi besedami izrazil svoje pojmovanje Boga in poglede na vero in tudi današnje vernike, ki niso takšni, kot bi morali biti. Tudi deset Božjih zapovedi si npr. razlagajo malce po svoje. Pri spovedi se izpovedujejo grehov in obljubljajo, da ne bodo več grešili, a vsi ti pobožni sklepi padejo na jalova tla. Za ne- kaj časa se vrnejo v spovednico s starimi grehi, ugotavlja Bonifacij, ki kritično mi- sel pove tudi na splošno na račun napak slovenske Cerkve in njenih dostojanstve- nikov. Obregne se tudi ob romanja v Med- jugorje; tja množično zahajajo tudi verni- ki iz Slovenije. Bonifacij se sprašuje, zakaj neki hodijo tja, ko imamo tu blizu Sveto Goro, na kateri se je Marija prikazala Urški že pred veliko leti. Mar nam to ni do- volj? Vodopivec je v Bonifacijeve spomine iz otroških let vpletel svoja spominjanja iz otroštva. Takrat je bil ministrant, tako goreč, da je nekoč na volivnem plakatu črki v dodal dve “nožici”, da je iz volimo nastalo molimo! Še veliko takih cvetk je v predstavi, ki jo širok spekter gledalcev prisrčno sprejema. Tudi ta komedija na- stavlja pač zrcalo posamezniku in družbi. Vsi smo krvavi pod kožo! Tudi sam du- hovnik Bonifacij je grešil. Omamno pom- ladno ozračje med brajdami ga je zavedlo, da je z Marijo spočel otroka, Avguština, “Guštota”, ki sicer ni prav zelo bister, “ker sta ga delala premalo časa”! Marija se v sočni upodobitvi Maje Blagovič izrisuje kot preprosta, naivna, neizkušena, a zelo vestna, pridna gospodinja, ki skrbi za vaškega duhovnika. Rada tudi poklepeta, zato se Bonifacij zmeraj boji, da ne bi razkrila njune skrivno- sti. Javna tajnost je sicer, da je mlade- nič Avguštin zelo podoben župniku … Sama bi bila rada deležna več nje- gove pozornosti in tiste nekdanje nežnosti. Včasih je ljubosumna. Hu- duje se nad tistimi ženskami, ki osta- jajo preveč časa v spovednici … Srčno si pa želi iskrene spovedi, da bi že en- krat odvrgla staro breme, ki jo teži. Uprizoritev že v uvodu pritegne gledalce v dogajanje. Igralca se posamič pojavita v dvorani in nagovorita občinstvo, tudi s “popopranimi” opazkami, da izvabita smeh in vzpostavita stik z njim. “A ste vsi za spoved”? Se čudita oba in seveda to tu- di živahno pokomentirata. Marija se zrine naprej in začne se “iskrena spoved” uboge matere samohranilke, ki mora že 25 let sama nositi težo greha iz mladih dni. Ob koncu vendarle doseže, da se ji Bonifacij iskreno opraviči za mladostniški prestop, in predstava se konča z njunim roman- tičnim plesom. Spremlja ju misel, kako bo v onstranstvu, ko bosta, po Marijini želji, morda lahko končno skupaj... Iva Koršič S Nova Gorica / Kulturni dom: zabaven gledališki večer Iskrena spoved s priljubljenima Marijo in Bonifacijem Zadoščenje ob delu, ki ga sam opraviš Par rok in dobra volja akšen epilog za našo najvišje po- stavljeno ekipo v moštvenih pa- nogah! Odbojkarji Sloge Tabor Televita so po izjemno težavni sezoni do- segli skozi šivankino uho obstanek v enotni državni B ligi, v kateri bodo tako imeli pravico do nastopa tudi prihodnje leto. Boj za rešitev se je odločil dejansko v zadnjih žogah zadnjega, petega niza poslednjega kroga, ko so se slogaši v Trevisu dokopali do potrebne zmage, njihov tekmec, Conselve Bagnoli iz bližine Padove, pa je zaradi tesnega po- raza po tie breaku v Padovi proti Mestri- nu naposled izpa- del v C ligo. Belo-rdečim je torej uspelo, pot pa je bila trnova, trener Gregor Jerončič je dejan- sko moral stalno pluti v viharnih razme- rah. Ob koncu poletja so si za trenutek celo delali utvare, da bo dres ekipe oble- kel