[pirektor NT&RC d.o.o. Jože Cerovšek
ŠT. AS  -    LETO XLVIII
CELJE, 10. n.
CENA 1 50 SIT Glovni in odgovorni urednik NT Branko Stamejčič

PmmmsM2.
Vroča tema
VPMnovcihspetnimlo^ode.StmS.
Intervju
BbrisZBvršnikonBMhZdmilišiaMomkeTopli^^
StmS.
Gospodarstvo
DmBsenezgm,Stm3.
Zdravstvo
BolnišnicB brezdežurnih. StrsnS.
Stare šege in opravila
Zainisli,sosed,nocojsefnprišelobmmil
StfBDŽI.
Rokomet
Gornje proti SlovBkom. Stm 17.
Kronika
ZBkBije ViBdomliBlJStrBn 18,
Z več truda v nov dan
O^svetli in temi strani
zaposlovanja invalidov.
Tema tedna na strani 6.
Grozljivka stotine pasjih življenj
ZakBjse Visoko pri Kranju vBukovžlBkunesmponoyiti?ReportBŽBopremlil)psihinniihovilBStniciM'^^^^^^       StranŽO.
Kdo je
il podpis?
Dvojna evropska registracija odbojkarice Barbare Kislinger. Stran 16.
v parku ni
nič dobrega
Kaniiiiško-Savinjskipark-realnostaliutopija^lStranJ.
2\
Eci peci pec
Ifsl kanaiaatl za župane na CeUskem boHo znani šele danes
v sredo ob 19. uri se je izte-
kel rok za vlaganje kandidatur
za volitve županov in občin-
skih svetnikov. Do zaključka
redakcije v torek opoldne nam
zato občinske volilne komisije
niso mogle postreči z vsemi
imeni kandidatov za župane,
saj so do tega časa dobile le
nekaj kandidatur, ponekod pa
še niti ene. Zato je seznam
kandidatov za župane bodočih
občin skromen, ponekod je na-
stal le po zaslugi strankarskih
informacij. Sicer pa se bodo
tudi volivci na dan volitev
4. decembra srečali s kar nekaj
ugankami, saj na glasovnicah
za volitve županov ne bodo
našli predlagatelja. Te si bodo
lahko prebrali le na razglasih
na voliščih, tako kot tudi ime-
na kandidatov za občinske
svetnike, medtem ko bodo na
glasovnicah le liste strank
(kjer bo šlo za proporcionalni
volilni sistem).
V Celju v torek še niso imeli
uradnih kandidatur za župa-
ne. Po informacijah iz stran-
karskih vrst, kjer so že pred
tem objavili imena svojih kan-
didatov za župana v mestni
občini Celje, se bodo za to me-
sto potegovali: Jože Zimšek
- LDS,   Franček   Knafelc
- ZLSD.dr. JanezTasič - SKD,
Janez Gril - SDSS in Matjaž
Železnik, sicer član SKD, ki ga
bodo kandidirali Zeleni Celja.
Po nekaterih informacijah naj
bi se na seznamu pojavilo kar
štirinajst imen, med njimi tudi
sedanji župan Anton Roječ, ki
je izjavil, da bo po vsej verjet-
nosti kandidiral v okviru no-
vooblikovane celjske neodvis-
ne liste.
Za bodočo občino Vojnik ni-
smo dobili podatkov o kandi-
daturah, medtem ko so prejeli
v Štorah do torka samo kandi-
daturo SDSS, ki za župana
kandidira neodvisnega kandi-
data, dosedanjega predsedni-
ka sveta KS Franca Jazbeca.
V občini Mozirje, ki jo bo
nova lokalna samouprava raz-
delila na pet občin, v posamez-
nih strankah v torek še niso
žel^^ izdati imen kandidatov,
vsaj v SKD IN SLS ne. Vendar
je znano, da so za bodočo obči-
no Mozirje (poleg KS Mozirje
še KS Rečica) krščanski demo-
krati, ljudska stranka in SDSS
sklenili koalicijsko pogodbo in
bodo podprli kandidaturo Ja-
koba Presečnika. Njegov pro-
tikandidat s strani LDS bo
Milan Cajner.
V drugih občinah je znano,
da LDS ne bo kandidirala svo-
jih kandidatov, imena prihaja-
jo le iz vrst SDSS, ki namera-
va v Lučah kandidirati Mirka
Zamernika, v Gornjem Gradu
Tonija Riflja. Se vedno pa
ostaja odprto vprašanje KS
Solčava, kjer čakajo na rešitev
ustavnega sodišča. Solčevani
so sprožili ustavni spor, ker se
nočejo priključiti bodoči obči-
ni Luče, takšno voljo pa so
izrazili tudi na majskem poiz-
vedovalnem referendumu. Si-
cer v občinah v Zgornji Sa-
vinjski dolini na zborih voliv-
cev, kjer so bili opravljeni, ni-
so predlagali kandidatov za
župane, še v torek pa je bilo
v posameznih občinah slišati
o zbiranju zadostnega števila
podpisov za samostojne kan-
didate.
Tudi v laški občini so stran-
ke čakale na zadnje minute in
vložile svoje kandidature tik
pred zdajci. Tako nam je uspe-
lo dobiti le podatek, da so naj-
bolj pohiteli v območnem od-
boru Demokratske stranke
upokojencev. Kot svojega kan-
didata za župana nove laške
občine kandidirajo dr.Antona
Velikonjo, zdravnika v Zdrav-
stvenem domu Laško. Do tor-
ka je uradno kandidaturo vlo-
žila tudi Liberalna demokra-
cija, ki za župana predlaga
Franca Žoharja. Svoje kandi-
date za bodočega župana ima-
jo tudi druge stranke, vendar
pa uradnih kandidatur do tor-
ka še niso vložile.
V konjiški občini, ki bo z no-
vo lokalno samoupravo precej
okrnjena, je kandidatov za žu-
pana veliko, vendar volilna
komisija do torka ni prejela še
nobene uradne kandidature.
Združena lista naj bi za župa-
na predlagala Janeza Jazbeca,
omenjali pa so tudi Franca Ba-
na in Franca Šeliha. Kandidat
krščanskih demokratov naj bi
bil Štefan Strašek, liberalnih
demokratov pa Jože Kuzman.
V vrstah socialnih demokratovj
so omenjali dve imeni, Cveta
Jančiča in Rudija Petana.
V bodoči zreški občini naj bi
za novega župana predlagali
sedanjega predsednika krajev-
ne skupnosti Jožeta Koširja,
v vitanjski pa naj bi se za me-
sto župana potegovala dva
kandidata, Jože Jakob in Slav-
ko Kranjc.
V žalski občini so med prvi-
mi oblikovali svoj predlog za
župana v Demokratski stranki
upokojencev. Na lokalnih vo-
litvah bodo nastopili samo-
stojno, za župana pa predlaga-
jo diplomiranega pravnika
v pokoju Toneta Delaka. Za
ponovno kandidaturo se je kot
samostojni kandidat odločil
dosedanji žalski župan prof.
Milan Dobnik, do začetka tega
tedna je njegovo kandidaturo
pismeno podprlo približno 100
občanov. Na ponedeljkovi
konvenciji območne organiza-
cije Združene liste socialde-
mokratov v Grižah so sklenili,
da bo kandidat stranke za žu-
pana Franc Tratar, LDS Žalec
pa za župana žalske občine
kandidira Gregorja Vovka.
Imena kandidatov, ki bodo
na lokalnih volitvah v mestni
občini Velenje in občinah
Šmartno ob Paki in Šoštanj
kandidirali za župane, bodo
v celoti znana danes, v četrtek.
Na velenjski občinski komisiji
so povedali, da so do torka
prejeli eno samo vlogo, pa še ta
ni bila popolna. O potencial-
nih kandidatih je bilo marsi-
kaj slišati, kakšnih uradnih
podatkov pa do takrat še niso
mogli dati. Le Šoštanj ske
stranke slovenske pomladi
- Socialdemokratska stranka
Slovenije, občinski odbor Šo-
štanj, Slovenska ljudska
stranka s Kmečko zvezo Šo-
štanj, Slovenski krščanski de-
mokrati, občinski odbor Šo-
štanj, in Zeleni Šoštanja - so
v izjavi javnost obvestile, da so
podpisale sporazum o skup-
nem nastopu na volitvah v ob-
čini Šoštanj. Podprle bodo
skupnega kandidata za župa-
na občine Šoštanj dr. Bogdana
Meniha. V Velenju pa je vlada-
lo po oceni volilne komisije še
precejšnje zatišje. V sredo, 3.
novembra je bil že znan kandi-
dat za župana, ki ga je predla-
gala Republikanska zveza Slo-
venije na izrednem sestanku;
za velenjskega župana so
predlagali Matka Verhovnika.
