OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstino tiskovine
AKOPRAVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXV.—LETO XXXV.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), JANUARY 21, 1952
ŠTEVILKA (NUMBER) 15
iVOVf GROBOVI
ana zakrajšek
V	četrtek zjutraj je srčna kap zadela dobro poznano Mrs. Anno Zakrajšek, ženo pogrebnika Franka Zakrajšek iz 6016 St. Clair Ave. Srčni kapi je podlegla v petek popoldne ob 3. uri na svojemu domu. Njeno dekliško ime je bilo Gorenc. Stara je bila 60 let in je bila rojena v vasi Ruhtna, fara Bela Cerkev na Dolenjskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 45 leti. Bila je članica društva Slovenske So-kolice, št. 442 SNPJ; društva sv. Ane, št. 4 SDZ; društva Jutranja zvezda, št. 137 ABZ; društva Marije Magdalene, št. 162 KSKJ; podružnice št. 25 SŽZ; American Legion Auxiliary št. 273; Floridian kluba; Commu-nity Welfare kluba, in Oltaine-Sa društva sv. Vida.
Tukaj zapušča soproga Franka, očma John Avsec, sinova Franka ml. in Antona, hčeri Carmen in Mrs. Frances Arko ter sedem vnukov. Pogreb se vrši v torek zjutraj ob 9. uri iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9.30 in nato v družinsko grobni-pokopališče Calvary.
«ULlA PEZDIIITZ
V	petek popoldne je srčna kap Zadela Julijo Pezdirtz, rojeno Gole, ki je nekaj ur zatem umrla. Bila je vdova, stara 44 let ter se je pred tremi leti preselila v Fontano, Cal., kjer je umrla. Preje je živela na 19201 Kevva-%e Ave. v Clevelandu. Rojena je bila v Clevelandu in je bila članica društva Kras, št. 8 SDZ; društva Washington, št. 32 ZSZ, in podružnice št. 10 SŽZ.
Tu v Clevelandu zapušča žalujočega očeta Adolph Gole, ki 3e doma iz vasi Trebnje na Dolenjskem, štiri sestre: Mrs. Mary Stražišar, Mrs. Josephine Kla-Vora, Mrs. Frances Kovač in ^rs. Angela Laurich ter več sorodnikov. Soprog Joseph je umrl leta 1937, mati Mary, rojena Svete, pa leta 1939. Truplo je bilo prepeljano v Cleveland ter ^0 postavljeno danes popoldne ob dveh na mrtvaški oder v posebnemu zavodu Joseph Žele in sinovi na 458 E. 152 St., odkoder vrši pogreb v sredo zjutraj ob 8.45 uri v cerkev Marije Vnebo-Vzete ob 9.30 in nato na pokopališče Calvary.
*
Valentine zbacnik
v soboto popoldne ob 2.25 uri
J® preminil Valentine Zbačnik,
star 61 let, bivajoč pri svoji hče-
J;J Mrs. Hilda Pugel na 19506
herokee Ave. Bolehal je zad-
^Jih šest nlesecev. Doma je bil iz
yasi Topol, fara Bloke, odkoder
^ prišel v Ameriko leta 1906.
olgo let je živel na Spilker Ave.
je delal pri Bishop 8 Bab-cock Co.
Tukaj zapušča soprogo Mary, gojeno Nagode, tri otroke: Al-m, Mrs. Hilda Pugel in Eric, tri ^stre: Mrs. Margaret Sadar, *"8. Marija Sadar in Mrs. Fran-ees Portuna, tri brate: Jakoba ^ stari domovini, Johna ir ranka, ki biva v Lashine v Ka-^^di, ter šest vnukov. Pogreb Se vrši v torek zjutraj ob 9.1
Grdinovega Lakeshore pu-grebnega zavoda na 17002 Lake-(Dalje na 2. stran«
Nemčija ho začela z zbiranjem 300 do 400,000 vojakov
BONN, Nemčija, 20. januarja—Zapadno nemška vlada je objavila, da bo zahtevala od parlamenta pooblastilo, da lahko rekrutira 300 do 400,000 mladih Nemcev, ki naj branijo zapadno Evropo.
Nemčija bo začela z zbiranjem .
Vojni minister Adenauerjeve vlade Heodor Blank je ta sklep vlade javil nemškemu ljudstvu in je tudi obraložil, kakšne bodo formacije te bodoče nemške voj ske; 12 divizij bo šlo v kopno vojsko in kot sestavni del predvidevane skupne evropske armade. Ta vojska bo razdeljena v nadaljne motorizirane edinice, šest po številu, šest pa bo oklepnih divizij.
Nemčija bo klicala k vojakom mladeniče od 19. do 21. leta. K vojakom pa ne bodo šli tisti mladeniči, ki opravljajo važne civilne službe.
Na glasove, da hoče Zapadna Nemčija organizirati armado, ki bo štela 1,200,000 mož, je Blank dejal, da so te vesti več kot nesmiselne. Armada 300 do 400,-000 mož, kot jo predvideva vlada, ne bo oživi jen je bivšega nemškega militarizma. Bodoči nemški vojak bo v prvi vrsti državljan. Uniforma sama na sebi mu ne bo dala nobenega privili-giranega položaja, niti ne bo kot vojak na slabšem kot so drugi državljani.
MOSSADEGHU JE PRIŠEL PRAV AMERIŠKI DOLAR
TSKERAN, 20. januarja— Ministrski predsednik Mossadegh je sprejel ameriško pomoč, predvidevano za zaostale kraje. Na Iran je odpadlo $24,000,000. Ta denar se bo uporabil za dvig iranskega gospodarstva.
Vojaško pomoč kot tako od strani Zedinjenih držav, je Mossadegh odklonil.
Bilanca neurij v Californiji
LOS ANGELES, 20. januarja —Nalivi, poplave, vihairji, ki so zadeli južno Californijo in divjali tri dni, so bili najhujši, kar jih ima beležiti ta dežela od leta 1938. Takrat je voda narastla na 11.06 palcev in je bilo vsled poplav 95 mrtvih, to pot pa je voda narastla na 7.37 in je bile 21 mrtvih.
Družine, ki so morale zbežati iz poplavljenih domov, ali pa so bili ti vsaj ogroženi, se polagoma vračajo. Večina je že na domovih in jih čisti. Kakih 500 oseb pa je še vedno v zakloniščih Rdečega križa in čaka na upadec vode in na pomoč, da jim bo mogoče uselitev v svoje prejšnje domove.
Škoda, ki jo je prizadejalo to neurje, se ceni na več milijonov dolarjev.
PREVEČ SE ZHATEVA OD MOŠKEGA—ALI RAZ-POROKE SO PRELAHKE LOUISVILLE, Ky., 20. januarja—Sodišče je imelo opravka s slučajem razpo-roke. Tožila je žena. V pravdi je dosegla razporoko. Kaj je ta žena navedla za vzrok razporoke?
Njen mož, tako je trdila, zaklepa svoje omare in predale, vztraja pa na tem, da lahko brska po omarah in predalih, kjer ima ona spravljene svoje st\ari.
Njen mož gre v čuvanju svojih osebnih koristi celo tako daleč, da ji ne pove, koliko znaša njegova plača in ima to navado, da gre od doma celo—sam.
V Parizu in na Koreji je glede premirja zaznamovati le~zastoj
Seja podr. št. 48 S ANSA
Jutri, ^ torek zvečer ob osmih se vrši seja podružnice št. 48 SANSa v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Prosi se vse društvene zastopnike in člane podružnice, da se gotovo udeleže, ker je več važnih zadev za rešiti.
107 ŽRTEV PROMETNIH NESREČ
Lansko leto se je končalo v Clevelandu s tem, da je bilo 107 žrtev cestno—prometnih nesreč. Kot 107 je podlegla ranam, ki jih je dobila ob priliki karam-bola Olin McGee, stara 82 let in stanujoča na 2278 E. 101 St. Umrla je v bolnici, nesreča pa se je dogodila še lanskega leta in to 29. decembra na 65 St.
Avtomobil jo je podrl na tla in ji zmečkal desni bok. Starost je pristavila svoje in McGee je 19. januarja umrla v bolnici. FRANCOSKA VLADA SESTAVLJENA
PARIZ, 20. januarju—Edgar Baure je sestavil koalicijsko vlado sredine. V tej vladi je obdržal mesto zunanjega ministra dosedanji francoski zunanji minister Sehuman, ki je za Zedi-njene države in za ameriške cilje za združeno zapadno Evropo.
Amerika v svetu—ali 174,000 nameščencev
WASHINGTON, 20. januarja —Radi razširjenja ameriškega vpliva v svetu mora imeti Amerika povsod svoje predstavnike, seveda tudi nameščence. Civilnih nameščencev, za katefe plača mesečne prejemke ameriški davkoplačevalec, je izven območja Amerike 173,751. Tohko Amerika doslej v svoji zgodovini še ni plačala za svoje nameščence v tujini. V tem številu niso obseženi tisti, ki delajo, čeprav so civilisti pri ameriški zunanji oboroženi sili zunaj v svetu. Nadalje kakih 500,000 delavcev, bodisi Amerikancev, bodisi tamkajšnjih domorodcev, ki dobivajo plačo od ameriških podjetij, delajo pa za njih na tujem.
Največ civilistov dela za ameriško oboroženo silo, kot povdar-jeno ti niso vključeni v ameriško strogo vojaško službo, jih je pa 112,045. Koliko posla imajo ameriška diplomatska in konzularna zastopstva izhaja iz števila 19,-634 nameščencev po ameriških poslaništvih in konzulatih zunaj v svetu.
61,706 ljudi dela kot člani različnih ameriških komisij v delokrogu trgovinskega, notranjega, kmetijskega oziroma oddelka za pomoč tujini.
Ob kanalu Panama je zaposlenih 19,206 delavcev, katere plačuje Amerika.
Amerika pomaga zunanjemu svetu v zdravstvu, v kmetijstvu in so ameriški strokovnjaki raztreseni vsepovsod. Najsi bo Grčija in Turčija, skoraj vse države južno vzhodne . Azije ali pa Mexico. Razvoj ameriške trgovine zahteva, da ima povsod svoje zastopnike. 3613 uradnikov washingtonskega trgovinskega oddelka je plačanih iz Amerike za njihovo delo na tujem.
