SVOBODNA SLOVENIJA
AÑO XXXVIII (32)	17^ CJ T /^7T7 Tj^IVT T A T T L) T3 Tp	buenos aires
štev. (No.) 37	lliO V/ V Hi IM J J I X> J?V i!;	20. septembra 1979
MOČ KRŠČANSKEGA SOCIALNEGA NAUKA
II
Respuesta a un agravio
Es de público conocimiento el documento que diera a conocer el 'vicepresidente del partido Justicialista, Dr. Deolindo Bittel,-después de su entrevista con los miembros de la Comisión Interamericana de Derechos Humanos. El gobierno nacional dio a conocer al respecto una declaración, en la que califica dé “agravio intolerable e irracional” las expresiones mencionadas en ese documento. En la parte final, la declaración del gobierno expresa:
“El Proceso de Reorganización Nacional fue puesto en marcha para terminar con el desgobierno, la corrupción y el terrorismo. Ofrecemos a nuestros conciudadanos y al mundo entero los logros alcanzados. Tal como lo expresa claramente la proclama de los comandantes en jefe de las Fuerzas Armadas del 24 de marzo de 1976, fue:
“‘...una decisión por la Patria y no supone, por lo tanto, discriminaciones contra ninguna militancia cívica ni sector social alguno. Rechaza, por consiguiente, la acción disociadora de todos los extremismos y el efecto corruptor de cualquier demagogia’.
“En reiteradas oportunidades se manifestó que la Nación tuvo que ha.cer frente a una guerra que no buscó ni provocó. Todos deploramos sus dolorosas consecuencias, pero somos conscientes que es precio que debimos pagar para ser leales con nuestras tradiciones, dueños de nuestro presente y artífices de, nuestro futuro”.
IDEOLOŠKI SPOR MED ANGLEŠKIMI LARURISTI
KULTURA V XX. STOLETJU
ČAS JE NAJBOLJŠI SODNIK
„Zgdaj zjutraj vstanem in grem v službo. Popoldne obiskujem fakulteto. Ob sobotah in nedeljah se velikokrat učim in delam zaostale naloge. Le redkokdaj grem na nedeljske priredit-
ve.	Malokdaj sodelujem pri delu v organizacijah. Tako sem zaposlen s službo in študijem, da sploh nimam časa, da bi aktivno spremljal verske, kulturne in narodne prireditve. Živim pač v XX. stoletju in življenjski vrvež me je praktično zasužnjil. Od jutra do večera je moje življenje kot navita ura, ki neprestano in, čeprav hitro, tudi enakomerno in dolgočasno hiti naprej. Toda pripravljam se za bodočnost, v kateri imata uspešna služba in odličen socialni položaj najvažnejši mesti.“
To je opis življenja tisočerih mladostnikov v Argentini, med njimi tudi mnogo naših mladih. Ali je res mladina tega kritičnega XX. stoletja obsojena na neprestani tek za obetajočim življenjem, o katerem bi mnogokrat mogli reči vsaj deloma z dr. Francetom Prešernom:
„.«.. se v strup prebraea
vse, kar srce si sladkega obeta;
mi ne bila bi vera v sebe Vzeta,
ne bil viharjev notranjih b’igrača!“
Koliko na zunaj bleščečih in očarljivih reči nam predstavlja današnji svet kot upapolno lagodno bodočnost! Kako posmehujoče in prezirljivo se spogledujejo predstavniki današnje potrošniške družbe, če se kdo ne strinja z njihovimi materialističnimi in hedonističnimi zahtevami. Malokdo pa opozarja mladino, kakšna je cena teh minljivih in puhlih uspehov. Posledice besnega teka za vsevrstnimi maliki moderne družbe se pojavljajo, ko je že prepozno za posameznika in ko se pojavijo nepopravljivi učinki v človeški družbi.
Nekatere stranpoti se vlečejo že iz roda v rod, a v najmanj pričakovanem trenutku se pojavijo z vso silo obtožujoč slabosti in napake. Takrat pa družba in posamezniki obstanejo na poti, ki nima izhoda. Poglobijo se sami vase, obžalujejo zamujene priložnosti in izgube koristnega časa, stopijo na novo pot, a sedaj z novimi cilji in prenovljenim navdušenjem. Kajti po etičnih, psiholoških in socioloških zakonih tista človeška skupina, ki se je izneverila lastni naravi, doživi krizo in nato pozitivno prenovitev.
Ali sedanja mladina, tako zaposlena, preobremenjena in zaskrbljena, izkoristi trenutke premišljevanja in razglabljanja o osebni življenjski poti kot posameznik in kot aktiven del družbe? Ali ima pred očmi, da še tako važen študij ni samo poznanje predmetov, temveč vzgoja celotne krščanske osebnosti, ki naj ima kot ideale pravico, resnico in lepoto ? škoda bi bilo, da bi današnja generacija zapustila bodočim rodovom v dar le diplome, spričevala tehničnih tečajev in potrdila o opravljenih nadteča-jih.
„Ni vse zlato, kar se sveti.“ Ni vse dragoceno, kar nam nudi današnja razdvojena družba. Obstajajo na zunaj bleščeči materialni uspehi, ki pa so morda osebni, družinski in narodni porazi.
Slovenska mladina v Argentini je duhovno bogata, zato je zmožna, da s srčnostjo in vztrajnostjo pristopi k resnemu delu v naših organizacijah. Pregledati pa mora zavzeto svojo osebno lestvico vrednot in izraziti misli s konkretnimi dejanji. Ako bo naš mladi rod pravilno presodil življenjski'smisel, se bo lahko odločil za vsako delo na primernem mestu in bo tudi našel čas za sodelovanje.
Obogatitev duhovnega in kulturnega življenja v slovenskem okolju bo navdušilo mladino za še večje napore pri študiju. Mladina se ne sme omejiti na oseben začaran krog, temveč se mora vživeti z radodarno razgledanostjo v celotno življenje naše slovenske emigracije.
Prejšnji rodovi so pomagali in naj še naprej pomagajo pri pozitivni vključit-
Kakšno je stanje in položaj delavca in uslužbenca v zapadni Nemčiji, da more ameriški profesor za politično znanost Richard Willey v svoji študiji imenovati ta položaj — paradiž ? Tako smo zapisali v prejšnjem odlomku tega spisa, in sedaj nam preostane, da razložimo in utemeljimo vse to. Kar bo tukaj navedeno, so stvarna dejstva brez olepševanja ali pretiravanja, kakor jih je imenovani profesor našel v Nemčiji.
Preden začnemo navajati njegova dognanja, se zdi umestno bralce seznaniti z viri krščanskega socialnega nauka, katere so nemški krščanski demokrati praktično uresničili v svoji deželi. Po industrijski revoluciji pred več kot 100 leti sta 'Si kapital in delavec sovražno stala nasproti in se znašla v bojnem stanju. Marxove ideje so to stanje poglabljale in ga spremenile v razredno borbo. Kapital je sovražno razpoloženje brezobzirno izkoriščal v svoj prid z nečloveškim izžemanjem in izkoriščanjem delavskih množic. Te so po Marxovem načelu: proletarci, združite se! začele ustanavljati delavske unije, a te so sprožile organizirano borbo ne samo zoper kapitalizem, marveč zoper zasebno lastnino sploh.
Sredi takega uničujočega, sovražnega boja, grozečega razrušiti človeško družbo in izsiliti novo po Marxovih zgrešenih idejah, se je oglasil papež Leon XIII. in izdal 1. 1891 encikliko Re-rum Novarum. V nji obžaluje žalostno stanje delavskega sloja, zahteva temeljito izboljšanje socialnega stanja, a odločno zavrača marksistično pot do pravične preobrazbe družbe in rešitve delavca. Papež odklanja škodljivo, sovražno razredno borbo med socialnimi plastmi družbe, obenem pa nakaže osnove za reorganizacijo te družbe po načelih Kristusovega nauka, ki je nauk ljubezni. Izrecno poudarja socialno odgovornost in družbene dolžnosti kapitala, pokaže na delavca kot otroka božjega, ki mu je družba dolžna zagotoviti človeka dostojno življenje, delavcu pa odsvetuje uporabljati nasilna sredstva v boju za svoje pravice. Industrijsko podjetje naj bi bilo kot družina, kjer ima vsak član svoje dolžnosti in pravice, da soodloča v skupno korist in uživa od skupnega blagra.
Ob 40-letnici Rerum Novarum je 1. 1931 papež Pij XI. izdal novo socialno okrožnico Quadnagesimo Anno in v nji dopolnil in posodobil ter prilagodil Leonove nauke naglemu razvoju industrijske podjetnosti, kakor tudi družbenim spremembam. A vsebina prve, Leonove okrožnice je ostala v celoti v polni veljavi vse do današnjega dne.
In na ta temelj je postavila povojna nemška krščanska demokratska vlada svojo zakonodajo in njeno praktično izvedbo za socialno in ekonomsko ureditev nemške industrijske družbe, ki se je po vojaškem porazu znašla v skoraj popolnem razsulu.
Ni tu mogoče naštevati podrobno sistema nemške socialne zakonodaje, posebej podčrtati pa je treba osrednjo in
vi mladine v slovensko problematiko s svojim prepričanjem in življenjsko skušnjo. Mladina naj bi našla v njih pristen zgled vztrajnosti in zglednega ter harmoničnega življenja.
Tisti Slovenci, ki so v drugi svetovni vojni doživeli najhujšo preizkušnjo človeka dvajsetega stoletja, naj pričajo mladini v dobi miru, tehničnega napredka, kulturnega in socialnega razvoja, da materialne dobrine "r- to, kar imamo — moremo izgubiti, a da je dokončni živ-
temeljno idejo o ureditvi nemške industrijske družbe, in ta je; da je razredno-bojno razmerje med delom in kapitalom, ki prevladuje v Angliji (in do neke mere tudi v Ameriki), zamenjala z načelom sodelovanja in sporazumevanja (brez štrajkov!) na temelju skupnih interesov. V sklopu tega principa je brez dvoma vodilni dejavnik zelo modra uredba o soodločanju delavčev (co-determination) pri upravi in vodstvu podjetja, kjer so zaposleni. Tako sedijo v upravnem odboru poleg „kapitalistov“ tudi delavci, to pa daje celotnemu delavstvu podjetja zavest, da so vključeni in zato soodgovorni za prospeh podjetja. Ideja soodločanja izvira iz Rerum Novarum. Iz tega izhaja posledica, da iz napredovanja podjetja napreduje tudi delavski zaslužek, to pa je najmogočnejša spodbuda za pridnost in vestnost pri delu — in za uspevanje podjetja.