legendarni Samuele Papi, ki je bil kot obraz odbojkarske zveze gost na predsta- vitvi moštva, na koncu pa se je odločil za delo v federaciji in komentatorske za- dolžitve. Na papirju je imel Jerončič v primerjavi s preteklostjo širši izbor igral- cev, med sezono pa se je zgodilo malo vsega, tako da je šesterka vseskozi nasto- pala v nekem emergenčnem stanju, ve- liko odgovornost pa so na svoja pleča do- bili mladi. Ti so bili sicer pozitivno od- kritje v tekmovanju Sloge Tabor, na račun njihovega nastopa pa je postava v spomladanskem delu kajpak nekaj plačevala v storilnosti. Vrstile so se nam- reč poškodbe no- silcev, poglavje za- se pa je bil Biriban- ti, nekdanji repre- zentant, ki je bil veliko odsoten med letom, pred zadnjim odločil- nim mesecem pa je dobesedno zmanjkal v nepojasnjenih okoliščinah, ki so men- da vezane na gospodarsko dejavnost, ki jo je v tem času postavil na noge v Trstu. Nekaj tekem je pod silo razmer moral odigrati celo trener Jerončič. In ni dvo- ma, da je celotno Slogino gibanje od Božiča še kako pogrešalo ključno figuro profesorja Peterlina. Večji del prvenstva je sicer kazalo, da bodo v Repnu le zbrali, razmeroma mirno, dovolj točk, da ne bo obstanek visel na nitki do konca. Na roko je prišel tudi sklep zve- ze, da izpade ena ekipa manj od pred- videnega. V sklepnem delu bojev pa je prednost skopnela in kožo je morala šesterka reševati v zadnjih dveh tekmah. Ko mu je po sobotnem uspehu odleglo, je trener priznal fantom zavzetost pri de- lu skozi vso sezono, v poslednjih krogih pa sta menda prišla na dan tisti ponos in čut pripadnosti, ki sta fante pripeljala do majhnega športnega čudeža. Levji delež so prispevali domači igralci, tako vetera- ni, ki so zvesti Slogi Tabor že vrsto let, kot tudi mladinci, ki so pokazali izjemen napredek in sposobnost biti učinkoviti pod najhujšim pritiskom. Vsi skupaj so si pripravili nadvse dragoceno darilo, po- leti pa bi bilo dobro postaviti trdne te- melje, da ta rezultat v prihodnje ne zavržejo in da vsa naša odbojka primer- no goji in vrednoti to ugledno državno B ligo. Za zdaj pa čestitke! HC K Majhen športni čudež Sloga Tabor z zadnjo žogo obdržala B ligo! Aktualno10. maja 201816 ima se še trdno oklepa naslovnice fe- bruarske številke Galeba. V tehniki ko- laža z uporabo zamaškov, gumbov in še marsičesa sta Nika Ruzzier, 4. r., in Stella Manti, 3. r., OŠ Stanko Gruden iz Šempolaja izdelali simpatičnega snežaka. Isti zimski mo- tiv so uporabili tudi drugi šolarji te šole in poslali kopico lepih risbic Galebovemu ured- ništvu, ki ga sestavljajo Martina Kafol, Miche- le Obit, Mitja Tretjak in Peter Ferluga, glavna urednica pa je Alina Karli. Revijo izdaja Za- druga Novi Matajur. Ker je v februarju pust zganjal norčije, sta Ma- tejka Grgič in Chiara Sepin v rubriki Po slo- vensko otrokom postregli z besedilom, veza- nim na to najbolj noro praznovanje v letu. Bralcem prepuščata, naj ga dopolnijo in tudi izberejo pravilne odgovore v zvezi z malo in veliko začetnico. Vaje, na kar štirih straneh, so res dobrodošle za dopolnje- vanje znanja slovenskega je- zika. Take lepe lastnosti ima tudi rubrika Soimen- jaki, ki jo pripravljata Da- rinka Kobal in Ivana Soban s srčkanimi ilu- stracijami. To- kratna be- seda z dvema pome- noma je zajček, ki je lahko znani dol- gouhček ali zelo dobra goba. Za pazljive gla- vice je kot nalašč Galebov kviz. O veseljaškem pustu poje pesmica Pust Tanje Plešivčnik ob radoživih ilustracijah Žive Pahor. Norčavost pusta je prevzela tudi pasja prijatelja v stripu Romea