V šentjurski občini so že
znani županski kandidati Li-
beralne demokracije Slovenije
ter Slovenskih krščanskih de-
mokratov. Na četrtkovi kon-
venciji LDS so se odločili za
Ladislava Grdino, na pone-
deljkovi konvenciji SKD pa za
Jurija Malovrha.
Na Šmarskem, kjer bo v bo-
doče pet novih občin, smo do
zaključka redakcije uspeli iz-
vedeti za nekatere kandidate
Liberalne demokracije Slove-
nije ter Slovenske ljudske
stranke.
Kandidati LDS za župane
so: v Rogatcu Anton Dirnbek,
v Šmarju Ivan Drofenik,
v Kozjem Jurij Pirš, v Podče-
trtku pa Srečko Gobec. Prav
tako so znani posamezni kan-
didati SLS in to v Rogaški
Slatini Silvo Žgajner, v Koz-
jem dr. Božidar Sok, v Podče-
trtku Milena Kladnik, v Šmar-
ju pri Jelšah pa Stanko Ja-
vomik.
Spori o popravi
krivic
LJUBLJANA, 8. novem-
bra (Delo) - Drugo branj«
zakona o p>opravi krivic st
je v državnem zboru znova
sprevrglo v medsebojne
zmerjanje in obračunava-
nje. Pri predlogu, da bi za-
kon vrnili v prvo branje, s(
je namreč začela splošns
razprava o tem, kdo je ze
popravo in kdo se sprene-
veda.
Deiciaracija
o odnosiii z Itaiiio
LJUBLJANA, 8. novem-
bra (Delo) - Poslanci odbo-
ra za mednarodne odnose
so sprejeli osnutek dekla-
racije o odnosih Sloveniji
z Italijo in Evropsko unijo
ki jo bo državni zboi
obravnaval te dni na izred-
ni seji.
Brez odločitve
o icoaiicili
LJUBLJANA, 6. novem-
bra (Delo) - Klavzura SKE
je minila brez odločitv«
o koaliciji. Analizirali sc
trenutni položaj stranke
pri tem pa niso sprejeli no
bene odločitev o njenen
morebitnem izstopu iz vla
de. Podprli pa so predsed
nika Lojzeta Peterleta pr
njegovem urejanju odnosom
z Italijo.
Prediagana nova
pogajanja
LJUBLJANA, 7. novem
bra (Delo) - Veleposlanil
Marko Kosin je v Rimu ust
no posredoval predloj
o nadaljevanju pogajanj
vendar ne na podlagi oglej
ske izjave. To je med dru
gim članom parlamentar
nega odbora za mednarod
ne odnose povedal državn
sekretar Ignac Golob
V razpravi na odboru s(
poslanci SKD in njihov
somišljeniki ter poslane
LDS polemično razprav
Ijali o odnosih z Italijo.
Minister ne
podpira
zdravnišifili žalitev
LJUBLJANA, 7. novem
bra (Delo) - Minister a
zdravstvo dr. Božidar Volj'
je na novinarski konferenc
povedal, da se z napoveda
no odpovedjo dežuranji
zdravnikov - z njo sindika
zdravnikov in zobozdrav
nikov FIDES protestira za
radi sistema plač - ne stri
nja in da ne podpira takšn
metode pritiska na zvišanj
zdravniških plač.
-NOVI TEDNIK-
Glavni in odgovorni urednik-
Branko Stamejčič.
Pomočnica odgovornega ur«*''
nika: Milena Brečko-Poklič.
Uredništvo: Marjela Agi**
Irena Baša, Tatjana Cvim, J^'
nja Intihar, Brane Jerank"
Ksenija Lekič, Edi Masnec, Ur;
ška Selišnik, Ivana Stamejči'^'
Željko Zule. Tehnično ureja"
nje: Franjo Bogadi, Rober*
Kojterer. Oblikovanje: MinJ^
Bajagič. Tajnica uredništv«'
Mojca Marot.
Naslov uredništva: Prešerno^'
19, Celje. Telefon: (063) 29-43»
fax 441-032. M
Srečanje brez tobaka
v Zdravilišču Rogaška Slatina bo od 18. do 20. novem-
bra 1. delovno srečanje Alpe-Jadran na temo Podpora
nekajenju v družini. Prvi dan bodo udeleženci srečanja
spregovorili o akcijskem planu Evropa brez kajenja,
o vlogi urada Svetovne zdravstvene organizacije pri neka-
jenju, programu Slovenija brez kajenja, razširjenosti
kajenja v Sloveniji, vlogi družine pri nekajenju, umrljivo-
sti in hospitalizaciji ter o zakonodaji in dokumentih za
preprečevanje kajenja. Drugi dan delovnega srečanja bo
namenjen predstavitvi stanja na področju kajenju v deže-
lah Alpe-Jadran, zadnji dan pa bodo predvidoma ustano-
vili tudi skupino Alpe-Jadran za nekajenje.
KL
Rodnost v Sloveniji
v knjižnici Gimnazije Celje - Center bodo v torek, 15. novem-
bra ob 17. uri predstavili knjigo Rodnost v Sloveniji avtorice
dr. Majde Čemič Istenič. Ob promociji knjige bodo predstavili
tudi Nacionalno poročilo Slovenije o prebivalstvu in razvoju, ki
je bilo pripravljeno za svetovno prebivalstveno konferenco
v Kairu. Prireditev je pripravil celjski izvršni svet v sodelovanju
z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve ter Znan-
stvenim in publicističnim središčem.
Spreleti meiioracijsici program
Izvršni svet skupščine občine Slovenske Konjice je sprejel
program vzdrževanja melioracijskih sistemov v letu 1994/95.
Program predvideva vzdrževanja po treh območjih, in sicer
v Dravinjski dolini, Tepanju - Spodnje Grušovlje in Spodnji
Pristavi. Odločili so se, da bodo objavili javni razpis za izbiro
izvajalca v tem projektu, vrednem približno en milijon tolarjev.
KL,
Enaki pogoli v zdravstvu
KonllčanI vstonalo v zdravstveno mrežo
Izvršni svet Skupščine obči-
ne Slovenske Konjice je na
svoji zadnji seji sprejel pred-
log o vključitvi konjiške
zdravstvene ponudbe v mrežo
javne zdravstvene službe. Pri-
stop k tej mreži predvideva re-
publiški načrt zdravstvenega
varstva.
Za določitev zdravstvene
mreže na primarni, občinski
ravni je pristojna občina, mre-
žo na višjem nivoju, na sekun-
darni in terciarni ravni pa do-
polnjuje repubhka. Prvi korak
za uresničevanje tega projekta
je zahteval od občine, natanč-
neje Sekretariata za gospodar-
stvo in splošne zadeve, da pri-
pravi analizo sedanjega stanja
na področju zdravstva in tudi
kadrovski načrt. V tej prvi fazi
je aktivno sodeloval direktor
Zdravstvenega doma Sloven-
ske Konjice dr. Marjan Ber-
ginc, ki je na seji izvršnega
sveta tudi predstavil okolišči-
ne, ki so jih privedle do tega,
da se v novo mrežo želijo
vključiti. »V starem sistemu je
nekaterim občinam uspelo
vzpostaviti zelo kakovostno
zdravstvo, drugim pa ne. Cilj
takšne mreže je ravno v tem,
da bi odpravili razlike glede
na obseg, kakovost in dostop-
nost zdravstvene ponudbe, to-
rej naj bi mreža sčasoma vsa-
kemu občanu v Sloveniji omo-
gočila dostop do enake ponud-
be,« je povedal Berginc in do-
dal, da je bila njihova kadrov-
ska politika do danes dobra.
Sicer pa novih delovnih mest
ne morejo obljubiti, že zapo-
slenih delavcev pa ne bodo
smeli odpuščati.