(Soodločanja ne smemo zamenjati s samoupravljanjem •— selfmanagament —, ki ga je Kardelj vpeljal v Jugoslaviji, češ da mora biti vse v rokah delavcev samih, ki da so lastniki podjetja in o vsem odločajo. A- to ne drži, ker o temeljnih problemih odloča — partija. Zato pa samoupravljanje ne rodi zaželenih uspehov, kakor jih rodi soodločanje v Nemčiji, kjer složno sodelujeta zasebni kapital in delo.)
Prof. Willey trdi, da široki sistem socialnih dobrin v Nemčiji, ki gredo v prid delovnega človeka, velja za najboljšega v celotnem zapadnem svetu. Povprečni nemški industrijski delavec z ženo (ki ne dela) in dvema otrokoma je 1. 1976 zaslužil 11.614 dolarjev, angleški delavec z enako družino pa komaj 6.411. Kakšna razlika! Skoro vsi nemški delavci imajo po zakonu 40 urni delovni teden, dočim dela angleški po 45 ur na teden. fFipični nemški delavec v industriji ima pravico do najmanj 4 tedenskega letnega dopusia. Toda Več kot vse to pomeni delavcu možnost prositi svoje podjetje in od njega tudi dobiti procentni prispevek pri nakupu njenih delnic, kakor tudi pri ustanovitvi lastnega doma; na drugi strani mu je zakonito zagotovljeno, da ne sme biti odpuščen iz službe brez nadaljnjega v primeru tehnoloških sprememb v podjetju, marveč ga mora to na lastne stroške preusposobiti za kako drugo delo.
Prof. Willey navaja še to, da so tako imenovani prosti poklici (obrtniki, lastniki trgovin in malih podjetij in posestniki) bili 1. 1976 v zapadni Nemčiji za 1.88 krat na boljšem kot delavci in uslužbenci ® plačami. Država jih namreč ne obremenjuje pretirano z davki, jim pusti v ekonomskem pogledu prosto pot in celo načrtno pospešuje privatno podjetnost. Iz takega prostega, zasebnega podjetniškega zagona se je rodil oni opevani „nemški gospodarski čudež“, ki je črpal svojo moč iz korenin krščanskega socialnega nauka, ki se je prvič v zgodovini praktično u-,velja vil.
L. P.
ljenjski smisel v bogati notranji duhovnosti, složnosti in pravici — to, kar smo. To pa zahteva od nas, da vsakemu damo, kar mu pripada, da se prvenstveno posvetimo tistemu delu, ki nam je kot človeku pristno in lastno, da bomo mogli posredovati družini, prijateljem, slovenski in argentinski družbi vse vrednote. Vse te pa posredujmo radodarno s prizadevnostjo in navdušenjem.
Katica Cukjati
Angleška laburistična stranka doživlja po dolgoletni enotnosti ostro krizo. Nasprotja . med laburističnimi socialnimi demokrati in strankinimi skrajnimi levičarji prihajajo vse bolj do izraza. Prvim načeljuje vodja sedanje o-pozicije, ministrski predsednik James Callaghan, medtem ko predstavlja druge 54-letni bivši minister Anthony Wedgwood Ben, premožni član višjih družbenih krogov, kandidat svoje smeri za strankinega predsednika in predstavnik večine v njenem sedanjem narodnem vodstvu.
Gmotno vzdržujejo stranko sindikati in bi brez teh prispevkov njeno politično delovanje domala ohromelo. Zato je značilno, da sta napadla Wedgwodovo skrajno levičarsko linijo prav dva sindikalista: predsednik kovinskega delavskega združenja Terence Duffy in predsednik jeklarskega združenja Hector Smith. Njuna članka je med tisk razdelila te dni sindikalna obveščevalna služba.
Duffy piše med drugim: „Nekateri člani strankinega vodstva so začeli sprevračati tradicije in vrednote naše stranke pod pretvezo, da jo bodo s tem demokratizirali. Ti razdiravci med nami bi mogli spremeniti našo državo v eno izmed vzhodnoevropskih komunističnih ljudskih republik.
3.	maja so stotisoči poštenih sindikalistov prvič v svojem življenju volili kon-zervativce. Da bo mogla laburistična stranka spet prevzeti vlado, bo morala nujno pridobiti nazaj te zgubljene glasove.
Nekateri člani našega vdstva uničujejo stranko zgolj iz pohlepa po osebni oblasti. Njihovi nazori in nazori njihovih pristašev so utvare mladostnikov. S stvarnostjo nimajo ničesar skupnega. Naše poslance hočejo spremeniti v boječe, poslušne trobente krajevnih strankinih vej. Nihče, ki ostaja premočrten in načelen, ne bo pod temi pogoji sprejel kandidature za poslansko zbornico. To je navadno izsiljevanje in ostraho-vanje.
Sindikati dajejo laburistični stranki večino njenih finančnih sredstev. Sindikalni vodje nismo nikdar predpisovali
Slovenski komunisti so v centralnem vodstvu države izgubili letos precej vpliva. Najprej je februarja umrl Kardelj. Nato je zadnji večer pred odhodom Tita v Moskvo meseca maja Dolanc izgubil položaj sekretarja predsedstva CK Zveze komunistov Jugoslavije. Neposredno pred odhodom na Kubo prejšnji mesec je 'Tito podpisal dekret, s katerim je bil upokojen načelnik generalnega štaba .jugoslovanske vojske general Stane Potočar, ker je izpolnil 60 let. To je sicer po pravilniku utemeljeno, vendar pade v oči, da je še precej generalov v aktivni službi, četudi so starejši od Potočarja; med njimi sam Lju-bišic.
Ta upokojitev je seveda vzbudila vrsto komentarjev. Nekateri so celo mnenja, da naj bi bil Potočar gledal preveč proti Zahodu in raziskoval teren pri zahodnih vojaških krogih. Obiskal
poslancem, kaj morajo storiti. Vselej smo spoštovali njihovo neodvisnost. (To je nekoliko dvomljiva izjava. Op. tir.) Ne moremo mimo dopuščati' strankinega samouničevanja.	'
Če naj laburistična stranka’spremeni svoje ustavne dpločbe v smislu .zahtev njenega sedanjega narodnega vodstva, ne bo britansko ljudstvo nikdar več pripomoglo laburistom do vlade. Vzrok, da šo 3. maja milijoni volili konservativno, gotovo ne tiči v pretirani zmernosti stranke. Britanska komunistična partija je doživela najhujši votivni poraz v njeni zgodovini. Zakaj bi ji morali slediti, kot nam dozdevno zdaj preti?“
Jeklar Hector Smith ni nič manj o-ster in je v članku naravnost zapretil z ukinjenjem prispevkov vodstvu Wedg-woodove marksistične, smeri: „Ni naša naloga financirati igre skrajno levičarske klike, ki nima nobenega izgleda zmagati na volitvah.
Smo za politično oblast. Laburistično stranko so spočela delavska združenja in še zmeraj ostajamo njene korenine. Če bodo sedanji notranji boji, ki jih vodi levo krilo vodstva, privedli stranko do tega, da bo njeno glavno o-pravilo občudovanje lastnega ideološkega popka, bomo v tem primeru šla delavska združenja kam drugam. Primorani bomo to storiti.“
Wedgwoodovi trditvi, da so poslanci „orodje stranke“ je Smith v istem članku ostro oporekal: „To pomeni, da je poslanec neke vrste delegirana štampiljka. Noben volivec, ki se spoštuje, ne bo volil takega kandidata. Dozdevno računa narodno strankino vodstvo s tem, da mu bodo volivci kdaj v bodoče pripomogli do laburistične vlade, katero bo obvladala skrajna levica. A volivci ne bodo volili parlamenta, katerega večina bi bila igrača, orodje in lutke levičarskih skrajnežev.“
Gornji znaki kažejo, da se bo notranji boj v britanski laburistični stranki še bolj razbohotil. Učinkuje pa kot značilen paradoks, da se britansko laburistično delavstvo dviga zoper — marksistične bogataše.
je namreč Francijo, Anglijo, Švico in nedavno se je sestal z novim poveljnikom NATO-a, ameriškem generalom Ro-gersom.
Naj že bo kakor koli: nekdo je Potočarja „spodnesel“.
Na Potočarjevo mesto je imenovan admiral Branko Mamula, ki je bil rojen 1. 1921 v Slavonskem Polju pri Vr-gin-Mostu. Partizanom se je priključil
1. 1941.
ALI JE MOGOČE ŽIVETI SVOBODNO —- PA PUŠČATI V NEMAR DRUŽBENE PROBLEME?
Ne, to ni mogoče! Zato je tudi med nami potrebno, da se poživita ponk in debata o političnih vprašanjih.
ZAKAJ NAJ MI V EMIGRACIJI RAZPRAVLJAMO O SLOVENSKI POLITIKI?
Zato, ker doma ni svobode, da bi mogli o njej prosto debatirati. Prav zato smo še in moramo ostati politična emigracija.
STANE POTOČAR UPOKOJEN
Buenos Aires, 20. septembra 1979
AMERIKA SE NERODNO SEKA
ZAČETEK VQLILNE TEKME MED
Zadnje tedne so oči opazovalcev svetovne politike nenehno uprte v Združene ameriške države. Res je vsak dan kaj:, novega tam, kako presenečenje, kaka celo humoristična slika, ki pa kaže, kako težak je položaj te države, ki naj bi bila voditeljica zahodnega svobodnega sveta.
Preteklo nedeljo so skoraj vsi časopisi po svetu objavili fotografijo predsednika Carterja, ki se v kratkih hlačah in z „vinčo“ na glavi udeležuje športne tekme v Marylandu. Opazovalci razlagajo ta in številne podobne Car-
■	terjeve „podvige“ kot brezupen poizkus, da bi si pridobil vsaj nekoliko izgublje-
•	ne priljubljenosti. A mnogi mislijo, da
•' bi si ljudi bolj pritegnil z resnimi in
pozitivnimi vladnimi ukrepi.
