PER!
>fCAL D!V.
en 3i m\
received
Poglejte na itevilke poleg naslova za dali, ko Vaia naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS NARODA


List slovenskih delavcev v Ameriki
u mw T*e KOT
UD4H DOBIVATI
C "GLAS NARODA-
PO POŠTI NARAVNOST NA SVOJ DOM fllflMM MM.
Citajte, kar Vas
Telephone: CHelsea 3-1242	Bte^irnd m 8tnod CUaa Matter September 25th. 194« at the Port Office a» New York. N. under Act «1 Ceofrem of March Srd, 1879.	
No. 211 — Stev. 211	NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 28, 1941 —-TOREK, 28 OKTOBRA, 1941	Volume XLIX. — Letnik XLIX
HITLER MORA BITI PREMAGAN
Roosevelt zagotavlja ameriško pomoč
Včeraj je predsednik Roosevelt ob priliki mornariškega dne v svojem govoru, ki je bil razposlan po radio po celem s. ve tu, svečano izjavil, da mora biti Nemčija v sedanji vojni premagana in hitkerizem uničen ter je v ta namen zagotovil pomoč Združenih aržav. Ameriško pomoč je predsednik razjasnil v naslednjih treh točkah:
1.	Ameriške trgovske ladje morajo biti oborožene, da se branijo proti morskim pošastim.
2.	Ameriškim trgovskim ladjam mora biti na prosto dano voziti ameriško blago v pristanišča Ameriki prijateljskih držav*.
3.	Ameriške trgovske ladje ne rajo varovati ameriške boj. r • ladje.
V svojem govoru na banketu Navy League je predsednik, i»" erjen, da bo kongres zavrgel dolenjo nevtralnostno posta-vo, dalje rekel, da je ameriške bojna mornaric« v <tem oziru že i«j delu in nato izjavil:
gil dvoma o tem, da bo nas* tiežela dostavljala bhigo in <tra-dicijonalno geslo mornarice je 'prekleti reaj bodo torpedi; & polno paro naprej!' M
Ves čas je predsednik govori! z velikim povdarkom ter nicti drugim rekel:
"Ta dežela je velika ter je dežela brezkončnih izzivanj. In v očiglede na jnovejšega in največjega izzivanja smo mi Amerika nci pripravili nase krove in se postavili v -bojne postojanke."
Pcvdaril je, da Hitler mora biti vstavljen ter rekel:
14 Prav priprosto, toda odločno se zaobljubljamo, da se bojno uprli v svoja lastna vesla, da uničimo hitlerizem."
"Zgodovina je zapisala, kdo je oddal prvi strel, po dolgem času pa Ibo naša edima t?krb, kdo bo oddal zadnji strel."
Ves čas svojega govora je predsednik zagotavljal, da bo mogočna vdarnta sila ameriške bojne mornarice na obeh oceanih vporabljena na vseh sedmih morjih.
Naštel je ameriške ladje, ki so jih napadle nemške podmornice, nato pa je izjavil:
"Amerika je bila napadena! Tega pa ne bomo mimo prenesli. Volja našega naroda je, da izdelujemo važno orožje za žr-tve osišča; te zaloge pa ne smejo biti zaprte v ameriških pristaniščih in ne -smejo fciti (poslane na dno morja. Volja našega naroda je, da je to biago dostavljeno. Povelje na ameriško vojno'brodovje "streljaj na prvi pogled!" še vedno stji."
Predsednik Roosevelt pa se je pri tem, ko je zagotavljal, da bodo bojne ladje skrbele, dia bo blago prepeljano čez morja, tudi spomnil onih voditeljev, ki ovirajo in zadržujejo produkcijo vojnega m a ter j alia in pri tem je v prvi vrsti mislil na Jobna L. Lewisa, predsednika United Mine Workers of America, ki se ne zmeni za njegov ponovni poziv, da bi preklical razglašeno stavko 53 ti«oč preraogjarjev.
John L. Lewis se ni vklonil pozivu predsednika glede vrnitve na delo
Predsednik Roosevelt je vnovič pozval predsednika United Mine Workers, Johna L Lewisa, naj prekliče stavko v odvisnih majnah.
Ko to pišemo, se Jolm L. Le- "
BULLITT ZAHTEVA NAPOVED VOJNE
Bivšemu poslaniku ni povseči predsednikova "počasnost", ugaja mu pa Willkijevo stališče. Japonska bo baje še pred koncem leta napadla.
Pred "Union League" •
wis še ni vklonil pozivu predsednika Roosevelta ter ni naročil 53 tisoč premogarjem, za-; poslenih v takoimenovanih "captive" majnah, naj se vrnejo na delo.
Vodstvo United Mine Workers je že poleti zahtevalo unij-ski tihop v vseh premogovnikih, ki so la-st jeklarskih družb in proizvajajo premog izključno le za družbino porabo.
Ker se .jeklarske družbe niso hotele vkloniti, se je lotil zadeve obrambni posTedovalni u-rad.
John L. Ijewi& je postajal nestrpen. Posredovalni ui<ad ni v teku enega, meseca ničesar
dosegel. Lewis je mnenja, da je za to cincanje otgovoren njo
gov nasprotnik Sidney Hill-man, ki je soravnatelj produkcijske uprave. V soboto je za-povedial 53 tisoč premogarjem zastavkati.
Predsednik Roosevelt mu je pisal že dvoje pisem, naj svoje
povelje prekliče. Dokassoval mu je, da bi imela stavka v sedanjem času usodne posledice z:a vso obrambno industrijo, ker bi velikim jeklar nam kaj kmalu zmanjkalo premoga.
('e se Ibo Lewis še kaj Časa o-botavljal, bo vLada najbrž napravila kraitek proces in prevzela premogovnike.
Rličen položaj je bil leta 1919, ko je zvezni sodnik An-aerson v Indianapolis izdal u-stavno povelje proti stavki United Mine Workers.
Organizacija je bila takrat priključena še Ameriški delavski federaciji. Predsednik AFL Samuel Gompers in drugi člani izvršilnega odbora so sklenili nasprotovati 'ustavnemu ^ovelju. Lewis je dolgo molčal in razmišljal. Vse je bilo radovedno, kaj bo odločil. Naposled se je vklonil povelju rekoč: — Proti vladi se ne moremo borfti.
Toda Lewis se je izzai onega časa precej izpremenil. Danes je bolj neodvisen in naprtam predsedniku goji povsem odkrito sovraštvo.
Kaj če se Lewis ne bo vklonil f Javnost bo začela dvomiti ,<» njegovem patriotizmu. Pa to še ne bo najhuje. Nasprotniki organiziranega delavstva bode« načeli še bolj vplivati na kongres, naj s posebnimi postavami omeji in zmanjša moč delavskih organizacij.
Rusi odbijajo Nemce pred Moskvo
General Zukov zapovedal vojakom, da se ne smejo umakniti tankom. Nemci priznavajo, da jim gre bolj trdo; infanterija mora rabiti bajonete.
Pliiladelphiji je govoril prejšnji teden bivši ameriški poslanik v Franciji, William C. Bullitt. ■ i
Dejal je, da predsednki Roosevelt ne nastopa dovolj odločno • proti Hitlerjevi agresivni politiki, dočim je lanski republikanski predsedniški kandidat Wendell Willkie v tem pogledu povsem drugačen mož.
AVillkie je dal lep vzgled Rooseveltovi administraciji, ko
to opisal dejanski položaj.
4<Uion League" je nekakšna republikanska trdnjava v Phi-
ladelpliiji. Ko je rekel Bullitt, da bi morale Združene države tkikoj napovedati Nemčiji vojno, so mu začdli vsi navzoči navdušeno plosiknti.
Bullitt se boji, da Angležem ne bo mogoče uvesti ofenzive na zapadni fronti ter je prepričan, da bo Japonska »e pred koncem leta napadla.
Nadalje se je pritoževal Bullitt nad počastnostjo ameriških vojnih priprav. Svoja izvajanja je zaključi ^ ugojovilom, da zgraldi Amerika sedaj polovico manj tankov kot bi jih morala zgraditi.
I STAR PANJ
Eugene (Janerossi je po po- 'ž njim poroči. Mrs. Brower ga klicu painter, živi v New Yor- j je zavrnila. V ne<leljo je spet ku in je j?tar 65 let. Vsega sku- i prišel. Nekaj časa jo je zlepa paj ima 18 otrok. Pred tremi j nagovarjal, nato ji je pa začil tedni mu je umrla druga žena. j pretiti z revolverjem. Brower-V 'bolnišnici se je seznanil s | jeva je poklicala policista, ki je čLanioo neke lobrodebne druž- 1 zaljubljenca aretiral. Zagovar-
be, 35 letno Mrs. Coro Brower, in se > smrtno zaljubil v njo. Obiskal jo je v njenem stanovanju in jo nagovarjal, naj se loči od svojega možja in naj se
jati se bo moral zanaai groženj in nošnje orožja. Ko je stopil pred sodnika, je imel na rokavu črn trak—v spomin na svojo ženo.
MAJHNA PODJETJA V TEŽAVNEM POLOŽAJU, — pravi zastopnik produkcij, urada
Urad produkcijske uprave bo poskrbel, da se jih bo s pomočjo vladnih naročil čimveč vzdržalo.
V sed-aliji obraimbni prehodni dnov vrnil v Ameriko, je dejal
krizi preti polom 20 ti<-oč malim podjetjem, toda vsled prizadevanja produkcijske uprave bo "umrljivost" malih podjetji po možnosti zmanjšana.
Talko je izjavil v Chicagn Floyd B. Odlom, (zastopnik produkcijskega urada, ki bo skušal obrambna naročila tako porazdeliti, da jih bodo deležni tudi mali tovarnarji.
Zdaj ima 56 velikih ameriških družb 75 odstotkov vseh vojnih kontrastov. Ofetalih 25 odstotkov kontraktov bo porazdeljenih med male podjetnike, in velike kompanije bodo pozvane, naj manjša in lažja dela poverijo manjšim podjetjem.
John Biggers, industrijalni odposlanec Združeni h držav v Londonu, ki 5" je z&, nekaj te-
"Naš narod mora govoriti iz zborovalne vrste," je nekel, 4 4 d«, iz vsakega premo-garskega rova, iz vse obsežne industrijske mapinerije.
"Naše tovarne in maše ladjedelnice se stalno večajo. Naši izdefki morajo biti pomnoženi. Te produkcije ne sme ovirati sebična obatrukcija rnajh n e manjšine^ majhne, toda nevarne manjšine industrijskih vo-
diteljev, ki računajo na .posebne dobičke ali pa na obrat "•kot navadno".
prejšnji teden v Bostonu, da je treba ameriško vojno produkcijo znatno po več alt i.
Ce hoče Anglija izvojevati vojno, ji mora dajati Amerika dosti več orožja in drugih potrebščin kot dosedaj.
Oalrnegie Steel -Corporation bo na svoje stroške razširila svojo tovarno v <xary, fnd. Dela so preračunana na 15 milijonov dolarjev.
Ameriška vlada je prevzela V»a v Ameriki ali na visokem morju nahajajočo se avstralsko volno. Volne zaenkrat še ne bodo predelali, pač jo bodo pa imeli v skladiščih.
Meseca decembra bodo morale tovarne zgladiti 29 odstotkov manj lahkih truckov kot so jih lanskega decembra. Lahki trucki so tisti, ki imajo manj kot poldrugo tono.