V kolikor je imela svoje čase Amerika zastopnike v tujini, katere je morala plačevati od doma, ti niso bili posebno breme za državno blagajno. Ta ogromni razvoj uradniškega kadra je povečal državne izdatke in kongres je prvič smatral za potrebno, da si bo tudi o teh izdatkih na jasnem. Urad za izvedbo državnega proračuna je moral postreči kongresu s temi podatki in jih je tu' di dal na razpolago.
Ce se vzame, da imajo vsi ti nameščenci posebne doklade poleg redne plače, potem ni težko izračunati vsoto, ki bremeni ameriškega davkoplačevalca, a katera vsota je potrebna in se rentira.
Upor zoper Francoze v Tunisu
TUNIS, 20. januarja—V francoski afriški koloniji Tunis je prišlo do krvavih uporov. Domača nacionalistična stranka je hotela imeti zborovanje. Francoske kolonijalne oblasti so prepovedale kakršnokoli javno zborovanje. Vkljub tej prepovedi so se vršile manifestacije in sc manifestantje napadli Francoze s kamenjem in s vpitjem, nakar so francoske oborožene sile odgovorile z orožjem. Poročila o žrtvah se ne ujemajo. Francozi trdijo, da je bilo pri tem šest mrtvih in 24 ranjenih, domačin:' nacionalisti pa, da je bilo ranjenih najmanj 150 oseb. Francozi trdijo, da so aretirali 25 manife-stantov, dočim trdijo domačini, da znaša število aretiranih 500 Francosko poročilo tudi navaja da so bili Francozi v obrambi in prisiljeni rabiti orožje.
Za zboljšanje cest v Clevelandu
Mestna občina je objavila, da bo uporabila $11,088,000 za zboljšanje in razširjenje cest v Clevelandu. Mestna občina sama bo prispevala kakih $6,000, 000 iz svojega sklada, ostali de! pa bo plačala država, okraj in zvezna vlada. Med cestami je Memorial Shoreway, Chester Ave., Cedar Glen, Lee Rd., St. Clair Ave., slednja od Ontario do E. 55 St. Na splošno je pred-videvanih 40 cest, na katerih se bo popravljalo in razširjalo.
Dela se bodo izvrševala na podlagi sklenjenih pogodb.
RUSKI PREDLOG, DA NAJ ZN REŠI MIR KOREJE, PROPADEL
PARIZ, 20. januarja—Združeni narodi so zavrnili sovjetski predlog, da naj se pogajanja o premirju na Koreji prenesejo na politični odbor ZN. Višinski je bil predlagal, da se naj umaknejo 'tuje čete iz Koreje v treh mesecih. Dalje, da naj se bojujoče se stranke umaknejo nazaj na 38. paralelo.
Združeni narodi so povdarili,
Ja ne gre, da bi motili tekoča pogajanja za premirje na Koie-ji. Ameriški zastopnik Gross je povdaril, da bi ruski predlog, če Di bil sprejet, napravil v tekočih pogajanih le nepotrebno Zmešnjavo in odložil rešitev vprašanja Koreje. Debata v okviru Združenih narodov pa ne bi nadomestila dobro volje, če ta dobra volja že sedaj • primanjkuje pri pogajanih na Koreji na komunistični strani.
Opomin britanskega
JAPONSKA AMBASADA
V	WASHINGTONU
WASHINGTON, 20. januarja -V pričakovanju, da bo ameriški kongres v kratkem odobril mirovno pogodbo z Japonsko, bo Japonska obnovila svoje redne diplomatske odnosa je z Ameriko in ustanovila «svoje poslaništvo. Japonski uradniki, ki bodo nameščeni v tem poslaništvu, so že v Washingtonu, da pripravijo vse potrebno.
V	bolnišnici
Splošno poznani Louis Oblak, lastnik Oblak Furniture Co. na 6612 St. Clair Ave., se je podal v Woman's bolnišnico v svrho operacije, katero je srečno prestal. Sorodniki, prijatelji in znanci mu žele, da bi se kmalu zdrav povrnil v njih krog.
V	zadnje slovo
članice društva sv. Ane št. 4 SDZ so prošene, da pridejo nocoj ob 7.30 uri v Zakrajškov pogrebni zavod, da izkažejo zadnjo čast pokojni članici Anni Zakrajšek, jutri zjutraj da se pa po možnosti udeleže njenega pogreba.
Jelagata
"Izrabite svoj vpliv tam, kjer kaj zaleže in to pri severno korejskih in kitajskih komandantih," se je obrnil britanski zastopnik Lloyd na sovjetskega ministra Višinskija s pristav-kom, da je to edina pot, če Rusija v resnici hoče mir na Koreji.
Vsi ruski predlogi so bili zavrnjeni z ogromno večino glasov. S Sovjetsko zvezo je glasoval sovjetski blok, nekaj držav pa se je vzdržalo glasovanja.
Ko se bliža h koncu sedanje zasedanje Združenih narodov, to zasedanje ni sprejelo nobenih važnih sklepov. Sovjetska zveza je prišla nepričakovano s predlogom o premirju na Koreji, katero vprašanje naj reši politični odbor Združenih narodov. S :em predlogom je propadla.
Sovjetska zveza se je spustila na polje atomske energije in je predlagala, da naj se sestavi komisija, ki naj bi imela pravico, da pregleda atomsko produkcijo po posameznih državah, ne bi pa smela utikati se v notranje razmere kake države. S tem predlogom je Sovjetska zveza propadla.
Sovjetska zveza je napadla severno Atlantski pakt in ga hotela označiti za napadalnega. Ta resolucija predlagana Združenim narodom v odobren je, je isto tako žela neuspeh in je bila zavrnjena s 45 glaovom proti petim.
Ruski minister Višinski bo predvidoma v kratkem odpotoval v Moskvo in se celo trdi, da se ne bo več udeleževal sej Združenih narodov.
*
Komunistične obtožbe zaveznikov
MUNSAN, Koreja, 20. januarja—Na mesto, da bi se razgovar-
jalo in glasovalo o vprašanjih dnevnega reda to je o zamenjavi idejnih ujetnikov in o kontrol: kako se izvaja premirje na Koreji, so komunisti nadaljevali z obtožbami zaveznikov. Komunisti so obdolžili ameriške letalce, da so bombardirali konvoj vozil, ki je pripadal komunistični delegaciji, ki se razgovarja o premirju na Koreji. Zavezniki sc odgovorili, da se bo slučaj pre-iskal. Komunisti so trdili, da gri za težek slučaj kršitve o nevtralnosti, zavezniki pa so odgovorili, da gre za enak komunistični trik kot so bili dosedanji iznešsni c takozvani kršitvi določb o nevtralnosti od stiani zavezniškega letalstva. Komunisti so namreč tudi navedli, da so zavezniki leteli preko kitajskih mest in da so bombardirali taborišča v se verni Koreji, kjer se nahajajo zavezniški vojni ujetniki.
no na Daljnem vzhodu, je pa vprašanje, če imajo Združeni narodi dovolj zračnih sil na razpolago. Če bi se pa vojna razširila oi morali uporabiti kitajske nacionalistične sile, ki so sedaj na Formozi. Te kitajske nacionaliste je označil Taft za najboljša vojake Daljnega vzhoda, ki so nam na razpolago.
Senator Taft je pohvalil delo jenerala Eisenhowerja kot komandanta zavezniške vojske v iSvropi in se je zavzel za to, da 36 umaknejo odtod ameriške če-:e in prepustijo zapadni Evropi, Ja se bi-ani sama.
ZVobene pomoči Britancem v Suezu
Taft je napovedal, da bo nasprotoval vsakim ameriškim četam, ki naj se pošljejo gb Sueški ■ianal, da pomagajo britanski posadki, da vzdržuje red in mir. Amerika pa bi pomagala v tem slučaju, če bi se spremenila po-g^odba med Veliko Britanijo in Egiptom, na to novo spremenjeno pogodbo pa bi pristal tudi Egipt.
Amerika naj nadaljuje s pomočjo Franciji, ko se ta bori v indokini, vendar Amerika ne jme poslati tja svoje lastne čete.
Glede taks in davkov je Taft lejal, da so na višini, da vlada roši preveč, da je vojaški pro-
Če se je kako taborišče v res niči bombardiralo, se je bombar-j .^am'večji kot bi to bilo "treba,
ia se na splošno preveč zaprav-
diralo radi tega, ker ni bilo ko tako označeno.
Kitajski radio poroča, da jt bilo pri tem bombardiranju ubi tih 15 južnih Korejcev, 64 pa lanjenih.
Zavezniki so zahtevali, da st vojnim ujetnikom dostavijo pošiljke kot zavoji in pisma, kar sc komunisti zavrnili radi tehničnih težkoč.
Na Koreji je nastopil mraz ii ni bilo zaznamovati težjih kop nih bojev. Po zavezniškem poro eilu je bilo do sedaj uničenih 33S. komunističnih letal, zelo verjet no 100 več, 387 pa poškodova nih.
Taft o položaju na Koreji
WASHINGTON, 20. januarja —"Če bi pogajanja za premirje na Koreji propadla, potem b Združenim narodom ne preostalo drugega kot da začnejo s splošno vojno do komunistične Ki tajske," se je izjavil ohijski senator Taft. Taft je nadalje de jal, da bi razširitev vojne na Ko reji z bombardiranjem letalskil in drugih baz v komunistični Ki tajski ne vodila do direktne rus ke intervencije na Vzhodu.
Taft verjame še vedno, da bo orišlo do premirja na Koreji. Ce bi pa morali začeti s splošno voj
Kaj si je dovolil kapetan Muench
CINCINNATI, O., 20. januarja—Vojaško sodišče je imelo soditi kapetana Kemper P. Muen-cha, doma iz Philadelphije, ki je dovolil podrejenim podčastnikom, da so grdo postopali z vojaki, od vojakov pa da si je iz-posojeval denar. Muench je bil nadalje obtožen, da je predstavljal neko žensko kot svojo ženo.
Kapetan Muench je bil obsojen na $300, katero vsoto mora plačati v šestih mesecih, vsak mesec po $50, kar se mu bo odtegovalo od plače. Vrhu tega je dobil ukor.
ga in se morajo okrniti zvezni ■zdatki, kakor hitro bo to mogoče.
Taft je razložil svoje poglede srednješolski mladini na njeno zahtevo, da si hoče biti na jas-
lem o političnem položaju.
*
Zavezniki priznajo bombardiranje
MUNSON, 20. januarja—Zavezniško poveljstvo je priznalo, da je zavezniško letalstvo bombardiralo neki most in da je možno, da se je nahajal tam v bližini komunistični konvoj, ki je bil sestavljen od komunistične mirovne delegacije in njenih vozil.