, A zanimivo je, da Carter tiste športne tekme sploh ni dokončal. Zmanjkalo, mu je zraka. Se bo kaj sličnega zgodilo tudi s tako premlevanim nastopom za kandidaturo za ponovno predsedniško dobo? Kaj verjetno. Trenutno mu je pot zastavil kaj resen tekmec. Orne-
1 nili smo že svoj čas, da je Edvard Ken-
*	nedy izjavil pripravljenost za predsedniško kandidaturo, seveda „če bi do-
’ bil zadovoljiv odziv“.
Vsaj doslej je bil odziv kar velik, celo večji, kot je mogel ta zadnji veljak osporavanega Kennedyjskega klana pričakovati. V najmanj dvajsetih ameri-
■	ških državah so že organizirali komiteje, ki naj podprejo njegovo kandidaturo. Edvard Kennedy ima povrh še to srečo, da se je pojavil na volilni po-zomici prav v trenutku, ko je Carterjeva popularnost dosegla najnižjo toč-
KENNEDYJEM IN CARTERJEM?
ko, odkar je postal predsednik.
V demokratski stranki sami ima seveda kljub vsemu še močno opozicijo. Predsednik strankinega komiteja John
O.	White meni, da bo Kennedyjev nastop stranko popolnoma razklal. Vendar drugi opazovalci niso istega mnenja. Soglašajo s Kennedyjem v tem, da je stranka že tako in tako močno razdeljena. Povrh tega bi morda prve in močne Kennedyjeve zmage na primarnih volitvah toliko oplašile Carterja, da bi odnehal. In prav prve ključne primarne volitve bodo prihodnjega februarja v New Hampshire, ki je tradicionalno kennedyjevs'ko zatočišče.
Medtem se država nemirno suče sredi energetske krize. Problem sovjetskih vojakov na Kubi tudi še ni razrešen. Vance se je sicer že večkrat sestal z Dobrininom, pa iz teh razgovorov še ni bilo jasnega zaključka. lZDA da ima že jasno začrtano stališče, a to stališče še ni znano javnosti.
Washington je medtem ovrgel obtožbe generala Singlauba, češ da se na Kubi nahaja tudi večja količina jedrnega orožja. Vprašanje sovjetskih letal Mig 25, ki se nahajajo na Kubi, tudi še ni popolnoma razčiščeno.
Vsa ta zadeva seveda zavlačuje potrditev pogodbe Salt II s strani kongresa. Ta pogodba namreč ne dopušča medsebojne uradne kontrole. Vse sloni na uspešnosti satelitskih opazovanj in špijonske službe. Se morejo ZDA zanašati na svoje špijonske mreže, ki niso bile zmožne zaznati ruske brigade na Kubi, o kateri sedaj“ domnevajo, da se tam nahaja že nekaj let?
SALVADOR PO STOPINJAH NIKARAGVE?
POVSOD GORI
El Salvador je bila do nedavna še kar mirna država. Imela je svoje notranje probleme, ustavne težave, dolgotrajne vojaške vlade, hude socialne probleme, itd. A življenje je potekalo z upanjem na zboljšanje.
Sedaj se je lice El Salvadorja spremenilo. Pred kratkim je bil ubit brat predsednika. Izvajajo nove atentate. Prevratne skupine 'hujskajo ljudi, vodijo svoje pristaše v cestne spopade. Policija nastopa, novi ranjenci, nove žrtve. Tako se začne. A kako se bo končalo?
Pretekli ponedeljek se je na državni univerzi El Salvadorja pričelo vrhunsko zasedanje levičarske koalicije. U-deležile so se ga vse gverilske skupine iz Salvadorja, in tudi Sandinistična o-svobodilna fronta iz Nikaragve. Tam so debatirali o skupnem in enotnem načrtu, o nastopu proti vladi. Kako naj izvedejo revolucijo,, strmoglavijo pred-
sednika Romera in vpeljejo revolucionarno vlado. Sandinisti, ki so že zmagali v Nikaragvi, se sedaj doma dolgočasijo. Pa gredo na tuje, kjer je dovolj dela za vzpostavitev marksističnih vlad.
V	El Salvadorju se je že začelo. In prav te dni so v Nikaragvi objavili število žrtev vojne. 35.000 mrtvih, 40.000 sirot, na stotisoče ranjenih, porušenje nepopisno, beda in bolezni strašne...
V	Salvadorju se je začelo.
YASER ARAFAT, vodja Organizacije za palestinsko osvoboditev, se je pretekli teden mudil v Španiji. Tam se je sestal s ministrskim predsednikom 'Suarezom in z zunanjim ministrom, pa seveda še s komunističnim vodjem Ca-rrillom. Menijo, da bo Španija podprla palestinske zahteve po lastnem ozemlju.
MEDNARODNI TEDEN
C’
KOLUMBIJO pretresa val stavk in agitacij. Nenehni so poulični spopadi, vlada je poklicala vojsko, ki skuša vzpostaviti red. Vendar se zaenkrat 'še ne bojijo splošne vstaje ali državnega u-dara.
V	SRBIJI blizu mesta Stalac so imeli hudo železniško nesrečo. Tovorni vlak se je zaletel v potniškega, ki je bil nabit z mladimi vojaškimi naborniki. Bilo je nad šestdeset mrtvih in večje število ranjenih. Sedaj so uvedli preiskavo proti strojevodji tovornega vlaka, ki baje ni upošteval signalov.
ITALIJA je doživela hudo stavko prevoznikov. Okoli deset milijonov Italijanov je zadnji ponedeljek 17. pešačilo do službenih mest. Tisti, ki so se poslužili osebnih vozil, so se skoraj izgubili v gneči avtomobilov. Tudi ladje med otoki in kontinentom niso vozile. Stavka je precej prizadela že tako zrahljano italijansko gospodarstvo. Posebej pa seveda še turiste, ki so lahko videli še ta posebnosten italijanski obraz.
ŠVEDI so volili nov parlament. V glavnem so nastopile liberalna koalicija in levičarska povezava socialistov in komunistov. Sile so bile do take mere enake, da so morali čakati okoli osem tisoč glasov iz inozemstva. Ti bodo dokončno pokazali, kam se bo nagnila tehtnica. Pa naj zmaga eden ali drugi, skoraj nemogoče jim bo vladati brez soglasja z opozicijo.
DAVID je pred tedni razsajal po Karibskem morju in obalah ZDA, sedaj mu sledi orkan Friderik, pred katerim beži tisoče in tisoče ljudi v Alabami in sosednjih predelih.
DVE VZHODNONEMŠKI DRUŽINI sta pobegnili na zahod — v balonu. E-den izmed pobeglih je namreč letalski tehnik. Pripravili so balon; vseh osem (štirje odrasli in štirje otroci) so posedli vanj in zapluli proti svobodi.. .
PERUJSKI UČITELJI stavkajo že od 4. junija. Vlada noče na razgovor s sindikalnimi vodji, ker jih smatra za levičarje in pravi, da nimajo prave reprezentativnosti učiteljskih sil. Medtem se razne stavke porajajo po državi, ki ima vedno več notranjih socialnih in gospodarskih problemov.
V	NIKARAGVI so sestavili novo stranko, ki je desničarsko usmerjena, in katere namen je postati protiutež levičarskim. sandinistom. Skupina, katere ime je Konservativna demokratična stranka, ima zaslombo raznih konservativnih osebnosti, med katerimi izstopa Jaime Chamorro, brat ubitega časnikarja Joaquina, ter Alfonso Robelo, ki je član vladajoče revolucionarne junte. A sandinistični glasniki so novo stranko že označil s „protirevolucionarno“
IZ ŽIVLJENJA IN DOGAJANJA V ARGENTINI
V	zadnji številki našega lista smo omenili obisk komisije za človekove pravice, ki jo je poslala Organizacija ameriških držav. Tudi ta teden je bilo delovanje komisije izredno. Njeni člani so, vsi, ali v manjših skupinah, obiskali številne ječe pp vsej državi, kjer so zaprti tisti, ki so obtoženi prevratnega delovanja.
Prav tako je komisija imela več avdienc z bivšimi funkcionarji, političnimi in sindikalnimi vodji. Stopili so v stik tud z gospo Peronovo, zadnjo ustavno predsednico, z dr. Camporom, ki je bil predsednik pred Peronom, leta 1973. Prav tako sta svoje mnenje o človekovih pravicah komisiji obrazložila bivša predsednika dr. Frondizi in gen. Le-vingston. Ne poznamo verzije razgovora obeh peronističnih bivših predsednikov, čeprav si mislimo, da njih mnenje o sedanji vladi in njenem delu ne more biti ravno pohvalno. A ostali predstavniki argentinskega življenja so javno izrazili svoje stališče, in mnenja vseh so bila soglasna s stališčem vlade glede tega problema: Argentina je doživela pravi napad prevratnih sil, in se je morala braniti.
'Povsem drugačno je bilo stališče, ki ga je zavzel podpredsednik justiciali-stične stranke dr. Deolindo Bittel, ki se je tudi sestal z omenjeno komisijo. Po tem sestanku je podal izjavo, v kateri ostro napada sedanjo vlado. Pravi, da vojaška vlada izrablja izgovor gverile in prevratnega gibanja, da lahko nemoteno preganja peronistično ljudstvo, zapira peronistične veljake, sindikaliste, mladino, žene itd. Po mnenju Bittela peronizem doživlja splošno in kruto represijo. Med „zločine“, ki naj bi jih vlada izvajala nad peronisti, prišteva tudi „zaplembo premoženja, zapor in nasilje“ nad osebo gospe predsednice, preganjanje in zapor „našega veljavnega sindikalnega vodje Lorenza Miguela“, itd., itd.
Na te izjave je seveda precej ostro odgovorila vlada, ki je v spomin dr. Bittela priklicala nekaj dejstev iz preteklosti: gverila, ki jo je vojska morala preganjati, se je najbolj razpasla za časa peronistične vlade. Pod predsed-ništvom dr. Campora je skoraj dobila uradno priznanje. Visoki predstavniki prevratnih gibanj so bili obenem vladni funkcionarji. Pa tudi pozneje je korupcija bila tako razpasena v peroni-stični vladi in med sindikalnimi vodji, da tisti, ki so danes še v ječi, ne sede zaradi političnega prepričanja, marveč
V	AFGANISTANU so imeli državni udar. Ministrski predsednik Hafizullah Amin je nadomestil dosedanjega predsednika Tarakija. Po udaru so nove o-blasti izjavile, da bodo ostale na pro-sovjetski liniji.
zaradi zločinskih dejanj, poneverbe javnih fondov, itd. Logično je, da je vlada poleg omenjenega odgovora proti dr. Bittelu pričela tudi sodni postopek. Opazovalci se začudeno sprašujejo, kaj je peronističnega veljaka pripeljalo do teh izjav v trenutku, ko je vse, kar se udejstvuje argentinskega javnega življenja, soglasno podprlo vlado, in ko mora on sam dobro vedeti, da peroniz-ma nihče ne preganja. Sicer tudi on'ne bi bil na svobodi in tako prosto občeval in podajal izjave.
