Primorski List goučljiv list za slovensko ljudstvo na primorskem. •ro, dom, casarJa I I Z II A J A vsaki četrtek ob 5. pop. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. CENA za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone. Za manj premožne 4 krone za celo leto. NAROČNINO in oznanila sprejema upravništvo v Gorici na Placuti st. 12. ROKOPISE sprejema uredništvo v Gorici, Dvorišče sv. Hilanja st. 7. Pax vobis - Mir vam bodi! Mir yam bodi! Tako je Jezus Kr. pozdravljal učence po ustajenju in tako kličemo i mi milini slovenskim rojakom o veselem velikonočnem prazniku: Mir vam bodi! Te besede nam silijo v spomin zlasti v sedanjem času, ko gledamo strastne boje v naši domovini. Mir vam bodi! Kristus nam je pred vsem prinesel mir z Bogom. Se svojim trpljenjem in smrtjo je potolažil srd božji in nas zopet sprijaznil z Bogom. Po tem miru in po tem prijateljstvu z Bogom bi morali tedaj pred vsem hrepeneti. Ali žal, da se mnogi kažejo očitne sovražnike Božje, da sovražijo Kristusa in njegove namestnike.... V zadnjem času sta se brezver-stvo in liberalizem pokazala tudi v naši domovini. Časopisi: »Slovenski Narod*. „Soča“. „Rdeči pra-por“ itd. očitno napadajo sv. vero in Kristusove namestnike ter jih smešijo. Zato kličemo liberalcem in brezvercem: Mir vam bodi! Ustajenje Gospoda Jezusa Kr., ki je največa resnica naše sv. vere, naj vas pokrepča, da odložite brezbož-nost ter se sprijaznite z Bogom z vrednim sprejetjem sv. sakramentov.... Mir vam bodi! Kristus je prinesel na svet tudi mir z bližnjim. Rekel je: „Ljubi svojega bližnjega, kakor sam sebe“. „Ljubite svoje sovražnike .... in molite za tistp, kateri vas preganjajo in obrekujejo ...“ Tako je učil Kristus! Ali kaj vidimo dandanes ? Vidimo bratomorne prepire, strastne boje in vojske! Žalosten je pogled na slovensko domovino! Brezversko in liberalno časopisje nam je zanetilo strašne razprtije in sovraštva, ki zelo škodujejo časnemu in večnemu blagru slovenskih rojakov. O, naj bi vsaj zdaj, ko se iz svetih altarjev razlega aleluja, potihnili ti nekrščanski bratomorni boji! Sezimo si. kakor bratje, v roke in praznujmo v svetem veselju in Božjem miru ustajenje gospoda Jezusa Kristusa. „Postrgajte stari kvas, da bote novo testo . .. Obhajajmo tedaj veliko noč ne v starem kvasu, tudi ne v kvasu hudobije in malopridnosti, ampak v opresnili kruhih čistoste in resnice.11 LISTEK Kristusa so križali in ga križajo še vedno. Resnična dogodba o priliki velikonočne spovedi. Zadnjo predpustno nedeljo podaja nam sv. mati katoliška cerkev v sv. evangeliju sledeče Kristusove besede : ,Glejte ! gremo gori v Jeruzalem in vse se bo dopolnilo, kar je pisano od Sinu človekovega po prerokih. Izdan bo namreč nevernikom in bo zasramovan in bičau in za-pljuvan; in potem, ko ga bodo bičali, ga bodo umorili..........“ (Lukež 18, 31 — 35). Govoril je liaš božji Izveličar te besede oziraje .se na svojo smrt. Kavno te besede se lehko nanašajo pa tudi na trpljenje, katero mora Kristus trpeti od mnogih kristijanov ne le o pustu, ampak tudi v postnem času, zlasti, kedar prijemljejo velikonočne svete zakramente. O, koliko svetih spoved je oskrunjenih ! O koliko se prigodi božjih ropov! Povedati ram hočem hudobno dejanje, ki se j« resnično s presvetim rešnim Telesom dogodilo. Marsikdo bo imel ta dogodek za nezaslišano hudobijo. Res pa je dogodek manjši greh, ker se v tem .»lučaju ni dogodila taka nečast. božjemu Odrešeniku, kot sh mu zgodi v božjeropiiem sv. obhajilu. Ves popis smo povzeli iz lista „Anti-Ma?on“, čegar vrednik je sam doživel in popisal sledeče: „Bila je nedelja v mesecu juliju 1. 18f>6. Obiskal sem revno deklice Ivano D.... Bila je vsa nemirna in potrta. Vso iijeno vedenje kazalo je strah in žalost. Nisem nn-gel, da bi jo ne bil vprašal po povodu njenega vedenja. Ni mi odgovorila, a začela je bridko jokati. Oti časa do časa ozrla se je na svojo omaro. Prosila me je da sem jo spremil v bližnji medni vrt. Vsedla sva se na klop. Po kratkem molku povedala mi je v ihtenji sledeči dogodjaj: Dne 2. julija nisem imela niti beliča potem Mir vam bodi! Tretji mir, ki nam ga je prinesel Jezus Kr., je mir s samimi seboj. Pravi mir in zadovoljnost človeškega srca je le v ljubezni do Boga in do bližnjega. Kdor nima tega. nima tudi pravega miru in zadovoljnosti v svojem srcu. Zato vidimo dandanes toliko nesrečnih, s samimi seboj nezadovoljnih ljudi, kateri se v brezupu sami sebe morijo .... To so brezupna, mrtva srca, katera ne ogreva Solnce, ki je Jezus Kr. Vsem tem kličemo: Mir vam bodi ! Ustanite, ki spite smrtno spanje.... Kristus je od mrtvih ustal, aleluja ! Mir vam bodi! Tako kličemo zdaj vsem slovenskim rojakom. To bodi naše voščilo za vesele velikonočne praznike. Ko bomo velikonočno jutro obhajali ustajenje, naj milosti vi Jezus razlije po naših srcih v obilni meri ta trojni Božji mir !.... POLITIČNI PREGLED. Delovanje deželnih zborov Poročali smo, da se bodo spravna pogajanja nadaljevala v češkem deželnem zboru. A, kakor je videti, ni mogoče nobeno sporazutnljenje v Pragi. Nemci češke kraljevine presegajo v brezobzirnosti vse druge Nemce Avstrije. Ko je postavil češki poslanec