Toffanettija. Tudi čarobne Benetke so se napolnile s pustnimi maskami in čakajo le še, da jih otroška roka odene v tisočero barv. Ljubitelji narave se bodo razveselili za- pisa Marjete Zorec o konju, tej žlahtni udo- mačeni živali, ki kot prijatelj spremlja človeka približno 5.000 let in ima čudovit spomin. Z natančno, a tudi ljubečo roko ga je realistično ilustrirala Katerina Kalc, tudi v diru, galopu... Otrokom, ki znajo ceniti drobne lepote na- rave, bo všeč tudi pesmica Jetrniki in zapis o tej nežni modri pomladni cvetki, ki ima zdra- vilne lastnosti, ki lajšajo bolezni jeter, ledvic in žolča. Av- torji rubrike so Vla- dimir Čerkez, Anja Jerčič Jakob s svojo spretno ilustrator- sko roko in Jure Ja- kob. Pravljični svet je naslov igrive pe- smice, v kateri leteča preproga ne uboga Zale, ki se je zatekla v brezmejno kraljestvo pra- vljic, v katerem je zmeraj tudi košček resni- ce... Avtorica stihov je Barbara Gregorič Go- renc, privlačne ilustracije pa so delo Žive Pa- hor. Medved in miška sta na divjem zahodu nevede postavila šotor prav sredi prizorišča kavbojskega filma. Razgibano stripovsko zgodbo pišeta Majda Koren in Bojan Jurc. Škratek Detektivko v zgodbi Maje Furman in ilustracijah Ivane Soban je tokrat iskal svojo izgubljeno lupo, povečevalno steklo. Polna fantazijskega poleta je tudi madžarska pravlji- ca Mačka begunka, prevedel jo je Vilko No- vak, predstavlja jo Marjeta Zorec, z živahnimi ilustracijami, ki nagovarjajo bralca, pa bese- dilo dopolnjuje Andreja Gregorič. Klarisa M. Jovanović, ob ilustracijah Štefana Turka, se zaustavlja pri mizah pravljičnih junakov. Tokrat je zašla na Koroško in ob pra- vljični zgodbi pripove- duje, kako so včasih spoštovali kruh, ki se je le redkokdaj, posebno tisti iz bele moke, pojavljal na mizah preprostih lju- di. Kot vedno je pri- ložila recept, in sicer za nočni kruhek, ki ga lahko vsakdo pripravi. Na neizmerne širjave vesolja bo bralce popeljala prazgodovinska basen Zvezda repatica, ki si jo je zamislila He- lena A. Bizjak, na čarobno nočno nebo pa je zvezdo kot svetlo dolgolasko postavil Marko Rop. Maša Ogrizek in Tanja Komadina se še dalje sprehajata po sedanjih in nekdanjih “tehno- loških” poteh ter predstavljata aparate za osebno nego, npr. od starih britvic do sodob- nega brivnika. Tudi ta rubrika pomaga pri bo- gatitvi besedišča. Na hrbtni strani februarske številke Galeba je krokodilček, ki igra na hi- malajske pojoče posode in gong. Teh glasbil, narejenih iz vlitih kovin, žal ne moremo na- rediti sami, pojasnjujeta Ester Derganc in Chiara Sepin, avtorici rubrike Jaz sem muzi- kant. IK Z a letošnji spomladanski izletse je Prosvetno društvo Štan-drež odločilo, da si bodo čla- ni in prijatelji ogledali, od 21. do 25. aprila, za- nimivosti Nor- mandije in se- verne Francije. Do Pariza smo poleteli z leta- lišča v Benet- kah in nato nadaljevali pot na sever Fran- cije in nazaj domov z avto- busom agenci- je Avrigo, ki je poskrbela za vse organiza- cijske zadeve. Imeli smo vo- dičko Minko in zanesljiva šoferja Marka in Lojzeta. V avtobus so v Štandrežu na- ložili veliko pijače in okusne je- dače, tako da je zadostovala za ko- sila vseh pet dni izleta in za okrepčilo med vožnjo. Kosila na prostem z dobro domačo hrano so pravi užitek. Prvi postanek je bil v kraju Giver- ny, kjer se je rodil slavni impresio- nist Monet. Ogledali smo si umet- nikovo rojstno hišo z ateljejem in se sprehodili po parku, ki ga je Mo- net večkrat ovekovečil v svojih de- lih. Na platnu je umetnik večkrat upodobljal tudi romantičen mlin na vodo