Razprava je trajala polnih pe' dni. Kapetan je dovolil dvemt podrejenima narednikoma, da sta lahko pretepla nekega na valnega vojaka. Oba narednika sta bila obsojena že popre je Vzeli so jima njihove položaje, da sta. postala prostaka in sta sc šla pokoriti tudi v zapor.
Kapetan Muench se je moral zagovarjati tudi radi tega, da je predstavljal neko žensko za svojo ženo, kar ta v resnici ni bila Vsled pomanjkanja dokazov, je bil Muench te točke oproščen.
^alosina vest
Mrs. Jennie Koren iz 1115 E. 141 St. je prejela iz Ely, Minn., žalostno vest, da ji je tamkaj zadnji teden umrla ljubljena iestra Mary Prijatelj, p. d. Mat-kova Marija, stara 76 let. Pod-.egla je srčni kapi. Rojena je oila v Sodražici na Dolenjskem, kjer zapušča več sorodnikov. Bita je več let vdova. V Elyu zapušča tri hčere in sina Joe ter sestro Terezijo Oberstar, v Bar-bertonu. O., brata Rudolph Pu-želj, v Clevelandu sestro Mrs. Koren, na Igu v stari domovini pa sestro Alojzijo Močilnikar. Bodi je lahka ameriška gruda. / Floridi
Mr. in Mrs. Louis Roytz sta se podala za par mesecev na oddih v Florido, odkoder pozdravljata vse svoje prijatelje in znance v Clevelandu in okolici. Prijatelji jima lahko pišejo na naslov: Leuis Roytz, 1002 North Court, c/o Peter Savu, Hollywood, Fla.
iščemo raznašalca
Za okolico Monterey, Meredith, Newton in Abbey Ave. iščemo raznašalca Enakopravnosti. Prosimo naše naročnike v on-dotni okolici, da če vedo za zanesljivega fantka ali deklico, da nam sporoče.
stran 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) ___________________________________________________$8.50
For Six Months—(Za šest mesecev)_________________________________ 5.00
For Three Months—(Za tri mesece) —___________________________________3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries:
(Za Kanado, Evropo in druge inozemske države);
For One Year—(Za eno leto)___________________________________________$10.00
For Six Months—(Za šest mesecev)___________________________ 6.00
For Three Months—(Za tri mesece)______________________ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
21. januarja 1952.
TEDEN SLEPIH V STARI DOMOVINI
KAM NAJ GREDO ITALIJANI?
(1)
Amerikanci so se oglasili k italijanskemu vprašanju. Michael A. Feighan je nastopil v spodnji zbornici in je govoril o Italiji. Feighan se je nahajal nekaj časa v Evropi kot član kongresnega odbora, ki je študiral vpliv ameriške pomoči posameznim evropskim državam, tako tudi Italiji. O Italiji je trdil v glavnem:
Okrog pol milijona Italijanov seje moralo vrniti nazaj iz bivših italijanskih kolonij v Afriki in iz zasedenih ozemelj. Kam z njimi, ko je že ostalih Italijanov doma preveč?
Italija šteje čez dva milijona brezposelnih. V kolikor gre za italijansko delavstvo, je to zaposleno deloma v industriji, polovico svojega časa pa porabi pri kmetijstvu.
Mogočna italijanska komunistična stranka, ki je za rusko—sovjetsko najmočnejša stranka, ima le 5% takih članov, ki bi teoretično vedeli kaj je komunizem in bi bili prepričani komunisti.
Konkretno seje Feighan povzpel do predloga, da naj se preskrbi možnost italijanske emigracije in sicer—v Afriko.
Dejstvo samo, da se slišijo tako govori in predlogi je znamenje, da se pojavlja v Amerikancih nekako instinktivno gotovo poslanstvo Amerike v svetu kot povdarek današnje ameriške vloge. To dejstvo nas ameriške Slovence zanima s stališča ameriških interesov v zunanjem svetu.
Slovenci kot taki pa do tako imenovanega italijanskega vprašanja ne moremo biti brezbrižni. Posebno razmerje Slovencev in Italijanov kot sosedov v starem kraju odjekne tudi med Slovenci v Ameriki. Tržaško vprašanje, ki še ni rešeno, ki se pa brez dvoma bliža rešitvi, vzbuja zanimanje tostran in onstran Atlantika.
Slovenci v Ameriki živimo med italijanskimi izseljenci in vidimo na lastne oči, da gre za ogromne množice italijanskih izseljencev v Ameriki. Mesto New York daje redoma na čelo mestne uprave župana, ki je italijanskega pokoljenja. Znak, da je v tem večmilijonskem modernem Babilonu tudi več milijonov Italijanov. Pa tudi sicer po Ameriki ni količkaj pomembnega mesta, kamor bi se ne bil naselil Italijan.
Toda za nas so glavni ameriški interesi v svetu. Tisti, ki imajo oblast v kongresu, ki lahko v njem govorijo in stavljajo predloge, so prišli na dan z resnico, daje Italijane iz Italije izseljevati in izseliti v razmerju, da bo preostalo prebivalstvo lahko živelo človeka dostojno življenje. Kot povdarjeno je zazreti v tem nalogo, ki je seveda delna, ki jo pa današnji Amerikanec čuti, da je tudi ameriška in da s strogim ameriškim izolacijonizmom ne pridemo nikamor. Siliti v kako državo, da naj spodi s rojstne grude svoje državljane in jih nažene v tujino, bi se reklo vtikati se v italijanske notranje razmere. Tako dejanje bi bilo nasprotno tradicijonalnemu ameriškemu načelu, da se Amerika, kakor tudi Amerikanci posamezno naj ne vtikajo v druge razmere. Toda preskrbeti Italijanom emigracijo bi bilo napeljati vodo na njihov lastni mlin. Italija sama z italijansko vlado na čelu bi se takega sprejemljivega predloga oprijela z obema rokama.
Amerikanci radi operirajo s številkami in statistikami. Izračunali so tudi, da ima Italija naravnih zakladov in sredstev, ki jih človek prideljuje in preoblikuje v kakršnikoli obliki za ohranitev življerija, le za dve tretjini sedanjega italijanskega prebivalstva. Megaloman Mussolini je šel tako daleč, da je razpisal državne nagrade za številne italijanske družine. Nastopil je pot še večje pomnožitve rojstev. Denarja željan pa tudi potreben Italijan se je teh nagrad rad oprijel, toda njihove družine bi rastle enako tudi brez njih. V Italiji je v kratkem—preveč ljudi.
Tako britansko otočje, kakor italijanski polotok z nekaterimi otoki se bližata številu 50,000,000 prebivalstva. Primerjajmo vlogo Velike Britanije doma in v svetu, trgovski, mornariški in industrijski potencial, političen vpliv, zveze z milijonskimi dominjoni Velike Britanije do brez nadaljnega siromašne Italije, ki ni v zgodovini nikdar figurirala med pomembnimi državami, pa se nam predo-či nenaravna slika neverjetnih 50,000,000 Italijanov doma v primeri z 50,000,000 Britancev na Britanskem otočju.
Italijanske družine naraščajo kot popreje. Poraz v zad-
Šestega januarja je ves napredni svet praznoval stoletnico smrti Luisa Braillea izumitelja pisave za slepe.
Kdo je bil Luis Braille?
2e ime samo pove, da je bil Francoz. Rodil se je leta 1809 kot najmlajši otrok sedlarju Simonu Brailleu v mali vasici Coupvray blizu Pariza. Bil je ljubek, izredno bistroumen otrok, ljubljenec družine. Toda ko je izpolnil tretje leto, ga je doletela nesreča. Pred delavnico svojega očeta se je pri igranju s šilom zabodel v oko, ki mu je izteklo. Kmalu se mu je vnelo tudi drugo oko in je popolnoma oslepel. Pozneje je hodil v vaško šolo, kjer je bil kljub slepoti med najpridnejšimi učenci. Le ta 1819 pa so ga starši vpisali v zavod za slepo mladino v Parizu.
Tam je hitro napredoval. Pridno je študiral, delal v zavo-dovih delavnicah, gojil glasbo. Ko je končal šolo v zavodu, je poslušal predavanja na višji šoli. Leta 1828 je postal v zavodu za slepe učitelj.
Takrat slepi še niso imeli svoje enotne pisave, čeprav se je s pisavo za slepe ukvarjala dolga vrsta učiteljev. Toda nikomur se ni posrečilo najti načina, da bi bila pisava za slepe lahka in bi se je hitro naučili.
Luis Braille pa je zvedel, da je francoski stotnik Barbier sestavil preprosto pisavo, pri ka teri so črke sestavljene iz vzbo-čenih pik. To pisavo so uporabljali vojaki, če so hoteli ponoči v temi z rokami prebrati kakšna povelja. Ta izum je Braillea nadvse navdušil. Takoj se je lo til dela. Sestavil je praktičen in preprost točkopis. Podlaga tej pisavi je šest točk ali pik, ki so razvrščene v dveh navpičnih vrstah. Iz teh so sestavljene vse črke abecede, ločila, številke, kemične formule in celo note.
Celih 25 let se je Braille moral boriti z raznimi nazadnjaki, preden je bil njegov točkopis priznan. Šele dve leti preden je umrl za jetiko, so njegovo pisavo prvič uvedli v zavod za slepe v Parizu. Danes pa po vsem svetu tisoči slepih dopisujejo z njegovo pisavo, berejo knjige ir^ se celo učijo tujih jezikov. Knjige v Brailleovi pisavi tiskajo v posebnih tiskarnah. Tako je Luis Braille slepi francoski učitelj s svojim izumom prižgal luč tisočim slepcev po vsem svetu.
V Jugoslaviji so slepi praznovali obletnico
Pomembno obletnico so v Ju-
goslaviji praznovali kar v6s teden, ki so ga imenovali Teden slepih. Pokroviteljstvo nad prireditvami je prevzel zvezni minister Rodoljub čolakovič. V vseh republikah Jugoslavije so bile v tem tednu razne prireditve, proslave in razstave, ki so vsakomur zgovorno povedale, da slepi v današnji Jugoslaviji niso več manjvredni siromaki.
Danes imajo svojo organizacijo, ki ima svoja gospodarska podjetja in trgovine. Vse republike imajo takšna podjetja in trgovine, v katerih prodajajo različne izdelke slepih. To so dovršeno izdelane pletenine, izdelki iz lesa, slame, vrbovja, šče-tarske izdelke, itd. itd. V Sloveniji so takšne delavnice in prodajalne v Ljubljani, Mariboru, Kamniku, Ljutomeru, Stari Loki in drugod.