V analizi zdravstvene po-
nudbe na območju konjiške
občine - kjer je matični zdrav-
stveni dom, poleg tega pa so še
tri zdravstvene postaje v Zre-
čah, Vitanju in Ločah - so pri-
pravili podatke o osnovnem
zdravstvenem varstvu, zoboz-
dravstvu in reševalni službi.
Dr. Marjan Berginc je še po-
udaril, da je v Slovenskih Ko-
njicah na področju zdravstva
precej aktivna tudi zasebna
ponudba. Tako je ta čas v za-
sebnem sektorju 17 zaposle-
nih, med njimi 4 zobozdravni-
ki, 2 splošna zdravnika, 5 zo-
bo tehnikov. Tudi zasebniki
naj bi bili vključeni v zdrav-
stveno mrežo.
Konjiška vlada je predlog
o preoblikovanju v javno
zdravstveno mrežo sprejela,
pri tem pa so se odločili, da ga
bodo naslovili kar na ministr-
stvo za zdravstvo. V konjiški
skupščini imajo namreč že več
mesecev težave z nesklepč-
nostjo.
KL
Mozirjani tretjič nesklepčni
Pretekli četrtek naj bi mozirski poslanci dokončali ok-
tobrsko zasedanje, hkrati pa naj bi na izrednem zasedanju
razrešili terjatve Javnega podjetja Komunala do Sklada
stavbnih zemljišč občine Mozirje in se nasploh pogovorili
o delu Sklada za letošnje leto.
Vendar se je v četrtek zgodilo, kar so nekateri precej
glasno že prej napovedovali - na skupščinskem zasedanju
se je zbralo premalo poslancev, da bi sploh lahko začeli
delo. Tako je oktobrsko zasedanje že tretjič nesklepčno, še
vedno ostajajo nedorečene točke o imenovanju novega
direktorja JP Komunala, predlogu Komisije za volitve in
imenovanja ter lokalna samouprava. Poslanci naj bi se
ponovno zbrali danes in po končanem oktobrskem zase-
danju nadaljevali še izredno sejo.
US
Št. 45 - 10. november 1994
3
Bolnišnica brez dežurnih
podpirajo protestno akcilo slnaikata FIDES
Po sklepu republiškega od-
\)OfA sindikata zdravnikov in
zobozdravnikov FIDES naj bi
od ponedeljka, 21. novembra
vsi zdravstveni zavodi v Slo-
veniji sodelovali v protestni
akciji, s katero ne bodo več
ježurali. Tudi v celjski bolniš-
0ici podpirajo sindikalne zah-
teve in se bodo akciji pridru-
žili-
FIDES želi s tem opozoriti,
da tudi po uveljavitvi pravil-
nika o napredovanju zdrav-
stvenih delavcev in po uvelja-
vitvi zakona o razmerjih plač
v javnih zavodih zdravniško
delo ni primerno ovrednoteno.
V mariborski in ptujski bol-
nišnici naj bi tako prenehali
dežurati že v ponedeljek,
v ostalih zavodih pa teden dni
kasneje. Po besedah predsed-
nika FIDES-a v celjski bolniš-
nici dr. Štefana Tislja so se na
sestanku kirurgov vsi zdravni-
ki strinjali z akcijo, podporo
pa bodo preverili še s podpisi.
Dr. Tiselj sicer upa, da bo s po-
gajanji prišlo do ustrezne reši-
tve, sicer bodo od 21. novem-
bra dalje vztrajali pri 40 ur-
nem delovnem tednu. »Naš cilj
ni, da delamo samo 40 ur te-
densko, saj se zavedamo, da se
dela ne da organizirati brez
dežurstev. Zahtevamo pa, da
za redni delovni čas dobimo
primerno plačo. Očitajo nam
zaslužkarstvo, vendar dobimo
z nadurami in dežurstvi toliko,
kot bi morali dobiti za osnov-
no delo«, ugotavlja dr. Tiselj.
Protestna akcija zdravnikov
bo gotovo vplivala na redno
delo, povečale se bodo vrste
pacientov. Direktor celjske
bolnišnice dr. Aleš Demšar
pravi, da vodstvo podpira zah-
teve zdravnikov po ureditvi
plač, ki naj bi izhajale iz pov-
prečne plače v gospodarstvu,
ne pa iz vladno določene izho-
diščne plače. Delo pa bodo or-
ganizirali tako, da bo zagotov-
ljena 24-urna medicinska
pomoč.
TC
Konjiški
poslanci se
bodo
opredeljevali
pisno
Zaradi petih neuspešnih
sklicev sej občinske skupš-
čine je predsedstvo SO Slo-
venske Konjice, ki se je se-
stalo v sredo, 26. oktobra,
oblikovalo predlog, naj se
poslanci pisno opredelijo
do posameznih neodložlji-
vih točk predvidenega
dnevnega reda skupnega
zasedanja zborov občinske
skupščine.
Kljub temu, da statut
skupščine občine in po-
slovnik ne predvidevata
pisnega opredeljevanja po-
slancev, je predsedstvo me-
nilo, da je tak način nujen,
saj zaradi nesklepčnih sej
delo na posameznih po-
dročjih ne more več pote-
kati nemoteno. Za obrav-
navo zaključnega računa
za leto 1993 in proračuna
za leto 1994 bo opravljen
sklic skupnega zasedanja,
kot je bilo dogovorjeno na
seji predsedstva skupščine
občine in na razgovoru
s političnimi strankami 6.
oktobra letos. Na odlok
o spremembi odloka
o spremembi območja na-
selij Dobrava in Gabrovlje
in o imenovanju novega
naselja Dobrovlje pa je
skupina občanov naselja
Dobrovlje vložila na ustav-
no sodišče Republike Slo-
venije zahtevo za oceno
ustavnosti in zakonitosti.
Predsedstvo bo ugotav-
ljalo rezultate glasovanja
po 10. novembru, v kolikor
bo pisno glasovala vsaj ve-
čina poslancev.
B. Z.
Država se ne zgane
Območna gospodarska zbornica skuša pomagati gospodarstvu
Mednarodne gospodarske
povezave in promocija našega
gospodarstva — to je bila tema
tiskovne konference, ki jo je
pred dnevi v žalski restavraciji
Marjola sklicala celjska go-
spodarska zbornica v sodelo-
vanju z žalskim podjetjem
Tipo.
Mednarodne povezave z zu-
nanjim svetom je najprej pred-
stavil direktor zbornice Franc
Knafelc. Najdaljše stike ima
zbornica s Štajersko gospo-
darsko   zbornico   v   Grazu,
Celjska zbornica je navezala
stike tudi s Klubom senior. To
so tuji strokovnjaki iz različ-
nih področij, ki so pripravljeni
svetovati našim podjetnikom.
Doslej so s Holandci organizi-
rali 3 seminarje o marketingu,
prihodnje leto pričakujejo ek-
sperte za gostinstvo in hotelir-
stvo. Za podobno sodelovanje
se dogovarjajo tudi z Nemci.
predvsem gre za konkretne
ponudbe za sodelovanje med
našimi in njihovimi podjetji in
predavanja njihovih strokov-
njakov. Poleg tega iz te zbor-
nice dobivajo brezplačno nji-
hovo glasilo, kot ugotavljajo
v zbornici pa naši gospodar-
stveniki ne kažejo interesa za
sodelovanje,-na graškem sej-
mu, medtenf ko Avstrijci pri-
hajajo na celjski sejem. Razen
z Avstrijo so stkane dobre vezi
z Madžari. Doslej sta bili orga-
nizirani dve predstavitvi naših
podjetij v Szombateyu, ker pa
so na to področje začeli pose-
gati Nemci in Avstrijci, so se
v celjski zbornici odločili za
povezovanje z Bekeszabo. Na
tem področju v bližini Romu-
nije se je letos predstavilo 18
slovenskih podjetij, med njimi
dve tretjini iz celjskega ob-
močja, ponovna sejemska
predstavitev pa je dogovorjena
tudi za prihodnje leto.
V prihodnjih dneh bo celj-
ska zbornica pripravila sreča-
nje podjetnikov in razstavo
naših izdelkov v Banski Bistri-
ci na Slovaškem, podobno sre-
čanje s slovaškimi podjetniki
pa bo spomladi še v Celju. Do-
bre poslovne vezi so nadalje
stkane z zbornico v Konstanzi.