Prej smo omenili dr. Cámpora. Pomudimo se malo ob njegovi osebi. Bil je eden najzvestejših Peronovih pristašev še iz prve dobe. Vedno je zavzemal visoke funkcije v peronizmu in v peronističnih vladah. Za časa njegovega predsedništva se je razpasla levičarska gverila, katere vdanega pristaša so označevali tudi enega njegovih sinov. Potem ko je odstopil s predsedniškega mesta, da ga je prepustil Peronu, se je umaknil v privatno življenje.
Ko je marca 1976 padla peronistič-na vlada, mu je slaba vest kazala pot na mehiško poslaništvo. Tam je dobil azil, a argentinska vlada mu ni hotela dati dovoljenja za prosto pot v inozemstvo. Tako je zadnja tri leta preživel na mehiškem poslaništvu. Te dni so bili dvakrat pri njem člani komisije za človekove pravice. Sedaj se je razvedelo, da je nevarno bolan. Ima raka in njegovo stanje je delikatno. Vlada je takoj objavila, da mu nudi vso zdravniško pomoč, in tudi, da mu za nemoteno zdravljenje daje vse ustavne in diplomatske garancije. Tako bo lahko zapustil poslaništvo, ako bo to potrebno, in se vrnil vanj, ako bo to hotel. A vprašanje je, če je zdravniška pomoč prišla pravočasno.
(Za konec še besedo o sindikalni e-dinosti. Pretekli teden so vodje obeh glavnih sindikalnih tendenc (CNT in „25“) razpustili teh dvoje gibanj in sklenili povezavo v eni edini sindikalni organizaciji. To naj bi bil velik korak v sindikalnem boju, „najpomembnejša politična gesta po 24. marcu 1976.“ Sicer je to nekoliko optimističen opis, kajti dobro vemo, da jih je v edinost pripeljal le strah in želja do odpora, kajti vsak čas bo objavljen in potrjen zakon sindikalnih organizacij. A notranja nasprotja so velika in izkušnja nam pove, da bodo medeni meseci sindikalne edinosti kmalu mimo.
Sicer je pa ta edinost relativna. Precej nezadovoljnih sindikatov se je zbralo v opozicijsko organizacijo „dvajsetih“ (med njimi najvidnejši železničarji organizacije „Fraternidad“), ki skupino „25“ napadajo kot „samomorilce“, bivše pristaše CNT pa označujejo za „petolizneže“. 'Oj edinost, kako težka in trnjeva je pot do tebe...
■immmmimiiiiiiiHHiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiaitiiiiiiaai
aiiii(BaaHBBBBBBBBBBiaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBigBaBBBBBHBBaaBBBHHaBHHHBaaHa
..-:
Tine Debeljak
Med hnjigami in revijami
EVROPSKI SPOMINI A. CILIGE
(100)
Evropsko znani istrski publicist Ante Ciliga, ki je pred kratkim, slavil 80-letnico rojstva, je izdal konec 1. 1978 v samozaložbi, v okviru svoje revije Na pragu sutrašnjice, zajetno knjigo kot del svoje biografije pod naslovom Sam kroz Europu u ratu (1939—1945). Pisec živi v Rimu in je tudi knjiga bila tiskana tam (česar dokaz so pogoste tiskovne napake).
Kdor hoče prav razumeti to svojevrstno avtobiografijo, mora poznati vsaj v glavnih obrisih avtorjevo življenje, ki je ena naj zanimivejših hrvaških osebnosti v emigraciji; ta pa ni šele povojna, temveč traja že od 1. 1926 naprej, torej že 50 let!
Rojen je v vasi žegotici pri Pulju v Istri; gimnazijo je obiskoval v Mostarju v Hercegovini, tik pred prvo svetovno vojno i(1911-14), ter je bil to leto zaradi sarajevskega umora izključen iz vseh avstrijskih gimnazij. Na Moravskem je postal socialist, toda po ustanovitvi Jugoslavije je postal že v letih 1918-19 komunist, živel je nekaj časa v Istri na domu, ko so ga aretirali Italijani, a so ga kmalu amnestirali. Od 1. 1923 do 1925 je bil tajnik komunistične partije za Hrvaško, urednik partijskega centralnega glasila „Borba“, najmlajši član Centralnega komiteja KPJ in član njenega politbiroja. Bil je prvi teoretik komunizma (napisal razpravo Narodnostni problem v luči marksizma) in je po-
lemiziral s srbskim teoretikom Simonom Markovičem; debato je odločil šele Stalin osebno s sklepom na seji Kominterne v Moskvi 1. 192.5, ki je citirana na str. 70-71. Ko je bil aretiran — ne zaradi komunizma, temveč zaradi žaljenja Njegovega Veličanstva kralja ■— je emigriral iz Jugoslavije 1. 1925 in bil na Dunaju v kominternskem odboru za Hrvaško.
L 1926 je prišel v Moskvo in se seznanil s Kirovim, katerega je pozneje dal Stalin umoriti, da je imel povod za čistke med starimi boljševiki. V Rusiji je veljal za nasprotnika stalinizma, za kar so ga izgnali v Sibirijo. Iz sibirskega pregnanstva se je vrnil v Evropo tik pred velikimi čistkami 1. 1936, v katerih so bili skoraj vsi jugoslovanski komunisti pobiti (Gorkič in drugi), živel je v Parizu, kjer je napisal prvo knjigo o resnici v Sovjetski zvezi pod naslovom Velika laž, ki je bila takoj prevedena v druge jezike (tudi v ka-steljanščino — “La gran mentira”) in je lani izšla v drugi izdaji (v francoščini) na evropskem zahodu. Tako velja Ciliga za prvega komunističnega o-pozicionalca.
Ostal je v Parizu do druge svetovne vojne v družbi takih znarnh komunističnih opozicionalcev, deloma trockistov, kot so bili Ruth Fischer, svoj čas članica Kominterne in pisateljica velike zgodovine o njej, Viktor Serge, Francoz ruskega pokolenja, pisec Spominov revolucionarja. Maslov, ki je bil eden
glavnih udeležencev pri umoru carske družine, pa je pozneje bil v sporih z Leninom kakor tudi s Trockim, ko je izdal Manifest ruskemu in mednarodnemu proletariatu ‘(1920). To je bila njegova 'družba, ko je propadla Francija 1. 1941 in je on končal novo knjigo „Sibirija“. Ko je kazalo, da bodo prišli v Pariz nemški komandati, je večina teh emigrirala čez ocean; Ciliga pa se je odločil, da se vrne na Balkan in od tam obišče kot žurnalist „države v vojni.“
To je delni povzetek prvega poglavja knjige, ki govori o svetovni politiki, kakor se je kazala iz Pariza.
Drugo poglavje ima naslov V balkanskem vrtincu in pomeni središčno poglavje. Že na poti skozi Italijo v Jugoslavijo premišlja o usodi Jugoslavije, označuje problematiko Istre, Bosne in Hercegovine, ki ju smatra za hrvaško deželo; pa samostojne hrvaške države, katere postanek opravičuje, citirajoč Mačka iz 1. 1938: „Hrvaški narod bo prišel do svobode bodisi s pomočjo Roosevelta ali Hitlerja.“ .
Primerja Fince, ki so se obrnili na Nemce za “pomoč, Holandce, Pilsudske-ga, ki se je naslonil na Avstrijo in Nemčijo v vojni proti Rusiji, potem pa proti prejšnjima zaveznikoma, kar so mu zmagovavci oprostili. Dolži Mačka za razvoj dogodkov na Hrvaškem, kajti, če bi on ob razpadu prevzel vlado, kakor so mu jo Nemci ponujali, bi jo gotovo vodil v smislu poljskega primera ter bi ne prišel na vlado Pavelič. Tako je pa „srbskega razbojnika Aleksandra zamenjal hrvaški razbojnik Pavelič“, ki je začel z velikimi pomori Srbov. Prav konec 1. 1941 je prišel Ciliga
v Jugoslavijo, ko je razmah pokolov že nehaval. Po piscu so „leta 1941 klali u-staši, leta 1942-43 četniki in leta 1944-45 partizani“, vsi v tradiciji „klanov“ dinarske rase, balkanskega „hajduštva“. V to premišljevanje o jugoslovanskih razmerah je vpletel tudi „rusofilstvo“ Srbov po 1. 1935, ki se je kazalo na univerzah in povsod, v protikonkordatski borbi, ki so jo podpirali komunisti, trgovski krogi itd. Tudi omenja, da so komunisti za časa pakta Ribbentrop-Mo-lotov držali s Stalinom. Na drugi strani ob puču 27. marca pripominja, da bi knez Pavle lahko udušil puč s hrv. vojsko, ki mu jo je Maček ponudil, pa je „sam bil na strani pučistov“, le da je bil mnenja, da so se uprli „prezgodaj, ker čas bi bil šele ob približevanju zavezniške vojske.‘‘ Tudi je Ciliga tedaj že vedel, da „komunisti sami izzivajo o-kupatorja, da slabšajo položaj.“ Ko se je sestal s svojo hčerko (z ženo-zdravnico na Lopudu je bil sicer ločen, a vendar v stikih z njo) in se je peljal z vlakom v Zagreb, so ga ustaši aretirali na o-snovi — svoječasne kraljeve jugoslovanske prepovedi vrnitve.
Ustaši so dobro poznali njegovo o-sebno zgodovino in delo v Kominterni ter položaj, in si niso mogli misliti, da bi tak človek nosil s prihodom v Jugoslavijo „glavo na prodaj za prazen nič“; prihaja, so sumili, kot odposlanec Kominterne, da bi politično vodil partizanstvo, kot ga vojaško vodi Tito. Nič več in nič manj kot da si s Titom, po nalogu Kominterne, dopolnjujeta komunistično vstajo. Zato je razumljivo, da se je kmalu znašel v — zloglasnem taborišču Jasenovac.