Številni zavodi in šole za izobrazbo slepih
Kakor nekatere druge napredne države, ima tudi Jugoslavija posebne zavode in šole za slepe. Takšna šola je v Ze-munu pri Beogradii, v Sarajevu, Zagrebu, Skoplju in v Ljubljani.
V	Škofji Loki pa je dom za starejše slepe, ki ima poleg razne delavnice, kjer se usposobijo za razne poklice, predvsem za ščet-karstvo. V teh šolah in zavodih se slepi popolnoma usposobijo za življenje ter se potem razi-dejo po raznih službah, ki jih poišče Združenje slepih.
Slovenija ima 1,060 slepcev. Od .teh je doslej zaposlednih v raznih industrijskih podjetjah in ustanovah 98 slepih delavcev in uslužbencev, 67 v domači obrti, 19 pa je telefonistov. V mnogih podjetjih ne morejo prehvaliti vestnosti in pridnosti svojih slepih uslužbencev ter jih dajejo za zgled drugim.
Zdfuženje slepih vsestransko skrbi za svoje člane. Nabavlja jim potreben material in orodje za njihovo zaposlitev, jim pomaga v nesrečah ter skrbi za stalne zdravniške preglede pri zdravnikih specialistih. V štirih letih je preskrbelo Združenje 150 slepim radijske aparate.
V	Sloveniji imajo slepi tri knjižnice
Tri knjižnice imajo " slepi v Sloveniji. Med temi je največja in najlepša knjižnica Zavoda slepe mladine v Ljubljani, ki ima poleg tudi prostorno čitalnico; 154 raznih del ima ta knijžnica, obsegajo pa 596 zvezkov. Kajti pisava za slepe zahteva za vsako knjigo mnogo več prostora kakor pa navaden tisk. Za vsako stran takšne knjige so potreb
ne matrice in tudi tiskarski stroji morajo biti nalašč za ta način prirejeni. V Jugoslaviji imajo takšno tiskarno v Zemunu. Toda knjige, ki jih imajo v knjižnici slepe mladine so večinoma spisane na roko. Spisale so jih s prostovoljnim delom pridne članice AFŽ organizacije z nekaterih terenov, naučila pa jih je požrtvovalna profesorica Minka Škabernetova, vpokojena učiteljica slepe mladine.
Prepisovanje knjig po Braillovi pisavi je zelo zamudno delo, a zavedne žene so ga rade izvrševale, saj so se zavedale, kakšno veselje z vsako novo prepisano knjigo napravijo slepim bralcem. Prešernove poezije obsegajo kar štiri debele zvezke v Braillovi pisavi, zanimivi roman Julesa Vernea "Skrivnostni otok" pa celo 17 zvezkov.
Na svojem zadnjem obisku v domovini je pisatelj Louis Adamič obiskal tudi zavod slepe mladine v Ljubljani, kjer si je z zanimanjem ogledal tudi knjižnico. Ob tej priUki je slepi mladini podarU svojo knjigo "Vrnitev v domovino," ki jo hranijo kot posebno dragocenost v spomin na velikega pisatelja Slovenca.
Devet in pol milijona za Dom slepih v Stari Loki
Ljudska oblast z visokimi zneski skrbi za ustanove slepih in za njihovo organizacijo. Od leta 1947 do danes je v Sloveniji dal Svet za ljudsko zdravstvo samo za dom slepih v Stari Loki 9,500,000 dmarjev. Združenje slepih pa je v tem času prejelo nad en in pol milijona dinarjev. V Stari Loki bo svet za ljudsko zdravstvo in socialno skrbstvo v kratkem odprl lep dom z^ stare onemogle slepce.
Ob prazniku stoletnice smrti Louisa Braillea, velikega dobrotnika slepih, pa se slepa mladina iz ljubljanskega zavoda z veliko hvaležnostjo spominja tudi plemenitih Progresivnih Slovenk iz Amerike, ki so jim že toliko darovale in to predvsem takšne stvari, ki jih potrebujejo pri učenju, pa jih zaenkrat še ni ali se jih težko dobi v domovini.	I. S.
PRED PETINDVAJSETIMI LETI
Od 16. do 23. januarja 1927
NOV ARMADNI TOVORNI TRAKTOR
i
m
MILWAUKEE, Wis. —Eden najnovejših armadnih tovornih traktorjev je 22-tonski model znamke izdelka M8E2, kakršnega vidite na zgornji sliki. Izdeluje jih traktorski oddelek družbe Allis-Chalmers Manufacturing Co. v svoji tovarni v La Porte, Ind.
Ta ogromni aparat je zgrajen, da vozi preko razruvanega tere-
na, močvirjih in zakopih ter doseže hitrost 40 milj na uro, ko je stanje poti ugodno.
Te stroje se bo rabilo v prvi vrsti za premikanje proti-zrač-nih topov, artilerijskega orožja in druge vrste municijo iz enega vojaškega polja na drugega, med bojnimi polji in vrstami obrambe.'
Novi grobovi
(Nadaljevanje s 1. strani)
shore Blvd. v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. ter nato na pokopališče Calvary.
nji svetovni vojni tega dejstva ni spremenil. Enako ne število italijanskih razseljenih oseb (D. P.), bodisi iz Afrike, Albanije in Grčije, bodisi iz Istre, sedaj pod jugoslovansko upravo. Prepovedati zakone, prisilno omejiti številno rojstev—tega pri Italijanu na boš nikoli dosegel. Računati pa je s tem konkretnim in realnim dejstvom, da so ti Italijani tukaj in je z njimi računati. Kam z njimi. ..?
L. C.
JOHN STRUKEL
Po dolgotrajni bolezni je umrl v nedeljo zjutraj ob 4.20 uri John Strukel, stanujoč na 870 E. 185 St. Doma je bil iz vasi Rakitna, odkoder je prišel v Ameriko leta 1913. Na sedanjem naslovu je bival zadnjih šest let, preje pa je vodil grocerijsko trgovino na 921 E. 185 St. Bil je član društva Dvor Baraga, št. 1317 COF.
Tukaj zapušča soprogo Mary, rojeno Pire, in tri pastorke: Anna, Joseph in Frank. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 9. uri iz Grdinovega Lakeshore pogrebnega zavoda, 17010 Lakeshore Blvd., v cerkev Our Lady
of Perpetual Help na Neff Rd.
*
JAMES BARTOL
Po šest let trajajoči bolezni je umrl v petek zvečer malo pred osmo uro poznani James (Ignac) Bartol, stanujoč na 6316 Carl Ave. Podlegel je v Charity bolnišnici. Zadnjih 38 let je delal kot sprevodnik na St. Clair Ave. poulični železnici. Star je bil 76 let ter je bil doma iz fare St. Rupert na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko leta 1903. Bil je član društva sv. Vida št. 25 KSKJ, društva Janeza Krstnika, št. 37 ABZ in dr. sv. Ciiila in Metoda št. 18 SDZ.
Tukaj zapušča soprogo Katarine, rojena Bricel, prvič poročena Novak, tri sinove in tri hčere: James, Frank, Charles, Mrs. Josephine Smith, Mrs. Rose Pohar in Mrs. Anna Argenziano, pastorko Mrs. Mary Kobe in 12 vnukov. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 9.30 uri iz Grdinovega
Ali Zedinjene države plovejo napram vojni v Mehiki?
V Washingtonu je polno odposlancev velikih finančnih interesov, ki so poslani sem, da zvedo, če bo vlada posegla z oboroženo silo za protekcijo ameriških interesov onstran Rio Grande.
Ameriške protestantovske cerkve so vznemirjene ter apelirajo za mirno spravo. Katoličani pa z zadovoljstvom opazujejo razvoj dogodkov, obenem pa zanikujejo, da žele vojno.
Blazna "mehikanska cesarica," bivša belgijska princeza Charlotte, umrla. Žena avstrijskega nadvojvode Maksimilijana, je živela 60 let v blaznosti. Nikoli ni vedela, kaj se je zgodilo z njenim soprogom, katerega so ustrelili mehikanski revolucionarji.
Maksimilijan je na prigovarjanje Napoleona m. odpotoval v Mehiko, in se proglasil mehi-kanskim cesarjem. Ko se je pričel upor proti njemu od strani mehiškega ljudstva, je hitela Charlotta k Napoleonu po pomoč, a ta je bil gluh za to. Nato je obiskala papeža Pija, a tudi tu jo niso hoteli slišati. Tam je
»v
zblaznela in bila odpeljana v Belgijo. To se je zgodilo leta 1867, ko je bila stara 27 let.
Do zadnjega dne je živela v iluziji, da se vrne njen soprog in jo popelje na prestol kot cesarico Mehike.
Bivši mirovni sodnik Geltman iz Parma občine je obsojen radi kršenja prohibicijskih zakonov na 20 mesecev ječe v Atlanti. Njegov konstabler Burt Adams pa na 18 mesecev zapora.
Sijajen uspeh "Slovenskega Sokola." Telovadbe se je udeležilo čez tisoč ljudi in avditorij Slovenskega narodnega doma je bil natrpan do zadnjega kotička.
Silen mraz je objel državo Ohio, ki je zahteval osem človeških žrtev. Živo srebro je padlo ponekod na 19 stopinj pod ničlo.
Poročno dovoljenje sta dobila Louis Pechenko iz 7308 Hecker Ave. in Mary Debeljak iz E. 117 St.
Nesreča. Pri delu v Cleveland Hardware Co. je zmečkalo John Grdancu iz 5620 Carry Ave. vse prste na eni roki.
Od 18. do 25. januarja 1942
Iz Slovenije poročajo, da Nemci v masah preseljujejo slovensko prebivalstvo, deloma v vzhodno Poljsko, zadnje čase pa tudi v Nemčijo. Predvsem izseljujejo sedaj iz okrožja Bfežic. Od tam je preseljenih v Nemčijo 12,000 prebivalcev.
Tajnica "Lige za človeške pravice" zahteva internacijo župnika Coughhna. Coughlinove izjave, objavljene v njegovem tedniku, so Ameriki bolj nevarne kakor plačani nemški špijoni.
Ogromna pomorska zmaga ameriške mornarice. Pogreznila je devet japonskih transportnih parnikov in bojnih ladij.
Skupni dolg pri Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. je znašal ob kon^u leta 1941, $48,000. Pri SNPJ $35,000 in pri društvih pa $11,500.