Med drugim se je njihova
zbornica skupaj s pobratenim
mestom Singen udeležila le-
tošnjega   jesenskega   sejma
v Celju, kjer je bilo sklenjenih
nekaj konkretnih poslov in do-
govorjena večja predstavitev
Celja prihodnje leto v Singe-
nu. Po dvoletnih prizadeva-
njih so se obrtnega sejma letos
prvič udeležili tudi Brazilci, ti
so podobno kot Nemci zagoto-
vili svojo udeležbo na obrtnem
V tem tednu je žalsko podjetje Tipo v prostorih Lene v Levcu
organiziralo promocijski teden čeških proizvajalcev tekstilnih
izdelkov, porcelana in obutve. Kot je na tiskovni konferenci
povedal direktor Samo Premik deluje podjetje Tipo že dobrih
šest let, ukvarjajo se z izvozom in uvozom, letno pa ta trgovska
organizacija ustvari milijon mark prometa. Od 7. do 11. novem-
bra se na 125 kvadratnih metrih v Leni predstavlja 40 čeških
proizvajalcev s svojimi kvalitetnimi izdelki. Češki poslovneži
v teh dneh zbirajo okvirna naročila naših trgovcev, obenem pa
želijo v podjetju Tipo spodbuditi tudi izvoz slovenskih izdelkov
na češko tržišče.
sejmu tudi v prihodnje. Tes-
nejšo povezavo pa v celjski
zbornici načrtujejo še z zbor-
nico v Krapini. Poleg vseh teh
stikov se je celjska zbornica
povezala še z mednarodnim
kontaktnim birojem v Grazu,
izdali so poslovni katalog
v štirih jezikih in ga poslali
diplomatskim predstavni-
štvom, se povezali s tujimi am-
basadorji, predstavništvom
Južne Afrike na Dunaju ter
prijateljskimi mesti. To je
mreža, ki so jo uspeh splesti
v zadnjih dveh letih in pol, da
bi pomajgali gospodarstvu pre-
broditi izgube bivših jugoslo-
vanskih tržišč. Kot je dejal
Knafelc so se tega dela lotili
predvsem zato, ker se na dr-
žavnem nivoju ne morejo do-
govoriti za gospodarska pred-
stavništva v tujini ter za eno-
ten program promocije.
IRENA BAŠA
Foto: SHERPA
Malgaj na pismir
Koroško filatelistično dru-
štvo se je že preteklo leto odlo-
čilo da bo za 100-letnico roj-
stva Franja Malgaja izdalo
spominski ovitek s priložnost-
nim žigom pošte Ravne na Ko-
roškem.
V Filatelistični zvezi Slove-
'^je so se odločili za Jakčev
portret Franja Malgaja, ki po-
'^va notni zapis takratne slo-
venske himne »Naprej«. Takš-
'^^ga je Malgaj vse od 1. 1910
•^osil pri sebi. Prvi spominski
°vitek je žigosan na šentjurski
pošti, kjer piše »Borec za se-
verno mejo -100. obletnica roj-
stva«, drugi, s pošte v Ravnah
na Koroškem, pa ima napis
»Severna meja - branik sloven-
stva«.
Hkrati so v Šentjurju ob
praznovanju 100. obletnice
rojstva svojemu rojaku Franju
Malgaju pripravili razstavo
Koroška, moja bolečina. Raz-
stavo bodo v prostorih osnov-
ne šole Franja Malgaja odprli
danes, v četrtek 10. novembra
ob 16. uri. Ob tem bodo pri-
pravili tudi spominsko sloves-
nost.
BJ
Mreža zdravili mest
Konec novembra bodo v Celju podpisali listino o usta-
novitvi republiške mreže gibanja Zdrava mesta. Podpisu
naj bi prisostvovali tudi predsednik Milan Kučan ter
predstavniki zimanjega ministrstva in ministrstva za
zdravstvo. V mreži bodo projektni sveti gibanja s sedeži
v Ljubljani, Mariboru, Celju, Ptuju, Trebnjem, Novi
Gk)rici in Novem mestu. O tem, kako se bo Celje vključilo
v mrežo slovenskih zdravih mest, bodo govorili v ponede-
ljek na seji projektnega sveta Celje - Zdravo mesto.
TC
450 Žrtev na Jugu
Egipta
Južni del Egipta je zajelo
neurje s tako močnim de-
ževjem, kot ga na tem ob-
močju ni bilo že najmanj 50
let. Oblasti so zato razgla-
sile izredno stanje. Najhuje
je bilo v vasi Dronka v bli-
žini Asiuta, kjer je neurje
povzročilo kratek stik, za-
radi katerega je eksplodi-
ralo v skladišču goriva, po-
žar pa je potem zajel dobr-
šen del vasi. Po nepopolnih
podatkih je bilo požganih
najmanj 200 hiš, več kot 20
tisoč ljudi pa je moralo po-
begniti pred ognjenimi
zublji. Vendar kar je še hu-
je — ob eksploziji s požarom
in v zaradi neurja deroči
vodi, je življenje izgubilo
najmanj 450 ljudi. Močno
deževje pa je poplavilo tudi
številne ceste in onemogo-
čilo cestni in letalski pro-
met, precej ljudi pa je umr-
lo v prometnih nesrečah.
Samo v egiptovski prestol-
nici Kairu so nesreče terja-
le 11 žrtev, zaradi kratkih
stikov pa je izbruhnilo 60
požarov.
Boj proti Jedrslci
mafiji
Na sedežu Mednarodne
agencije za jedrsko energi-
jo na Dunaju je potekalo
dvodnevno srečanje o tiho-
tapljenju jedrskih snovi.
Okoli 100 strokovnjakov iz
35 držav je razpravljalo
o tem, kako bi jedrske sno-
vi bolje zaščitili že v jedr-
skih elektrarnah in skla-
diščih ter kako bi lahko za-
nesljiveje zbirali, preverja-
li in ocenjevali podatke
o jedrskem kriminalu.
Mednarodna agencija za
jedrsko energijo (lAEA) za-
to namerava na Dunaju
ustanoviti banko podatkov
o trgovini z radioaktivnimi
snovmi, v bližini Dunaja pa
naj bi v laboratorijih lAEA
analizirali zaplenjene sno-
vi. Agencijo tako najbolj
skrbita Nemčijci.in Turčija.
Samo v prvih šestih mese-
cih letos so kar 90 primerov
nezakonite trgovine z jedr-
skimi snovmi zabeležili
v Nemčiji, lani pa kar 241
primerov. lAEA zato želi
pomagati vzhodnoevrop-
skim državam, v glavnem
državam nekdanje Sovjet-
ske zveze - od tam namreč
prihajajo jedrske snovi
v zahodno Evropo - in jim
omogočiti boljši nadzor
nad območji, iz katerih pri-
hajajo jedrske snovi. Na
Dunaju so tako od leta
1991 v ta namen že odobrili
35 milijonov dolarjev.
Konferenca
o gospodarsiceni
sodeiovanju
v Casablanci v Maroku
se je končala tridnevna
konferenca o gospodar-
skem sodelovanju in razvo-
ju držav na Bližnjem vzho-
du in v Severni Afriki. Na
njej je sodelovalo 2400 naj-
višjih predstavnikov vlad
in poslovnih krogov iz 60
držav, številčno najbolj za-
stopan pa je bil Izrael.
Udeleženci konference so
sprejeli Skupno deklaraci-
jo iz Casablance, ki so jo
nekateri poimenovali kar
nov Marshallov plan.
V skladu s to deklaracijo
naj bi namreč vlade in pri-
vatni sektorji uskladili
svoje akcije v tej regiji, po-
dobno kot je po Marshallo-
vem planu potekala obno-
va Evrope po drugi svetov-
ni vojni. Vendar pa se je
tudi tokrat pokazala že
kronična arabska porazde-
ljenost: Sirija in Libanon
sta tako bojkotirali konfe-
renco, medtem ko največje
ameriške nasprotnice Irak,
Libija in Iran sploh niso bi-
le povabljene nanjo. Vse te
države so opozorile, da ne
morejo skleniti sporazimia
o sodelovanju, vse dokler
bo Izrael okupiral dele
arabskega ozemlja in ne bo
privolil v trajen in stabilen
mir, enak za vse sprte
strani.