Šramek predlog, naj se uvede na čeških srednjih šolah ruski jezik kot učni predmet, nastal je med Nemci tak vihar, da se je moral izročiti njegov predlog posebnemu odseku. Vrhunec je dosegla razburjenost Nemcev, ko so se izrazili češki poslanci, da sprave ne bo, ako ne dovolijo Nemci Čehom jednakopravnosti. Ker je torej bila nemogoča obravnava spravnih točk, prišla so na vrsto gospodarska uprašanja. Naj bolj zanimiva je obravnava glede boljšega izkoriščanja čeških premogokopov. Štajerski deželni zbcr se peča zdaj z načrtom novega volilnega reda. po katerem bi dobili Nemci 9 novih poslancev, Slovenci pa samo enega. V dalmatinskem deželnem zboru je zahteval poslanec Bianchini preosnovo avstrijske državne uprave, po kateri bi pripadala Dalmacija hrvaški kraljevini. Itako že prejšni večer nisem nič večerjala. Bila sem neznansko lačna. Glad znal me je v znano gostilno, kamor sem se zatekala večkrat v potrebi. Prosila sem nekoliko zajuterka. Obljubila sem plačati, ko bom mogla. Ustreglo se mi je. Pri mizi sedel je nasproti meni gospod grozovitega pogleda. Ko sem se iz gostilne odpravljala, vstal je tudi gospod, poplačal moj dolg in me prosil, da bi me smel spremiti. Začetkom govorila sva vsakdanjosti. Prišla sva do bližnje cerkve sv. Stefana. Moj spremljavalec me opozori na mnogoštevilne pobožnike, ki so šli k službi božji. „Gospica“ nagovoril me, „gotovo nemate toliko denarja, da bi kupila kosilo. Ali si hočete zaslužiti cekin ?“ Brez obotavljenja sem se mu ponudila v službo, ako jo morem izvršiti. „Ni težavno1*, pravi gospod, „pojdite v cerkev. pristopite k svetemu obhajilu in prinesite mi hostijo. V pol uri vas bodem čakal tukaj. Vi mi daste hostijo, a jaz vam cekin-1- O lšel je po teh besedah, ne, da bi čakal mojega odgovora. Prvi trenutek"sem kar otrpnila. Mislila sem, da mi več ne bije srce Torej kaj tar,ega se želi od mene ? V duhu mi je ostajal dan mojega prvega sv obhajila. V beli obleki stala sem nedolžna med svojilni tovaršicami pred altarjem. Na koru prepevali so sladko pobožne pesmi, a vmes sem čtila v svoji bližini ihtenje svoje matere. Točila je solze veselj t. Tudi jaz bi bila sedaj rada jokala, a nisem mogla. Stopila sem v cerkev in mislila na svojo zapuščenost in revščino. Nobenega pi ijatla. uobe-nefja vinarja, pač pa veliko žalost in lakoto! Kako si hočem pomagati V Kje si horem pomoči iskati ?! Pokleknila sem v stranski cerkveni kot, pokrila si obraz z rokami in bridko jokala. Mašnik pričel je ravno sv. mašo na Marij-nem altarju. Tako nesrečne se nisem še nikdar lijane je hudo razburil predlog hrvaških poslancev, naj se uvede v Dalmaciji hrvaški jezik kot uradni jezik. Res čudno je, da je v Dalmaciji uradni jezik italijanski, dasi je v Dalmaciji vsaj 20 krat toliko Hrvatov ko Italijanov ! V Nemčijo in sicer v Beroliu gre naš presvetli cesar na daljši obisk k nemškemu cesarju. Spremljal ga bo naš zunajni minister Goluchovski. V Franciji se nadalijuje boj proti sv. katoliški cerkvi. Vlada je prepovedala jezuvitom in lazaristom prirejati misijone. Francoska vlada se dosledno bojuje proti sv. cerkvi, dasi je ravno Francija največkrat občutila šibo božjo. V Belgiji je nek 16 letni anarhist napadel angleškega prestolonaslednika. Streljal je dvakrat na železniški voz, v katerem je sedel prestolonaslednik, a kroglje so obtičale v vozu, tako da prestolonaslednik ni ranjen. Angleško časopisje je podtikalo ta zločin Burom, a iz preiskave je razvidno, da Buri nimajo pri zločinu nič opraviti. Anglija. Augleška kraljica Viktorija je šla na Irsko, da se zahvali Ircem za junaštvo Irskih polkov v južno afrikanski vojski. Ne verjamemo, daje 80 letno kraljico peljalo srce na irska tla, pač pa strah pred Irci, ker je Anglija zdaj brez vojakov. Zadnji vojaki so šli pretekli teden v Afriko. Če ne bodo zadostovali ti Robertsu, da premaga Bure, bo morala Angleška lepo prositi Bure za mir. Rusija. Poročila, da so Rusija pripravlja na vojsko, niso izmišljena. Nekteri časopisi mislijo zdaj, da bo vojska z Japonci. Nam se zdi ta vest neverjetna, ker nas uči zgodovina, da je Rusija jako previdna in se ne vojskuje rada z oddaljenimi državami. Bolj verjetno se nam zdi, da bodo Rusi skušali dobiti nadoblast nad Turčijo in dali stem občutljiv udarec Nemčiji, ki hoče na vsak način dobiti kos Turčije. S tem se ujemajo tudi najnnovejša poročila o prijateljstvu Rusov, Bolgarov in Črnogorcev. Bolgarija se bliža od dneva do dneva bolj Rusom in v Črnogoro je pripeljala pretekli teden ruska vojna ladja celo baterijo topov s potrebnim strelivom. Vojska V južni Afriki. Vojna sreča je čutila. Strahovit boj razsajal je v mojem srcu. Pri sv. obhajilu mi je bilo obupati. Iz vseh klopi vstajali so ljudje in pristopali k mizi Gospodovi. Nevidna moč vzdignila je tudi mene. Pred seboj videla sem ves čas strahoviti obraz neznanega tujca. Poklekmila sem k obhajilni mizi. Zdelo se mi je, da sanjam. Tresla sem se kot šiba ob vodi. Obudila sem kesanje. V rokah sem držala bel robec. Mašnik se je približeval, stal je pred menoj. Vzdignil je sveto hostijo in govoril: „Telo Gospoda našega Jezusa Kristusa naj spremlja tvojo dušo v večno življenje”. Slišala