Vile rojenice so se oglasile pri družini Mr. in Mrs. Mathew De-bevec, 1218 E. 169 St. in pustile krepkega sinčka prvorojenca.
Pauline Tavčar in je hčerka Mr. in Mrs. John Tavčar, 903 E. 73 St. Mr. Tavčar je tajnik Slovenskega narodnega doma.
Mr. in Mrs. Milanu in Annie Medvešek iz 16202 Arcade Ave. so vile rojenice prinesle zalo hčerko-prvorojenko.
Pri padcu si je zlomila nogo Mr^. Antonia Mlač iz 20878 Miller^ Ave.
Mrs. Frances Globokar iz 19192 Abbey Ave. se je podala V Glenville bolnišnico v svrho operacije.
Mrs. Frances Gruden, 1257 Norwood Rd., je bila operirana v Huron Rd. bolnišnici.
V Lakeside bolnišnici se nahaja Rose Cimperman iz 1315 E. 55 St.
Poročila sta se Ralph Urban-čič iz Monterey Ave. in Miss Jean Jerkič, hčerka Mr. in Mrs. Anton Jerkič iz 17806 Delavan Rd.
Na radio je pela priznana na-
Materino dekliška ime je bilo sa pevka Mrs. Tončka Simčič.
pogrebnega zavoda, 1053 E. 62 St,. v cerkev sv. Vida in nato v družinsko grobnico na pokopališče Calvary.
EUCLID DOBI NOVO POLICIJSKO POSLOPJE
Mesto Euclid, ki se bliža številu 50,000 prebivalstva, rabi novo policijsko poslopje. Ta stavba bo stala severno od City Hall. Stala bo $400,000. Euclid-ska policija se bo lahko vselila v nove prostore tekom letošnjega junija.
Poslopje bo imelo na razpolago vse potrebne prostore, ki jih* zahteva moderna policijska uprava. Zraven bodo tudi stano-vanja za člane euclidske policije.
V poslopju bo 16 celic oziroma jetniških prostorov, in se predvideva, da bodo imeli mc%Ki več opravka s policijo, kakor pa ženske. Zato je med 28 celicami 16 predvidenih za moške, 12 pa za ženske zaprte po policiji.
LONDON SE NE VDA TEHERANU
TEHERAN, 17. januarja — Britanska vlada se ni vdala odloku teheranske vlade, da se morajo zapreti britanski konzulati / Iranu. Iranu je predočila star dogovor med obema državama, 30 katerem dogovoru sme Velika Britanija imeti konzulate v Iranu povsod tam, kjer jih imajo druge države. Radi tega bodo britanski konzulati v Iranu ostali. Iranska vlada je kriva grobe kršitve tudi te pogodbe.
Teheranska vlada povdarja od svoje strani, da ostane pri svojem skleiiu in da je britanski protesti ne zanimajo. Iran v Veliki Britaniji nima nikjer svojih konzulatov, da bi jih mogla Velika Britanija zapreti iz maščevalnih razlogov.
POLIO MARCH DOSEGEL SVOJ CILJ
Uprava narodne ustanove za boj otroški paralizi si je postavila za cilj, da zbeie $400,000 tekom zadnje akcije. Cilj je bil ne samo dosežen, ampak celo presežen. Zbrali so $401,276.20.
OGLAŠAJTE V ENAKOPRAVNOSTI
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Vatikan in Slovenci
(Nadaljevanje)
Nekdanja avstrijska monarhija s svojim uglajenim in natančnim upravnim aparatom je imela dobro statistično službo, ki pa cerkvi le ni mogla do živega. To se vidi iz dunajskega statističnega mesečnika (Statisti-sche Monatschrift). Vse druge ustanove in organizacije je obdeloval mnogokrat—prav gotovo vsako leto—z vso natanč-l^ostjo, cerkev pa le nekajkrat še to je v širokem okviru. V zadnjem letu prejšnjega stoletja so bili objavljeni dohodki in izdatki vseh škofij v avstrijskem delu monarhije.
Ljubljanska škofija je bila uvrščena med premožnejšimi škofijami; imela je 765,152 goldinarjev letnega dohodka, izdatkov pa samo 385,169 goldi-'^arjev. Izdatki v statističnem pregledu sploh niso bili razlože-dohodki pa so bili razdelje-takole: od realitet 66,695, obresti od kapitala in obligacij 264,134^ od verskega sklada in Neposrednih državnih podpor goldinarjev, največji pa so bili "fazni dohodki"—275,784 goldinarjev. Iz te razdelitve dohodkov se vidi, da je državna statistika največji dohodek vpisala Pac tako kakor ga je navedla sa-^a škofija. Pri največjih dqhod-* je odrekla vsa statistična Modrost, vsa natančnost in vne-Dia.
Lavantinska (sedanja mariborska) škofija je bila med skromnejšimi avstrijskimi ško-^jarni. Njen letni dohodek je ^ašal 294,869 goldinarjev. Pri dohodku,' ki je bil precej l^anjši od drugih škofij, pa tudi ^^^^tinski škofiji ni bilo težko, ajti njeni izdatki so znašali sa-^^^'325 goldinarjev. Tudi pri škofiji izdatki niso bili razlo-pni. Od realitet je imela lavan-."iska škofija 75,031 goldinar-letnega dohodka. Največji 'ijen dohodek je bil od obresti, obligacij in kapitala in je zna-®al 119,817 goldinarjev. Od verskega sklada in od neposrednih državnih podpor je imela škofi-15,422 goldinarjev dohodka, pod imenom raznih dohodkov pa J® navedla 84,599 goldinarjev.
^ dunajskem statističnem '"l^sečniku so sicer še razni dru-P podatki o cerkvenem premo-^®uju v Sloveniji, iz katerih pa ^ mogoče dobiti prave slike vse-p cerkvenega premoženja. Pri ''kvenem premoženju je zna-No tudi to, da mu tudi krize in
® o državni preobrati ne Jo do
more-
bodi
živega. Prihodnji podatki
o dokazali, da je cerkev var-prenesla svoje premoženje iz ^strije ter ga še povečala.
XVII.
. °^^ria posest je bila že od dev	važna in pereča za-
g J ®^ovenskega narodnega gonič	cerkev pa ni nikdar tud"^^^ žrtvovala za skupnost in jo agrarni reformi, kolikor .fPioh bilo v nekdanji Jugo-nik °stala največji posest-žen ^^^Nskih gozdov, kajti va-cev sodelovanja klerikal-bil / ^cograjskimi vladami je ta, da se je izvajanje PJq ,' reforme omejilo le na ^^niljo, medtem ko je ve-
dofoi^ ^®^dna posest ostala ne-^knjena.
5q ^ioveniji je imelo približno kmetov največ pet
Sozdov^v''^^^"®
Po ' Slovenija, okrnjena
pogodbah iz leta tarov^® ^'"ela samo 836,000 hek-košef,-	(njiv, travnikov,
li	itd.) in oko-
čina , ^®^tarov gozdov. Ve-irtig, ^cleposestev Slovenije je števil ^"^(^^rski značaj in veliko jev gf	kmetov in kočar-
•Nezdn	preživljati kot
s^Uihi ° ^clavstvo v gozdu, v '^ih fr Veleposestnikov in les-(la	jo bila les-
_ poleg živinoreje najvaž-
'Načem	panoga v do-
Narodnem gospodarstvu.
Nad 29 odstotkov vseh slovenskih gozdov je bilo v rokah 579 veleposestnikov, 37.4 odstotka kmečkih gospodarstev pa je bilo brez vsakega gozda. Nadaljnjih 46.6 odstotka kmečkih gospodarjev je imelo nekaj nad 35 odstotkov gozdne površine in je prišlo okoli 3.8 hektara na eno kmečko gospodarstvo, ostalih 14.3 odstotka kmetov pa je imelo blizu 28 odstotkov gozdne površine ali 8.4 hektara na kmetijo. Gozdna posestva nad 50 hektarov so obsegala vsega skupaj 197,266 hektarov.
Ta gozdna posest je bila razdeljena takole: gozdovi verskega sklada so obsegali 19,296 hektara, cerkveni gozdovi pa 10,412 hektarov. Dežela in okraji so imeli samo 61 hektarov, občine 2.254 hektarov, država 1.764 hektarov, banke in delniške družbe 10.8855 hektarov, v kmečki in drugi zasebni posesti pa je bilo 152.594 hektarov.
V nekdanji ljubljanski oblasti je bil pri gozdni posesti na prverh mestu verski sklad, ki je imel 18.218 hektarov ali 4.44 odstotka vseh gozdov. Potem je bilo 941 hektarov cerkvenih gozdov, 2.422 hektara gozdov žup-nih in drugih nadarbin, 1.602 hektara samostanskih gozdov in 81 hektarov škofijskih gozdov. Z verskim skladom so ti gozdovi presegali 6 odstotkov vseh gozdov v ljubljanski oblasti. Državnih gozdov je bilo 1.465 hektara ali 0.33 odstotka vseh gozdov.
Mestne, trške in vaške občine so imele vsega skupaj 3,423 hektarjev ali 0.83 odstotka gozdov, razne banke 8.005 hektarov ali 1.94 odstotka gozdov, tako imenovana solastniška gozdna posest—to so bile predvsem razne delniške družbe—pa je znašala 16.671 hektarjev ali 4.06 odstotka vseh gozdov v ljubljanski oblasti. To se pravi, da je imela cerkev skoraj toliko gozdov kot država, občine, banke, delniške družbe in vsi drugi veleposestniki skupaj.
Kako je taka razdelitev gozdne posesti, pri kateri je imela cerkev največji delež, vplivala na življenje kmetov, vidimo iz naslednjih podatkov o kmečki posesti v Sloveniji: kmečkih družin, ki so imele komaj do pol hektarja zemlje, je bilo 19,688 in med njimi samo okoli 10,500 takih, ki so imeli tudi nekaj gozda. Zemljišče do enega hektarja je imelo 14,617 kmečkih družin, nekaj gozda pa je imelo med njimi 11,614 družin. Zemljišča do dveh hektarjev je imelo 18,-517 kmečkih družin, a je bilo med njimi nad 3,000 družin brez vsakega gozda. Med 29,183 kmečkimi družinami, ki niso imele do pet hektarjev zemljišča, pa je bilo nad 5,000 družin brez gozda. Pravih kmetov je bilo v obeh nekdanjih pokrajinah, ljubljanski in mariborski, nad 90,000, veelposestnikov pa 1,877 in med njimi je bila pri gozdni posesti cerkev največja in najbogatejša.	tg.