■■■■■■■■■■■■■BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
Kar piše Hrvat Ciliga o tem usta-škem taborišču „za iztrebljenje“ političnih nasprotnikov., raznih ciganov, Židov itd., gotovo ni všeč' njegovim sonarodnjakom, toda gotovo je v čast Ciligi, da si to upa napisati in tudi izpričati s svojim imenom. Priča nam, da so 20 do 30 tisoč ciganov likvidirali 1. 1942 in se polastili velikega bogastva v zlatu, ki so ga nosili s seboj. To cigansko afero je izdal Žid Eisner ter so nato ustaši nekaj krivcev obesili. Ciliga primerja to taborišče s Katynom in z Oswienci-mom. Kar je bilo več kot 5000 jetnikov, se je število moralo skrčiti na 3000. Vozili so jih čez Savo v prepad Gradina na bosanski strani. Z isto metodo ubijanja kot sovjeti in kot partizani. Ujetniki so morali moriti svoje soujetnike, če so se hoteli rešiti. Zato so uporabljali Žide. In tu dobi (<5iliga priložnost za svojo teorijo o krivdi Židov samih za svoje pokončevanja. Osebno jih ima rad. Citira biblijo, kjer govori o tem: „Ko pridete v Obljubljeno deželo, pobijte vse, ki ne priznavajo Boga, da boste vi čisti...“ Mojzes je dal pobiti 3000 Judov, ki so odpadli od vere (malikovali tele). Židje so izvrševavci in žrtve. Ta dolg traktat o Židih kot lastnih žrtvah je Ciligova filozofija zase. Omenja pri tem, da je bila Paveličeva stranka izšla iz stranke Žida Franka, da je Paveličeva žena polžidovka, Židinja je žena min. vojske, poveljnika vojske, in Židje tudi izvrševavci povelj v taborišču. Leta 1944 so vsak dan odpošiljali sprevode v Gradino. Tudi on sam je že bil določen za tak transport, a so ga nasilno izločili iz vrste, verjetno po ukazu višjih, ki niso hoteli še njegove
Í^OWBC©
TRŽIČ — Tržiška tovarna čevljev „Peko“ ni izpolnila polletnega proizvodnega načrta. Kljub „izgubi“' v produkciji (kakih 60.000 parov manj), je poslovni uspeh kar dober. Eden vzrokov za zmanjšano produkcijo so bili domači žebljički, ki niso uspešno nadomestili uvoženih: stalno so mašili stroje in s tem povzročali zastoj v proizvodnji. Upajo, da bodo izpad produkcije popravili s sobotnim delom in tako zagotovili do konca leta pravočasno izpolnjevanje pogodbenih obveznosti.
PODZEMLJE — V Podzemlju pri Metliki so zgradili novo osnovno šolo, montažno, ki so jo odprli z novim šolskim letom v septembru. Je to „drugi tovrstni objekt“ — tako namreč pišejo — ki so ga po drugi svetovni vojni zgradili v metliški občini.
MOJSTRANA — Cesto iz Mojstrane po dolini Vrata so modernizirali, ponekod, blizu slapa Peričnika, so cesto tudi nekoliko prestavili. Kljub delom sredi turistične sezone ni bil promet po dolini omejen. Obnovljeno cesto so odprli prve dni septembra.
(PODČETRTEK — Atomske toplice pri Podčetrtku so polno zasedene in v novem hotelu skoraj ni dobiti prostora. Nekoliko manjši obisk je bil le po zadnjih omejitvah v avtomobilskem prometu.
LJUBLJANA — Tudi slovenski strokovnjaki . iščejo nadomestilo za bencin. Metanol bi mogli izdelovati v Lendovi, pa so že ugotovili, da se gospodarsko ne bi izplačalo, vsaj zaenkrat še ne.
ZGORNJE JEZERSKO — Turistično društvo z Jezerskega, ki ima 183 članov, je 12. avgusta pri Planšarskem jezeru pripravilo vsakoletni ovčarski bal, kjer so poskusili oživiti spomin na stare planšarske običaje. Pri tem so se spomnili, da je pred prvo svetovno vojno vsak jezerski kmet redil po 200 o-vac, toliko kot sedaj šteje vsa jezerska čreda. Razen tega so prireditelji omenili, da turizem na Jezerskem nenehno upada, in tudi turističnih postelj je za pol manj kot pred drugo svetovno vojno: 185 ležišč je pri zasebnikih, dobrih 100 pa je „družbenih“. Upajo, da bo sodobnejša cestna zveza s 30 km oddaljenim Kranjem spet razmahnila turistični promet.
NOVO MESTO — Na Otoku pri Dobravi, kjer je bilo staroslovensko naselje, kasnejši srednjeveški Gutenwerth, arheološki center ljubljanskega Narodnega muzeja že več let pridno opravlja arheološka izkopavanja. V bližini cerkve sv. Miklavža, ki je pomemben kulturni spomenik, bodo odprli arheološki
smrti. Tudi slovenski duhovniki so bili določeni za odsek „Tri €“. V taborišču je Ciliga srečal tudi Slovenca, ki ga je poznal še z Moskve; Kacmurja! (Ruska izgovarjava imena Kocmur.) Z Leninove univerze. Bil je zdaj politkomisar pri partizanih. Kocmur ni verjel, da ga bodo ubili, pa so ga takoj nato odpeljali v Gradino. To je tisti Kocmur, ki je tudi — kot pravi nekje Kardelj — njega pripeljal v komunizem. Ob strahotah Jasenovca je zapisal: „Kar sem videl v sovjetskih lagerjih, še zdaleč ni dosegalo fizičnih in materialnih grozot Jasenovca. Katoliški zapadnjaki so pokazali prav tako divjaštvo kot azijski komunisti.“
Sicer so pa prav tako krutost kot ustaši, pokazali tudi četniki in partizani. Kakor so si bili enaki po krutosti, so si bili tudi po junaštvu v borbah. V teh medsebojnih bojih vidi mnogo he-roizma, dinamičnega primitivizma, nekaj epičnega, homerskega...
L‘. 1943, ko je že kazalo, da bodo zmagali zahodni zavezniki, ga je osvobodil iz Jasenovca Ivo Bogdan, ki je bil tedaj šef propagande, a notranje zapadno orientiran. Pritegnil ga je v redakcijo Spremnosti, v Zagrebu, kjer je potem ostal —- napol svoboden — še vse leto 1944. Tedaj je napisal tudi nekaj zapaženih člankov v Spremnost. Omenja, da ga je hotel poslati Pavelič, skupaj z Meštrovičem, na Evropski protikomunistični shod (ki ga je pripravljal Goebbels), za kar ga je imenoval vseučiliškega profesorja, da bi imelo njegovo ime večjo ceno, pa sta odklonila. (Kakor vemo, je Meštroviča svoj čas preganjal Pavelič, in bi težko utekel smrti, da ga ni rešil Vatikan.) O-
muzej z izkopaninami in dokumentacijo starega Gutenwertha.
MARIBOR — V (Mariboru pripravljajo podobne poletne kulturne prireditve, kot jih imajo že vrsto let v Ljubljani. V Mariboru je tudi sedaj poleti precej kulturnih prireditev, ki pa niso harmonično povezane med seboj. Morda bo to drugače že v prihodnji sezoni, prav gotovo pa v letu 1981.
LJUBLJANA — Ljubljanska banka je po statistiki londonske revije The Banker uvrščena na 23. mesto v svetovni lestvici, na 99. mestu je Združena beograjska banka.
ZAGORJE — Na Izlakah se je 19. julija pričela 16. slikarska kolonija, ki se jo je udeležilo 14 slikarjev iz Holandske, Poljske, Italije in ¡Španije poleg nekaterih slovenskih umetnikov.
LJUBLJANA •*— Paradižnik je zelo iskana vrtnina. So pa z njim včasih težave — ga ni, je predrag ali pa imajo težave z njim pridelovalci, ker ga je jjreveč in zato gnije. Cena je izredno čudna: 25. julija si ga dobil na trgu po 7 dinarjev — prodajali so ga prekupčevalci! — in po 20 dinarjev v trgovinah družbenega sektorja.
LENDAVA — Kmetje v Pomurju nočejo prodati pšenice, ker so jo manj pridelali zaradi suše, predvsem zato, ker ne vedo, kakšna bo cena koruzi, če bo predraga, bodo kar s pšenico krmili govejo živino. Koruza za Pomurje je čakala na Reki, ker ni bilo vagonov, ki bi jo prepeljali na Pomurje.
Umrli so od 15. do 27. julija 1979:
(Objavljamo z zamudo, ker se je pošiljka listov zakasnila)
LJUBLJANA — Marija Trpin, up,, 93; Angela Zajc r. Zorko; Marta Nastran r. Zorman; Anica Smolnik r. Der-melj, 88; Egidij Zajc, 66; Štefanija Prijatelj, 71; Marija Vidmar r. Kanda; Marija Repenšek, gospodinja v župnišču sv. Petra, 77; Adolf Zelnik, 75; Janez Stergar, dipl. pravnik; Jože Gal,
up.; Ivanka Mikec r. Babič, 55; Ivan Perme, up., 67; Alojzija Nodlipec r. Škraba; Serafín Saksida, 72, up.; Avgust Pečnik, 77.