sem, a videla nič več, le čutila, da imam na jeziku presveto rešno telo. Usta so bila popolnoma suha, a v grlu se mije zdelo, da se moram zadušiti. Nisem torej mogla zivžiti Najsvetejšega. Vsa v omotici vrnila sem se na svojo mesto. Nikdo me ni videl. Vzela sam sv. hostijo iz ust m st-m jo položila v svoj čist robec. — Kaj se je potem zgodilo, več ne vem nataiijko Vem, da sem šla iz cerkve in da sum robec z Najsvetejšim držala tesno na prsi. Prišla sem na trg. Od daleč vže videla sem grozovitega tujca. Gotovo me je brž zapazil, ker se je nagi. ma obrnil proti meni. Na enkrat me objame grozovit itrali, obrnila sem se in bežala. Slišala sem dobro glas: „Počakaj me, ne teciu! a nisem mogla čakati. Tekla sem, kar sem mogla, upam. da mi je pomagal sam augel varuh Prišla sem v svojo sobo in vsa spehana vrgla se na stol Začela sem jokati, kakor otrok. Se le sedaj sem se zavedla, kaj sem storila. O. hvala bodi Bogu. da nisem izdala Boga grozovitemu človeku ! Sveti zakrament položila sem na omaro, prižgala ob vsaki strani svečo, pokleknila in jokala, da je bilo v>e m> kro pied menoj. Ivana utrujena, obmolkne, .ta/, sem bil tudi ves prevzet. Prijel sem jo /a loku in jo vprašal: zopet, na strani Burov. Pri Redersburgu so Buri ujeli 500 Angležev. Okoli Malfekinga stoječo bursko nrmatlo je liotel angleški kapitan Plumer razkropiti in osvoboditi v mestu zaprte Angleže. A ponesrečilo se mil je, bil je dvakrat premagan in se je moral umakniti po velikanskih izgubah. V Pariz je došla še ne potrjena vest., da se je Ma-feking udftl Burom. Ailglelki armadi se v Bloem-foiiteinu prav slabo godi, ker nima ne konj, ne živeža in ne vode. Angleški nadvojvoda Roberts stavi svoje upanje v novo doSle vojake. Buri se bodo gotovo po svoji navadi umikali združeni augleSki armadi proti meji svoje države, potem pa sestradane Angleže polovili. Buri se pripravljajo na nov boj z velikim navdušenjem, posebno ker dobro vedo. da je poslala Angležka v Afriko zadnje svoje vojake. Deželni zbor goriški. Tretja seja dne 5. aprila. Deželni glavar naznani v začetku seje vladni predlog glede prispevkov iz deželnega zaloga k okrajnim šolskim zalogom. V pretreso-vanje tega predloga je na predlog dr. Gregorčiča izvoljen poseben odsek : Marani, Ven uti, Egger, Verzegnassi (predsednik), dr. Gregorčič, Berbuč in dr. Tuma. V deželno komisijo za obrtnijski davek izvolijo se: dr. Ed. Seitz. Jos. Dreossi in Leop. Bolko; namestnikom pa : Jakob Cristofoletti in Ant. Križnič. V komisijo za presojo ugovorov proti osebni dohodarini so izvoljeni: Gnido Laz-zari, dr. Kamil Egger, vit. Ant. Dottori in Iv. Lapanja; namestnikom : gg. Ign. Kovačič, Ivan Berbuč, Jožef Živec in J. Chiozza. Na predlog dr. Verzegnassija in posl. Muhe se da dež. odboru na razpolago 4000 K., da jih razdeli v korist ameriškim trtnicam. Ločniška občina se piidruži političnemu in sodnijskemu okraju Gradiškemu. Potrdijo se priboljški, katere je dež. odbor po predlogu c. k. dež. šolskega sveta v preteklih 3 letih dovolil mnogim upokojenim učiteljem, učiteljicam in zmpuščencem učiteljskega osebja. Sprejme se v proračun dež. zaloga z 1. i900 kredit 20 000 K. ?n brezobrestna posojila tistim, kateri obnove po trtni uši pokončane vinograde. Četrta seja dne 7. aprila. Poslanec Yrenuti stavi dva predloga. V prvem predlaga, da se deželni zbor zahvali visoki vladi za bohinjsko železnico in ob enem prosi, naj bi se napravili stranski železnici od sv. Lucije do Bovca in od sv. Lucije do mesta Idrije na Kranjskem. V drugem pa predlaga, da se §§ 2. in 5. deželnega zakona z dne 19. okt. 1896 št. 30. dež. zak. spremenita tako-le: „§ 2. Na občnih, javnih ljudskih šolah so učitelji razvrščeni v tri razrede, to je : I. razreda s 1400 K., II. razreda s 1200 Iv., III. razreda s 1000 K. letne plače. § 5. btalno nameščeni učitelji in pod-učitelji, ki so po prestanem izpitu učiteljske sposobnosti pet let od tistega dne naprej, ko obvelja „In sedaj. kje imate sv. hostijo ?“ „V svoji omari zaprto”. „Ubogo dekle", rekel sem, „pojdiva hitro do kakega duhovnika". §la sva. Med potom sem jo uprašal, kako je živeli od onega dneva dalje. „0. ničesar hudega nišam storita", mi pravi. „Se tisti večer šla sem zopet v cerkev, kjer sem prav goreče molila. Zraven mene klečala je gospa, Po mojem ihtenji, upadlih licah in objokanih očeh, sklepala je na moje žalostno stanje. Stopila je k meni in mi podarila pet frankov, s katerimi sem se osem dni živela". V tem prišla sva do stanovanja bližnjega duhovnika. Zelo ga je pretresla dogodba. Prav milo, a živo je slikal Ivani njeno dejanje in jo pripravljal na spoved. Uboga reva ! Kako se je kesala, kako je obžalovala svoj greh ! Duhovnik dal ji je tudi precejšno denarno pomoč in ji obljubil, da ji bo priskrbel delo. Za tem smo šli vsi trije v Ivanino stanovanje po sv. hostijo. Pretresljivo je bilo gleiati, ko je duhovnik v roketu in štoli klečal pred revno omaro, kjer je bilo shranjeno presveto Rešno Telo. Ko smo nekoliko pomolili, zavil je niašnik Stvarnika v obhajilno burzo in shranil na svoja prsa. Zatem je zopet slekel cerkveno obleko in nesel Najsvetejše v cerkev, ne da bil kdo slutil, kaj nese in od kod gre. Jaz sem ga spremljal do cerkve. Didgo zatem nisem od Ivane nič slišal. Ni mi znano, kako je živela. .