Srbi izgubiti
Kupres
v Bosni in Hercegovini
je ta teden potekala naj-
večja ofenziva proti bosan-
skim Srbom v vsej 31 mese-
cev trajajoči vojni. Enote
bosanskih Hrvatov in Mu-
slimanov so namreč silovi-
to prodrle proti Kupresu,
ki je bil doslej v srbskih
rokah, in ga tudi zavzele.
Tako je prvič, odkar je za-
čelo veljati hrvaško-musli-
mansko premirje, v korist
Muslimanov posegla tudi
vojska bosanskih Hrvatov
(HVO). Enote HVO-ja so
mesto napadale z juga,
medtem ko so Muslimani
proti Kupresu prodirali
s severa. Ker se enote
HVO-ja doslej niso vmeša-
vale, so Srbi bojne črte
proti Hrvatom precej ra-
zredčili. Mednarodni mi-
rovni načrt kontaktne sku-
pine, ki so ga Srbi zavrnili.
Muslimani in Hrvati pa
sprejeli, predvideva, da
Kupres pride pod hrvaško
upravo. Vodja bosanskih
Srbov Karadžič je na se-
stanku poveljstva srbskih
sil že napovedal, da name-
rava na vseh srbskih ozem-
ljih v BiH razglasiti vojno
stanje in izvršiti splošno
mobilizacijo. Minuli teden
je vodstvo bosanskih Srbov
vojno stanje že razglasilo
v zahodnem delu Bosne,
kjer so muslimanske sile
v protiofenzivi.
Popiave v Italiji in
po svetu
Sever Italije je zajelo
večdnevno deževje; v Pi-
emontu na meji s Francijo
je tako padlo rekordnih 60
centimetrov padavin na
kvadratni meter. Piemont
takšnih poplav ne pomni
od leta 1913. V središču
Alessandrie je dva metra '
visoka voda avtomobile
nosila kot kartonske škat-
le. Po nekaterih podatkih
je žrtev v Italiji najmanj 60,
sredstva obveščanja pa tr-
dijo, da jih je več kot 100.
Vendar tragična bilanca
neprestano narašča. Naj-
bolj ogrožena področja je
obiskal premier Berlusco-
ni, zaradi naravne ujme pa
se je na izrednem zaseda-
nju sestala vlada. Poplave
so prizadele tudi Benetke,
vremenoslovci pa napove-
dujejo novo poslabšanje
vremena. Italijanski notra-
nji minister Maroni je od
vlade zahteval, da preveri
morebitno odgovornost
upravnih in administrativ-
nih organov za ogronmo
škodo. V zadnjih desetih
letih naj bi namreč na pri-
zadetem območju zane-
marjali obnovo in vzdrže-
vanje infrastrukture. Moč-
no deževje je zajelo tudi
Francijo, kjer zaradi nara-
sle vode pogrešajo več lju-
di. Najhuje je v Alpah, kjer
je ponekod zapadlo do tri
metre snega. Močan ciklon
je zajel dve indijski zvezni
državi. Posledice: najmanj
192 žrtev. Iz jugovzhodne-
ga dela Avstralije pa poro-
čajo o velikih požarih, ki so
uničili več sto hiš, na tisoče
ljudi se je moralo preseliti.
Št. 45 - 10. november 1994
4
Distribucijsko prodajni center Trigiav
V Moskvi ga le odprla cellska Kovinotehna
Kovinotehna Celje, Poslovni sistem Merca-
tor Ljubljana, IBN JT Ljubljana ter Unimercat
iz Nemčije so včeraj, v sredo, v sodelovanju
z ruskim podjetjem Sotross odprli distribucij-
sko- prodajni center pod skupnim imenom
Triglav. Vrednost investicije, katere nosilka jc
Kovinotehna, presega 2 milijona ameriških
dolarjev.
Gre za delniško družbo zaprtega tipa. Kovi-
notehna in Unimercat nastopata na področju
tehničnega blaga, Mercator pri živilih in IBN
JT pri tekstilu ter obutvi. Ideja o tem projektu,
ki je pred šestimi meseci prerasla v realnost, je
plod dolgoletne prisotnosti na ruskem tržišču
in ugotovitve, da je ponudba v Sloveniji nare-
jenega blaga dovolj zanimiva za to specifično
tržišče. Trgovsko- distribucijski center Triglav
je prvi v nizu več podobnih trgovin, odprli jih
bodo še v Kazanu, Samari, Nižjem Novgorodu,
Nefte Jugansku, Kijevu, Rigi in Dneprope-
trovsku.
Prodajni program Triglava obsega tri velike
skupine: tehnično blago, kjer so na voljo izdel-
Prvi distribucijski center Triglav v Moskvi
razpolaga z več kot 1700 kvadratnimi metri
razstavnih in prodajnih površin. V trgovini bo
na voljo približno 4 tisoč različnih artiklov 250
proizvajalcev iz Slovenije, Nemčije, Avstrije,
Italije, Hrvaške in Makedonije.
ki od bele tehnike do malih gospodinjskih apa-
ratov, kuhinj, kopalniške opreme, vodovodnih
instalacij, barv, lepil in lakov, ročnih in elek-
tričnih orodij ter rezervnih delov in potrošne-
ga materiala za avtomobile. Razen tehničnega
blaga ponujajo v novem centru še prehrambe-
ne izdelke ter tekstil in obutev, glede na širino
asortimana firm, ki so ustanovile Triglav, pa
bodo kupcem lahko zagotovili tudi ostalo bla-
go, po katerem bo vladalo povpraševanje. Tr-
govsko- distribucijski center Triglav bo delo-
val po sistemu Cash and Carry trgovina, name-
njen pa bo posameznikom, malim in srednjim
trgovinam ter velikim odjemalcem blaga.
Odprtje tega centra je bilo hkrati priložnost
za srečanje približno 100 slovenskih poslovne-
V prvem mesecu delovanja bodo v moskov.
skem Triglavu poleg ugodnih cen v primerjavi
s podobno ponudbo iz Evrope kupcem na voljo
tudi ugodni promocijski popusti, in sicer 5 od.
stotkov pri nakupu nad 500 ameriških dolar,
jev, 10 odstotkov pri nakupu nad tisoč dolarjev
in 15 odstotkov pri nakupu nad 2 tisoč dolar,
jev. Cene so dolarske, blago pa bodo kupci pQ
dnevnem tečaju plačevali v rubljih.
žev, ki so s posebnim letalom pripotovali i^
Slovenije, in 300 ruskih poslovnežev, doseda-
njih poslovnih partnerjev ustanoviteljev ter
bodočih kupcev Triglava.
IRENA BAŠA
Slovesnost v New Vorku
Rogaška med naiugledneišiml v svetu
Steklarna iz Rogaške Slati-
ne je pretekli teden v New
Vorku odprla svojo ckskluziv-
no trgovino, ki je na ugledni
Madison Avenue. Trgovina je
v nakupovalni okolici, kjer so
zastopana najbolj zveneča
imena najrazličnejšega blaga,
med steklom pa vsi od Water-
forda do Laliqua.
Steklarna se je za omenjeno
naložbo odločila zaradi po-
membnosti ameriškega tržiš-
ča, kamor izvaža večino svojih
izdelkov, pa tudi zaradi na-
daljnega uveljavljanja svoje
znamke. V newyorški trgovini
z napisom »Rogaška« ponujajo
zato približno tristo eksklu-
zivnih izdelkov, ki so izdelani
posebej zanjo. Površina lokala
je 120 kvadratnih metrov, no-
tranja ureditev pa je zamisel
ljubljanskega arhitekta Mla-
dena Marinčiča. Vrata ugledne
trgovine so odprli v začetku
preteklega tedna, v petek pa so
pripravili še posebni, slovesni
coctail-party. Udeležili so se
ga predstavniki Steklarninih
ameriških poslovnih partner-
jev, najvišji diplomatski pred-
stavniki Slovenije v ZDA, iz
Washingtona in New Yorka,
pa tudi novinarji.
V Steklarni v Rogaški Slati-
ni ocenjujejo, da gre za po-
membno promocijo njihovega
znanja kot tudi Slovenije v ce-
loti.