RAZNI KRAJI — Jože Sušnik, Pšaj-narjev oče, 71, Črna pri Kamniku; Bogo Teply, up. prof., Maribor; Frančiška Grčar, Brgantova mama, r. Zupančič, 58, Dupeljne; Marije Žibert, Strmolska Mari, Dvorje; Antonija Šimic r. Jeriha, 77, Sostro; Tomaž Rehberger, up., 77, Logatec; Peter Danijel Tomšič, minorit, Ptuj; Janez Snoj, žel. up., Črnuče; Stanislav Vidic, Boštanj; Jože Te-kavc, Kleče; Fani del Bello r. Novak, 80, Domžale; Ivan Lesnik, 83, Goriče; Marija Babnik r. Klemenčič, 68, Zg. Kašelj; Anton Moder, župnik na Dobrovi in bivši profesor škofijske klasične gimnazije v Šentvidu; Antonija Čamer-nik, Dragomer; Ignac Gregorčič, up., 72, (Šentrupert; Jože Stopar, up., 71, Kočevje; Vinko Bojane, 57, Novo mesto.
menja obisk pri nadškofu Stepincu, .ki pa ni napravil nanj najboljšega vtisa. „Ni politik, je svetnik.“
Komentira afero Lorkovič-Vokač, in ponašanje Paveličevo, ki je obiskal celo Hitlerja na fronti, verjel v njegovo zmago (zaradi novega orožja). Očita mu, da ni začel pravočasno misliti, kako presedlati na drugo stran k zaveznikom; kakor tudi, da ni vzdržal fronte do pričakovanega spora med zavezniki samimi. Omenja poskuse, da bi prevzel kardinal Stepinac vlado v času prevrata, potem zopet dr. Maček, tudi ponudbo Sovjetske zveze, da garantira obstoj Paveličeve NDH, če dovoli prost prehod Rdeči ardami do Jadrana, za kar ga je general Toljbuhin vabil na sestanek, pa se Pavelič ni odzval. V splošnem obsoja Poglavnika in mu očita, da je on sam likvidiral NDH. Dolži ga dveh napak: da je odstopil Mussoliniju Dalmacijo in da je „verjel v nemško zmago in ostal Hitlerju zvest v tej iluziji do konca.“
Še pred koncem NDH se je posrečilo Ciligi s pomočjo prijateljev oditi na zdravljenje oči na Dunaj in od tam v Berlin.
Tako je videl „Evropo v vojni, skozi katero je šel sam“, večinoma skozi Jasenovac, ki predstavlja središče te knjige. Vmes je vloženih vse polno zanimivih političnih problemov, ki kulmini-rajo v ugotovitvi, da „po zmagi Tita hrvaški narod še nikdar ni bil tako brezpraven in nesvoboden; kaj takega od turških časov sem še ni doživel.“
Za umevanje Cilige kot publicista v današnji hrvaški emigraciji, je poznanje te njegove delne avtobiografije vsekakor potrebno.
10. Mladinski dan
Po geslom „Vse moči združimo v novo upanje za ohranitev slovenskih idealov“, je pristavska mladina v Castelar-ju v nedeljo 2. septembra odbhajala svoj 10. mladinski dan. že v zgodnjih urah je Pristava oživela, napolnila jo je mladina zdravih, vedrih in veselih obrazov. Ob 8. uri zjutraj so začeli s športnimi tekmami in sicer so se pomerila dekleta v odbojki, fantje v nogometu. Tekme so dejansko trajale ves dan do večera. Ob 11.15 dopoldne so bile igre prekinjene.
Ob petju argentinske in slovenske narodne himne sta predsednica SDO Castelar gdč. Veronika Zurc in predsednik SFZ Castelar Andrej Golob dvignila argentinsko in sovensko astavo. Zatem je mladina in pristavska srenja napolnila kapelo sv. Cirila in Metoda. Maševal je g. Lamovšek Matija, ob somaševanju g. Janeza Pintarja, duhovnega vodje pristavske mladine.
G. Pintar je v nagovoru nazorno o-pisal značilnosti sodobnega človeka in časa: brezbrižnost, lahkotnost, uživa-eeljnost itd. Nato je poudarjal, kakšne dolžnosti ima slovenska organizirana skupnost v takem okolju. V zaključnih besedah je dejal: „Osrednja misel današnje prireditve mora biti ‘Vsi moramo služiti!’ Pa se vprašajmo! Starejši, ki vodite skupnost, odborniki: ste vedno v službi ostalim v organizaciji? Ali spremljate vaše člane v delovanju, spremljate mladino v njeno dozorevanje, ali ste ji v oporo v teh težkih časih?“
„Mladi! se zanimate za skupnost, ki so jo naši starši organizirali, da bi mi stanovitneje živeli? Stojite ob strani? Pustite, naj kar starejši odborniki za vse poskrbijo ? Skrbite za Dom kot del našega življenja? Gospod danes hoče, da združimo vse moči in z novim upanjem gradimo skupnost, ki je za vse. Hoče, da se naučimo služiti.“
„Združimo mlade moči z novim upanjem, da ohranimo slovenske in verske ideale!“
Med mašo je ubrano prepeval pri-stavski mladinski Zbor pod vodstvom ge. Anke Savelli Gaserjeve. Po maši je
pristavske mladine
mladina skupno s starši in drugimi gosti napolnila gostinski salon in posedla h kosilu in pogovoru. Po kosilu so nadaljevali s tekmami.
Tekmovala so v odbojki dekleta iz Carapacbaja, Castelarja, Lanusa, Ramos Mejia, San Justa in San Martina. Fantje pa v nogometu tudi iz vseh navedenih Domov. Prvo mesto so tako pri dekletih kot pri fantih zasedli člani pri-stavskih mladinskih organizacij.
POPOLDANSKI PROGRAM
Začela ga je s pozdravom predsednica SDO Casteldr, gdč. Veronika Zurc, ki je poudarila, da moramo na ta dan in da hočemo na ta dan poglobiti našo voljo, da zares postanemo nova mladina, požrtvovalna in delovna, ki bo sposobna prevzeti dediščino, ki nam jo starejši predajajo.
Predsednik SFZ Castelar Andrej Golob je v pozdravu naglasil, da mora mladina stalno stremeti po zboljšanju same sebe, ker le dobra, za skupnost vneta mladina je zmožna nadaljevati delo, ki so ga začeli starši in vsi slovenski požrtvovalni ljudje. Zato mora v sebi utrjevati zvestobo slovenstvu, krščanstvu, narodni tradiciji in naši narodni skupnosti.
Govor predsednika SFZ
V imenu zveznih odborov mladinskih organizacij je pozdravil predsednik SFZ Pavel Pleško. Pohvalil je geslo, ki si ga je zbrala pristavska mladina za svoj praznični dan. Rekel je, „da geslo jasno govori, da med nami ni nekaj v redu. Ne smemo dopustiti, da bi nas izigravali tisti, ki pravijo: pusti, kaj se bomo žrtvovali, saj je zmeraj bilo tako! Ti šo v zmoti, če je doslej šlo tako, je pa zasluga naših staršev, naših starejših voditeljev, ki so nam pomagali. Toda to se bo nehalo, ker se bliža čas, ko bomo vso odgovornost v naši skupnosti prevzeli mi, sedaj mladi. Zato je nujno, da se pripravljamo in se za bodočnost vzgajamo. Sodelujmo v skupno-
sti s starejšimi in mlajšimi z dvema generacijama, kakor to ponazoruje znak današnjega dneva „z roko v roki“.
Starši sledite delu v organizacijah, pošljite otroke med nas, pomagajte jim z nasveti in navodili. Če vi ne boste pokazali zanimanja za skupne zadeve od kod naj ga dobe vaši otroci?
Mladi poslušajmo nasvete starejših, posnemajmo jih v pridnem, vztrajnem in požrtvovalnem delu. Z veseljem delajmo za našo narodno skupnost in ko smo naprošeni za sodelovanje, smatrajmo, da je naša . častna dolžnost sodelovati. Vedimo, da smo bodočnost tistega dela naroda, ki živi v svobodi in si lahko svobodno utira svojo pot. Zgraditi lepšo bodočnost naj nam pomaga Bog!
Po govoru Pavla Pleška se je v ra-jalnem pohodu zbrala vsa pristavska mladina. Nato so člani SFZ in SDO zaplesali Carnavalito, narodni argentinski ples, ki sta ga pripravili in naučili gdčne. Monika Češarek in Monika Rant. Komaj so ples končali, je že pripihal „vlakec“ najmlajših iz otroškega vrtca, ki so prevozili s prestopanjem in vstopanjem pot iz Ljubljane do Kranja in nazaj. Pripravila ga je gdč. Nadica Kopač. Po odhodu „vlakca“ so naraščajni-ce zaplesale Ciganski ples. Mlade ciganke je dobro pripravila in naučila gdč. Sonja Čop. Naraščajniki so pokazali dobro in lepo izvedeno telovadno vajo. Naučili sta jih gdč. Lidija Čop in Aleks Ahčin. Nekaj podobnega bi želeli videti tudi pri fantih. Za zaključek programa so članice SDO pokazale ritmični ples „Cvetni venec“, ki ga je pripravila gdč. Marija Kopač. Na videz enostaven, je od plesalk zahteval mnogo pozornosti in gibčnosti. Bil je lep zaključek tega praznika.
Med vsem tem programom so nas v presledkih zabavali „Le ljudje“ Ivko Kokalj, Matjaž Pavšek, Joško čamer-nik, Bine Kočar in Andrej Golob. Napovedovalec je bil Gusti čop. Bili so duhoviti in nam pripravili mnogo zabave. Pripravil ’n napisal jo je Miha Gaser.
Tako je minil 10. mladinski dan pristavske mladine. Lepo ga je pripravila in izpeljala.
F. P.
SLOVENCI v
Osebne novice:
V Ramos Mejiji je 11. t. m. nenadoma umrl Janez Krištof. Pokopan je bil
13.	t. m. na pokopališču Villegas. Hudo prizadeti družini izrekamo globoko sožalje.
BARILOČE
Tone Zidar — umrl
Počasi se redčijo vrste sorojakov, ki so pred tridestimi leti položili trdne temelje bariloški slovenski soseski. 10. t. m. nas je zapustil po daljšem bolehanju in v svojem 86. letu Tone Zidar, trgovec in prevozni podjetnik ter znana osebnost v slovenski bariloški družbi. Kmalu po naselitvi si je zgradil lično hišo, ki jo je pozneje rad poveča-val in preurejal. Okrasil jo je z jelenjimi rogovi in trgovino je nazval „Mer-cadito Triglav“. Marsikateri buenosaire-ški turist, ki je obiskal naše kraje, se bo še spominjal, kako je Zidar prevažal slovenske skupine po bariloški okolici. Sodeloval je tudi na družabnih prireditvah in večkrat je skrbno pripravil in režiral kak dramatski prizorček ali igrico v Planinskem stanu. Nekaj let je poučeval slovenščino v srednješolskem slovenskem tečaju. Vedno je bil zaveden Slovenec, čital in kupoval ie slovenske ^knjige in se potrudil, da je : ina^ in hčerko pa tudi ženo domačinko naučil slovenščine.
jPokojnika so pospremili k večnemu počitku številni znanci, med niimi seveda skoraj vsi bariloški Slovenci. V zadnji pozdrav mu je priložnostni pevski zbor zapel pesem „Gozdič je že zelen“.