Prvih devet mesecev tekočega leta, je imela Westinghoit*e Electric and Manufacturing
"Ne more je ovirati niti se- (Company 72 odstotkov več na-nt^+nrirmio ■maihno tnria ročil kakoir lani. Na/ročila so
predstavljala vrednost 450 mi-
bična ofostrukci ja miajhna, toda nevarna manjšina delavskih voditeljev niti za minuto. Delavci v veliki večini namreč vedo, da je majhna manjšima nevarnost za pravi cilj delavca samega, kakor tudi 'za ves narod v splošnem."
lijonov dolarjev.
"Rural Ele t indication Administration" je v precejšnjih zaVirega.il, ker Ibi rada razširila | svoj program, pa ga zaradi I pomanjkanja bakra ne more.
Nemci sicer skušajo pospešiti svojo ofenzivo proti Moskvi, toda ruska infanterija je izvedla močan protinapad in je prodrla čez Naro. Nemci so sicer prekoračili Naro, toda Rusi -v jib najprej vstavili, nato pa še vrgli čez reko.
Associated Press poroča, da so Nemci prišli 50 milj do Moskve, predno so bili pognani nazaj.
Poveljnik na osrednji fronti geenral Grego ri j K. Žukov je iia armado izdal dnevno povelje, cia se ne umaknejo uiti za korak nazaj, temveč da naj preprečijo fašistom, da bi prišli do Moskve.
"Vsak vojak se mora sedwj bojevati za deset," pravi povelje. "Bojazljivci in strahopetci morajo biti uničeni neusmiljeno kot izdajalci domovine. — Tankov se ogibati ni dovoljeno, temveč morajo bi<ti uničeni."
Poglavitni pritisk: feklmar-sala FeiTo rja "Von "Bofka j** bt\ na levo krilo generala Žukova jugovzhodno od Moskve. Nemci so na tem kraju dobili zopet novra velika ojačenja.
Ruska infanterija je razbila 40 nemških tankov. Nato pa so Nemci vprizorili močan tančni napad severno od mesta "S". Več krajev je pogosto izmenjalo svoje gospodarje, toda ob koncu bitke niso Nemci dosegli nobenega uspeha.
Bitka za Moskvo še vedno divja z vso silovitostjo. Obrambna črta se vedno preminja in kriv*? so enkrat v poseeti te armade in zopet druge.
V Kalininu, ki «o ga Nemci zasedli, pa so jim ga Rusi zopet iztrgali iz rok, se vrše poulični boji.
Medtem ko se Raei Irdno drže pred Moskvo, je položaj na jugu v Ukrajini zelo nevaren.
Nemci sami priznavajo, da dež in veliko blato zadržujeta nemško prodiranje. Nemško poročilo pravi, da zaradi dežja in blata Nemci niso mogli "uničiti zadnjih ostankov rdeče armade."
S tem Nemci priznavajo, da Rusi še vedno niso premagani, kar je pred dvema tednoma napovedal načelnik nacijskega tiska dr. Otto Dietrich.
Uradna nemška časnikarska agentura DNB. pravi, da se Rusi trdno drže in da Nemci riosežejo kak uspeh samo z naj večjimi žrtvami in z bajonetni-mi naskoki.
Telefonski pogovori v New Yorku
V New Yorku se za vrši vsak dan po telefonu 14 milijonov pogovorov. V zgodovini new-vorške telefonske družibe je bilo dne 29. septembra največ telefonskih i»ogovorov, namreč 14 milijonov 936 tisoč 987.
.V primeri s prejšnjim letom se je povprečno število pogovorov povečalo za deset odstotkov, •
Japonsko je treba zablokirati
Po mnenju floridskega senatorja bi Japonska ne smela od nikjer dobiti nobenega blaga.
Pod predsedstvom ministr-
skega predsednika Konova je bila jaipoii^ka vlada precej zmerna, odkar se je pa povzpela na krmilo miitaristična stranka, prihajajo iz Tokia pre cej vznemirljive vesti.
Glede najnovejših japonskih načrtov je rekel ameriški mornariški tajnik Knox, da bodo do vedi i do spopada na Daljnemu iztoku.
Knovu je odgovoril demo kratski senator Pepper iz Floride ter rekel, da je treba Japonsko popolnoma zablokirati. ' Pepper se povsem strinja z mornariškim tajnikom Knox-om, da je položaj na Daljnem iztoku "zelo napet" ter zahteva v ta namen blokado, ki bo
sla ti na Pacifik močno ameriško mornariško patruljo.
Govo«Vč na neki skupščini prouucentov, je rekel Knox, da so mu osvojevalni »ameni Japonske dobro znani in da bo nedvomno prišlo do spopada, če jih bo skušala vresničiti.
Pepper je zatrjeval, da je Japonska popolnoma pod Hit lerjevim vplivom.
— Hitler ravno tako vztrajno operira na Japonskem ka-ko«- na ruski fronti, — je de-:al. — Zdaj skušajo Japonci pritisniti na Rusijo z vzhodne strani. Mi ne smemo držati rok križem, pač pa storiti vse, da to picprečimo. Japonca je precej močna, m nobenega po-
onSTHogočila Japonski vpralt u- voda nimamo, "da tri pnstili
voz vojnega materiala in drugih potrebščin, ne samo iz Združenih držav, pač pa tudi od drugod.
—	Mi moramo poskrbeti, — je poudaril Pepper, — da Japonska ne bo dobila iz drugih dežel nobenega blaga, s katerim bi ^ahko ojačila ^voje bodoče osvojitve.
—	To lahko dosežemo, če prepove m o ves izvoz na Japonsko in ne pustimo skozi Panamski kanal tja namenjenih ladij. Poleg tega moramo po-
txjveeati njeno moč.
Povsem drugačnega mnenja jo p« progresivni senator La
Follette iz WL&consina. Dejal je namreč, da si z oeirom na zadnje^ razvoje nikakor ne more tolmačiti Knoxove izjave.
— Ce je položaj na Daljnem iztoku tak kot ga je opisal mornariški tajnik, —je izjavil, imata ameriški narod in kongres pravico zahtevati natančnejša pojasnila, predno bo A-merika pahnjena v vojno im ldveh oceanih.
FARMAM MANJKA IZVE2BANIH MOZ
Veliko povpraševanje po farmsikih upraviteljih. — Tovai^iam poljedelskih strojev manjka inžinirjev. — Mlekarne plačujejo dobre plače.
Iz prošenj, ki jih dobiva dr-
žavni college v Iowi, je razvidno, da ni bilo še nikdar v zgodovini Amerike takega }>o-manjkanjai farmskih izvedencev in delavcev kakor letos.
Dan za dnem prihajajo pisma, v katerih ponujajo farmska podjetja dobre službe, pravim ljudem.
Živinorejci bi rakli dobili farmske upravitelje. Nekdo ponuja upravitelju opremljeno hišo, elektriko, kurjavo, poljsko pridelke za domačo uporabo in 150 dolarjev na mesec.
Vladne agenture potrebujejo večje število strokovnjakov.
Zelo manjka tudi Lzvežbanih ^mlekarjev. Študentje, ki še nis.» završili Šole, dobi vajo ponudbe, naj 3e zglaso po končanih študijah.
V precejšnji zadregi so tudi tovarne farmskih strojev, ki ne morejo dobiti dovolj inženir jev.
I>ani je bilo na državnem kolegiju v Iowi 324 graWuirancev. Letos jih bo v najugodnejšem slučaju samo 211.
Mladi in izobraženi ljudje silijo v vojne industrije, češ, da tam hitneje napredujejo in dobivajo boljšo plačo.
KUPITE DEFENSE SAVINGS BONDS in STAMPS
DEBATA o NEVTRAL-NOSTNI POSTAVI
s
Senatna zbornica je včeraj pričela razpravljati o vladni predlogi za odpravo dosedanje nevtralnostue postave. Senator Arthur H. Vandenberg, ki je poznan voditelj isolacijonistov je takoj rekel, da je predsednik Roosevelt pred zadnjimi predsedniškimi volitvami obljubil, da bo z vsemi sita mi skušal zdržati Združene države izven vojne ter je posvaril svoje tovariše, da bodo poslani tudi vojaki na evropska bojišča, ako bo odpravljena nevtralnostna postava in bodo ameriške tr-govs-ke ladje oborožene.
Senator Connallv, ki podpira vladno predlogo, pa je rekel, da Nemci potapljajo tadje izven vojne zone ter izjavil, da Združene države pod nobenim pogojem ne smejo biti pregnane s svetovnih morja na Hitlerjevo povelje.
Čigava zmaga
Italijanski ministrski predsednik Mussolini je huel ta mesec že svoj drugi javni govor ter je rekel, da se bo T ali ji tako dolgo borila, da bo i \ ;>je-vana zmaga.
"OtAS NABODA- — New Yerk
Tuesday, October 28, 1941
VSTANOVLJEN L. 1892
GLAS NARODA
rroioB or ram noni)
9»
A*
r; (A Corpora tie«). 3 Bakaer, Pi widen l; J. Lapeha. Sec. — Place of busliMW of tto of above ofSeem: 210 WEST 18th BTBDT, NBW YORK, M.,L
48th Year		
	M Naroda" Bobacriptloa	la leaned every day except Satnrdaya, Bnndaje and Holiday*. Yearly SO.—. Advertisement on linaiwnt.
m 4	Mlo leto Telja llat n Ameriko tn Kanado 9«.— ; sa pol leta $8.— ; totrt teta »1J». — Za New York aa celo leto $7.—: aa pol leta SS<M. Za ln ose mrtvo mm oelo teto ST.— ; aa pol leta .S8JS0.	
**«1	aa Naroda" labj	i]a raakl dan lircemll eobot, nedelj In praanikor,
■flLAfl NARODA."		tK WK8T 18th STREET, NBW XOBS, N. X. Telephone: CHelaen S—1242
POSLEDICE RUSKO-NEMŠKE BORBE
Problemi (n*iseljenca
T	■ r	,-1—!
V^PBAiS A2S?JE: Lani .v de-hijteseft dni dva po svojem eeirfrmi registriral «em se k<rt prihodu, doflbim iz WaMbingto-inozeir»Cc in odvzeli so mi tedaj na potrdilo o resist raciji.
Iz poročil o položaju na rusko-nemŠki fronti je razvidno da so se Nemci približali Moskvi na nevarno razdaljo iin da so Rusi ustavili nemško prodiranje. Oktoberska ofenziva se potemtakem ni tako završila, kot sta nameravala Hitler in nemški generalni štab.
Vojna proti Rusiji bi imela biti "blitzkrieg, kar pa nikakor ni. Zvodenela se je v posamezne ločene ofenzive.
Zdaj simo spet priča tistemu kakor začasa prve svetovne vojne: vsaka ofenziva je sličroa' vedru razlite vode. V neposredni bližini je vee preplavljeno. Kmalu pa sila vode poneha in se porazgubi v prostoru.
Hitler je silno pretiiaval, ko je govoril svojim voja-ko m o "uiiičnj oči h bitkah", o " zja'dnjeni odločilnem boju tega leta'' ter o "popolnem uničenju ruske armade."
Slehernemu mora 'biti /jasno, da velika bitkui' na ruski fronti ni zadnja v tem Jetu in ni zadnja v tej vojni. Po drugih krajih Rusije bo prelite še mnogo krvi.