ob starem mostu čez Seno v slikovitem kraju Vernonu. Prvi dan smo obogatili še z ogledom kraja Rouen, kjer so leta 1431 na grmadi sežgali Ivano Orleansko. Drugi dan smo začeli z ogledom srednjeveških mest Caen in Ba- yeux, kjer smo obiskali tudi muzej s tapiserijo kraljice Matilde, kjer je na 70 metrov dolgem platnu upo- dobljen napad Normanov na an- gleški otok. V nadaljevanju poti smo spoznali kraje, ki jih je tra- gično zaznamovala druga svetov- na vojna in kjer so zavezniki zav- zeli nemške utrjene postojanke. Z višje ležeče točke smo opazovali ostanke mogočnih nemških utrdb, ki niso ustavile zaveznikov. Izkrcanje, ki je bilo odločilno za poraz nacističnih sil, je zahtevalo ogromno vojaških žrtev. Samo na ameriškem vojaškem spominskem pokopališču počiva 9387 padlih vojakov. Tretji dan smo namenili ogledu samostanskega kompleksa Mont Saint Michele, ki je ena največjih zanimivosti Francije in pravi umetnostnozgodovinski biser Normandije. Predstavlja pa tudi pravi naravni čudež, saj se do sa- mostana lahko pripeljemo s po- sebnim avtobusom ali pa z ladjico, odvisno pač od višine morja. Za- nimivo in slikovito je tudi ob- morsko mestece Saint Malo, od koder so odpluli znani razisko- valci, bogati trgovci in tudi ne- varni gusarji. Obvezen je bil po- stanek v mestu Chartres in ogled znamenite gotske katedra- le, ki je pod zaščito Unesca. Tudi mestno jedro Dijona nudi veliko zanimivih stavb in palač nekdan- jih burgundskih vojvod. Avtobus nas je nato pripeljal do mesta An- nency z Marijino baziliko, v kateri sta grobova sv. Frančiška Saleškega in sv. Ivane Šantalske. Zadnji, peti dan, smo skozi predor Mont Blanc prišli v Dolino Aoste in si ogledali nekatera zanimiva srednjeveška mesta, od Aoste do kraja Pont- Saint-Martin. Domov smo se srečno vrnili, nav- dušeni nad naravnimi in zgodo- vinskimi zanimivostmi in lepota- mi krajev Normandije. Te so po- sebno slikovite v tem letnem času, ko cveti oljna repica in so velike površine odete v značilno rumeno barvo. Da je zanimiv izlet tako lepo uspel, gre zahvala vsem, ki so bili za- dolženi za organizacijo, in Vanji, ki je s svojo prirojeno radoživostjo poskrbela, da je bilo vzdušje vse dni prijetno in prešerno. DP Z ipavci smo bili in smo še življenjsko vezani na pogorje Nanosa. Od tu dobimo les za gradnjo, drva za kurjavo, včasih smo vozili seno za živino, apno iz apnenca in led iz ledenikov. Tu nabiramo zdra- vilne rastline in gozdne sadeže. Tu se naužijemo svežega zraka in pogleda na čudovito naravo, ki je še vedno naša učiteljica. Zato ima Nanos vedno več obiskovalcev, včasih skoraj preveč. Vsak najde tu nekaj zase. Na Nanosu pa so tudi brezna in pod- zemne jame. Na eno izmed teh nas je leta 2000 opozoril gospod Anton Mi- slej iz Lozic, član Jamarskega društva “Karantanija”, in nas povabil na njen ogled. Tako je bil sklenjen dogovor, da si bosta naslednjo nedeljo v avgustu z možem Marjanom, ki je bil takrat še tudi nanoški lovec, ogledala to zani- mivost. Pred odhodom sta še mene po- vabila zraven. Jaz pa sem to takoj od- klonila in povedala, da me je tega strah in da nisem za take oglede. Nista od- nehala, dokler se nisem vdala s skrito mislijo, da ne bom šla v jamo, ampak ju bom počakala zunaj. In tako smo se res odpravili na Nanos. Pridružila se nam je še gospa Zdenka Mislej s svoji- ma psičkoma. Z avtomobilom smo se pripeljali na Požgani hrib ter peš do- speli do majhne vhodne luknje, ki jo mimoidoči skoraj ne opazijo. Gospod Anton je privlekel na dan pravo jamar- sko opremo za vse tri, kot se za tak ogled tudi