Še le čez več let sem izvedel, da je lepo umrla v nekem samostanu usmiljenih sester. Bog je bil milostiv, ker ga ni izdala v ruke brezbožnikov. Kristijan ! hočeš, da bode večni‘Bog usmiljen tudi tel i v poslednji uri. pazi, pazi, da ga v življenju ne boš žalil, in ne prejemal b^žjeropno v svoje srce. ta zakon, na kateri javni ljudski Soli v državnem zboru zastopanih dežel zaporedoma in z dobrim uspehom učiteljevali, dobe 10 odstotni povišek svoje plače in tako od petih do petih let, dokler ne dosežejo poviška za šesto petletje.* Deželni glavar pravi, da uvrsti ta predlog v dnevni red prihodnje seje. Dovolijo se dalje razne podpore; mej drugim tudi občini Kožbauski za cesto ob Kožbančku: 6000 Kr. Načrt zakona o pobiranju odstotne davščine od najemnin v goriškem mestu se izroči pravnemu odseku. Dovoli se deželnemu odboru, da uzame takoj posojilo 200.000 K. za nakup delnic vipavske železnice in posojilo 100.000 K. za nakup delnic furlanskega tramvaja od Gorice do Ogleja. Predlog dež. odbora za zgradbo deželne norišnice se izroči finančnemu odseku. Iz teh najbolj važnih točk je razvidno, da je deželni zbor začel resno delovati. Naš članek pred otvoritvijo deželnega zbora se je uresničil. Kar kvasi „Soča“ o sedanjem zasedanju deželnega zbora je gola »intriga" ! Prihodnja seja bo po praznikih. S 0 V I C E. Roman ie v Rim. Oglasilo se je v Gorici črez 400 romarjev, v Ljubljani črez 600. Da ne bo zmešnjave v Korminu (Cormons), svetujemo vsem romarjem, da naj pošljejo denar za vožnjo podpisanemu, kateri jim bo preskrbel list in jim ga vročil vže v Gorici v sakristiji stolne cerkve dne 23. t. m., (dan odhoda), od 11—1 ure. To priporočilo velja vsem romarjem, kateri ustopijo na železnico v Gorici. Kdor ustopi v Korminu, naj si vzame list sam na postaji. Iz Gorice v Kormin III. razred 28 kr., II. razred 41 kr. — Iz Kormina v Rim in nazaj III. razred gld. 1410, II. razred gld. 25 20 — Iz Kormina v Neapelj in nazaj III. razred gld. 16 92. II. razred gld. 3178. Denar naj vsak pošlje po pošti in naj hrani recepis. Kdor bi izgubil romarsko legitimacijo (znamenje), vdobi novo za 50 kr. Romarji, ki so se skesali in ne pojdejo, naj to takoj naznanijo po dopisnici, sicer bodo morali plačati stanovanje v Rimu, katero smo jim naročili za šest dni. Bravci „Primorskega Lista“ naj blagovoljno opozorijo romarje na to. Vsaki na) vse to hitro stori brez odloga. Ljubljanski romarji so si naročili v Rimu lepe slovenske spomine na božjo pot z odpustki. Ti spominski listi stanejo po 50 kr. Kdor naših želi takih spominskih listov, naj dostavi 50 kr. Odhod iz Gorice, ako ne dovoli južna železnica ljubljanskim romarjem posebnega vlaka, bo ob 2'/, (dveh iu pol) popoludne. Dr. Jos. Pavlica (Gorica, via Caserma 13, II). NB. Kdor se je oglasil pri preč. g. Dom. Alpi ju, naj pošlje denar edino le njemu. Romarjem. L o r e t. Tu najdeš prekrasno iu velikansko cerkev Marije Device. Največja je izmed crkva, Mariji posvečenih. V sredi cerkve, ravno pod ogromno kupolo, je Nazarenska hišica M. Device, po an-gtljih sem prenešena. Stopi vanjo z vsem opošto-vanjem in sv. grozo! V tej hišici je bil sam Jezus. Tu je Devica živela, tu jo je, angel Gabrijel pozdravil, tu je hrano pripravljala Jezusu, sv. Jožefu in sebi. Tu se je dogodila največja skrivnost božja. Poklekni na kolena in poljubi sv. kraj. Misli si, da vidiš po hišici hoditi najsvetejšo družino! O, kako svet je ta kraj, kako sveta hišica! Zunaj hišice zagledal boš na steni neko posebno sliko z napisom. Na sliki vidiš naslikane človeška čreva. Kaj je to ? porečeš. Slušaj! Bilo je za časa turških bojev. V Dalmaciji je živel vnet duhoven, goreč častilec Marije Device. V roke pride turkom. Zvežejo ga in zapro. Malo dni preteče, zažugajo mu sč smrtjo, če se ne odpove kristijanski veri. Duhoven pa se brani inv tej sili kliče na pomoč imena: Je/.usa iu Marije. „Zakaj ta imena vedno kličeš ?" vprašajo ga turki. .,Zato, ker ta imena", odgovori duhoven, „imain globoko v srcu in celo v črevah zapisana". Dobro! zavpijejo divjaki, če hitro tvoje vere ne pustiš in ta imena ne prekolneš, ti je z črevi vred iztržemo. „Vi mi lahko čreva iztržete, ali sv. imen Jezusa in Marije mi nikdar ne bote vzeli". Na te besede planejo turki na duhovna, da ga razrežejo. V tein hipu poklic** duhoven na pomoč M. Devico loretansko in obljubi v Loret iti na božjo pot, če ga Marija reši. Kardinal llullor, knoz-imdškof Solno-g raški, je umrl dne 0. t. m. Bil je nadškof od 1. 1890, kardinal pa od 1. 