Nemci *c utegnejo polastiti Moskve ' in Petrograda. Mogoče kmalu, mogoče kas-neje. Toda Rusija je ogromna, in ruska ziinttf je lmda. Tudi to bi ne odločilo vojne. Dokler bo še kakšna fronta, dokler Rusija ne kapitulira, dokler bo vojaštvo "b Donecu, ob Uralu, ob Volgi ali v Kavkazu, tako dolgo, ne l»o Hitler dosegel svojega cilja. Baš nasprotno: Vsak! na dal j ni
napor pa na i be pojavi kjerkoli, bo še bolj pretreseH že pre-i tisn
in oblast.
tej omajane temelje, na katerih je zgradil Hitler svojo moč
Pri teim ne smemo poza/biti, da je rujsko bojišče kolikor toliko le stranskega' pomena. Glavni nasprotnici Nemčije, Anglija in Amerika, nista nfiti začeli.
Če se posreči Hitlerju zmagati v Rusiji, ga čaka še silna naloga—obračunati z Anglijo in z Združenimi državami. O tem si pa danes lie upa gpvoriti svoji izkrvavljeni ar Jnadi ter svojemu telesne»nu m duševno iaČrpanenm narodu.
Ho teč se razbremeniti ma" glavni, to je anglosaški fronti, je začel z v^?emi sredstvi in e vso silo pritiskati na Japonsko. Za vsako ceno jo skuša spraviti v vojno. Na Japonsko je poslal \svoje najboljše diplomate ter več tisoč agentov, ki skušajo ustvariti z najrazličnejšimi sredstvi razpoloženje za udar na Daljnem iztoku. Hitlerju je treba Japonske, dia- za-l ine Rusiji bodalo v pleča.
Vpoetevati moramo, da se utegne na Daljnem iztoku kar preko noči pojaviti 25a1 Združene države zelo ifeugooen in icsen položaj. Ivafb i net zmernega ministrskega predsednika Kanova je 'bil strmoglavljen, in njegovo mesto je tzavzel eden najbolj zagrizenih japonskih militari^Jtov, general Tojo.
Japonski napad na Sibirijo, Siam ali na zadnjeindijske uržiaVe bi zadel ozemlje, ki je velike važnosti za Ameriko in njeno sedanjo poflitrko.	.
Amerika ne iuore in ne bo dovolila Japonski, polastiti se važnih in nq surovi/nali bogatih Sundskih otokov in Zadnje Indije.
i "e bi se Japonci polastili Singapora, bi jim biila odpr-la pot v Indijo, v Rdeče morje in v Afriko.
Takrat bi se vresničile Hitlerjeve sanje. Ob Sueškem kanalu bi si japonske in nemške vojaške sile segle v roko, nakar bi se lahko pričela nova porazdelitev svetovnega bogastva.
V Tokio seveda prav dobro vedo, da bi bilo te sij^jjne uspehe mogoče doseči šele po uspešno izvojevanju vojne z Anglijo in z Združenimi državami. Japonci so skrajno previdni, in dokler jim Hitler ne zajaroči vsestranske pomoči, ne bodo šli v vojno. Brez nič ne bo Japonska prevzela ogromnega rizikja'.	"- . ■
• Precej bi vplivala na Japonce popolna in stoodstotna zmaga nad Sovjetsko Rusijo, ki je pa še visoko v oblakih. Le« taka zinagja* bi mogla sprostiti nekaj sto nemških divizij, ki bi jih Hitler porabi* ,pri prodiranju proti Bližnjemu iztoku in proti perzijskemu zalivu.
Bodoče stališče Japonske je v največji meri odvisno od izida nemško- ruske vojne. (Zato je postavil Hitler vse r tehtnico. V Rusiji je doslej padlo nad pol milijona' Nemcev, nad dva milijona so jih: pa Rusi ujeli.
Po zmagi nad Francijo se je pridružila Nemčiji Italija. Po zmagi nad Rusijo bi se ji pridružila še Japonska.
Šele v tem slučaju bi mogel Hitler začeti z Anglijo in Ameriko borbo ža svetovno nadvlado. _
OGLAŠUJTE V "GLAS NARODA
od trsk prstov. Dol aH sem registracijski po trdili 1 i liciluk nm.r-ca njeseca in misilil sean, da je sedaj yse,v redu. Sed:1 j jia so me olivcvstili, da moram iti zopet na ]>ošto v sveho prstotls-ka. Kaj to poJi*enja ? To me skiiibi. '
JO llGOVOR.: Jfe pač sural a. Vidite, uradniki, ki so vaiu odvzeli -prvič odtisk prstov, niso imeli veliko izkušnjo v teb styaroh in tako ni vaš prsto-ti>Jk ddbro uspel. To Se vse in ni treiba biti nič v skrbeh.
Vsii prstotiski ki no bili odvzeti za časa registracije, &o bili kasneje skrbno pregledani od strokovnjakov. Naišli so. da skoraj 430.000 prstotiškov je bilo nejasnih ali drugače ne-fcposobrrifh za indent if iei ran je. Radi tega so potiMebovali. nove (xlt iske prstov. Ker so pa znali, da vse to vzam<e mnogo časa. so vendarle odposlali potrdil no listino, znajoč. da so rojgistri-ranci lioteli to imeti« čiiu prej ntogcče.
> VPRAŠANJE: Registriral sem se kot i nožemec dne 14. novenibra, pa še do danes nisem dobil potrdiluega listka. P izselil sem se dvakrat medtem, pa isem vsak čas prijavil poštnentfu uradu novo adreso. Radi tega ne razumem, zakaj ni-sem dobil listka.
ODGOVOR: Stvar je menda enostavna. Res je, da ste prijavili novo adreso poštoemu u-radu, mlste pa prijavili spremembe »drese regi^^ijške-itfu uradu priseljeniške ol>la-■ttfi. Vsi poštni uradi so dobili (nalog, da ne s-iutejo dostavljati ni kakih papirjev registracijske f oblasta razun na ono adreso. ki I je crtraikxta v kuverti. Zakon
•mesecev je pa minilo, in nisenr še doUll-Jiičesitr.
OUGOVOR: Svetuj ano vaan, da jiiišete pismo na. naslov: CSiietf Alien Registration J>Lvision. Department, of Justice,
SLOVENCI!^
najbolj popolna* zaloga SLOT
Tčj
JOHN MARflICH, Inc. 463 WEST 42nd STREET NEW YORK. N.
Ijana skmpaj z vami, starejsi pa ui. Vsled novega zakona, tujerodni otrok -postane Amie-W aMhington, D. C. Povejte imejrikanee, ako oba roditelja sta
Peter

Naitančno po navodilu.
Začetnik je prosil urednika, naj mu pove, kako je treba pihati kratke črtiee.
konzulata, kjer ste dobil vrzo in dan prilioda ter ime parni-ka.
Ali črvi te .še \edno na oip adresi, ki. ste jojjrija^il konzulatu? AJcq ne, ty jnore biti razlog, zakaj iiiste dobil j>otr-dita-. Vsak imozemec, ki je p i-šel v Združene države od 27. avgusta 1940 naprej, .piora prijaviti svojo adreso registracijski Oblastti t:kom 30 dni po svojem prihodu, razam ako je ta.adresa ista, ki je bila prijavljena na konzulatu. Kasneje <pa mora inozen>ec, ki je bil pri-pusčeu za skalno bivanje- prijaviti adreso le tedaj, ako se preseli. Kdor pa je tukaj le začasno, mora prijavljati svojo adreso vsake tri meeeoe, četudi r,e živi na isjfci adresi.
VlFRASŠANJE: Poročil seih se s tulkaj rojeno Amerikan-ko leta 3920 in kalkor eo nam rekli, je ona tqdaj izgufbila a-meri^ko držav ljanstvo vsled po roke z inozenlcem. Sedaj sem slišal, da mora ona po novem zakonu zopet pridobiti svoje ameriško državljanstvo in da potenl moram sani postati a-inerisski državdjan bjMz pnxiga (papirja. AjJ je to res!
OD>GOVOR: To je re^ ako je vaša žena od poroke naprej veddio žavole v Zrlruženili državah. V takem slučaju ona je zopet Aonerikauika, aLi, predflio se morejo piipoznati njene državi jeui^4ce rwa\-ice, ona mora biti zapnisea^na kot državljanka. DokajZivti mora
dvžavlja'jttu, ipredno je on postal iS let star. Isto velja, ako le en roditelj živi*."


NAPREDEK VOJNE HIGIENE.
Med vojnami preteklih časov je bilo število borcev, ki so po-
evečanem bolnketu je postavi! za vzor. pro^taštva ni surovo-* Mi; rpolno-strast je označil z nespodobnim dotikom. Da se ■Msogwe preobilici oseb, je tudi Urednik, učen in izkušen j začudenje ui kletvino poveril mož, mu je takole svetoval: [dostojanstveni grofici.
— Dobro črtico je včasi tež- j Ko je vse to spravil na pa-je napisati kol pa dolgo po- .pir, je preštel listke in 4H4 tri-vest. Da bo črtica zanimiva, 'deset naštel!
mora biti kratka, toda vsebo- | — Preveč!_je razsodil. —
i ti mora vsakega nekaj. M;do j Urednik je izrecno naročil, da humorja, malo dostoj,*wvstv»u, nekoljko zadrege, .ščepec pro-staštva in surovosti, nekoliko spolnosti, malce začudenja in
mora biti črtica kratka. Ciiu-krajša, tem boljša.
C'rtal je in pilil*ter slednjič ^pravil črtico na pet drobno
tudi nekoliko nedolžne kletvine ; popisanih listov.
zahteva, da ^ nwra piija^Ltk^^a ^^	7jdrn
vsaka sprememba adrese na Alien Registration Di'vijnon, Washington, D. C. in to tekmn petih dni po spremen^bi adrese. {Najboljše je, da to storite takoj, da ne boste kaznovan. Poletni urad ima posebno tiskovino v to svrlro.
VPRAŠANJE: Prišel sem lani v Znlražene države kot popotnik (visitor). Ko^sejiisie prijavil na aimerižikein konzulatu raidi vizo, bil sem prst ot iskan In -legistriran hi so mi reikli, da
žentih drŽavami. Ko je to sto rila. vi morete zapro^iiti takoj za državljanstvo, ne da bi imeli prvega panirja.
VPRAiSAXJE: Vdova nc-m. Postala sem nmeriška držav-j l jarika vsled natudaliKaci.i? dne
4. septembra 1941. Ali so tudi otroci, ki so se rodili v sita-
rem krraj-u, postali državljani -vsled moj«1 itsifaaraflszact-ie?
Stari so 19,16 in 12 let.
O UGOVOR: Vaša najmkt.^a dva otroka postala sta držav-
s.'dami povedano.
Začetnik se je lotil pUanja. J^i^ai je in pisal.