BJ
PO ČEM so DEVIZE?,
Tečaji deviznih valut na dan 9. 11. 1994
Konus Kofil se seli
v Slovenske Konjice
Konusova družba Kofil je
doslej poslovala v Ločah, v teh
dneh pa seli svojo proizvodnjo
v manjše prostore v Sloven-
skih Konjicah.
Za nekoč relativno uspešno
družbo Konus Kofil so, podob-
no kot za ostale Konusove
družbe, ob izgubi jugoslovan-
skega tržišča in zaradi recesije
v Evropi nastopile težave, ki
so svoj vrh dosegle konec lan-
skega in v začetku letošnjega
leta.   Družbo   obremenjujejo
precej visoki dolgovi iz prete-
klosti, v zadnjih šestih mese-
cih pa se je poslovanje precej
izboljšalo. Kot je povedal di-
rektor družbe Slavko Burja, so
prodajo v primerjavi z lanskim
obdobjem povečali za 100 od-
stotkov, povečali so tudi reali-
zacijo in zato pričakujejo, da
bodo zadnje trimesečno ob-
dobje zaključili pozitivno.
Obenem pa je Sklad za raz-
voj podjetniku iz Slovenskih
Konjic že prodal vse nepre-
mičnine oziroma prostore,
v katerih je doslej obratovala
družba Kofil v Ločah. V teh
dneh so začeli seliti celotno
opremo v več kot polovico
manjše prostore v Slovenske
Konjice. Selitev naj bi bila
končana do sredine novembra,
po prvih ocenah pa bo veljala
približno 12 milijonov to-
larjev.
V družbi Kofil je sicer zapo-
slenih 42 delavcev. Direktor
Slavko Burja pričakuje, da bo-
do obdržali dosežen nivo po-
slovanja, v tem primeru tudi ni
bojazni, da bi morali odpušča-
ti delavce. Prihodnost družbe
pa bo odvisna predvsem od
lastninskega preoblikovanja.
Sam proizvodni program Ko-
fila je po mnenju vodstva ugo-
den, relativno sodobna tehno-
logija in trenutna zasedenost
vseh kapacitet pa jim omogo-
čata dobro poslovanje.
TASK
GOSPO
DARSKI
[B
1^
[H
<s>
Ni
■
T
E
R
Predstavitev
v Pragi
Prihodnji ponedeljek se
bo v trgovinski palači
v Pragi začela prva pred-
stavitev slovenskega go-
spodarstva na Češkem, ki
jo organizirata ministrstvo
za ekonomske odnose in
razvoj ter slovenska gospo-
darska zbornica. Na raz-
stavi bo sodelovalo približ-
no 60 slovenskih podjetij,
zastopane pa bodo skoraj
vse proizvodne panoge.
Nekatera podjetja se bodo
na Češkem predstavila pr-
vič, sodelovala pa bodo šte-
vilna na Češkem že uve-
ljavljena slovenska podjet-
ja. S celjskega območja se
bodo med drugim predsta-
vili Alpos, Gorenje in Ko-
vintrade. Predstavitev slo-
venskega gospodarstva bo
trajala do 17. novembra.
V torek, 15. novembra, bo-
sta češka in slovenska go-
spodarska zbornica pripra-
vili poslovno konferenco,
dan kasneje pa se bodo
v Pragi sestali slovenski in
češki bančniki.
Maxi odslej
Merkur
Blagovnica Emona Ma-
ximarket je konec oktobra
ukinila svojo poslovno eno-
to v Zrečah. Novi najemnik
objekta, s katerim se bodo
kupci in dobavitelji dogo-
varjali o nadaljnjih doba-
vah, je odslej Emona Mer-
kur Ljubljana.
Delničarjem
dodatne delnice
v Pooblaščeni družbi
Mercata so se odločili za
razdelitev posebnih dodat-
nih delnic. S to ugodnostjo
vodstvo Mercate opozarja
na ogromne stroške, ki jih
družbe za upravljanje sicer
porabijo za oglaševanje in
akviziterske provizije. Ta-
ko bodo z dodatnim števi-
lom delnic nagradili vse
dosedanje delničarje in ti-
ste, ki jim bodo certifikate
zaupali do 15. decembra.
Število dodatnih delnic, ki
jih bodo vlagatelji prejeli
takoj, ko bodo delnice
uvrščene v kotacijo na
Ljubljanski borzi, je odvis-
no od višine vloženih certi-
fikatskih sredstev. Za 100
tisoč tolarjev bo investitor
prejel 3 dodatne delnice
v nominalnem znesku 3 ti-
soč tolarjev, za certifikat
v vrednosti 400 tisoč tolar-
jev pa bo investitor prejel
8 delnic v minimalnem
znesku 8 tisoč tolarjev.
PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE
Ponudba:
-švedsko trgovsko in po-
sredniško podjetje Lenia HB
želi vzpostaviti poslovno sode-
lovanje s podjetji, ki so aktiv-
na na področju izvoza in uvoza
kemičnih proizvodov, gnojil,
naftnih derivatov, svinca, cin-
ka in vezanih plošč, žita ter
živil. Informacije: tel. 0046/
13-11-27-60 in fax 0046/13-
11-05-98 (Bengt Hallin).
- Italijansko podjetje BM In-
ternational nudi rabljena
osebna vozila. Informacije: tel.
0039/337-238-959 in fax 0039/
131-872-785 (Bassanese Ma-
riani).
- Češko podjetje Technome-
tra Praha nudi hidravlične
komponente. Ponujajo tudi
svetovalne in servisne storitve
s področij hidravličnih siste-
mov. Informacije: tel. 0042/
275-24-41 in fax 0042/275-25-
68.
- Slovaško podjetje Praktik
nudi frotiraste brisače, prevle-
ke, pliš, sintetične, viskozne in
volnene materiale. Informaci-
je: tel. 0042/805-232-72 in fax
0042/895-698-92 (M. Mi-
grova).
-Romunsko podjetje Elek-
tromotor SA nudi elektromo-
torje. Informacije: tel. 0040/
96-192-004, 192-005 in fax
0040/96-192-003, 192-001
(Danila Petrus).
- Bolgarsko podjetje Enmed
ponuja medicinsko opremo.
Informacije: tel. in fax 00359/
66-26-567 (Nikolay T.
Tatchev).
-Bolgarsko podjetje Parva
Častna Fabrika za Mebeli nudi
oblazinjeno  pohištvo.  Infor-
macije: tel. 00359/2-201-930
in fax 00359/2-277-442.
- Poljsko podjetje Elbox nu-
di šolske pripomočke. Infor-
macije: tel. 0048/22-440-869
in fax 0048/22-446-011 (Gra-
zyna Gach).
Povpraševanje:
- Nizozemsko podjetje Uni-
wood BV želi uvažati opremo,
pohištvo in dekorativne izdel-
ke iz lesa in železa (za zunanjo
uporabo). Informacije: tel.
0031/3412-58-544 in fax 0031/
3412-58-193 (Martin Van Go-
oswilligen).
- Slovaško podjetje Praktik
povprašuje po odpadnem
bombažu iz predilnic, bom-
bažnih in lanenih tkaninah za
namizne prte, rjuhe, blazine
ipd. Informacije: tel. 0042/
805-232-72 (M. Migrova).
Center za
informacijski
sistem
Gospodarske
zbornice
Slovenije
Vse pKKirobnejše informacije
dobite pri Centru za Informa-
cijski sistem Gospodarske
Zbornice Slovenije, telefon
(061) 150-122 interno 290, 292,
293 ali direktno 215-631.
št. 45 - 10. november 1994
5
Ifcliki načrti Atomskih Toplic
0 naložbah, prihodnosti ob državni meji, lastninlenlu... z direktorjem zdravilišča, Borisom Završnikom
v Atomskih Toplicah so v preteklih dneh
pdprli povsem prenovljen hotel, v drugi polo-
vici meseca pa bodo temu kraju slovesno pode-
Uli Zlati list Delove porote bralcev, za najbolj-
ocenjeni turistični kraj v državi. Hotel, ki je
nekaj tednov zaprt, je bil v ponedeljek že
več kot 90 odstotno zaseden.
popolna obnova hotela je stala približno 4,5
jiilijona nemških mark. Gre za I. fazo hotelske
sanacije, ko so povsem obnovili hotelske sobe,
ljuhinjo, restavracijo, aperitiv bar, hladilne in
skladiščne prostore, uredili klubski prostor,
pridobili prostore za knjižnico, varovanje
otrok ter frizerski salon, povečali so recepcijo,
vbod v hotel pa odeli v marmor. V sobah so
jamenjali celotno opremo, za povečano kuhi-
njo nabavili najsodobnejšo opremo,.v nekate-
^ skupnih prostorih uredili prezračevanje ter
posodobili dotrajane sanitarne instalacije.