Težko prizadeti družini — oba otroka sta še mladoletna — naše iskreno sožalje!	y. a.
DOLORES
Lojze Pirc — umrl
Pet mesecev po smrti svojega gospodarja dr. Hanželiča se je preselil v večnost tudi oskrbnik Počitniškega doma dr. Hanželič — g. Lojze Pirc, katerega je poznalo mnogo Slovencev. Pokojni je bil bister mož, izredno skrben in vesten ‘ pri svojem delu in ves vnet za Počitniški dom. Po rodu 'Dolenjec, vesele narave, se je že v mladosti udeleževal prosvetnega življenja v domačem kraju. Kot veren in zaveden Slovenec je bil tudi odločen protikomunist ter je med vojno stopil v domobranske vrste in bil pri domobranski policiji. Leta 1945 se je z družino umaknil na Koroško, in se od tam preselil v Argentino, kjer je opravljal razne službe. Po upokojitvi mu je dr. Hanželič ponudil službo o-skrbnika v svojem Počitniškem domu v
ZAKAJ JE ODPOR DO POLITIKE TAKO RAZŠIRJEN?
Kje so korenine tega odpora, bo pojasnjeno na tečaju, ki ga prireja SLS v tednu med 24. in 28. septembrom.
ARGENTINI
Doloresu. Tam si je tudi kupil hišo tik Počitniškega doma, kjer je živel s svojo ženo gospo Marijo. Tudi po smrti dr. Hanželiča je ostal še nadalje oskrbnik Počitniškega doma. Letos v mesecu maju je začel bolehati. Zavratna bolezen je bila vedno hujša in dne 10. septembra ga je — v 64. letu starosti — Bog poklical k sebi.
Pogreb pokojnika je bil 11. septembra. V Cerkvi Žalostne Matere božje v Doloresu je daroval pogrebno sv. mašo ob lepi udeležbi domačinov (navzoč je bil tudi župan iz San Estebana) slovenski duhovnik kapucin Andrej Stanovnik, ki je v pridigi lepo orisal življenje pokojnika. Nato je pogrebni sprevod krenil na pokopališče v Doloresu, kjer je bila krsta položena v grobnico, ki je tik grobnice dr. Rudolfa Hanželiča. V imenu odbora Počitniškega doma dr. Hanželiča se je pogreba udeležil njegov tajnik Rudolf Smersu. Vdovi gospej Mariji in njenim sinovom in hčerkam in ostalim sorodnikom izrekamo globoko sožalje.
Sm R
ifeyigA&lal ftBjaLaaABiigSaas
NAGRADNI RISARSKI NATEČAJ NAŠIH MLADIH
Kreditna zadruga Sloga je v okviru prireditev za svojo 25-letnico razpisala za nedeljo 12. avgusta 1979 veliki nagradni risarski natečaj za ljudskošolsko mladež, ki obiskuje šolske tečaje po posameznih slovenskih Domovih. Da naša mladina rada riše, je najlepši dokaz število sodelujočih, saj se je natečaja udeležil kar 150 slovenskih otrok.
Risanje so po posameznih Domovih izvedle in nadzirale naše požrtvovalne gospe in gospodične učiteljice, katerim izrekamo najglobljo zahvalo za opravljeno vzgojno delo. Poskrbele so, da so bile vse risbe lepo urejene, opremljene s psevdonimi in kuvertami, v katerih je bilo vpisano pravo ime risarčkov.
Čim so vse risbe dospele v Slogo, jih je pregledala posebna žirija, ki so jo sestavljali: Ivan Bukovec, Tone Kržišnik in dr. Anton Šimenc. Žirija je po ne lahkem delu izbrala iz vsakega šolskega tečaja 3 najboljše risbe, ki bodo razstavljene na posebnem mestu Ex-poslova 79; imena njih avtorjev bodo objavljena ne samo v tem članku, ampak tudi v prihodnji številki Sloginega glasila STIK, kjer bomo navedli tudi imena vseh sodelujočih risarjev.
Tu navajamo vse šolske tečaje, ki so se udeležili risanja, število sodelujočih in imena treh najboljših risarjev iz vsakega tečaja: 1. Tečaj J. Aljaža v Bari-ločah — 7 risarjev — najboljše risbe: Monika Kambič, Rezika Škulj in Jadranka Zidar. 2. Tečaj Fr. Balantiča v San Justu — 13 risarjev — najboljše risbe: Elizabeta Adrijana Levstik, Pavel Malovrh in Veronika Malovrh. 3. Tečaj Škofa Barage v Slovenski vasi — Lanus — 18 risarjev —najboljše risbe: Jadran Brulc, Friderik Cerar in Marija Zupančič. 4. Tečaj Škofa Jegliča v Slo-, venski hiši — 19 risarjev — najboljše risbe: Heller Dorica, Heller Turi in Selan Ivanček. 5. Tečaj Gr. Rožmana v San Martinu — 17 risarjev — najboljše risbe: Tomaž Boltežar, Stank" Klo-' bovs in Marjan Petkovšek. 6. Tečaj J. E Kreka v Tucumanu —• 8 risarjev — najboljše risbe: Monika Bergant, Fvi-ca Draksler in Olga Žakelj. 7. Tečaj sv.
Cirila in Metoda v Mendozi — 18 risarjev — najboljše risbe: Aleksander Bajda, Lidija B. Bajda in Marija Patricija Borovšak. 8. Tečaj Fr. Prešerna v Castelarju — 21 risarjev — najboljše risbe: Irenka Fajdiga, Metka Magi-ester in Veronika Vivod. 9. Tečaj J. Jurčiča v Carapachayu — 11 risarjev — najboljše risbe: Mirjam Amon, Adrijana Bujas in Franci Resnik. 10. Tečaj M. Slomška v Ramos Mejia — 18 risarjev —• najboljše risbe: Silvija Bohinc, Rezka Snoj in Gabrijela Tomazin.
Tri najboljše risbe izmed vseh slovenskih šolskih tečajev so narisali naslednji učenci: Bohinc Silvija, 7. raz. (Ramos Mejia), Cerar Friderik, 1. raz. (Lanus) in Snoj Rozka, 8. raz. (Ramos Mejia). Te 3 risbe bodo objavljene in nagrajene vsaka z zneskom $ 50.000.— v gotovini ali pa v obliki denarne naložbe v Slogi.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦<
ŠAH
ŠAHOVSKO PRVENSTVO V ARGENTINI 1979
Pred začetkom 3. kola se je vodja turnirja Stane Zupančič s pietetnimi besedami spomnil pok. Janeza Krištofa, člana razsodišča letošnjega šahovskega prvenstva. Vse navzoče je povabil, da z enominutnim molkom in z očenašom počastijo njegov spomin.
Tretje kolo (15. septembra v Slomškovem domu) je ponovno pokazalo celo vrsto napetih partij. Resnična borba v koncentraciji in kombinacijah!
Prejšnjo sredo odigrana partija Arko — D. Sušnik se je končala z zmago drugega.
Rezultati 3. kola so naslednji:
Kunc 0 — Škerlj 1; Eiletz 1 — Dimnik 0; Klemenčič Vz — Mehle Vz; Verbič 0 — Marolt 1; F. Sušnik 1 — Schiffrer 0; Vidmar 0 — Arko 1.
Partiji D. Sušnik —■ Magister in Paulič — Skubic sta bili prekinjeni in se bosta odigrali v sredo 19. t. m.
Po 3. kolu turnirja, ki se igra po švicarskem sestemu, je stanje naslednje:
S. Škerlj, B. Eiletz 3; D. Kunc, V. Klemenčič, I. Mehle, J. Marolt 2; F. Sušnik, D. Dimnik 1%; T. Arko, G. Verbič, F. Schiffrer 1; A. Magister, D. Sušnik, A. Skubic, A Paulič, po 1 prekinjena; Vidmar 0.
Veliki šahovski turnir tega leta, ki ga organizirata ZEDINJENA SLOVENIJA ter ZADRUGA SLOGA (ta v o-kviru proslav svoje 25-letniee), se bo nadaljeval v soboto 22. septembra ob 20. uri. (Slomškov dom). Čeprav je že zdaj videti, da bo borba za prva mesta huda, se ponovno obetajo prav na vseh osmih šahovnicah močne borbe.
Vse ljubitelje šaha vabimo, da se kot opazovalci turnirja udeležijo.
ALI RAZPRAVLJANJE O POLITIKI KAJ KORISTI SLOVENSKEMU NARODU?
To |e odvisno v prvi vrst? od nas samih. Tudi od tebe. Debata na tečaju b« morda osvetlila tudi t~ vprašanje.
Vabi na svoj letošnji
ZBOR MLADENK
(vodi Anka Savelli-Gaser)
MEŠANI ZBOR (vodi dr. Julij Savelli)
KONCERT
• SLOVENSKIH ZBOROVSKIH SKLADB ob spremljavi klavirja
Sobota, 29. septembra, ob 20.30
DVORANA SLOVENSKE HIŠE
Vstopnice po $ '5.000.— in $ 3.000.— v predprodaji pri članih zbora in v Dušnopastirski pisarni.
TEČAJ ZA IZČIŠČEN JE POLITIČNIH POJMOV
■	■
■	■
■	■
■	■
OD PONEDELJKA 24. DO PETKA 28. SEPTEMBRA
VSAK VEČER OB 20 V MALI DVORANI SLOVENSKE HIŠE ■	■
i Tečaj je namenjen vsem, da skupaj premislimo, zakaj je politično delo S potrebno v vsaki svobodni družbi. Priložnost bo za debato, ki bo mladim in starejšim pomagala do osvežitve in razjasnitve pojmov.
:	Pristojbina za kritje stroškov za vseh pet večerov: Mladina do 20.
leta $ 1.000.—, ostali $ 5.000.—. Plačate lahko neposredno pred predavanjem.
PRIREJA IN VABI SLS-SKD
■	■
■	'■
■	■
¿VBaBBaBaBBBBB■■■■b■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■*■■■■■■■■■■*■■■■■■■■*■•
V NEDELJO 30. t. m. V CARAPACHAYU
MLADINSKI DAN -
in srečanje slovenske mladine
(Celodnevna prireditev)
C.30 Začetek tekmovanja v odbojki med odseki.