Za humor si je izib»*al komičen dogodek. Vlogo dostojanstva je poveril mladi lepi grofici. Grofico jje spravil v veliko zn^re^o. Njeiregn	" pri
stali žrtev , bolezni, posebno j» 51 ič ne škodi. Zapomnite si j _ge jjjj je preveč,
kužnSli, dosti večje nego število' mož, Ski so padli na bojnsni polju. V kakšni meri je tu vplf-vai razvoj Jug^eaie, kaže pregled o izgub ali zavoljo raanbh bolezni v vojnah zadnjili sto
\ krimski vojni je bilo Vaz-m*?rje ined padlimi in za boleznimi umrliffni med angle^imi vojak>i kakor 1:3.6. V italijanski vojni 1. 1856 je bilo razmerje 1-.3.3. V vo.nii 1. 1«70, jep (i-;'šilo na sto padlili vojakov samo 53 takšnih, ki so umrla zavoljo 'bokizni. V tej vojni je bi)o prvič manj izgub zavoljo bolezni nego zavoljo strelov. V i^ve-toMni vojni je bilo v nemški vojski razmerje 1:0.1., Rane po pobrale desetkrat več nent-flkili vojakov lie^o bolezni. Č"e-prav je te razlike v številkdi pripisati delno napredku uničevalnega orožja, ostaja vendarle lcsp del v prilog razvija-^ooc. se vojne higiene..
Med kužne bolezni, ki so se jih v prejšnjih vojnah najbolj tbali,
*4 A dn»i ral" Jakči n, | odposlanec pri.hrvatskem po
orevee-iie l>olezni. griža, kol«a	-	-
semu
ra, da mora biti vse to čimDoij 'Z(]elo. — Da bom uredniku megoče kratko, le z nekaj be- vztre^el, moram vse povedati
laa samem listku.
Po štirinajstdnevni muki je črtico tako skrčil, da se je gla-si!a:
RAZBURJENJA TN SMEH C'rtica: Spisal L. X.
Prvo p o gl a v j e .
Trideset, oseb se je ;udeležiio svečanega banketa. Poieg lepe, mlade grofice je sedel hudomušen mladenič. Strežaji so prinašali na mizo same izbrane jedi.
Drugo poglavje.
Naenkrat zastane grofici grižljaj v goltancu. Poskoči s stola, grižljaj gre svojo pot, groficia zakolno, navzoči se začudijo, njen hudomušni sosed pa gleda v krožnik in se poni-Meštrrč. glavo smeje, vojaški
Tretje poglav je.
mesecih Nienlci niso imeli dovolj seruma zoper omrtviem krč
VESTI IZ NEPOKOEJENE JUGOSLAVIJE.
(JOO.) — Pri svečanostih ob sežiganju smrtnih ostankov neniškega generala von Schroe derja, bi\1šega .poveljnika Beo-grrda, ki so bile v Berlinu, je v imenu "poglavnifka" položil VeiK^c "svetnik hiivatskega po slanstva" v Berlinu
in legarji. V krimiski vojni je imela francoska nnnada na tisoč mož 182 primerov eremee-nili boleani, anig^e^ka \-ojska v bui-ski vojni pa 173 primerov, med tem ko so našteli v nemški vo.i^ki l. 1870 142 primerov teb bolezni na tisoč- mož, a v pv«to\*ni vojn i 'koaivafi 10 primero wna tisoč 1110. Z zaščrit-nkn cepljenjem in liru^imi u-
v Berlinu, je položil venK-c v imenu "hrvatske vojaku."
<<HiHatski poslanik" v eBr-4iiiu, B^nzon, je >na povahwlo dr. Lev-;?, vodje i»ein»ke organi za- fk>a ne ve, kaj početi, njen so ci^e "Kraft d*irrfi Freude" ob- ^ed zre nepremično v mizo. —
iskal sveea-no icro v Baviutliu. rr „
Konec.
— Hudič, — zakolne še eu-krat grofica, — kdo me je vščipnil v stegno? Navzoči se zakrohotajo, gro-

V isteoit času je B.c 11x011 oba s-i kal "(bivališče lirvatskiJi le-| talcev" in prino»tvoval njihovi Vsem ui mogoče ugoditi.
prisegi zr\estort>e Hither ju. Pred tenl je A43ir\-at-skim vojakom v
knepi liigifiioBkega zniačaja «e,.
jo «<te\-Uo tak^uib c^olenj znu-^0™™ Predal, da ^e neodvis-
Najboljši prijatelj
v nesreči vam je:
SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDN0TA
BRATSKA, DELAVSKA
B PODPORNA USTANOVA
Sprejema možke in ženske v letih o4 16. do 50, in otroke do 16. leta starosti.
ČLANSTVO: 52,000
PREMOŽENJE: $8,000,000.00 1
Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ CHavni stan: .
2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, 111.
^^^uuiiiu VLiiUlll^l^ftil lili s i tiutiiiisiiifiii utaiuutuni! i-^Cfi^ii mi 111 tiiiiiiu ^^
žalo. Še najtudotvratneje se je
(iržala jrtiža, jug<1 teiii' ko ko kolero in lejcar v drugem vojnem letu omejili do ncponueniJb-nei^a ostanka-.
Xjijvecji usixdi fflede zaščit-ho^ai cepljenja je jx>kazalo v vojnali 1870 cepljenje zoper ko-f'. T^.ta 1870 je necepljena fratnooska aranada imela, zavoljo čraiih koz dosetkratt več žrtev nogo cepljena nemČSka vojska, v svetovni vojni pa koze že skoraj niso imele nobene ulo2?e več.
Tetanus se je pojavil v sve-l tovni vojni v približno istem j številu kakor lota 1870 ,to jej 3.8 primera na tisoč mož, vsaj v nemlškii vojski, kjer so vodili o takšnih stvareh točne sta-j tistike, V prvih Štiinih vojniQi|
na Hivats'ka lx>ri oh stržtti Xenicije proti 'ruskemu koiiwi-
nizmsu' in anjjleško-ainerbkakm-fik i ^p'jtrt aklr ati ji' *
(Pred nekaj dnevi je na londonskem radiu govorila slovenskim dekletom in materam Atari donioviui biv^n ljubljanska in sed^j londons-ka dijakinja gospodična Inga Her-cen. Z izbranimi bessdaanfi je pozvala vse slovenske žene, naj bodo v teh težkih časih o-ipora in baklja ljubezni svojemu narodu.
TRGANJE IN BOLEČINE V MIŠICAH?
Hitro pomoč dobite % Pain-Expeller-jem. čudovitim BUilom, ki g* rabijo t noči. IU II mOjoDor prodanih steklenic je dokaz >WR dobrodelnosti. Zahtevajte jmri Pain - Expeller a
PAI^-fi X* ELLE.R
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes gT All Nations
(V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV
Stane samo ^^^^
i \ i^Knjiga je trdo Vezana in ima 821 «trani
1| Kecepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so 1 i tndi v jeiikn naroda, ki mn je kaka jed posebno v navadi^ I
i f Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za< m > kuhanje in se hočejo v njem čimbolj, izveibati izpopolniti.	- ^ *
^Naročite	!
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO.
21^ West 19th Strwt ; ; New York, N. Y.
Upravnik mi je poslal pismo, ki ga je dobil nekje s Srednjega Za.pada> in iz njega objav-ljmn:
"Že toliko let smo naročniki Vašega Ii«ta, pii dozdaj nieiuo vedeli, da jpodpiramo judovski ne pa delavski list. 0-e bi bi i Vaš lis^t res delavski, kar bi moral biti, bi ne pisali v priu judovskim bogatinom in vojnim krvoločnežem, ampak bi morali pisati v prid nam de-lavcem-sifomakom, ki smo za mir, ne pa za človeško klanji-kakor ste Vi. Svoj list pošilja j-te krvoločnim judovskim bogatinom, oni *naj plačujejo zanj, ne pa mi. Vi ste pripomogli, d:«, so naim krvoločneži sinove vzeli in jili poklali Bog ve kam. Sram naj Vaš bo!*'
Kakor vsa slična pisma, je seveda tudi to brez podpisa.
Kako naj torej piše "Gla* Nanxte!", da bi bilo piscu po volji?
Mogoče bi mu . ugajal tak članek:
— Rusi naj takoj odlože.o-rožje ter naj izroče svojo deželo Nemcem in Japoncem. Artglij^. naj prepusti naedjem Angleško otočje in vso drugo svojo posest. Amerika maj pošlje domov svoje vojaifce in ameriške tovarne naj neha jo graditi ladje, tanke in letala. Amerika n^j prekriža, roke in naj pripravi svečan sprejem Hitlerju, ko bo izkrcal vojaštvo na ameriški obali. Jugoslavija naj «e vda v božjo voljo in naj se pokorno vrže Hitlerju pod noge. Itd.
Ali bi bilo tako pisanje piscu povšeči? Ali £>i bilo tako pisanje delavsko? »Menda-Že 1
Kaiko bi mu drugače ugodil, {res ne vem,
_
_
____
¥
"GLAS NARODA" — New Yerk
Tuesday, October 28, 1941
V8TAN0TLJEN L lili
BOMBNIKI NAD SVETO DEŽELO
I	..	.	< «	.	■ . • j.
Ljudožrci v belgijskem Kongu
I«judažratvo j*. bilo iztrebi je- 'Nikjer na ti vetu nimajo vra- i Jiik »a svoje vragolije. Iz Uro-no p red lo leti. Tako vsaj za- gtdije čarovorikov takega vpli- '.bovja. pripravljajo uujue&itko-t rjujejo kolonialne oblasti raz- va, kakor uvod zamorci v bel-jvifjša zdravilu. Leopardu i j nrh <1 ržav otokov in okrajev, giij«iki .in Kongu. Nuij «e zgodi |iuožje i&dko ubijajo svoje ž rt kjer ju bilo 1 judozr.ityo pryd karlkoii in kjerkoli- zamorec j ve v domačih nu-eKbiimh. ija-pvihodoui belofkcu^ov .<pk>iš.ii vedno veruje, da je to delo hn- j lo je žrtev, ki preži ve nwiwcl pojav. V nflVali koloniakiiili dubuoga duhu.. .Smrt se nikoli <du# bi mogk< pripovedovati o poročilih je to zaključeno po-'|<io pripisuje naravnim vzro-|teti strahotah. Tu pa tam «*>i slavje, je pri)KUWn'tJ smeje.kom ali okolinostkii. Odgovor- pa le pripeti, da s«' kdo r^Ai in J vladni komisar. uekoga daljne- ni*st zanj pade vedno na neko- v takem pniufju u napadalec .110-
kraja v betgij.-kem Kongiiipa, ki je inxol slalv? namen;; s na trditev od raznih -strani, da(pokojnikom, in to .je laJiko tuj je v pragozdovih belguskt^gat človek, aLi pa pokojnikov bliž-Konga se vedno mnogo Ijudo-piji sorodnik, brat. sestr.v ali
pr-rne- pelo oč
žrcerv. Tu in tam >e dopri >o prepričevalni dokazi, toda. oblasti so za to zelo občutljive in jih navadno nočejo priznati.
Nič se ni storilo .dokler se na razširila leta 1937 vanmirlji-va vest, da so. našli na raznih krajih 1(>6 umorjenih domačinov in da so bila njibova t«; up h\ razrezana. Tako ni bilo veči mogoče tajiti, da so šli deli njihovih trupel Ijudožrcem za po-jtdine. Razen tega je izginilo precej domačinov, in sic r brez sledu.
Nel ii, uradnik kolonialne, u-prave pripoveduje, da je .pose-til poglavarja noke naselbine v okraju, od koder je. p riba ia-lo ntajvč vesti o žrtvi (h Ijudo-žreev. Ko je odhajal od njega, ni vedel o zadevi nič več, ueero ob svojem prihodu. Poglavar se je delni nevednega, in nezaupljivega, vaški čarovnik T Sll-
nn > pa aiHolčal ko grM>- Ko je odgovarrjal na vprr&anra, fi katerimi je hotel uradnik spraviti iz njega resnico o Ijudožrcih, jc bil zelo previden in spretno
.i*- ran^vbftl wppB, knr hi moglo izdati resnico.