1896. Naj v Gospodu počiva ! V Gorici. Dne 10. t. m. je mestni svet imel sejo. Določilo se je, da se dopolnilne volitve za III. razred, v katerem se voli en sta-rašina, vrše dne 30. aprila; za II. razred, v katerem se volijo štirje starašine, pa dne 2. maja. V Trsta. Pri volitvi za I. razred mestne skupine je bil dne 5. t. m. zopet izvoljan dr. Dompieri. Propadel je kandidat „Progressa“, baron Morpurgo. Dr. Dompieri je tedaj izvoljen v dveh razredih, v III. in v I. Edino v II, razr. je „Progressow popolnoma zmagal, toda tudi tu so nasprotniki dobili lepo število glas>v. Dr. Dompieri je dobil 88 glasov! Veneziar, kije glava „Progre8sa_“, je prodrl samo z 203 glasovi! Pokazalo se je očividno, da je »Progresso^ izgubil pri Tržačanih zaupanje. V mestu je sedaj izvoljenih 12 demokratov, 34 progresovcev in dr. Dompieri. V okolici so bile volitve v nedeljo dne 8. t. m. V I. volilnem okraju (Skedenj) je zmagal it. kandidat Karol Banelli z 273 glasovi proti dr. Abramu, ki je dobil 247 glasov ; v II. okraju (Kadinj) je zmagal dr. Rybar s 142 glasovi proti Mauronerju, ki je dobil 99 glmov; v III. okraju (Verdela) je zmagal slovenski kandidat Vattovaz s 170 glasovi proti Ferlugi, ki je dobil 45 glasov ; v IV. okraju (Rojan) je zmagal Fr. Dolenc (172) proti Henriku vit. Zahonvu (112); v V. okraju (Občina) je zmagal Janez Gorjup (219) proti italijanskemu Burgstalerju (170) ; v VI. okraju (Prosek) je znngal dr. Gregorin (190) proti italijanskemu kandidatu Cumarju (139). Številke govorijo, kako se razširja raznarodovanje v tržaškej okolici. In ni čuda! Slovencem manjka gospodarske organizacije. Dokler te ne dosežemo, nam tudi vse čitalnice, bralna društva, sokoli, veselice itd. ne bodo pomagale ! Ljudstvo v tržaški okolici je v gospodarskem oziru odvisno od Italijanov. V tem tiči nevarnost. Rešitev je le v dobri gospodarski organizaciji. Gospicam gojenkam na c. kr. ženskem učiteljišču v Gorici! Mimogrede sem slišal govoriti dve gospici iz tega zavoda. Slovenski, seveda, toda žal mi je, da jih po imenu ne znam označiti. Toliko pa vendar vem, da so imele, vsaka precej kokošjega perja na klobuku. Prva pravi: „Dulii vaš tu ?“ Druga: „Ich \veiss nicht, vvoliin ich gehen soli. Weisst du, ich werde zu dir kommen. Ich vveiss nicht, wie ist die slovenische Aufgabe zu machen!“ Prva: „Šaš tu?“ — —--------------- Druga: „Sprechen wir lieber deutsch, damit nns niemand verstehet!" Prva: Ja, ja, komm zu mir! Ich kann schon slovenisch, nocli besser als du, aber meine Hausfrau zwingt mich iramer friaulisch zu sprechen!“ Tako, tako! Vzor domovine! Kras in dika našega naroda! Up in nada naše prihodnosti! Slovenke, na noge! Ne dajte se v tujčev jarem! Kakor pride moda za nove klobuke, tako naj se Glej! Divjaki mu odprejo trebuh, uzamejo mu ven čreva, podajo mu je v roke in rečejo mu zaničevaje: „No, zdaj pa le pojdi na božjo pot in nesi čreva tisti devici, o kateri praviš, da je v Loretu". Moč božja! Duhoven drži čreva v rokah iu gre, čeravno v neizrečenih mukali, proti Loretu v Italijo. Sam sebi se čudi, da ne umrje hip na hip. Kedor ga vidi, se ustavi in vpraša, kaj to pomeni. Tu in tam se ljustvo v trumah steka in občuduje vbozega duhovna ter glasno hvali Marijo Devico. Čez več dni pride srečno v Loret. Čreva vedno v rokah drži. Tu pove vse natančno, kaj se je prigodilo. Stopi v sv. hišico, poklekne pred altar Marije Device ir. poprosi za spoved in sv. obhajilo. Ko je to dosegel in svojo dušo izročil v roke Marijine, izdihne! Tista čreva so več časa imeli obešena v cerkvi prav v bližini sv. hišice. Ko so pa začela dišati, napravil je mizar lesena čreva, ki so popolnama pravim podobna. Leta in leta so ta tam visele. Sv. oče papež Pavel III. je pa tudi to ukazal odstraniti, ker se je pri njih vedno polno ljudstva gnetlo. Napravili so na steni sliko, ki se še dandanes vidi. Ko boš v sv. hišici molil, spomni se, da je Marija Devica ob pozdravu nadaugela Gabrijela klečala na evangeljski strani sv. ognjišča, katero vidiš za altarjem. Na tistem mestu je zdaj po-kleknik. Nadangel Gabrijel pa je bil na ravno nasprotni strani, na desni okenca, zadaj proti vratom'). ') liistona lloratii T.trstllini. Lib. II. c. 18. iu. cuput 7. ttveile v vaš del uk rog prava, čista in nepopačena materinščina. Ne govorite več po ulicah ne. tur-lanščine in ne nemščine, ampak svojo milo donečo slovenščino. Da bodete pa prosto govorile svoj materin jezik, izberite si slovenske, poštene in bogaboječe gospodinje, katerih je, hvala Bogu, tudi v Gorici mnogo. Prav nič vam ne zavidam lepih klobukov, toda skazite .se jih vredne ! Pokažite svojo vrlost, pokažite se take, da bomo lahko brez skrbi stavili na vas vse svoje upe in nade lepše prihodnosti, in da vam bodemo kedaj brez skrbi zaupali in izročili vzgojo naših otrok ! Bodite tedaj naš vzor, uaš ponos! X. — Ali ni med nami liberalcev? Deset let je A. Gabršček pisaril po svoji „Soči“, da med Slovenci ni liberalcev, da med Slovenci sploh ni mogoče liberalcev. Zdaj pa sam sebe imenuje liberalca in stranko, katero je osnoval na Goriškem, imenuje liberalno. — Pri zadnjem delavskem shodu y Kanalu je tamošnji župan M. Zega trdil, da med nami ni liberalcev, da ga v celi soški dolini ni liberalca; zdaj je ta mož sam pristopil k stranki, ki se očitno imenuje liberalno, ter dovolil, da so ga izvolili za podpredsednika. Kako naj si to razlagamo ? ! Zakaj treba zvišati plačo učiteljem? „Soča“ št. 40 t. 1. nam pove: „Zato morajo (poslanci) rešiti učiteljstvo klerikalnega vpliva, ki je imel do slej vso moč edino le v učiteljski mi-zeriji .. . Dostojna plača pa učitelja po vsem osamosvoji vseh vplivov iz klerikalnega taborja1'. Namen »Soče** je spraviti učiteljstvo v liberalni