(Po "Slovenskem poročevalcu") (Konec )
A	• I »tV	V
Ah je knjižna us škodljivka?
če listamo po knjigi, ki je ležala delj časa v nekoliko vlažnih prostorih, opazimo neredko, kako leze po listih drobna (nekaj več kot en milimeter dolga), nežna in bledo barvana brezkri-la živalca. To bo najbrž knjižna us (Leposcelis divinatorius Muli). Je to zelo razširjen koz-mopolit, ki mu šele v novejših časih enotomologi posvečajo več pozornosti. Pripada redu Ano-plura (Psocidae) med žuželkami. Na splošno knjižna uš ni škodljiva, ker se najrajši hrani s plesnijo. Ob ugodnih življenjskih razmerah (določena temperatura in vlažnost ter obilna hrana) se pa knjižna uš lahko v masah zaredi in postane škodljivka.
Ljubi mirno, vlažno in toplo ozračje. Glede hrane ni izbirčna. Teknejo ji vse vrste organskih snovi: suhi plodovi, semena, škrob, tkanine, papir, plesni in sploh hranila vseh vrst. Ugotovili so že velika opustošenja v, stanovanjih, muzejskih zbirkah, skladiščih semen in podobno, ki so jih povzročile sicer pohlevne "knjižne" uši.
Poznamo le samice, plodijo se torej partenogenetsko. V enem letu se vrsti šest do osem rodov vse letne čase. V poletju rabi ena generacija za celotni življenjski ustroj tri tedne, pozimi pa veliko več. V presledkih odloži samica povprečno okrog 100 jajc, pa tudi do 240, če so razmere ugodne. Zato se lahko v velikih masah razmnože. Osebek živi v najboljšem primeru več kot eno leto. Mladiči so napredni (nimfe s štirimi stopnjami). Jajca so seveda veliko manj občutljiva za večje spremembe vlage in toplote kot nimfe ali odrasle žuželke.
Borba proti knjižni uši ni danes, ko imamo poleg cikloniza-cije izvrstno delujoča sredstva, kakor prah "diditi" in podobna (etox), več težka. Širjenje knjižne uši, pa celo lahko onemogočimo, če skrbimo za zračenje, za suho atmosfero in snago.
J. Hadži.
(Po "Protcus-u")
SODOBNA KIRUBGUA
Angleška zdravniška revija "The Lancet" je pred kratkim objavila poročilo o svojevrstni operaciji. Londonski kirurgi so izrezali neki 43-letni ženski tri četrtine stegničine kosti in ji vstavili novo, plastično kost. Bolnica, ki je imela težko kostno bolezen, pred operacijo ni mogla hoditi, sedaj pa je bolezen več ne ovira. Nekaj mesecev pred operacijo so londonski kirurgi na podoben način ozdravili nekega 15-letnega dečka. Od nekod v Zedinjenih državah pa prihaja novica o plastičnem požiralniku, katerega so vstavili bolniku, ki je bil zaradi rakaste tvorbe na požiralniku pred težko izbiro: ali se hraniti skozi umetno izrezano odprtino naravnost v želodec ali pa se pustiti hraniti do smrti s pomočjo injekcij. Bolnik z umetnim požiralnikom se po zadnjih poročilih hitro redi, saj lahko je prav takšno hrano kot vsak drug zdrav človek.
DRAGOCENI ZLATNIKI
Pred časom v dunajskem muzeju "Dorotheum" so prodali na dražbi zbirko starih cekinov. Tako imenovani stokratni avstrijski cekin, težak 350 gramov in kovan leta 1629, je bil ocenjen na 15,000 šilingov, prodali so ga za nič manj kot 41,000 šilingov (skoraj pol milijona dinarjev) Prodali so tudi 40-karatni avstrijski cekin iz istega leta in težak 140 gramov, za 19,000 šilingov. Egipčanska oktodrahma iz časov dinastije Ptolomejevi-čev pa je bila prodana za 5,500 šilingov.
PODEŽELSKE CESTE IN OKOLICA
V	Zedin jenih državah imamo milijone milj avtomobilskih cest, ki preprezajo deželo vse križem in vežejo mesta in mesteca in države. Večina teh cest vodi preko podeželja med polji in travniki in gozdiči in sadovnjaki, mimo farmskih naselj, preko gora in tako dalje. Za potnike, ki se po opravkih ali za zabavo vozijo po teh cestah, navadno nudi okolica lepe razglede.
Po nekod, posebno v bUžini velikih mest, pa kvarijo okoliško lepoto trgovske reklame najrazličnejših- vrst, napisane ali naslikane na deske in drevesa, na skale in na vse mogoče predmete. Tu in tam sploh ni mogoče videti kaj raste na eni ali drugi strani ceste preko reklamnih tabel ali med njimi. Javna kritika takega zakrivanja naravnih lepot je v nekaterih državah žs omogočila postave, ki prepovedujejo ali omejujejo take reklamne napise ob javnih cestah. Po nekod se sUčne postave še pripravljajo.
V	tej širni deželi pa je tudi mnogo v novejšem času zgraje; nih cest, ki vodijo skozi monotone in puste pokrajine. Mestoma so graditelji cest uničili v bližini rastoče zelenje, mestoma je bila pokrajina že prej gola in pusta. Vožnja po takih cestah je nezanimiva in dolgočasna in turisti in drugi potniki odnašajo od tam neprijazne spomine.
To je v mnogih krajih napotilo ljubitelje naravnih lepot, da so se združili v organizacije, ki skušajo, olepšati obcestne kraje svojih okolišev z drevjem in gr-
mičjem. Po nekod take organizacije vplivajo na državne legislature, da prispevajo nekaj finančne pomoči v take s vrhe. Mestoma pa se dobijo poedinci, ki žrtvujejo delo, material in denar za olepšavo obcestnega ozemlja.
Eden takih ljubiteljev naravnih lepot je Fred Mahon, ki lastuje veliko drevesnico in sploh vzgojevalnico raznega drevja in grmičja v mestecu Monticello, Florida. Mr. Mahon se je iz Kan-sasa priselil tja pred približno štiridesetimi leti in se lotil dre-vesničarstva. Podjetje je uspevalo in se razvilo. Mahonova drevesnica goji in prodaja drevesa in lepotične grmiče in vrtnice in slične rastline kot druge drevesnice. Poleg tega pa drevesnica leto za letom odda brezplačno tisoče dreves in grmičev za posaditev ob cestah, pri šolah in drugih javnih poslopjih ter v parkih v raznih krajih Floride.
Med mestecem Monticello in glavnim mestom Floride Tallahassee vodi U. S. cesta št. 90, ki je bila pred nekaj leti izredno monotona. Danes je ta cpsta na razdaljo 26 milj ena najlepših ■cest v Floridi, obdana na obeh straneh z grmičjem in cvetečimi rastlinami. Za to je bilo porabljenih nad 200,000 rastlin, katerih vrednost bi se lahko cenila na pol milijona dolarjev. Vendar državo Florido ta olepšava ne stane niti centa, razen vzdrževanja. Vsa drevesa in grmiče in cvetlice je brezplačno prispevala Mahonova drevesnica. V znak hvaležnosti je legislatura države Floride leta 1948 tisti del ceste
Vaše sanje o modernizaciji se uresničijo
ČEBELJI ROJ V ENEM DNEVU NABRAL 10 KG MEDU
Letos je v posameznih predelih Hrvatske ter Bosne in Hercegovine vreme zelo ugodno za čebeljarjenje. Mnogi čebelarji so te ugodne pogoje izkoristili ter so popeljali svoje čebele na pašo. Tako so iz Primorja in Isljre čebelarji prepeljali čebele v Gorski Kolar, zagrebški čebelarji pa v Liko, Bosansko krajino in na nekatere dalmatinske otoke. Z letošnjim pridelkom medu so vsi čebelarji v glavnem zadovoljni, v posameznih krajih pa je bil pridelek medu celo r^ekorden. Tako je n. pr. samo en panj v Bosanskem Drenovcu v enem dnevu zbral 10'/2 kilograma medu, kar je uspeh, kakršnega v Jugoslaviji doslej še ni bilo.
Don't gamble with fire— the odds are against you I



ZAVAROVALNINO
proti
Ognju, tatvini, avtomobilskim « nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVENUE
Pokličite:
ENdicott 1-0718


6
make um
home
ibrovement
A^&ERiCAN-i^tattdaifd
MONTERSKO OPREMO
Sedaj je čas, da si modernizirate vašo kopalnico... da dodate k udobnosti... da lično preuredite vašo kuhinjo ... da predelate vašo pralnico. Ko si izberete America-Standard montersko opremo, prav lahko napravite vse te izboljšave, ki bodo v pravcato krasoto. In vaš dom bo mnogo prijetnejši kot kdajkoli... v zavist slehernemu, ki si ga bo ogledal.
Prijazno vas vabimo, da si .sedaj pridete ogledati našo obširno zalogo različnih modernih American-Standard kopalnic, stranišč; umivalnikov, kuhinjskih lijakov pralnih korit in avtomatičnih vodnih gielcev! Ni jih boljših za dobiti! In, presenečeni boste, ko boste videli po kako nizki ceni so!
Pridite osebno ali pokličite in vam damo naše cene.

Vam je mogoče sedaj modernizirati ii
PLACATE NA LAHKE OBROKE
3-KOMANDNA OPREMA ZA KOPALNICO
163.95 ^ :^aprej (brez sedeža in dodatkov)
W. F. HANN & SONS
15505 EUCUD AVE MU 1-4200
Ust. 1907
oficielno preimenovala v Fred Mahon Drive.
Napram nekemu časniškemu poročevalcu se je Frad Mahon izrazil; "Zemlja in sonce in ljudje Floride so mi dali, kar imam, zato smatram za pošteno dati državi Floridi nekaj v povračilo."
Nekateri premožni ljudje dajejo nekaj od svojega bogastva za vzdrževanje šol ali bolnišnic ali umetnosti ali znanstvenih razis-kavanj, omenjeni floridski mecen pa prispeva k naravnim lepotam države, ki mu je bila do-, bra.
—NOVA DOBA
ZEMLJIŠČA NAPRODAJ
Blizu E. 185 St.
Hiša za 2 družini; 5 in 5 sob, forneza na plin; 2 garaži, cementi-ran dovoz. Lota 200 čevljev s sadnim drevjem. Po zmerni ceni. Lahko takoj prevzamete.