Na-sdlbine dom-činov v bel-gisjkem Kortku so }M>gosto v na jn edostopnej»i dv;«gfi. Tja vodijo samo stezice, po kate-
oče ali mati. Čarovnik jc^ tisti, ki določi, kdo je odgovoren in gorje tistemu, ki ima z njim osebne račune.
Čarovnik je ptjgLavar Manili.-ms. privržemier moške bra-tonAntne, razširjene in*?d divjimi pkmiLoii v oblaisti, kjer je mogočna reka Kongo *e poto-v' ček. Affengbot as je veli.ka bratovščina odraslih moških. Deček, ki je postal mlade* vič, se sprejme v bratovščino ob posebnem obredu, .s katerim mora dokazati pogmu bi utnnje-iKxst, da,.se ne boji bolečin. Ena izmed preizkušenj s-poaufjrja močno na ikaizen pri vojakih v ftarili e^ih, ko j ■ n*ora| kaznovalni voiak toči |>o uLiei. Kandidat, ki hoče priti vbratovsči
napadalec če hiti npoKnan. To je preveč nevarno, kajti kolonialne oblasti bi utegiiik' izblrcHti v*o organizacijo teli krvoločnih zločincev in prušle bi na sled tudi čarovnika, od katerega v*e to izvira.
Znano je, da lev ali tiger, če je okusil človeško niso, ne nm-ra potem za noten dtiugi plen. Vse kaže, da je nedcaj podobnega pri ljudožrcoh. I>Mv;ak. ki je okusil človeško meso, hrepeni po njeni kakor tisti, ki se navadi mamila, brez katerih, ne moi- \uee živeti. Poskusite
iŠkadron Bienlieim bom,biiikt»v leta nad nekim lne^oiu v Pale stini.
Demokratski županski kandidat
V to:ek, 4. novembra si bo New York zop?t lizvolil novega žuj)ana- ali pa si bo obdržal dosedanjega. Kot županski kandidat demokratke stranke je-
jk> vsakem sredstvu in izrabi!	mi • i
'	f . T Be razgovori z volilci o vseli po-
■\-isaiko priliko, sauio da pride L ^ -u i- • i	•
r.i___t, . * Itreroah apvl.ienja, kar je nujno
do človeškega mesa. .Zato mo-
rajo zamorci izkopavati . eelo
svoj. m rliče neposredno \ nu*-
selbini, v^činomia kar pod <ko
no- mtora teči mfimo starejših IlibaJlti ali tik pred ,,iiurL Ril" članov. stoječčli v krosu, ki u-lZOn te"a pa ^^ stePta
drill a io po n jrm s. palieami. ne fine pn pokazati, da čutii bolečine. Če se iiiiu to poeua na obrazu. era proglase aa slalxiča. P«sledi«a t<<t«-a je nava*bro smrtna obsodila in t<envu sletli kaiiibaLska gostija.
Notranja seikta . te d ivja^ke organizacij;' so anoyii, bolj znani v civiliziranih dižavah pod imenom "leopardni možje." Večina domačinov se trese, če le zasliši ime teli krvoločnih ubijalcev, Auovti izvr-
rili je zelo težko hodeti Urad- lAujejo vsa' čarovnikova povelja. Nepakorno»t ali oklevanje se kaznuj? s smlrtjo. Na-•padMjo vedno enako,, obleče-jii v leopardove kože z ost ud-nin^i maskami n« obrazili. Na rokah imajo rokarvice, zav^zai-ne v •zapest.Mi in opremljene z jeiklenin^i kn<*m(plji. Gnoyt napade navadno v fluraku ali zgodaj ponoči. Sključen liki leopard, preži na svojo žrtev. Napade jo v skdku od zadaj in s kixn^plji ji pretrga žile na vratu. Umirajočemu razpara prsi. Dele telesa morilci navad-
nik pripoveduje, da je p:nšel s sTojim.apiKn^stvoni' v bližino naselbine, ko so nosači naenkrat izpustili nosilnico in vse njegovo spremiš t vo se je iue<l silnim krikom razl»ežalo j>o džungli. Nekaj korakov pred njim je ležalo na tleh truplo črnega- lK>jevnikA, tj? toplo in raaantrsarjemo talko, da se to sploh ne da popisati. To je bila. gotova provokacija beletga uradnika. lT|mor .je bil stor.jen v neposraini bližani na^hbine, tako da so ntoral'i ljpudje slikati tol ike žrtve. Zločin bil storjen v remu, ko je uradnik govoril s pog-1 a varjeni in ča-rovnilkom. Namen divjakov je bil nedvomno osmešiti kolo-n in hi o upravo z izlivanjem naj poskusi prijeti krivce:
ti zemljo nad njimi in izkopati v grobove hodnike o«l fibiani, kamor potože mrliče. Pokrist-janjeni zamiorci pokopavajo svoje nrrličp na pokopališču pri na rž ji j ni niji.
Šele nedavam	prešlo ni)
dan, da so Anoyti zaznaanova-aii, da imajo znafc? v svoji or-gnnizaeiji. v'ubie brazgotine na prvidi in na hrbtu. Posledica tegii odBcritja je bila najsen-zacionalne.iša obravnava v zgodovini bel^rijf&sga Konga. 3.7 zasačemfli članov divjega društva je bilo lani v februarju obešnili zaradi imioiov oduos-no ljudožrstvta v sva<rilo dm-??im. Poglavarji naselbin, ča-ro\TiUti in prebivalstvo efbra-k^r so jih zasačili, je irto-ralo prisostvovati usmrtitvi. Z njo so hotele dblasti zastras'rti druge in zatreti (iiganozaci.io leopardnih ra(ož. Vpraišanje je seveda, če se jim bo to posrečilo. Po zaAijiih v. tst-4'h se zdi da so postali Čarovniki samo previdnejši in bolj zvitL Zanimivo je, da med njihovimi žrtvami ni bilo še nobenega belo-
no odneso na kawibalake gosti- kožca. Zločini kopardnMi mod je. Nekoč so jemali celo telo, j^o ostali omejeni na domačine, zdaj se jim pa zdi to preveč med katerinili neomejeno vla-
nevarno.
Včasih posuše ljudžrci srce, j tna in dawgo izrezano drobovje, ki ga potreb«,je čarov-
S': ''j čas;
Lepa knjifa i« kultoma poslanka; odprimo ji vraU t na£e domove, •dprimo JI m« . . . (Finžgar)
Z I VI VIRI
Spisal IVAN MATIČIČ
DED —
Je ZEMLJO otrebU. ural
OCE —
jo je pofejal ip gledal bojoo njeno
Knjiga Je svojevrsten pojav v slo venski književnosti, kajti v nji Je V trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih poCetkov ■ v ;staran alovanatvn do danaBnjega dne. Knjiga je verno arealo nagega »vljenja In trpljenja, In kdor jo prebere -bo vedel o Slovencih več kot mu mor« nnditl katerokoli aade agodovinsko delo.
SIN-
jo zorel mod
VNUK —
se je dvignil prati
13 POGLAVIJ — 4IS STKANI V PLATNU VEZANO
Cena
«2.
-
Avtor knjige Je IVAN MATIČIČ. je spisal splo&no znano knjigo — jj
1 f
dejo črni čarovniki.
NA KRVAVIC POLJANAH
KNJIGARNA
"Glas Naroda"
.V
ANGLEŠKI LIST O JUGOSLAVIJI.
. (JOG.) — V svoji številki z <$ne 21. oktobra 4'Manchester Gibardiani" o Jmgoslaviji igi med drugi mpravi:
"NeniSka sila jje- skupaj z nekaterimi izdajalci iz zloglasne Pavelineve druabe raaglasd-la "neodvisno Hrvatsko." Vsi poskusi, da bi pridobili dr. Ma~ geka so se pone«fre£in. — l«eoH-m Italijani si prizadevajo da bi uničili edimetvo Srinov, vatlov in Sfovieneev in da bi lijed nje zanesli neslogo. Do-so tu, da jim to ni uspelo. Srbi Hrvati šn Slovenci se aflružujejo bolj in bolj v mad-sf'bojni Ijrabezni in v prizade-v,anju, da s skupnimi silami in v sflcupni borbi pripomorejo k utajen ju Jugoslavrije.1*
Befense WSarings Bonds, serija E, je nbogo<e dobiti najnižje sa «15.— v afeelostni vrednosti, za katere »e pla-9k le S18.75. Lastnina serije E bonder je omejena na «5,000 zrelostne vrednosti sa vsako leta.
KUPI Vt DEFENSE SAVINGS *lONDS
PEVSKIM ZBOROM
POSEBNO PKIPOROCA HO NASLEDNJE MUZI KAT.T.m
SLOVENSKE PESMI Zbirka 9 narodnih pesmi Izdala Glasbena Matica v Cleveland u.
Cena —.«1^0
damič—16 4lj<iOBLOVANSKM NARODNIH PESMI za nmftkl
Sest narodnim pesmi sa
Ud zbor ................
SB8T NARODNIH PESMI za isni sbor .........—• -
potivbno. ker je New Vonk .največje m esto na o vetu.
''Mislkm" pravi OM>w>er, da ne siui:n«o govoriti o me«jtu nebotičnikov, ul-ie, bank. strojev rn sliAueftii, temveč o človeški žili, ki bije na vsakem kraju. Mesto je pt^bivaUtvo, mesto, ki nikdar ne more biti
večje" in fiijajnejŠE- kot njegovo _______•_' - ■ ' .
MftTF 7 A W.A YJR 41.1 H AR
prebivakstvo, ki je zgradilo me-rsto, v. katerenJ dela in je od nje-^a odvisen njegov bodoči razvoj in napredek.,
V mestu je mnogo priseljencev, in jaz sem eden iamed njUi. Poznam njihovo, življenje in
v New Yorku
Pod pJk rovi.t«! j-"t-\x>ni \Vo-in.nV National Exposition je bila 23. ciktdbra 1941 odprta 'v Orand Oc^itral P a 1 a-c e , 1* \]»Hgton Ave. in PS. ulica l-a/jatava, na kateri l>o vdele-ženHi l.'» inozciH-kih drž v. ki bodo pokarale kar mogoče nazorno svoj k.uttn»ini rtuavoj.
daje ravnate-1 j-', v« na
tistnird rž;»va»u, ki -O jfli vi, zasedli, in tistim, ki se boiT proti sovražnikom demok raci je.
Jugosluvija bo pri tej "izložbi *od?lovala pod nazor.stvoin odbora "Aneoni^an Friends ol Vt3goslaviav» ki upu je bi! prostor dan na razpolago. Sestavil se je odbor jngoslovaitskii) umetnikov z BorLsUi\om Bojr-danovičem na čelu. ki je prevzel nalogo, dai undi izlozlio. Prizori ie -Tulgoslavi^e v nriTu bodo potfaz&nali kulturo naroda in vzoi-ei pletenja in vezenja bodo prikazali visoko stopnjo naše domače obrti. V o»1rem nasprotju s tem bodo slike današnjega n »dejanja in -pod
Moiipcn
8M1VEN1AN D.ANCE
VA-NOA POiiiA__
PO JPJBER1!