tabor. Upamo pa, da se to ne zgodi. Po dostojnem povišanju plače se bo učiteljstvo osamosvojilo ter osvobodilo liberalcev a la Gabršček, ki bi jih rad komandiral v boj proti duhovščini. Kolikor poznamo mi goriško učiteljstvo, se Ga-b/šček temeljito moti, ako misli, da bo čislano učiteljstvo za 100 gl., ali tudi za 20<> gl., svoje prepričanje prodalo. Po dostojnem povišanju plače bo učiteljstvo tem vestnejše izpolnovalo dolžnosti v soglasju z duhovščino. O tem smo popolnoma prepričani! Sicer pa, bodi kakor koli, — zvišanje plače učiteljem zahtevajo njih neznosne socijalne razmere. Vsak delavec je dostojnega plačila vreden! To je edino pravi uzrok zvišanju učiteljskih plač, vse drugo, kar blebeta Andrej Gabršček, je prazno! Iz Vipavskega, dne 25. marca 1900. (Spoznali smo se). Dalje. „Soča“ z dne 30. marca t. 1. pravi dalje, da bo malo deško semenišče uzgajalo take duhovnike kateri bi pomagali zanašati klerikalizem tudi med našo inteligenco, da bi se potem uklanjali mogočnosti Črne teme. Tukaj pa ste se, g. člankar, po domače rečeno, urezali. Dokazujete, da vam je zgodovina deveta br:ga, ali pa, da neovrgljiva djanja tajite in zanikujete. Zgodovina nas uči, da vsi narodi, kateri so sprejeli Kristusovo vero, so dandanes na veliki stopinji omike. Pogledajmo Evropo, nasproti pa so ostali deli naše zemeljske kroglje, kateri niso sprejeli luči sv. vere, v omiki ondu, ko pred 2000 leti. Ali vam ni znano, učeni člankar, kako so samostanski redovniki in svetni svečeniki naše pradede Slovene in tudi Nemce učili poljedjelstva in raznih rokodelstev, in povsod, koder se je posejal Kristusov nauk, se je lice zemlje premenilo. Kako ste prišli do misli, da nazivljete klerikalce, kar mi imenujemo duhovnike, zastopnike črne teme? (Morda je člankarju znana tudi bela tema). S tem člankom je napovedala ,,Soča“ boj sv. katoliški cerkvi, napravi Kristusovi, in ne kakemu posebnemu udu iste; saj ni nikdar kdo trdil, da so vsi duhovniki svetniki. Vsi so ljudje, polni človeških slabosti, ali vendar namestniki Kristovi, in če je naš Izveličar imel celo med 12. timi enega hudobnega, kako abotno bi bilo misliti, da bi bilo naše duhovstvo brez graje. Grajajte tedaj posamezne ude. ne pa Kristove naprave; toda prav je, da seje pokazala ,,Soča“ tako, kakoršna res je, kajti mislila je: Pastirja bom udarila in ovce se raskrope. Ali draga ,,Soča‘l, to ni tako lehko ! V spomin ti kličemo, da so bili že drugi mogotci na tej zemeljski krogli, koji so se bili polotili Petrove skale, ali nič niso opravili. Mogočni nemški cesar Miroslav (Rudeče-bradec) se je bil sprl s tedanjim rimskim papežem ; ali nasledek je bil, da se je moral pred sv. očetom ponižati. Cesar Napoleon I., ko je bil dospel na višek svoje slave, je menil, da mu je mogoče razna ljustva vladati brez pomoči svete vere, sprl se je bil s tedanjim papežem, ter istega tudi odpeljal v prognanstvo na francosko, ali nasledek je bil: mogočnost Napoleona je padla, in pokuriti se je moral sv. očetu, ko je še prej bil z poznal, da brez Boga in njegove sv. cerkve ni mogoče vladati. Če so se taki svetni mogotci uklonili Kristusovi napravi, naši sv. veri, tedaj draga „Soča“, kaj se napihuješ! Že naprej ti povemo, da s celo tvojo organizovano napredno stranko nič ne opraviš, če še tako napadaš naprave Kristusove cerkve. Mi p,i smo z veseljem sprejeli klic našega višj. pastirja, in bodemo po skromnih močeh tudi pripomogli k ustanovitvi deškega semenišča v Golici. Več vipavskih kmetov. Pri Sv. Luciji se je prikazal nenavaden ptiček, ki ž>j na vse zgodaj lepo žvrgoli. Morda prihaja iz raja? — V torek po Veliki-noči bo semenj, kakor po navadi. RoCinj. Dne 10. t. m. utonil je v „Soči“ pod Ročinjem 51 1. stari Franc Medvejšček. Pred leti bil je zelo delaven, skrben gospodar in dober oče. A odkar si je nogo pohabil, postal je čiuh-ren in nadležen. Mešalo se mu je večkrat tako, da ni vedel, kaj dela. V takem položaju je večkrat grozil, da pojde v Sočo. Vže kakih 10 dni bil je pa ves iz sebe, siten proti ženi, ni mu dišalo ne delo ne jed, tako, da so se njegovi bali zanj. Še v torek po poludne grozil je ženi: „danes je moj smrtni dan*. Nekako razburjen zapustil je ženo, ter iskal in našel v valovih deroče Soče smrt. Bog bodi milostljiv njegovi duši! Iz Cerknega se nam piše : Novo vpeljani živinski semnji dobro uspevajo. Na zadnjem semnju 20. marca bilo je zelo ugodno za kmetovalce, ki so imeli kaj prodati. Vse se je lehko in dobro prodalo. Škoda, da že prej nismo imeli takih semnjev! Mi smo novemu g. županu iz srca hvaležni, da nam jih je vsaj sedaj ustanovil. Komen. V nedeljo je končal sv. misijon, ki ga je vodil o. Doljak iz T. J. Pričakujemo za prihodnjič obširno poročilo. Šebrelje- Preč. g. župnik J. Kokošar je pri previdovanju tako nesrečno stopil, da si je nogo zvil. Zdaj mu je že bolje. f Preč. g- Jožef Poljšak, župnik v Prvačini, je sinoči umrl. R. i. p. Umrl je v Trstu dne 5. t. m. še v cvetoči mladosti po dolgotrajni bolezni g. Štefan Pregelj, c. kr. finančni koncipist, doma iz Loma nad sv. Lucijo. V Černičah je umrl dne 6. t. m. g. Val. Kosovel, posestnik, oče znanega tovarnarja usnja g. Jožefa