Skratka, hotel v Atomskih Toplicah je od zno-
traj kot nov. Z obnavljanjem so v bistvu začeli
predlani ko so povsem prenovili hotelski ba-
zen, v Zdravilišču pa imajo še velike načrte.
O teh, ki se začenjajo z II. fazo hotelske sanaci-
je, z gradnjo hotelskega prizidka, smo se pogo-
varjali z direktorjem zdravilišča Atomske To-
plice, Borisom Završnikom:
Vaš hotel je venomer skoraj povsem zaseden,
kar že dolgo narekuje potrebo po novih hotel-
skih zmogljivostih. Kako je z gradnjo hotel-
skega prizidka, kaj boste z njim pridobili, koli-
ko znaša približna vrednost naložbe v pii-
adek?
Sočasno s I. fazo smo začeli že z II., z gradnjo
52 novih hotelskih sob, 970 kvadratnih metrov
zdravstvenega dela ter 158 kvadratnimi metri
restavracijskih prostorov, pod njimi pa tudi
hotelskih garaž za goste. Sobe bodo večje, sku-
paj z zdravstvenim delom klimatizirane.
Zdravstveni del zdravilišča bo pridobil tudi po
vsebinski, ne le prostorski plati. Za potrebe
zdravstva bomo imeli novo dvorano za fitnes
ter telovadnico, kar omogoča nove zdravstvene
programe, tudi za preventivni oddih. S to, II.
fazo, bomo končali do 1. jimija, prihodnjo po-
letno sezono pa začeli s 106. novimi posteljami.
Vrednost naložbe znaša 6,5 milijona nemških
mark in to iz lastnih sredstev, bančnih kredi-
tov ter od nekaterih vlagateljev, ki pa želijo
tetati, do oblikovanja v delniško družbo, ne-
imenovani.
Z gradnjo smo začeli 20. septembra, da bi
^ste čim manj motili, pa smo temelje prizidka
ifbetonirali, prestavili termalni vod in podob-
no. Zaradi gostov smo poskrbeli, da tovornjaki
De bodo vozili mimo zdravilišča. V zvezi s širi-
tvijo hotela bomo povečali tudi zunanja parki-
rišča. Po dograditvi bo v hotelu skupno tristo
postelj ter sodobni zdravstveni del, kar bo
omogočilo, zgolj v hotelskem delu, približno
sto tisoč nočitev. Z evropskimi standardi bi
privabili tudi večje število tujcev.
Boris Završnik
Po izgradnji hotelskega prizidka se namera-
vate lotiti še naložb v predelu, kjer sta letno
kopališče ter kamp. Pred časom ste omenjali
gradnjo apartmajev, posodobitev letnega ba-
zena ter širitev kampa. Kaj vse bi pridobili
v takoimenovanem starem delu, koliko bi
stalo?
Tudi v kampu ločimo investicijo na dve fazi.
V I. bi pridobili nove prostore za postavitev
kamp prikolic, za dosedanje namenili več pro-
stora, prav tako pa posodobili sanitarne vozle.
Nova recepcija bi bila na pristopnejšem mestu,
nova restavracija tudi za tiste, ki ne namera-
vajo v kopališče, posodobili pa bi tudi sanitar-
ni del. Obstoječi letni bazen bi bil z dodatki
privlačnejši, prav tako bi zgradili nov letni
bazen, ki bi meril 900 kvadratnih metrov ter bi
bil nepravilnih oblik. Prihodnjo pomlad bi
gradili novo recepcijo, pridobili prostor za
kamp prikolice ter sanitarne vozle, restavra-
cijski del in bazen pa jeseni.
V II. fazi bi v območju kampa zgradili pri-
bližno štirideset apartmajev, kar smo prestavi-
li za leto pozneje, za 1996. O tem se še pogovar-
jamo, zato je mogoče, da bi pohiteli. I. faza na
območju kampa bi stala 4 milijone nemških
mark, za II. fazo pa dokončne ocene nimamo.
Apartmaji naj bi bili kar najbolj poceni, zato
da bi bili zanimivi za fizične osebe, verjetno za
znanega kupca, saj sami toliko sredstev nima-
mo. Za prihodnje naložbe bi poskušali prido-
biti vlagatelje, delničarje.
Do konca prihodnjega leta nameravamo
razširiti še Terme, njihov zunanji bazen, saj so
že pretesne. Za prihodnje leto mislimo tudi na
širitev ponudbe Športnega parka, razmišljamo
pa še o postavitvi pokritega tenis igrišča.
V zdravilišču je trenutno 142 redno zaposle-
nih. Ali pomenijo vsi ti načrti za Obsotelje
dovolj novih delovnih mest?
Bistvenega povečanja delovnih mest ne bo,
računamo največ na 25 novih.
Atomske Toplice imajo med zdravilišči čisto
posebno lego, tik ob novi državni meji. Vaše
zdravilišče je sicer kljub temu še bolj zasedeno
kot je bilo prej. Kakšna je prihodnost na tej
obmejni legi, ki lahko pomeni vašo prednost
ali pa veliko oviro? Kaj pričakujete?
Glede prednosti in ovire se strinjam. Zavi-
ralno je bilo v začetku, ko so organi goste na
državni meji, pri mostu, še ustavljali in kazno-
vali za ilegalni prehod. Stanje pa je postalo
normalno, saj gre za skupni interes tako Slove-
nije kot Hrvaške, da se ti obmejni kraji razvi-
jajo, ne glede na vse. Zato je tudi na hrvaški
strani postalo prehajanje meje za goste zelo
liberalno, sproščeno. Naši gosti smejo s hotel-
sko kartico ter osebno listino čez mejo tudi
izven mejnih prehodov, na sprehode, na zanje
zanimiva mesta.
V naši hotelski ponudbi in na zdraviliški
turistični karti propagiramo tudi tisto, kar je
zanimivo na hrvaški strani. Bojazen je bilo
čutiti le v tujini, kjer so nam omenjali, da smo
na meji z državo v vojni. Dokazovali smo, da
na tem območju Hrvaške vojne ni bilo. Tujci to
že sprejemajo, zanje postaja celo zanimivo, da
z okna gledajo na hrvaško stran. Zdravilišče
ima dobro perspektivo.
V Atomskih Toplicah že vsa leta prevladuje-
jo domači gosti. Ali boste uspeli privabiti tudi
več tujcev?
Pred desetletjem smo imeli le dva tisoč tujih
nočitev. Letos bi, če ne bi bil hotel zaprt štiri-
deset dni, beležili dvajset tisoč tujih nočitev.
Koliko pa je vseh nočitev?
Vsega skupaj jih je 240 tisoč. To pomeni, da
gre strmo navzgor tudi število tujih nočitev.
Predpogoj so sodobni bivalni pogoji, standard.
To so pogojevali tudi med pogajanjem za biva-
nje luksemburških gostov. Podpisali smo po-
godbo z eno največjih italijanskih agencij.
Prodiramo. Sicer pa: v apartmajih Atomske
vasi, ki so prodani, v najemu, je manj tujih
nočitev. Če računamo le hotelske nočitve, je
med njimi že nad 25 odstotkov tujih, z novim
prizidkom pa bi jih bilo od 35 do 40 odstotkov.
Po odlični zasedenosti vaših zmogljivosti je
mogoče pričakovati podobne gospodarske re-
zultate. Kakšni so?
Če odmislimo, da je bil hotel zaprt 40 dni, bi
bili ti še boljši kot lani. Tako pa je v času
obnove izpadlo več kot milijon mark dohodka.