Na Kildeer Ave. blizu E. 185 St.
Krasna hiša s 6 sobami, fornez na plin, garaža za 2 avta. Lahko kmalu prevzamete.
Na Muskoka Ave. blizu E. 185 St. Lota 75x100.
Za podrobnosti se obrnite na
J. KN I FIC
REALTY 820 E. 185 ST.. IV 1-7540
NAPRODAJ
Prvovrstna in dobroidoča trgovina s pivom in vinom, z D-2 in C-2 licencami, ki potečete 10. marca 1952. Izvrstna prilika za podjetno slovensko ali hrvatsko družino. Nad $600 tedenskega prometa. Samo za gotovino se prodaja, nič na kredit. Oprema je vsa nova in moderna. Resnemu kupcu se pokaže poslovne knjige, ki se nahajajo v uradu računovodja. Najemnina je zmerna. Velika trgovina in poleg je stanovanje s 4 sobami in kopalnico. Cena samo $6,500.
Vdova prodaja podjetje, ker ji je nemogoče sami istega voditi.
Podrobnosti dobite pri *
Mihaljevich Bros. Co.
6424 ST. CLAIR AVE.. HE 1-6152
HIŠE NAPRODAJ
Hiša naprodaj
RICHMOND HEIGHTS
Hiša Colonial tipa s 4 spalnicami; garaža poleg; okrog dva akra zemlje, ilnovata in peščena zemlja. Kokošnjak, sadno drevje, trte. Pokličite lastnika.
EV 1-1953
Mario Kolen«
Louii. Planine
Hiša za štiri družine,
VSAKO STANOVANJE S 4 SOBAMI, 4 GARAŽE. Pokličite po 4. uri popoldne. HE 1-5451
DELO DOBIJO MOŠKI
KOVAČI
Upsetter operatorji
ZA KOVAČNICO.
Plača od ure in komada.
Plane operatorji za Die Room
Plača od ure.
STEEL IMPROVEMENT & FORGE CO. , 970 E. 64 ST.
TAPCp
potrebuje dobre moške
BULLARD OPERATORJE TURRET LATHE OPERATORJE TOOL MAKERS TOOL ROOM POMOČNIKI CERTIFIED ARC VARILCI VSAKOVRSTNI BRUSAČI
Stalno delo — nadurno delo — visoka plača od ure — prilika do napredovanja.
Morajo biti pripravljeni delati KATERIKOLI ŠIFT. Prosimo, prinesite izkaz državljanstva. Employment urad odprt ob
NEDELJAH 13. jan. 20. jan. 27. jan.
poleg rednih uradnih ura bo delavnikih.
Pridružite se TAPCO delavcem
Thompson Products, Inc..
23555 EUCUD AVE.
STRAN 4.
ENAKOPRAVNOST
i
BELI DVOR
MLADINSKI ROMAN
SPISAL
GUSTAV ŠILIH
Predstavnik: Dr. Miloš Vauhnik
ku in od tam k Belemu dvoru, kjer so obstale, kakor prikovane.
(Nadaljevanje) 14. poglavje.
OČETOV POVRATEK.
I.
Na državnem rudniku pri Zalesju je baš sirena, naznanjajoč drugo popoldansko uro— izmeno rudarjev—, ko se je pred hišo na Gradišču ustavil postar-en možak, čigar temno zagoreli obraz je bil spričo izdatne vročine pokrit z znojnimi kapljicami. Nekaj časa se je oziral naokrog in nato potrkal na zaprta vrata. Portpežljive narave vsekakor ni bil, zakaj njegovo trkanje je postajalo čedalje nestrpnej-še. S trdimi, dasi nekako trudnimi koraki je dvakrat ali trikrat obhodil hišo in gospodarska poslopja. Ko je le zaman čakal na odziv, je nevoljno stresel glavo, ki se je še vedno ponašala z gostimi sivimi lasmi, sedel na klop ob cementni kadunji in se zagledal v bujno barvitost cvetja in sočno zelen povrtnin spodaj na vrtu. Začudene oči so se popeljale še dalje k sadovnja-
V blag spomin
ob peti obletnici odkar je umrla naša ljubljena soproga in mati


%

Amalia Novinc
Zatisnila je svoje blage oči dne 21. januarja 1947.
Odnesli so Te v črno jamo,
kjer truplo Tvoje zdaj leži, odšla si tja, kjer ni povratka, zaman Te iščejo oči.
A duša Tvoja vrh zvezda, z duhovi rajskimi zdaj biva, v objetju večnega Boga,
zdaj radost tam brezmejno uživa.
Žalujoči soprog in sin
Cleveland, Ohio, dne 21. januarja 1952
Potem, kakor da so ga zabolele od prenapornega gledanje, jih je spet od\'rnil, skočil na noge in se jel z zanimanjem razgledavati po sveže prepleskani hiši, na kateri so se zelene, napol v gosti brajdi skrite oknice prijetno odražale od blesteče beline sten. Vsepovsod sta se očitovala strog red in vzorna snaga. Poti so bile pograbljene in oplete, dvorišče pometeno. Starec je zadovoljno pokimaval in se celo nasmihal, dokler se ga ni nenadoma polastil prejšnji nemir. Z odmerjenimi koraki je zapustil Gradišče, Najprej je krenil k poti pod vrtom, od tam pa k vaškemu vodnjaku ob cestnem križišču, v čigar bližini se je zabavala gruča vaških otrok, ki so ob njegovem prihodu mahoma utihnili in se mu deloma začudeno, deloma strahoma umikali.
"Otroci, ali veste, kje so Grad-nikovi?" jih je nagovoril tujec.
Molk. Plašne oči so ga s strani zvedavo ogledovale.
"No, ali ne znate govoriti?"
"Tam so na Belem dvoru," je viknil majhen deček in odbežal.
"Gradnikove iščete?" se je oglasila za starčevim hrbtom mlada ženska, odlagajoča poln škaf ožehtanega perila. "Ej, na Belem dvoru jih najdete. Gostijo imajo, ker obhajajo gospejin god."
"A tako?" je menil tujec za-teglo. "Nu, hvala lepa!"
Ne da bi bil še nadalje izpra-ševal, jo je mahnil po vasi k cerkvici. Tam je zavil na poljsko
Dva pogrebna zavoda Za
zanesljivo izkušeno simpatično pogrebniiko postrežbo
po
CENAH. KI JIH
VI
DOLOČITE pokličite
A.GWDINA^^'SONS funeral Directors
»VKWnuKL DCALCKi W EA*t6J«5T.
f'iOSS "Ktnmof* tSSSC
ŽIVA PERUTNINA
se dobi samo vsak ČETRTEK, PETEK in SOBOTO pri FARMERS POULTRY
SUPERIOR AVE. in EAST 43rd ST.
POSEBNE CENE PRI VEČJIH NAROČILIH ZA CLAMBAKES, ZABAVE IN SVATBE.
SINGER SEWING MACHINE CO.
748 EAST 1851h STREET — KEnmore 1-0660
Novi in rabljeni šivalni strogi.
Čistka vacuum čistilcev za preproge, ki se jih je rabilo za demonstriranje.
Popravljamo šivalne stroje in električne čistilce preprog vseh
izdelkov.
DO YOU KNOW____that
Your neighborhood dealers present two fine radio programs for your listening pleasure every Sunday witli "Uncle Nick" ....
SLOVENE PROGRAM ... 12 noon to 12:30 P. M.
"ST. CLAIR AVENUE" ... 1.30 to 2 P. M. EVERY SUIVDAY____WJMO____1540 kc
pot, sledečo sinje zeleni Ložnici, in se ob ljubko nagajivem žu-borenju valov vkljub popoldanski vročini, ki je migotala nad poljanami, s pospešenimi koraki usmerjal proti farovškemu mostu. Na tem delu poti je Ložnica s potuhnjenim klokanjem izpod-' jedala nasprotni ilovnati breg, raz kateri so se večje in manjje ruše z brezupno vdanostjo nagibale proti vodni gladini. Dalje onkraj travnikov in njih se je dvigala na gričku farna cerkev ter dremala v poletni bleščavi.
Na mostu je starec obstal. Naslonivši se na ograjo, se je zagledal v nemirno šumljajoče valove, ki so se brez prestanka zaletavali v debele, z mokro ma-hovino čez in čez porasle plohe, kakor da jih hočejo prekopicni-ti v vodo. Rezko brneči glas zvona, ki je naznanil tretjo uro, ga je predramil in pognal dalje.
Pot ga je vedla na majhno, za cerkvijo se skrivajoče pokopališče, obdano na eni strani z gozdom, na drugi s sadovnjakom. Ko je odprl starinska vrata, so tečaji ječa je zacvilili. Ob gornji, bolj gosposki polovici je sijaj mramorja ščemeče odbijal sončno sijavico in skoro onemogočal vid. Starec je okleva je krenil dalje po peščeni poti med grobovi. Nenadoma, kakor da ga je oplazila strela, je obstal pred lepo, s cvetjem zagrnjeno grobnico, nad katero se je dvigal ka-menit križ. živordeči nageljni so se dotikali železne ograje, a trojica cipres je zaslanjala črno mramorno ploščo, v kateri—starec se je tako dobro spominjal— so dečki ob nedeljah pred začetkom večernic opazovali odsvita-jočo se belo cerkev na daljni Oljski gori. Zlate pismenke na plošči so izdajale imena spodaj počivajočih rajnikov, čisto na vrhu pa je bilo vklesano: G R A D-N IKO VI. . .
Starec se je stresel, padel na kolena in pritisnil glavo na želez-je. Nad pokopališčem je valovila ubrana tišina poletnega dne. Samo čmrli so se brenče izpreleta-vali s cveta na cvet, peterokrili metulji neslišno krmarili po zra-1 ku in živahne senice frkale z ve- j jo na vejo—ne da bi bile mo- i tile zatopljenost klečečega star-1 ca, ki je kakor v tihi molitvi pre-gibal svoje ustnice. Ko je po dolgem času vstal, njegova roka še vedno ni izpustila železne ograje, marveč kakor pozabljena obvi-1 sela na njej. Po temnikastem! obličju sta se od oči do ust zari-; sali dve svetli brazdi—sled pravkar pretočenih solz, težkih in žalostnih solz starega človeka, ki nima pred seboj bodočnosti: sa-1 mo minule čase sme objokovati in se razgovarjati z davno umrlimi.