Kosovela. Pogreb je bil v soboto ob 4. uri pop. N. v m. p. Izjava. Dostavno k dopisu iz Kronberga z dne 2. aprila 1.1. mi je omeniti, da imam kot veroiiči-telj na Ajševiški šoli poleg jeduega uradnega nadzornika še dva nepoklicana neuradna, ki me nadzorujeta prostovoljno. Poživljam ju torej, da mi dokažeta vse neopravičene zamude in jaz sem jima pripravljen izplačati za vsako 20 kron, reci dvajset kron, brez obotavljanja. V ostalem iz celega dotičnega skrpucala v Soči z dne 29. marca t. 1. odseva le dokaz, da sem kot duhovnik spolnil svojo dolžnost, katero mi narekuje cerkvena oblast in moj poklic Anton Pahor vikar. Dediči se iščejo. V Trstu je umrla 10. marca beračica Ana Komel, ki je zapustila 48.000 kron. Denar je imela zašit v umazani in raztrgani obleki. Umrla je skoro za lakotjo. Rojena je bila v Gorici. Rod Komelov je iz Mirna in iz Bilj, od koder so se naselili v Gorico. Predniki Ane Komel so zapisani v maticah stolne cerkve. Iščejo se dediči. Cerkvena hierarhija v Rusiji. Francoski listi poročajo, da se v Petrogradu ustanovi katoliška nadškofija. Poleg te nadškofije ustanovite se še dve škofiji. Tako bo imela tudi Rusija kat. hierarhijo. Do zdaj jo je imela le Poljska. Pridobninski opisniki davčnih družb II. razreda okraja trgovsko-obrtne zbornice Gorica-Gradišče, III. in IV. razreda priredbenega okraja „mesto Gorica11 in III. in IV, razreda priredbenega okraja „politični okraj Gorica14 (dežela) morejo se pregledati v teku 14 dnij, začenši od 6. aprila pri davčnem odelku c. kr. okrajnega glavarstva. Kje bo zadela bohinjska železnica na vipavsko ? Bohinjska železnica bo imela v Gorici postajo poleg živinskega trga iu pojde črez okrajno cesto, ki vodi po Baronovšču v Šempas. Blizu Št. Petra, dva in */» km. od Gorice, zadela bo skupaj š črto vipavske železnice, ki pojde iz južnega kolodvora v Ajdovščino. Po tej črti pojde do 10*/ i km., t. j. do blizu Dornberga, kjer bo krenila proti Rihenbergu. Glasba Gorski odmevi. Zbirka moških zborov in čveterospevov. Uglasbil Janez Laharnar, organist na št. Viškigori (pošta Slap nad Tolminom, Primorsko). Delo 8. Cena. — V' Ljubljani. Založil skladatelj. Tisk J. Blaznikovih naslednikov. 1900. Laharnarjeve skladbe je treba presojevati iz umetniškega stališča. Umetnija v skladanji pa se poraja le, ako zna skladatelj udihniti besedilu primeren izraz, to je: Treba dati tekstu ali glasbeno odločnost, čilost, energijo, bujiost; ali pa milobo, tužnost. uado, up itd., kakor to zahtevajo besede. Da je skladatelj v svojem osmem delu besedilo jako spretno pogodil, kaže \ Kr., Mičelov zajec 2 Kr. iu 24 h. Pri banketu na čast g. uredniki Cotiča nabralo se je 54 Kr, g. deželni poslanec Vatovec 20 Kr., gospa 1’ertot 4 Kr., g. Miha Truden 36 Kr., g. Mankoč 20 Kr., gospa Deieppi 60 Kr., g. profesor Gomilšak 5 Kr., g. dekan Kompare 2 Kr. Povodom prihoda norega Barkov-Ijanskega župnika nabralo se j« 45 kron. Vsem dobrotnikom naj Vsemogodui »totero povrne. ^ ^art4\. V Cepovanu se je, kakor smo j« porotah, osnovala ,(hranilnica in posojilnica1*. Pravila *o se že potrdila, zadruga se registrirala. V naielstvn so: Jakob Rejec, župnik, kot načelnik, Andrej Podgornik, župan, Anton Bratuž, podžupan, Stefan Kofol, Anton Podgornik, vsi iz Cepovana, dalje Vinko Mežan, kurat, v Lokovvit ter France Podgornik. podžupan v Gorenjj Trebnii. Nova zadruga, ki ne bo samo za Čepovan, ampak tudi za sosednje duhovnije, začela bode poslovati s 1. majem. Bog blagoslovi! .Zavod sv. Nikolaja" v Trstu je imel dne 25. t. m. občni zbor, združen z domačo zabavo. Vodstvo zavoda je poslalo „Vabilo" tudi „Pr. L.# Ker je bilo pa za dotično št. prekasno, dovoljujemo si danes, da ta prepotrebni zavod vsem rodoljubom prav toplo priporočamo. Za Alojzijevišče. Občina Sv. Križ na Vipavskem 40 kron, preč. g. A. Keber 40 kron, preč. g. V. Tomagnin 10 kron, nekdo nekje 20 kron. Za olepšanje kapelice v Alojzijevišča č. g. Jožef Gergolet 8 K. Iskrena zalivala vsem vrlim dobrotnikom; plačnik pa jim bodi Božji Izveličar, ki pravi: Karkoli ste dali najmanjšemu izmed mojih bratov, ste meni dali. Snujte posojilnice! Prijateljem našega ljudstva svetujemo, naj snujejo po deželi povsod hranilnice in posojilnice. Za občni blagor nnetih mož najde se v vsaki vasi nekaj, kateri bodo snovateljem radi pomagali. Zlasti prosimo č. duhovščino naj povsod pomaga s svetom in dja-njem. Vsi mogoči pomisleki so ničevni, a tudi delo v posojilnici na deželi je lahko, korist gmotna in moralna pa velika. Vsa pojasnila o snovanju daje prav rada „Gospodarska Zveza" v Ljubljani _____________________ Za kratek čas. Pridiga na velikonočni pondeljek: Današnji sv. evangelij nam pripoveduje o dveh učencih, ki sta šla v Emavs. Svojo pridigo razdelim v dva dela: V prvem povem: koliko učencev je bilo; v drugem: kam sta šla. Pomota. Mati: „Tako, otroci, pojdite sedaj k stricu in čestitajte mu lepo za god: če ni umazan, vam bo kaj dal zato.‘: _ Otroci stricu (potem ko so mu čestitali): „Stric, ste se li danes že umili ?“ Stric: »Zakaj prašate, otroci?* Otroci: „Mati so nam rekli, če niste umazani, bote nam kaj dali.“ Odgororni urednik iu izdajatelj : I- Bajt. Laitnik: Konnorcij „Primcr*kega Liit*\ Tilka : Hilarijantk* ti»kam».