WHJO ________________
OHIO VALUE V -
SYLVIA POLKA _
TAM NA VBfNI OMOI WALTZ__
1.
SPA VAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTZ_____
BEKUS NA V««t;
OJ, MARIČKA. FEGLJAJ ...
Zidana marela (polka)
veseli bratci (mazurita)
JU
JZ STARE ZALOGE pa iaia
t
mo še naslednje pesmi, katerim smo znižali cene:
davija dala v svoji Irrabri in lx?žrt\'ovalni borbi za svobodo in neoeh i-snost. Vsak dan bodo na razstavi čhnice jugoslo-vanskili ženkDi d rulete v v svo-jiili narodnih nošaih. srbskib. Jimatskiili in skyven-kiji.
V . r>oteik, 31. oktobra jc- do-iočen '4Slovenski dan," pri-hc-dnji dan v sol>oto, 1'. novembra pa 4'Jugoslovanski dan."
A'stopniua je 50 centov. Po-k>\iico od pi*oda.niii r stopnk-dobijo "American Frieuds of Yu^osk'via*' za racnu? potivb-ki bodo v zavojih potom Bdečega križa poslani našim vojnim ujetaiiikOm.
AaaeriHka »lovenuk* lira. OrloTake himne (VodopiTec) ... SloTiwkl akordi, 22 meftanib
IMATE 2£ TA PRI-ROČNI ATLAS?
V teb kritičnih daalh je ftakamn Citatelja dnevnih vesti potreben ta prirotnl ATLAS, ki ca »tfMJe-bo našim naročnikom po naJnMJI eenl. — Naroiile fo dawtitl
I rane Venturini—feEST MEŠANIH IN MO&KIH ZBOROV ......
ferdo Juvanec—Le. MLADIH LET,
naaiki zbori .................
- «
Peter Jereb—OSEM ZBOROV *kl in BMtenD ........
mo»kih zborov (Kari AdaazK) Trije mežani zbori (Glasbena Matica) _______________________________
.71 M
V pepelnični noči. Iiantata za aole,
sbor In orkester, (Sattner)... Ji
Mladini, pesmi za mladino e klavirjem (E. Adami«) ____________'______ M
Moški zbori
OSKARJEV:' -
Barfica; OJ, moj *©eel ^ šot ; Kam ml, fantje, drev v vas poj-demo ..................."...JI
OSKAR DE V:
.Srečno, ljubca moja; Ko ptiCl-ca na *u}e gre; Soči; Moj očka ma konjlfka dva; Doblv sem pl-
Slovo; Je vplhnlla luč A9
EMIL ADAMIČ:
Modra devojka (belrkranjska. .M
Vso noč prt po tod ......____
Jnrjeva ......................JtS
Hodi Micka domo; Kaj dragega hočem ; 9<dravtca ........JZt
VASILIJ MIRK in A. GROBMING: Vetrič; P« gradiči ..........JI
FEB DO JUVANEC:
Zjutraj....................J20
81ovanaka ................... JO
PETER JEREB: Pelin roia; VASILIJ MIRK: Podoknloa........M
ZOR KO PRELOVEC:
Ko bo faotje proti va«l «11.___2«
Le enkrat le .................20
Slava delo ..................JM
HR. VOLARIČ: Rožmarin; PAVCiC: Potrkan plea
JOS.
Dve pesmi, zbor in
(Prelevec) »lo_____________
sa molki
Nwi himni, dvo|(lMiM .............Hum
Gorski odmevi. (Laharaar), II. zrezek, molki zbori-------
za TAMB^BfCE:
NA GORENJSKEM JE FLETNO, podpouri slovenskih narodnih pesmi za tambirrice, zložil Mar ko Bajuk ..............
Slovenske narodne ]
ra&kl zbor (Bajnk)
Bom lel na planinee. - podpori ..
ZA CITRE:
Poduk za ritre. — 4 zvezki — (Koieljskl) ---------------


ZA KLAVIR:
Buri pridejo. — Koračnica —__
Slovenske narodne peni, Janko
2lrovnik
L zrezek. 1^3 pesmi za, moSkl ali Senski zbor ............

II. zvezek, 77 posmi za moSkl in mešani zbor ........................1,
100 narodnih pesmi za molki In mešani zbor, Emil Adamič----L-^
FANTJE NA VASI, 18 narodnih aa molki sbor. Ciril Pregelj.. M
Naročilo poSJlte na:
ft.
66
ti
Glas Naroda
99
Tir
tU WEST 1M STREET
J W KOBK.N. X*
vem. da ee jim ue.godi tako, senco 'kl.rTvlsast^a križa se bo kot zaslužijo, zato pa je iiK/jj(Jo \iklele	ki jih je Ju?ro
isknen nam-eii gledati na to, da' bodo n.iithove ra7ai»:re izljoljisa-ji e, kajti delajo v potu svojega obraza. ^^uQg'o jili je meil njimi, čijili življenje obdaja senca reviseiite, dru^i pa inv.ijo zopet dragre ski: bi. So ljud,>e. ki ži ve v zatohlih stanovanjih in vedo o Patfk Ave., i-n Fifth Ave. «a MKOipo ixscqp.	^
Zel im, da )k) New. York v Ikj-doee tak, da bodo ljudje v njem. živeli spečaio m zadovoljno j<n tla bodo inogrli svoji ^Irrtžini da ti vse udolmosti. zadovoljne^ življenja- tako da "bodo mojrli \^ed.iM> imeti na" «voJfh ustni oah beeedc '*God Bless Auieri-ca.
A ko bom župan Ne w Yorka. tedaj bodii mislil o vseh tdi stvareh in ae bom z vsemi s\-o-jsrti mofflni potrudil, da ae vse to uresniči. KTaš New York je ' * topi ini lonec'' sveta. Tu sem ko prišli ljudje iz vseh krajev sveta v iiiadi v svojih srcih, da si najdejo in vstvarijo boljše življenje, kot pa so ^a imeli v svoji doiwjovimi. V.prvi vrsti pa so si želeLi preskrbeti boljio bo-doeno?t za svoje otroke.
Jaz sam, ikot tujec, pač ne bont mo^el obrniti hrbta onim, ki so priPVi kot jaz v to sijajno deželo, da si izboljšajo svoj položaj, zato nikdar ne bom trpel hikaike^a zapostavljanja tujcev pred domačini. Med turo-jeninti in naturaliziraninii državljani ne sme biti nikake razlike. .
V tem mestu som bil kot .navaden delavec, policist, sodnik
in okrajni pravdnik. zato pred- ¥eliboat x 14)4 ^
stavl^am koisti m kn-svooe ka-
j. , . . . v.	48 rellkib strani:
ri.aere ter kot tak proawil svo-	S2 barranlb aernljerldor tnjlb
JO prijateljsko roko kot bodoči	driar In 9 aemljeridOT Zdr.
newyor.ski župan vsem ornim. Id	driar in zastav vodilnih dr-
so biH rojeni v tujih deželah.	i .11, popolhftma -
sna^eniht Zanimivi rretovol docodki. Najnorejii semljarld' kale celi aret in tndl:
razpglitev poljske mel>
nemčijo in &usijo italijansko osvojitev albanije
priključitev čkhoslova-
fike k nemčiji nova* fin9ko-buska meja
Cen*
-t
2IVLJBHJE' KEAJLJA v 1 PETRA H.
. (J&) — Nedaleč od IjomcLo-na, -v hiši obdani z drevesi in cvetjem, živii kratjlca Marija Ona je danes najsrečnejša ma ti in najbolj žalostma kraljica. Kralj Peter H. živi na neki uru-verzi blizu Londona. Vsatko soboto in. nedeljo priiha-ia k svoji materi na obi^k.
Klralj Peter II. se udeležuje Vseh sej jugoslov. vlade. Mimo tega ga večkrat na teden -obišče minister dvora, Rado je Kuežetv.ič in m-u ^prinese po roči -
lo o zadnjih dogodkih. .Angleški tisk z viedikdm zanimauijem in z globokimi .simfpatijaani stpreirilja aivljemje mladega kralja, fired nejkaj <ineva je autLauji minister Eden v spodnji Zbornici dejal: "S svojo odločnostjo ste Jugoslavija in Orčija odložili napad na Ri>si-jo najnuanj za šest tednov,"
Pošljite avoto t ssamkab po ft __o*, po 2 centa.
»J.. 1 ■■
P o« e^btn t-,
HAMMONBOV RHUm, Ki SAM SEBE POPEAVUA
KUPON. U ga dobit« « atlasom in ko «a iapolnlto in phiqet« k ladajatelju semljevlda. Vam daje pravico, da dobite dodatne anMJe-▼Me n novimi mejami rojaknjo fiih ae c^afan^ kakor bodo njeno po aedanjl ToJaL-
.NaroČite AUai pri:
'GLAS NARODA"
m WEST 18th STREET NEW I • t K i K. f."
"GLAS NARODA** — Hew Tak
Tuesday, October 28, 1941
tbtanotliin L. lili
OSPOD iz KONOPISf A
Napisal: L WINDER. —116-
• •
Franc Ferdinand je inkel do nlornarice staro ljubezen; kot pokrovitelj Ffottenvercina, se je "bil že nmogolkiat brez uspeha zaletel, da bi do-fgel povočajije irialega avstrijskega brodovja — odpor genemimiga Štaba, ki je stal na stališču, da nlonaiihija kratko malo ni pomorska draava, kakor Anglija <ali Nemčija, je bil izpodm-sed vse mornariške načrte. Tudi cesar ;ni veroval v to, da bi bilo t neba okrepiti mornarico. Pre-etolonaslednikoTO zaljubljenost x "ladjice" je inlel za eno izmed mnogih norosti prismojenega nečaka.	'	\
Vendar — ali morebiti prav zaradi te|ga — se je soglae&d * p rireditvijo kositbiniran:h kopnih in pomorskih mfamievrov. Načelnk general n-c\pa 5tal»a Bedk je odredil izkroevaine manevre p ri Dubrovniku in Trebinju. Poteikli so tako klavrno, da fio se navzočni vojaški atašeji tujih sil le s težavo vzdrževali smelha.
Franc Ferdinaaid, ki je prisostvoval manevrom kot cesam-rjev zastopniklk, je pred zakljručkont burlkakste vojne igre razgalil načelnika generalnega štaba s tem. da je p ri aa»jtrku v pri)6o vseh častnikov rekel;	»
"Kalksktn bo začetek manevrske kritike, lahiko že zdaj povem: Ob petih zjutraj sem prised na ntanevrsko ooeiiiilje in — nisem ničesar videl. Čakal sem še eno uro in — spet nisem (ničesar videl."
Beckov mruspeh je bil zavzel tako prečudme oblike, da <ga ni bilo njoči utajiti ali olepšati. Franc Feirdinand se je •vrnil na I>unaj zmagovalec ter izjavil cesarju, da mora1 načelnik generalnega štaba odstopiti.	\
Beekova telesna in duševna nioe da ni več kos zahtevam njtigove službe. Napadenemu -načelniku generalnega š>taba je bila vsa stvar tolikanj odurna, da si ie iželel samo se rzgmje-nja. Cesar je bil prisiljen dati tovaritS-u izza mladib let slovo. Povzdignil ga je v grofovskj stan in ga odslovil..