10.30	Dviganje argentinske in slovenske zastave, nato sv. maša za pok. Brigito Gričar, Francita Mramor in Marjana Trtnik.
12.30	Skupno kosilo in nadaljevanje tekem.
17.00 Kulturni program.
Po nastopu družabni del, ki ga spremlja Slovenski instrumentalni ansambel.
Vsa slovenska mladina in prijatelji mladine iskreno vabljeni!
SDO	Slovensko vos
Vabita V NEDELJO, 23. SEPTEMBRA na
SFZ
28. mladinski dan
©	9.30: Sv, maša
©	10.30: Tekmovanja v odbojki in nogometu
Kulturni program, nato prosta zabava
16.30:
■ ■■■«■■■■■■•■■■■M»
Slovenski dom v San Martinu v nedeljo, 7. oktobru ob 15.30
VELIKA SANMARTINSKA TDMBDLA
z bogatimi in vrednimi dobitki — kot so vedno v San Martinu. Glavni dobitek: STEREO MAGNETOFON RADIO NA ŠTIRI VALOVNE DOLŽINE
(Estereo grabador radio cuatro bandas), znamke Silvano, vreden nad 1 milijon novih pesov
Po tomboli
družabna prireditev
s sodelovanjem orkestra “ZLATA ZVEZDA” (bivša Planika)
Vse rojake v sanmartinskem okolišu obveščamo, da jih bodo v soboto, 29. septembra, in v nedeljo, 30. septembra, obiskali zastopniki Doma s prošnjo za dobitke.
Druga razstava
slovenske podjetnosti v Argentini ¡
novembra 1979 v Slovenski hiši
KREDITNA ZADRUGA SLOGA Z. O. Z.
Kdo je narisal najboljšo risbo na nagradnem risarskem natečaju? Kdo bo slovenski šahovski prvak v Argentini? Kdo bo zmagal na mladinskem tekmovanju „Kdo ve — kdo zna“? Koliko ljudi bo obiskalo EXPOSLOV 79? Kdo bo član štev. 3000 kreditne zadruge SLOGA? Upamo, da bomo na vsa ta vprašanja kmalu labko odgovorili. So pa stvari, ki jih že zdaj vemo! Tako, npr. tudi to, da je vsaka zdrava skupnost samostojna in gospodarsko trdna.
Zato ob 25-letnici edine slovenske kreditne zadruge v Argentini:
Za našo gospodarsko trdnost! Za vedno močnejši slovenski denarni zavod!
VKUP STOPIMO, KER V SLOGI JE MOČ!
V SLOGI JE MOC!
OBVESTILA
SOBOTA, 22. septembra:
Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
Proslava šolskih otrok na čast škofu Antonu M. Slomšku, očetu slovenske šole, ob 16. uri v Slovenski hiši.
Pomladanski ples v Našem domu v San Justo ob 21. uri v priredbi Slovenskega planinskega društva.
NEDELJA, 23. septembra:
V	Slovenski vasi mladinski dan.
Na Pristavi v Castelarju po sv. maši
predavanje g. Vinka Zaletela. PONEDELJEK, 24. septembra:
Študijski tečaj v mali dvorani Slovenske hiše ob 20. uri. Predavanje: „Platon, Aristotel, Macchiavelli in politika“ — dr. Marko Kremžar.
TOREK, 25. septembra:
Študijski tečaj v mali dvorani Slovenske hiše ob 20. uri. Predavanje: „Slovenska narodna politika od 1848“ — rev. Jože Košiček.
V	Slovenskem domun v San Martinu ob 20. uri predavanje g. Vinka Zaletela.
SREDA, 26. septembra:
študijski tečaj v mali dvorani Slovenske hiše ob 2'0. uri. Predavanje: „A-političnost totalitarizmov“ — Milan Magister.
V	Slovenski vasi v Lanusu ob 20. uri
predavanje g. Vinka Zaletela. ČETRTEK, 27. septembra:
študijski tečaj v mali dvorani Slovenske hiše ob 20. uri. Predavanje: „Krščanski realizem in politika ravnovesja med subjektivizmom in objektiviz-mom“ — dr. Milan Komar.
PETEK, 28. septembra:
Študijski tečaj v mali dvorani Slovenske hiše ob 20. uri. Predavanje: „Slo-
★ * *

KREDITNA ZADRUGA
"SLOGA" z o. z.
BME. MITRE 97 RAMOS MEJI A T. E. 658 - 6574
URADNE URE: PONEDELJEK, SREDA IN PETEK OD 15. DO 19. URE.
PRISTA'VSKI DAN
PRELOŽEN NA NEDELJO, 28. OKTOBRA 1979
V Slovenskem domu v San Martinu
bo imel
g. župnik VINKO ZALETEL
v torek, 25. septembra ob 20 SKIOPTIČNO PREDAVANJE o obisku papeža Janeza Pavla II na Poljskem
Prof. dr. JUAN JESUS »LASNIK
specialist za ortopedijo in travmatologijo
Marcelo T. de Alvear 1241, pritličje Capital Federal Tel. 393-3536
Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17. do 20. Zahtevati določitev ure na privatni telefon 666-4366.
■»■■¿■BBBaBB*aBaaaBBBBaBBBBaaaai
■■■■■■■•aaaaaBBBBBB'
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Público
Cangallo 1642 Buenos Aires Pritličje, pisarna 2 Tel. 35-8827
venska politična emigracija — posledica svetovnonazorskih odločitev“ — Miloš Stare.
SOBOTA, 29. septembra:
V	Slovenski hiši ob 16 predavanje dr. M. Komarja v priredbi SKAS-a.
Koncert Slovenskega pevskega zbora „Gallus“ ob 20.30 V Slovenski hiši.
NEDELJA, 30. septembra:
V	Slovenskem domu v Carapachayu
mladinski dan.
V	Našem domu v San Justo po sv.
maši predavanje g. Vinka Zaletela.
V	Berazateguiju predavanje Vinka Zaletela ob 16. uri.
V	Slomškovem domu ob 19. uri predavanje g. Vinka Zaletela.
SREDA, 3. oktobra:
Sestanek Zveze slov. mater in žena
v Slovenski hiši ob 17. uri. Predavanje dr. Mirka Kremžarja pod naslovom „V vrtincu nazorov“.
SOBOTA, 6. oktobra:
V	Slov. domu v Carapachayu ob 20
predavanje g. Vinka Zaletela.
NEDELJA, 7. oktobra:
Zvezni sestanek SDO in SFZ v Slovenski hiši po mladinski sv. maši ob
9.30.	Predavanje g. župnika Vinka Zaletela.
Velika sanmartinska tombola ob
15.30.
NEDELJA, 14. oktobra:
23. obletnica Našega doma v San Justu.
SOBOTA, 27. oktobra:
Proslava Narodnega praznika in dneva slovenske zastave ob 35-letnici ustanovitve Narodnega odbora za Slovenijo.
Za vas, ki ste brezposelni ali bi radi zamenjali službo, ker smo odprli novo podružnico* se vam nudi izredna priložnost. Nastop službe takoj.
POSREDOVALNICA PRVEGA RAZREDA
nudi
20 mest v prodajnem oddelku
z ali brez tozadevne prakse. Predstaviti se je treba osebno od ponedeljka do petka na Pueyrred6n 524 -To. - levo ali prijavo za razgovor
na T. E. 88-8609.
t
Nepričakovano nas je zapustil zvesti član, gospod
Janez Krištof
Pokopali smo ga v četrtek 13. septembra na pokopališče v Vi-llegas.
Ohranimo ga v lepem spominu.
Slomškov dom
_____________________________' ____________________________________
f
Prijateljem in znancem naznanjamo, da nas je dne 11. septembra 1979 pri 54 letih nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, brat, zet, svak in stric, gospod
Janez Krištof
Pokopali smo ga na božji njivi Villegas 13. septembra.
Zahvalimo se g. Jožetu škerbcu za pogrebno sv. mašo in pogrebno opravilo; gg. Grgorju 'Zitzamannu in Martinu Avanzu za somaševanje; gg. duhovnikom msgr. Antonu Oreharju, dr. Francu Gnidovcu, dekanu Cirilu Milavcu in dr. Alojziju Starcu za molitve ob krsti; vsem, ki ste nam ob tej težki uri stali ob strani, ga prišli kropit, zanj molili, darovali cvetje ali za svete maše in ga spremili na zadnji poti, Bog vam plačaj!
Dragega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin.
Žalujoči:
žena Tinca roj. Glavan,
otroci: Tinka, Andrej in Alenka,
brat France z družino,
sestre Mara, Verena in Boža z družino,
*	tast Franc Glavan in tašča Neža Glavan,
svakinji Polonca por. Beltram in Marica por.
Novak z družinama in ostalo sorodstvo.
Ramos Mejia, Castelar, Ljubljana
*
-Dne 10. septembra t. 1. je preminul po daljši bolezni naš dolgoletni član in prosvetni sodelavec
Anton Zidar
Pokopali smo ga 12. t. m. na bariloškem pokopališču.
Naj počiva v miru!
Slovensko Planinsko društvo Bariloče
f
Sporočamo, da je v Doloresu dne 10. septembra t. 1. v Gospodu zaspal gospod
Lojze Pirc
oskrbnik Počitniškega doma dr. jR. Hanželiča
Dne 11. septembra je bil pokopan na pokopališču v Doloresu. Skrbnega m vestnega sodelavca bomo ohranili v hvaležnem sdo-mmu.	y
Molimo za pokoj njegove duše!
Odbor Počitniškega doma dr. R. Hanželiča
ESLOVENIA LIBRE
Editor y director: Miloš Stare Redacción y Administración:
Ramón L. Falcón 4158 1407 Buenos Aires Argentina T. E. 69-9503 Uredniški odbor:
Miloš Stare, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N? 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N* 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 24.576	
Naročnina Svob. Slovenije za 1. 1979:
za Argentino: 38.000.—, pri pošiljanju po pošti $ 43.000.—, ZDA in Kanada pri pošiljanju z avionsko pošto 30 USA dol.; obmejne države Argentine 25 USA dol.; Avstralija 35 USA dol.; Evropa 32 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 24 USA dol.
Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, 1101. Buenos Aires, T. E. 33-7213.
Poravnajte naročnino!