spodobi. Jaz pa sem še ved- no vztrajala, da ne grem v jamo, da me je strah in da ju bom tu počakala. Oba sta se mi smejala opremljena s čelado, svetilko in vrvjo. Naš vodič pa se je spomnil, da bi mi za korajžo morda pomagal kozarec vina. V želji, da si res kako poma- gam iz te stiske, sem na to tudi ta- koj pristala in v enem dahu spila kozarec vina. V ne- kaj minutah sem tudi sama stala ob vhodu v jamo v popolni jamarski opremi in se sama sebi čudila tej hitri odločitvi. Skoraj nisem imela več vzroka, da se temu odpovem. Mož pa je ob tem dodal: “Vidiš, sem ti povedal, da bo vino na Nanosu prišlo prav”. Po tihem pa je mislil le na moški spol. Naš jamar Anton je pred vhodom v ja- mo najprej privezal vrv za drevo in se prvi spustil v ozek rov, za njim sva se po kolenih stlačila v jamo še midva. Objela sta nas tema in gruščat teren. Držala sem se za vrv in se po drobnih korakih previdno spuščala v globino jame. Počasi so mi oči zaznale veličino jame in začudenje je bilo z vsakim ko- rakom večje. Spuščali smo se po sipi- nah na sigasta tla in opazili na desnem robu jame, nekako na sredini, veliko sigasto steno, na kate- ri se je nabirala voda in kapljala v leseno korito, ki je bilo tudi obdano s sigo. Kaplji- ce s stropa po vsej ja- mi padajo na tla iz višine 35 m in se na tleh razpršijo. Za nji- mi pa ostane ap- nenčasta usedlina ali siga. Gospod An- ton nam je povedal, da so vodo iz korita uporabljali oglarji in drvarji. V duhu sem jih že videla, kako so se brez strahu spuščali v jamo s po- sodami v letnem in zimskem času. Vodo smo tudi poskusili. Bila je izredna po okusu in temperaturi, iz- vrstna studenčnica, kakršne na površju ne najdemo več. Jama me je popolnoma prevzela, da sem začutila ta podzemni svet, ki leži na nadmor- ski višini nad 1000 m. Pod vodstvom izkušenega jamarja in svojega sopro- ga sem se počutila varno. Oba sta me opozorila na mnoge drobne stvari podzemlja, ki jih sama ne bi nikoli opazila. Pred odhodom iz jame je gospod An- ton s kamnom zarisal svoj jamarski znak in po dveh urah ogleda smo se pripravili na izhod iz jame. Počasi smo se bližali svetlobi in sončnim žarkom. Zunaj nas je že čakala gospa Zdenka, ki je tačas opravila dolg spre- hod po Nanosu v družbi prijaznih psičkov. Nanos se je kopal v soncu in tisočerih barvah. Poletje je bilo na višku. Vsi trije smo, posebno pa jaz, doživeli nekaj lepega in edinstvenega. Čutila sem, da sem premagala strah, kar je bila seveda zasluga mojih sprem- ljevalcev. Dogodek mi je ostal v spominu še tem bolj, ker se mi je zgodil v zelo zrelih le- tih. Tega nisem pričakovala in tudi ne načrtovala. Spust v podzemni svet Na- nosa je obogatil moje življenje za novo doživetje in spoznanje čudes narave. V življenju obstaja vedno priložnost za nova doživetja in nikoli ni prepozno. Doma sem to pripovedovala v strahu, da moji pripovedi ne bodo verjeli, ker so vedeli, kakšen zajček sem. Pravijo, da veljajo v življenju le tisti dnevi, ki si jih zapomnimo. In ta je bil eden izmed njih. Gospodu Antonu sem še posebej hvaležna, da nama je pomagal to doživeti. Izkušen jamar iz Lozic, član Jamarske- ga društva “Karantanija”, je pripra- vljen, da popelje v jamo še koga, ki ga to zanima. Magda Rodman V Vhod v jamo Pri lesenem koritu Navdušeni nad ogledom podzemlja Nanosa Nikoli ni prepozno za nepozabna doživetja Čudovito podzemlje Nanosa Vrt pred hišo Moneta (foto Marko Brajnik) Šesta številka mladinske revije Galeb Koristni zapisi in prisrčne pripovedi Prosvetno društvo Štandrež Večdnevni društveni izlet po Normandiji