______ Posamezne Številke ,Primorskega Lista* «e dobivajo v tobukuriiah v šolskih in nunskih ulicah po 5 kr. ali 10 vin. H ŽTJ „Krojaška zadruga", vpisana zadruga z omejeno zavezo -mr «OA£€l, Gosposka ulica št v. 7. — — VKLIKA ZALOGA vsakovrstnega manufakturnega blaga za ženska in moške oblek«, za vsak stan in vsak letni čas v naj večji izberi, kakor: sukno, platno, prtenino, Chiflon, oksfort, srovico, vsakovrstne preproge, zavese, namizne prte ; nadalje vsakovrstno perilo, srajce Jager itd. VSE PO NA.INJIŽIH 1’UNAH. Cene so stalne brez pogajanja. Fran c B etk ulica Ponte Isonzo št. 3. priporoča slavnemu občinstvu svojo zalogo oglja, premoga in drv po najuiiih cenah. Postrežba je točna. iatei Mali Vrina ulioa 8 — GORICA — Via Giardino 8 priporoča Anton Obidič, čevljar v Semeniški ulici št. 4 v Gorici, priporoča ne za raznovrstna naročila po meri za gospe in gojpode. Naročila »e izvršuj rjo hitra Priporoča daljo tudi uTO.jo. ralnijo _ klobučar in gostilničar v Seminiški ulici ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako soliJne. pekovski mojster na Kornu v Gorici 2\ Odlikovani fotografski atelier 8. jemič COtllCS, Gosposka ulica Ster. 7, t hiši ,,C:riške ljudske posojilnice", edini zalagatelj c. kr. avstrijske državno-uradniške zveze za Goriško, sprejema vsa v fotografsko stroko spadajoča dela. Novi, velikomestno urejeni atelier odgovarja vsem modernim zahtevani v tej stroki. P. n. gg. državni uradniki in njihovi družinski člani dobe pri obstoječih cenah 15'/« rabat. Se toplo priporoča z odličnim spoštovanjem udaui ANTON JERKIČ. pristna bela in črna vina iz vipavskih furlanskih, briških, dalmatinskih in isterskih vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogersk* monarhije v aodih od 56 itrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cene zmerne. Postrežba poštena. Čebelno voščene sveče pod garancijo 2000 kron priporočam preč. duhovščini, cerkvenim oskrb-ništvom in slavnemu občinstvu. Z odličnim spoštovanjem J. KOPAČ, ■večar. Ulica st. Antona št. 7. t Gorici. f J * f S avno občinstvo pozor! Štejem si v čast naznanjati slavnemu občinstvu, da sem razširil trgovino pohištva v ulici Vetturini, glavni uiiod v gosposki ulici. Anton Breščak v Gorici, gosposka ulica štev. 14, blizu lekarne Gironcolijeve. V zalogi ima vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Pohištvo je po najmodernejih slogih, posebno spalne, jedilne in posetne solit- so po nemškem slogu iz odlikovanih Črnigojevili delavnic v ulici Pontenuovo in via Leoni, katere so lepše in ukusneje izdelane in ceneje od Dunajskih in Budapeštanskih tovaren. Ostalo pohištvo je od prvih mizarskih mojstrov. Sprejema se naročila in izdeluje po izbiri obrisa najceneje in v najkrajšem času, Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor : toaletne mizice, različna obešaia, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave. /. žimami in platnom na izbiro ter razne taperarij*-. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. Daje se tildi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih. V zalogi ima najelegantnejšo sobno opravo, na katero se še posebej opozarja p. n. občinstvo! I tovarnar kisa v stari cukrarni, kapucinska nlica št 11. priporoča se svojim sorojakom v mestu in aa deželi v nabavo kisa, kakor ekstrata, vinskega in komune, po poštenih cenah. Krojaški mojster FRANC ČUFER t GS-orici v ulici sv. Antona štv. 7. v hiši g. J. Kopata nasproti okr. sodniji izdeluje VSAKOVRSTNE OBLEKE za možke po meri, bodisi fine ali priproste. Priporoča se svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa učencem ljudakih in srednjih šol za obila naročila. ]jj Josip Gorjanc $ izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd. Vsa narcčMa izvršuje točno in na- * tančno po želji gospodov naročnikov. — i* Priporoča se za nje svojini rojakom v J mestu in na deželi najuljudneje. T M V GOSTILNIČAR *» v Attemsovi palači na Komu j“ V GORICI, fjj] ^ ima tudi hleve za konje in vozove. ^ Hazun dobrega črnega in belega vina j^* 1 tid ¥ at at , grofa Attemsa ter piv, priporoča vedno • 'S izvrstna jfdila, gorka ali mrzla. ; Ima cena prenočišča. Artur Makutz klepar, Ozka ulica (Via Stretta) se priporoča slavnemu občinstvu. Izdeluje vsakovrstna kleparska dela. Naznanilo. Podpisani si usoja uljudno naznanjati p. n. slavn. vojaštvu in drugemu Čandtemu p. n. občinstvu, da se v krojačnici vsled smrti SIMONA ROSANZA v Vrtni ulici št. 8, nič ne spremeni. Ta krojačnica je že 25 let na dobrem glasu, posebno, odkar jo podpisani že več let samostojno vodi. Dovršil je tudi leta 1897 glasovito šolo za krojenje po Hoffmanovem zistemu na Dunaju, ter leta 18V8 napravil izpit krojenja z odličnim vspehom na c. kr. obrtno-tehnoložkem muzeju na Dunaju. Trudil se bo tudi nadalje gospode naročnike v vsakem oziru najbolje postreči ter se nadeja obilili naročil od p. n. vojaštva in občinstva. V zalogi ima različno angleško in tuzemiko blago najboljše kakovosti. Se toplo priporoča z odličnim »poitovanjem tulani. Anton Krusič, m ii nialtduik i'Oki>jnej;i Simona lisnur*. V Gorici, 28. marcija 19(>u.