Drsajoči koraki, starčevski in vdani, življenju odtujeni, mrtvim prijazni, ga predramijo iz tož-nih misli. Hitro si otepe prašna kolena, obriše solzno lice in se z nevoljno počasnostjo obrne k do-šlecu.
Zagleda ga, ostrmi . . . Roke mu zadrgečejo in se trdneje oklenejo ograje, oči se mu razširijo, v obraz mu buškne temna rdečica. Prišlec ga še ni opazil, zakaj s sklonjeno glavo in z rokami, | prekrižanimi na hrbtu, postavlja nogo pred nogo. Šele tik pred njim zadrži korak. V prvem trenutku ga pogleda s prijazno brezbrižnostjo, ki pa se zdajci spremeni v neizmerno osuplost. Z odprtimi usti in izbuljenimi očmi se strahoma umakne za nekaj korakov nazaj, nato pa, kakor da se je prebudil iz morečih sanj, preleti njegov zgubani žol-ti obraz žarek resničnega veselja.
"Za božjo voljo, ali si? Ali si ti, Simon Gradnik?"
"Sem, kajpada sem!" odvrne nagovorjeni z zmračenim čelom.
"Nikoli pa bi si ne bil mislil, da bom izmed vseh ljudi najprej srečal tebe. Sam zlodej te je prinesel . .
"Oh, Gradnik, ne govori tako! Ali še zmeraj nisi pozabil?"
"Jaz pozabil? Menda se ti blede... Ničesar nisem pozabil, in ker nisem ničesar pozabil, sem se vrnil ... Po domačijo prihajam, ali slišiš Miklausin?"
"Najprej mi sezi v roko, nato se bova o vsem lepo pomenila."
Z drhtečimi prsti je starec lovil odmikajočo se Gradnikovo desnico in ponovil: "Sezi mi v roko, Gradnik!"
"Ali mi vrneš domačijo, Miklausin? Odkupim ti jo? Denar imam, dolgove ti poplačam . . ."
"Joj, prepozen si," se je na-kremžil Miklausin, a njegov obraz je preletel navihan smehljaj, ki ga razburjeni Gradnik k sreči ni opazil.
"Zakaj?"
"O, Beli dvor ima že dolgo dru-
gega lastnika. Tvoj sin ti vse najbolje obrazloži."
"Kaj bi s sinom?" je zarohnel Gradnik in se s stisnjenimi pestmi postavil pred preplašenega Miklausina, ki je nehote dvignil roko v bran. "Prokleti goljuf, zakaj si ga prodal, saj ni bil tvoj!"
"Pomiri se. Gradnik! Na pokopališču sva, na kraju večnega miru, med mrtvimi . .
Gradnik se je šiloma obvladal in skoro proseče vprašal: "Kaj je torej z mojo domačijo?"
"Tvoja otroka ti vse povesta."
"Moja otroka!" je zastokal Gradnik. "Saj res, kako je z njima ? Lep oče sem! Šele ti me moraš spomniti nanju . . . Iskal sem ju na Gradišču pa sta bojda na neki gostiji ali kaj."
"Tako, tako," je mrmral Miklausin zadovoljno. "Ali si že s kom govoril?"
"Kako neki ? S postaje sem zavil ob vodi naravnost na Gradišče. Neka ženska mi je dejala.
da so Gradnikovi na Belem dvoru. Kako je to mogoče? Kdo je tam gospodar ? Zakaj sta Lovrek in Polonica prijatelja z njimi?"
"E, soseščina! Dobra soseščina! Gospodar Belega dvora je imeniten človek ..."
"Ali mi bo prodal?"
"Težko, Gradnik, težko. Vendar stavim glavo, da te bo drugače sprejel z največjim veseljem! Kar z menoj pojdi, da vaju seznanim!"
(Dalje prihodnjič)
KAKI SO USTAVILI LADJO
Petrolejska ladja "John Good" (10,000 ton) je morala nedavno stati cele tri ure na odprtem morju blizu Južne Kalifornije. Zaplula je namreč v jato majhnih morskih rakov, ki jih je bilo toliko, da so ji zamašili cevi za črpanje vode v parni kotel. Mornarji so cevi s težavo očistili, zato so pa imeli kuhanih rakov za nekaj dni.


NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrla naša ljubljena soproga, mati, stara mati in sestra
1888
Previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, je zatisnila svoje blage oči dne 31. decembra 1951.
Blagcpojnica je bila rojena 16. januarja 1888 v vasi Vrh, št. 13, fara Št. Jernej na Dolenjskem. V Ameriko je prišla leta 1913.
Pogreb se je vršil v petek, 4. januarja 1952, iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave., kjer je bila za pokoj njene blage duše darovana sv. maša zadušnica. Po opravljenih cerkvenih obredih je bilo njeno truplo prepeljano na pokopališče Calvary in položeno k večnemu počitku.
V dolžnost si štejemo, da se prisrčno zahvalimo Rev. Victor Cimperman za njegove številne obiske in tolažbe, ki jo je delil pokojnici za časa njene mučne bolezni.
Našo lepo zahvalo izrekamo Rev. Alojziju Rupertu za opravljeno sveto mašo zadušnico in pogrebne in cerkvene obrede, za njegov v srce segajoči govor ob krsti in izrečene tolažilne besede.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izražene sočustvene besede, ki so položili h krsti po kojnice lepe vence cvetja in ji tako izkazali zadnjo čast in spoštovanje.
Enako zahvalo izrekamo vsem onim, ki so prispevali za svete maše, ki se bodo brale za pokoj duše pokojnice. Iskrena hvala družinam Bregar in Jakoby iz Bon Air, Pa., za izraženo sožalje.
Lepo se zahvaljujemo članstvu društva Kras, št. 8 SDZ; društva Woodman Circle, št. 110 WC; podružnici št. 10 SŽZ; Knights of Columbus, Northeast Council, ki so opravili skupno molitev ob krsti blagopokojnice in se poslovil* od nje.
Prisrčno se zahvaljujemo pevcem zbora "Zarja," ki so prišli in zapeli žalostinke v zadnje slovo.
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so pokojnico obiskovali v času njene bolezni in jo tolažili; hvala vsem onim, ki so prišli po kojnico kropit in se poslovili od pokojnice, ko je ležala na mrtvaškem odru, in onim, ki so jo spremili na njeni zadnji zemeljski poti na pokopališče. Še enkrat: hvala vsem skupaj!
Našo prisrčno zahvalo izrekamo pogrebnemu zavodu Joseph Žele in sinovi za njih prvovrstno poslugo za časa, ko je pokojnica ležala v njih kapeli in vzorno vodstvo pogreba. Posebno zahvalo izrekamo Mr. Joseph Želetu st., za izkazano nam sočustvo; isto-tako prisrčna zahvala Mr. in Mrs. Sutton in Justine Girod za njiju prijazno postrežbo in sočustvovanje.
A Ti, ljubljena soproga, skrbna mati, stara mati in sestra, počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška gruda, duši Tvoji pa večni mir, ki Ti ga iz vsega srca želimo. Bog Ti daj sveti raj in nam vsem enkrat srečno snidenje nad zvezdami!
Tvoji žalujoči:
JOSEPH, soprog;
JOSEPH Ml. in HENRY, sinova;
DOROTHY CECELIC, hčer;
VNUKI in VNUKINJE;
MARY KLEMENČIČ, sestra;
FRANČIŠKA PAVLIČ, sestra v Jugoslaviji Cleveland Ohio, dne 21. januarja 1952.
ŠESTSTOLETNI SPOR PRED MEDNARODNIM SODIŠČEM
Anglija in Francija sta se sporazumeli, da bosta spor glede lastništva otokov Minauier in Ecrehouse, ki traja že 600 let, predložili Mednarodnemu sodišču v Haagu. Otoka se nahajata v Rakovskem prelivu in sta neobljudena. Že 600 let zabadajo ribiči obeh držav zastave svojih dežel na otoške vrhove, da bi s tem simbolično poudarili pravico do otokov. Vendar spor ni bil nikoli dokončno rešen, ampak se je vedno znova začenjal in pozabljal.
ZAKONCA
srednjih let iščeta stanovanje S 3 ali 6 sobami v Collinwoodu ali Euclidu. Oba zaposlena. Pokličite pred 2. uro popoldne. ___KE 1-4126_
Pri nas radevolje
PRIPRAVIMO ZDRAVILA ZA POŠILJKE V JUGOSLAVIJO
MANDEL DRUG CO.
15702 WATERLOO ROAD
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
JOSLYN MFG. & SUPPLY CO. 3700 S. Morgan Avenue
SEASON'S GREETINGS TO ALL Mr. A. Stanley
6% obresti
Naprodaj imamo kontrakte, plačljivi mesečno, na zemljišča. $400 do $2500. D. L. KRUEGER 111 W. Washington CEnlral 6-5225
WANTED TO RENT
BEING EVICTED after 18 years; house sold, 3 adults need 4 rooms, unfurnished, heated or unheated apartment. Austin district.
COlumbus 1-8701
MACHINERY FOR SALE
FOR SALE HOMEWOOD, ILL.
1 Multiplex 10" Radial 1 Exhaust Fan 1 5 H. P. 1 Miles & Wysong Mortiser
No. 283 1 Boice Crane 14" Band Saw 1 37" Atlantic Band Saw
17643 SO. ASHLAND Phone: Homewood 1233 R Phone or Wire Confirmation Ready for Delivery
BUSINESS OPPORTUNITY
SPORTING goods, camera, men's wear shop. N. W. side. Live spot. New fixtures. $50,000 vol-Will arrange terms.
NEwcastle 1-3151
MEAT MARKET — S. W. side-3 man shop. Sale or trade fof house, lots or summer home, etc-Hudson 8-0476
RESTAURANT — A real money maker. Must sell due to illness-4835 W. Cermak Road.
TOwnhall 3 9574 after 6 p. #-
GROCERY-MEAT MARKET Owner can't handle, good go## business. Reasonable.
1800 S. Lawndale ROckwell 2-9153
MUSIC SCHOOL FOR SALE Good location. 4282 Archer Av^ All equipped to take over. ,1" years at same address. Pric® $1,500. Call Mr. Tose.
CRawford 7-5645 or CApitol 7-47^
MEAT MARKET and BRiCK BUILDING
Southwest between Kedzie Gr Western 1 story Building Dandy 4 Room Rear Apartment-Perfect, Clean, Garages, Fully Equipped. Long Standing. Meat Spot 25 Years.
Call ERNIE PRospect 6-6245