In zdaj liki bos ti priskrbel velevmna, ki bo vse to bolje opravljal," je cesar posmehljivo rekel Francu Ferdinandu.
Franc Foidinand je rtkel, da rade Volje priskrbi veleumtf, najboljšega častnika v vojski. Ime mfu je Conrad pi. Htotzen-tiorf in leta 1905 se je pri nianevrJh na južnem Tirohsketn odlr-koval kot poveljnik ju-ane strauiike. Mož je spisal tudi krasno učno knjigo taktike. Aliknio tega je lami imverjetno odločno m tpretoo zatrl upor v Trstu. Ta čas je divizionar v Inn^brucku.
Cesar ni takoj odgovoril. Slovo od Becka ga je zelo težilo. Ali je bilo res že tako, da je smel Fh-ane Ferdinand po-Etavljaiti svoje varovance na mjesta starih zaupniih prijateljev in služabnikov? Ta baron Conrad, ki ga je Franc Ferdinand priporočaj, je 'bil najbrže kak mlajši častnik, človek brez izkušnje, ki ni sega staremu feldcajgmiojstru Becku niti do kolen, slepilec, ki bo <fela'l samo škodo. "A dtfbro," si je mjelil cctsar, "poizkusimo."
Povprašal je in ostrme!: stari generali, ki no poemali Conrada, so dali prestolonaslednikovenfu varovancu kar najsi-jajntijša itzpričevala.
Fi ■arao Ferdinand je trl-unrfiral. Cesar je ho<tel spoznati barona Conrada, imenovati neznanca za načelnika general neba štaba.	\
Conrada so brzojavno poklicali v Belvedere. Rreserw ceni diviaionar se je nstraiSS. ko je slišal, da bo potstal načelnik generalneka štaba, in zaječijal:
"To ni — mogoče."	*
''Kar jaz hočem, mora biti mogoče," je odvrnil Franc Ferlinand, m se nasmehnil, meneč, da presenečeni častnik ne more zapopasti sreče, k*! se ntu ponuja.
Cantiid pa je vztrajno ponavljal, da te nalogse- ne more •sprejeti, ker se ji ne čuti kos. Saj je samo vodja oddelka; nemara dober vodja, a drugega nič. .
Franca Ferdinanda je potrpljenje minilo. Celo uro se je prepiral s Com ra dom, nato je zap«stil sobo in poslal podpolkovnika Broscha k trmastemtu generalu. Broscfc je .prišel z ukazom. Frame Ferdinand je baronu Conradu ukazoval naj ubo^a; cesar je po hudih bojih sprejel predlog Franca Ferdimanda — če se Conrad zdaj izmuzne, je prestolonaslednik odrešen. To se ne sme zgoditi.
Conrad si je izprosil trohico čatsa za premislek. Bil je strokovnjakk, ki ga je častihlepnost gnala, da bi se (pokazal v svoji strdki neprekoelljivega. Mjle&ova stroka je bila italijansko mejno ozemlje. PoEje, (ki ga je moral poznati načelnik gictneraJneiga štaiba, je bito stdkrat večje. ConTad je ramnal: "Aiko se zdaj kot načelnik gemeralne^a štaiba ne
obnoseim, sem zmerom pofkopam.»
Toda veliikan^ka naloga, ki se jo je bal, je bila tudi velikanska vaba.
Oonrad je postal načelnik generalnega štaba. HJkrafcu s tem je podal vojni minister baron Pitreidh, ki so ga prietevaili k prestolonaslednikovim nasprotnikom, ostavko. FeLdeajg-mojster, baron Sohoenbach. ki go ga imeli zal z auipnika Franca Ferdinanda, je postal vojni minister.
* Ko je če® nekaj dni paded tudi najstarejši sovHaanik Fran-ca Ferdinanda, mill L-ter v-nanjiih zadev grof GoKuehowski, in je prišel na njegovo mesto avstrijski poslanik v Petrogradu, Alojz, baron Lexa pl. Aehrentihal,, je Broech dejal Francu Fer-dmandiu:
"Zmajska zalega je iztndbljena" j ■ Franc Ferdinand se je zasmejal:
"Največji zmaji so odpravljeni. Mlajše prepustim vami, da jiih postil elite."	*
'' Prizadeval sri boni, da korenito opravim to deilo, cesarska visokost, in ne dvomim, da mi bo uspelo — če bo sveti Jurij pomagal," je odvrnil Brosch. .
"Svieiti Juri.) vam abljribjja vsakršno pomoč," se je nasmehnil Frame Ferdinand.
Blagoslavljal je slavno leto 1906, leto prvih velikih uspehov, Čeprav se je bil Maks Vladimir pl. Bedk to leto pokazal radajakm in čeprav je bil ob koncu leta še vedmo ministrska predsednik. Generalni Štab in vojno mfinistastvo je Franc Ferdinand osvojil, oborožena moč je bila njegova. Upal je, da bo poslej obvladoval tudi vnanje ministretvo.
... (Nadaljevanje prihodnjič.)
1X1
Iz Tobruika vojnega pristanišča in valžnega letališkega o-poriiišča je 70 km preko puščavskega pogorja Akaba, ki mu Italijani pravijo Marmarica, do vzhodnega rodovitnega dela pokrajine Barke. Akatba je apneniška planota, ki se od vzhoda dviguje do viPine 500
vedno ojačujejo. Mesto je dobilo svoje ime po glasovitem muslimanskem svetniku Ben Ghhazi ju, ki je tu pokopan. Staro gnško mesto, ustanovljeno okoli 1.500 leta pred našim štetjem. se je imenovalo Emhespe-rides, kasneje pa Beremiike, na čast ženi tretjega egiptskega
Ljudje smo sorodni kamnom
m proti morju pa nagtlo pada'vladarja iz rodu Ptolomejcev in se le v neikaterih predelih J Od ToJbruka 150 km-proti za-znižuje postopoma. V morje: padu leži mesto Derna, ki ima moli v podobi polotoka, od treh prekko 10.000 italijanskih na-
Srtrani obdanega z nuou jein ter
seljencev. Še 160 km proti za-
pristapneiga po monskih vetro-|tpadu od Deme leži Barka,, ita-vih ter psdavmali. Dežja pade' tlijanslko Baree, po kateri je ve!s v tem predelu do 500 ntm. Ap-|polotok dobil svoje ime. Ba!i^ neniiška tla vsrkavajo vase vsolTca leži v gdoboki, 30 km d<%d vodo, zato tu ni niti ene rekie,\in 12 km široki dolini. Uista-
pač pa obilica izvirkov, studencev, luž in jezerc, na severnem bregu se najdego celo manjši potoki. Na rodovitni rdeči glini obrežja dobro usp?vajo razne trave, gcmovje in drevje, zlasti simofkve, uiziki hrrst in aiprese. ATabci injenu.jejo ta predel Zeleno pogorje.
Proti jugu prehaja Barka polagoma v Libijsko puščavo s peščenimi sipinami. Dočim se severni del zaradi rdeče ilovice imenuje Rdeča Barka, pravijo puščavskemu dehi Bela Barka. Vasi. je v Rdeči Barki mnogo m ztmilja je dobro obdelana. Domačini so pestra zmess Feničanov, 0«; kov, Rinil-Ijanov in Kgiipčanov. Kasnejši priliv Arabcev je prevladal popolnoma in danes vsi domačini govore arabski in so n*i-s^nmnske vere. Italijanski konzuli ?x> svoj čas cenili število domačinov na 350.000. V bojih, ki so trajali nepretrgoma od leta 1911, do začetka 1. 1932, se je precejšnji del domačinov preselil v Egipt, mmo-go jih je poginilo v bojih in v pomanjkanju, ki je bilo posledica dolgotrajne vojne, tako da so jiih leta 1936 našteli le še 132.000.
Italijanska oblast in uprava ima svoje sued išče v Benghaizi-ju. Okolica tega mesta ni bog ve kaiko rodovitna, ker s«o tla prenasičena s soljo, ki se pridobiva in tvor.i znaten vir dohodkov. Nad nizkimi lii&amii mesta Benghazi kraljuje na griču stara trdnjava, kd je bila že v turtškiih čas?h sedež db-'las^v ter popadke. Italajani so zgradili nov del mesta z lepimi moderaimi stavibami ter prelepo katoliško katedralo. Italijanskih priseljencev je kakih 50,000, ki so deloma kmetovalci, deloma trgovci in delavci. Pristanih, ki ga zanaša pesek, je oblast obdala z ve-(ILkimi pregradami* ki se še
no vil i so jo igTŠki na^eljenoi 1.
551 pred nalšim štetjem. Einajst stoletij kasneje so miesto osvojili muslimani. , Zavojevalec
Amir je sklenil s tamošnjimi kristjani posebno pogodbo. Pustil jim je vse imetje ter popolno samoupravo, nafložil jam je le' letni davek 13.000 eJatnikov. V kasnejših neanirnih ča-si-h pai je luesto bolj in bolj propadalo
Kdor piavi o drugem člove-iku, da nii vreden počenega gro-*ša, pretirava. Ne more namreč oporekati, da bi dotični, če le tehta 70 kg ne vseboval v svojem telesu okroglih 25 kg oglja in še drugih snovi, ki imajo vendarle ndko vrednost.
iČloveško telo sestoji iz or-1 ganekiih snovi, iz kaikršnih so sestavljene rastline, knrja jajca ali gnmnasti Obroča pri av-tomobililh, sestoji pa tudi iz an-qiganskSh snovi, kakor kameni ti tlak ali kovine itd. Če Vprašajo znanca iz česa sestoji, vam bo imenoval kožo in kosti ter toLšeo Izraeli se pa bo zelo nestrokovnja^ko. Kemiflc bo svojo izjavo podali trezno in strokovno: človek sestoji iz 40 leg kisika in 7 kg vodika in to pomeni pri okroglo 70 k s? težkem človeku 45 kg ali 64 odstotkov vode. Med ostalimi snovmi vam bo imenoval 20 kg ogljika, 3 log dušika in 2 kg kalcija. Ker sestavlja zadnja snov kosti, bo moral navesti še 1 kg fosfo/i ja. Skupaj bi dalo
in prebivalstvo se je pom ušli- to 73 kg. Ker je pa poskusna
manilo ter se preselilo v bližnjo pokrajino Merdž. Italijanska vlada je dhnovila mesto Barako ter jo m-ezala-s 100 km dolgo železneo z Bengazijem.
Bailka je imrfa posebno pristanišče Ptolemais, današnjo Tolmejto, oddaljeno kakih 30 km v severazapaidni sn>eri. V tem mestu in v okolici Barke je deloval znameniti škof Sime-Rodil m je na velepose-stvu svojih stanšev v okolitei Barke 1. 376. V Aleksandriji je poskušal filozofske nauke pri zadnji profesorici filoeofije Hiptaiji. Kot šikof se je Sine-zij izvrstno obnesel. Vodil je če-»te obranibne vojne proti pu-
otsdba tehtala 73.762 kg, je pri tej analizi manjkalo še nekoliko snovi. Tudi to se da ugotoviti. Prišteti je treba namreč 200 g lolora, 175 g žvepla; 130 g natrija in 100 g kalija. Ostanek se dela na 75 g fLuora, 50 g magnezija- 5 g železa, 3 g silicija in mangana, 1 g joda in nekaj arzena. S še natančnejšo analizo dobimo še s ledove bakra, svinca, cinika, kroma, bom-dena, in drugih kovin, Skupaj sestoji človek iz 29 prvin.
Vse to so stvari, ki jih nahajamo v kameninah, v rudnikih i npremogovnikrih ter v vsakem kupu zemlje. Sorodniki smo tedaj kamnom. A iz teh prvin
znaten del zemlje. Vsa zendja Sestoji namreč v glavnem iz dveh snovi, iz ktsilka in silicija. Šele po teh dw(h prvinah prihajajo na vrsto kovine, kakor akrmdmij« železo, kalcij itd. OgTjik, ki je temeljna snov organskega -življenja, ne predstavlja niti 1 odstotek celotne Zemeljske teže. A brez tega skopega odstotka bi vsega življenja ne bilo.
ščavskim razbojnikom, zlastit se gradijo tudi organske spoji-
pa je posvietil svoje moči borbi proti prefektu, ki ni bčl niti pagan niti kristjan ter je kršil državne in cerkvene zakone, kjer se je le dalo. Bil je tudi v prijateljskih stikih s sv. Augusti-nom. .
Iz Tobruka je do najbližja želenHke postaje v Barki 310 km. Po vsem obrežju drža asfaltirana cesta do egipfcske meie.
Nemci so skupno z Italijani potisnili Angleže nazaj do e-giptovske nrje in so Tobruk
večkrat tudi zavzeli. Končno pa so ga Angdeži zasedli in vsa prizadevanja', da bri jim ga spet iztrgali, so se izjalovila.
V splošnem Vlada okrog Tobruka mir, le tu pa tam napravijo Angleži kak izpad, da zadajo Nemcem in Italijanom čim več izgub. .
ne, spojine, iki sestavljajo rast fine in živali. Tu ima oglgPk giavno vlogo. Kemfija pozna
nič. manj nego 300 tisoč organ-sktfh snovi in te potrebujejo za svojo sestavo v glavnem samo štiri prvine, narnueč ogljik, kisik, vodik in dušik, poleg teh potrebujejo še malo žvepla.
Iz tatošnih prvim gradi narava svoj onganski ?vet. milijone živalskih vrst dairasnje m preteklih dob. milijone cvetlic in dreves. Šele tedaj bomo zaslutili vso ustvarjalno silo narave, ko si predočrmo. da zmore v glavnem iz štirih prvin sestavili 300.000 različnih spojin m da more te spojine potem po obliki lin številu še na milijone načinov spreminjati. In vendar predstavlja svet rastlin, •živali in človie&a, ki živijo na zemeljski povrf&ni, samo ne-
JUNAfiKA SMRT IVANA KARLOVICA.
(JČO.) — Dnevnik "Diario da Notte" v Rio de Janeiro je pribočH sledeči članek znanega breziIskega časnikarja:
'"Ko so irtu sovražniki na-padri rodno zemljo, je hotel Ivan Karlovič. čeprav mu je bilo šele 14 let, v voj?;o in v boj. A vse je biio tako hitro, da ni imiel časa, da bi svojo namero uresničil. Neko jntro.so sovražniki vdrli v njegovo vas, jo požgali njegovega očeta obesili na cerkvena vrata, ustrelili župana in oropali vas. Razširi R so strahoto in smrt po vsaj Q: tri ji. Tedaj se je Ivan Karlovič pridružil četnikom. Z njimi je napadal sovražnike v dolini, presenečal vojaške dovoze po oestah in hribih, se u-deleževal napedov na vojašnice in taborišča. .
Bil je podoben pravljičnim junakom, bil je iznajdljivejši drzneiši in hladnokrvne.^ kot njegovi starejši tovariši. Premeten v zasedah in izvrsten strelec je svojo hrabrostjo bil /pravi zgled junaštva svojega nalioda.. Vtem dečku se je prebudil duh svobode.
Pred tremi dnevi so ga ujteli. Roke so mu okova!i. Pred sovražnim poveljnikom je stal kot ponosen vojak.
"Kdo si'
"Ivan Kralevič. Srb, štiri najst let."
" Izpustil te boni, če povds, kje so ostali."
"Ne povem."
"55vežite ga," ukaže poveljnik in palica je puščala krva--ve brazgotine po telesu dečka, Ivan je padel brez zavesti. Kri mu je prišla na usta, obraz mu je z asinel in otekel. A dečkove oči so še streljale kot strojnica.
"Govori! Če ne poveš, bom ukazal, da te ubijejo!"
'"Ne povem nobene besede," je odločno odghvarjal deček.
Vojak je nastetvil nož Ivanove prsi. "Govotri, nesrečnik!"
RAZPRODAJA
SLOVENSKIH
KNJIG
po zmerni ceni
Po 50c zvezek
Andrej Ternovae (Iran Albreht) Blagajna VeUkeja Vojvoda (Frank
Heller.)
Anderwnove pripovedko za sloveiuko
Bele noti mali Jtmak. (DostoJevsldJ) Boiji mejniki (Ivan Pregelj) Filozofska zgodba (Alojz Jlraaefc) Gospod Fri dolin Žolna in njegova
družina (Fr. MiMlnekl) Karan, volčji pea (J. O. Garwood) K«J m Jo Makaro sanjalo (V. Koro-lenlto)
Na razliteih gotih (Frane Friodi) Peter Pavel Clavar (Dr. L Pregelj) Pravica Kladiva (Vladimir Levstik) Slika Ooriano Gray (Oscar Wilde) Verne doto v vicab (Prosper Mirim«) Zapiski Iz mrtvega doma (A. M. Dostojevski)
Po 70c zvezek
Do Ohrida In Bitolja (Ivan Melik)
Po 7 5 c zvezek
Bdfegor (Artur Bernede) Onstran pragozda (Jaa^s Oliver Cnr-wood)
Po stfanl klobuk (Damir Feigei) Železna cesta (Zase Grey) Zlati Panter (Sinclair Glucfc) Rdeia Megla (O. K. Frieh)
Po $! zvezek
Vcrabljenf milijoni (E. G. Sellger) Veridicus (Pater Kajetan) Sivko (E. S. Thompson)
Rudarska balada (Marija Majerjeva) Pri sodbe čebelice Maje (Waldemar Bonsds)
Plngvinskl otok (Anatole France) Pisane zgoSbe (Janko Kae)
Po $1.25 zvezek
Skrivnostni stodeve (Pavel Keller)
Po $1.50 zvezek
Zlotin in kazen (F. M. DostojevskiJ) Tlgrovi zobje (Mavriee Lablane) Krištof Dimae (Jack London) MisteriJa (Gustave le Bouge)
Po $2 zvezek
PreAeren (France Kidrič)
Po $2.50 zvezek
VUnjeva repatiea (VL Levstik)
Naročite pri:
KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 West 18th Street, New York, N. Y.
Poučni
spisi
&NGLG&KO SLOVENSKO BERILO. SestavU dr.
F. J. Kern. Vwaor	Cena $2.00
bodoCi državljani aaj stfif* knjitieo —
^How U bwmi a eStizen of the Unite«
v tel knjigi so »*o poj am lin In sako-
nl za naseljence	Cena S5 centov
DOMAČI ti VINOZDRAVNTK, spisal Vranjo Dolar. 278 strani. Cena trda ves Gena $1.50 Zelo koristna knjiga s« vsakega Uvlnorejca:
opis raznlb bolezni In Kdrarljenje; sliko.
GOVEDOREJA. Spisal K. uegvart. 143 strani
8 lUkv'
$1.—
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 strani	Cena 50q
MLEKARSTVO. Spisal Anton Pere. 8 slikami strani.
Kajlga sa mlekarje in ljubitelje mlekarstva sploh.
4500
OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 268 stranL Ves... Knjiga Je namenjena v prvi vrati n Stavbno,
umetno tn strojno ključavničarstvo t«r lelo-aoliTaratm.

ODKRITJE AMERIKE, spAaal a MAJ AR. Tlijo deli: 182. 141. 138 strani. Cena mebko ve» Poljuden In natanCen opis odkrttla novega •vata. spla M Sita kakor sanlmlva povest ter ja sestavljen po naJholJKh virih.
Cena SOo-
UMNI ČEBELAR. Spisal Frank Lakmayor. 168 strani.
$1.—
ZDRAVILNA ZELIŠČA. 83 straaL
?5c
Naročite pri:
Slovenic Publishing Company
216 W. 18th Street	New York, N. Y.
'Deček je mobčal. . "Končajte s tem malim hudičem." je utkassal poveljnik.
Tz dečkovih, prsi &o vreli .curki krvi, oči so se zaprle, a prvi na i žarki jutranje zarje so posija^: na si^kiega junaka, dečka Ivana Karloviča.
VA2NO ZA NAROČNIKE
Poleg naslova Jf ra»vidno do kdaj imate plafisno naročnino. Prta Številka pomeni mesec, druga dan lu tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela In itragkoT, V rs prosimo, da akuiate naročnino pravočasno poravnati. Poflljlte naročnino naravnost nam sU jo pa plačajte naSemu sastopniac v Vafleia kraju ali pa kaieremn lsned ■astopnlkov, kojlb imena ao tiskana a debeliati črkami, ker ao uprarl-
Ceni obiskati tu«u druge naselbine, kjer je kaj aaiib rojakov naas-Uenlb. Zastopnik bo Vam laročU potrdilo aa plačano naročnino.
CALIFORNIA:
San lTranciaco,
XHiORADO: Pueblo. Peter Culig. W&isenburg, IL i. Barak
INDIANA:
Indianapolis: Frank ZnpanCtii
ILLINOIS: Chicago, J. BevOfc Cicero. J. Fabiaa (Chicago. Otosra In niiaola)
Joliet, Jennie Bamblrk La Salle. J. SoeUch Maaeontab. Frank Angnatln North Chicago In Wauk«*aa, M—k
MARX LAND:
Kltaminer, ft. VoOoplvo* IOGHIGAN: Detroit. L. T\mfcir
MINNESOTA: chishoim. j. lukanich ely, jos. j. bvelech, louis .gilbert, lome vs bibbing. john povis montana: roundup, m. m. paalaa wasboo, l. champa NEBRASKA:
omaba. p. broderlck fuw york: brooklyn, anthony svet go wand a sari .tjtff* falls. worcester, peter roie 1HIO: barbertoo.
oieveland. Anton Bobek. linger, Jacob Betalk, Job« Siipoig
Qlrard, Anton Nacode
Lorain. Loala Baisnt. John Eumis Yonogstown, Anton ORBGON:
Oregon City, J. KoOlar PENNSYLVANIA: Besaemer, John Jevntkar
Ooaemaogb. J. Bresavec
Ooverdale la okolica. Mrs. Iv.%na
Export, LaoSa
Farrell. Jerry Okoru Forest City. Math Eamfn Fr. Blodnlkar Oreensbnrg, frank Novak Homer City. Fr. Perenchak
Imperial, Vence Palcich
Johnstown. Krayn, Ant Tanielj I/uaerne. Frank Balloeb Midway. Juut Žust Pittsburgh In okolica. Philip Prscar 8teelton, A. Hren Turtle Creek. Fr. 8ehlf»«» West Newtwj, Joaepb Jovaa .. « .. WISCONSIN. Milwaukee, West Allla, Fr. 8beboygan,
WYOMING: Rock Springe. Leads DiamondvUle. Joe Bol Ml
Ixda potrdile sa »vaje prejel.
VPRATA '»141 AABOOA"