Pri tem so plače zaposlenih ostale stoodstotne,
v skladu s kolektivno pogodbo. Izgube zane-
sljivo ne bo, profita pa tudi ne, morda nekaj
malega. V prvem 9-mesečju smo sicer imeli
blizu milijon mark dobička, ki pa ga bo zmanj-
kalo. Hotel je bil zaprt, veliko pa smo investi-
rali. Čaka nas tudi večje investiranje v propa-
gando, gostom bomo morali v času grachije
nuditi zaradi motenj tudi popuste, vse to pa
vpliva na poslovni rezultat. V resne težave
kljub vsemu ne moremo priti, le če bi nam
gosti obrnili hrbet. Hotelske zmogljivosti so do
novega leta skoraj povsem razprodane.
Kakšne so plače zaposlenih nasploh, v pri-
merjavi z drugimi podjetji šmarske občine, pa
tudi z zdraviliščem v Rogaški Slatini?
Moram reči da plač v drugih podjetjih ne
poznam, niti v zdravilišču v Rogaški Slatini
me ne zanimajo. Zanima me, ali jih lahko iz-
plačujemo v skladu s kolektivno pogodbo, jih
normalno stimuliramo. Plače so celo nekaj nad
kolektivno pogodbo, regres smo izplačali v vi-
šini 68 tisoč tolarjev, s sindikatom pa smo se
znova pogodili za plačevanje stroškov za pre-
voz na delo ter z dela. Idealne plače seveda ni.
Za zadnji mesec je naša povprečna plača zna-
šala 96 tisoč tolarjev, bruto.
Kakšni so odnosi zdravilišča Atomske To-
plice znotraj celote Slovenskih železnic, kamor
spadate?
Ves čas govorimo, da spadajo Atomske To-
plice v sklop Slovenskih železnic. To pa čutimo
le toliko, da so naš ustanovitelj, sicer imamo
proste roke. Kakšnega ukazovanja, zapovedo-
vanja ni čutiti, nasprotno. Z veseljem moram
povedati da so v direkciji Slovenskih železnic
dejali, da se v naš posel ne nameravajo vmeša-
vati, saj se z našimi rezultati ponašajo.
Kako ste si zamislili lastninjenje zdravi-
lišča?
Z lastninjenjem smo daleč oziroma šele na
začetku. Na začetku smo prav zaradi tega, ker
metodologija ugotavljanja deležev države ozi-
roma železnice v zdravilišču ni znana. Odloči-
tev morajo sprejeti v vladi, česar pa še niso.
V delavskem svetu so nekatere sklepe sprejeli
ter predlagali 60 odstotni delež države, želez-
nice. Zdravilišče bi postalo delniška družba,
preostalih 40 odstotkov pa bi lastninili po
splošnem zakonu o lastninjenju družbenih po-
djetij. Predlagali smo tudi lastninjenje zdravi-
lišča s certifikati vseh železničarjev. V prete-
klosti smo bili v železniškem sozdu ter smatra-
mo, da smo bili zaposleni v enem podjetju, zato
takšen predlog vladi. Na odgovor vlade, ali bo
to mogoče, še čakamo.
Kdaj pričakujete odgovor?
Vedeti moramo do srede decembra. Če pro-
grama do konca decembra ne oddamo, posta-
nemo last agencije za privatizacijo, kjer pa bi
lahko storili z nami karkoli bi želeli.
BRANE JERANKO
NOVO NA BORZL
Biki so se prebudili
Vsem, ki redno spremljate
lase komentarje in dogajanja
»a trgu kapitala je poznano,
da »biki« pomenijo rast teča-
jev. V mojem prejšnjem ko-
iientarju sem zapisal, da ena
lastovka še ne pomeni pomla-
^, tokrat bi rekel, lastovke so
"dletele, biki so se prebudili.
Torej k stvari. V zadnjih dese-
tih dneh so se tečaji delnic ta-
^0 dvignili, da so presenetili še
lajvečje optimiste. Najbolj
Prometne delnice DADAS in
fPNP so se podražile za več
" 50%, dehiice družbe NIKA
2a dobrih 35%, banke SKB pa
^ približno 20%. Na včerajš-
•^jem borznem sestanku je bilo
povpraševanje po delnicah
^ADAS-a takšno, da bila
J^ftaknjena omejitev 10% rasti
^čaja, kar je dvignilo tečaj za
18,12%. Takšen tečaj je bil
^sredini julija. Vzroki!? Naj-
Jl^rjetneje je k takšnim iren-
^om pripomogla tudi Banka
Slovenije.
Veliko nas je pričakovalo,
bo Banka Slovenije izdala
"^ov  kratkoročni   vrednostni
l^^pir, s katerim bi omilila od-
gotovine iz njenih trezor-
1. decembra letos. Toda ta
^en je v Uradnem listu nji-
Jov sklep od 28. 10. 1994 o iz-
novega blagajniškega za-
''^a, ki za sedaj ni nikogar po-
sebej zainteresiral. Zakaj ne,
bo razvidno iz njegove pred-
stavitve.
Izdan bo 1.12.1994 z zapad-
lostjo 1. 6. 95 in skupno letno
obrestno mero 14% v apoenih
po 500 000 SIT. Obresti so
obračimane anticipativno, kar
pomeni, da se ob nakupu od-
štejejo od nominalne vredno-
sti. Imel bo pet nakupnih bo-
nov, ki bodo prinašali popust
pri vpisu novih ali pri vpisu
deviznih blagajniških zapisov.
Popust, ki ga bodo prinašali
nakupni boni pri vpisu novega
zapisa v SIT se bo računal kot
razlika med stopnjo rasti cen
na drobno v mesecu in 0,83%.
Popust, ki ga bodo prinašali
nakupni boni pri vpisu zapisa
v tuji valuti se bo računal kot
razlika med rastjo srednjega
tečaja  DEM  v  mesecu  in
0,83%. Do tu je precej podo-
ben prejšnjemu. Glavna razli-
ka je v tem, da bo mogoče pri
vpisu deviznega zapisa kori-
stiti največ 12 nakupnih bonov
v primeru, da se odločite za
vpis za 360 dni. Pri prejšnjih je
bilo mogoče predložiti - kori-
stiti za takšen rok 70 bonov.
Na seji Odbora za sprejem
vrednostnih papirjev in članov
na borzo dne 3. 11. 94, je bil
sprejet sklep, da se obveznice
Gorenja, Vulona, Lesnine, Me-
sta Ljubljana, Občine Šmarje
pri Jelšah, Občine Laško in
blagovna obveznica Rogaške
ZHT izključijo iz kotacije na
Ljubljanski borzi. Razlog za to
je, da izdajatelji navedenih
obveznic niso pripravili pro-
spekta za kotacijo na borzi kar
jim narekuje Zakon o trgu
vrednostnih papirjev. Z ome-
njenimi papirji se bo trgovalo
na OTC. Prej ko so bili le zadr-
žani to ni bilo mogoče. Očitno
bližajoče občinske volitve
vplivajo tudi na vodstva seda-
njih občin, saj ne vidim druge-
ga resnega vzroka, zaradi ka-
terih ne bi pripravili pro-
spektov.
Premalo posluha za težave
'»Država nas zapostavila,^ sč povedali tekstilci In usnjaril
v Slovenskih Konjicah
Minuli petek je bila v pro-
storih konjiškega Konusa
skupščina sindikatov tekstilne
in usnjarsko-predelovalne in-
dustrije Slovenije. V Sloven-
ske Konjice je prišlo približno
170 delegatov, ki so zastopali
50 tisoč delavcev, članov sin-
dikata, zaposlenih v teh dejav-
nostih.
Eden najmočnejših sindika-
tov v okviru Zveze svobodnih
sindikatov je na svoji skupšči-
ni pod geslom Enotni in soli-
darni v boju za ohranitev de-
lovnih mest, izpolnjevanju ko-
lektivnih pogodb, soupravlja-
nju v podjetjih in humane de-
lovne pogoje opozoril na teža-
ve v tej delovno intenzivni pa-
nogi. Predsednik sindikata
tekstilne in usnjarsko-prede-
lovalne industrije Slovenije
Alojz Omejc je izpostavil na-
slednje: »Industrijska razvoj-
na politika Slovenije do leta
2000, ki določa, da bo država
podpirala tiste družbe, ki bodo
v perspektivi ustvarjale naj-
manj 30 tisoč ECU-jev dodat-
Na skupščini v Slovenskih Ko-
njicah so sklenili, da bo sindi-
kat tekstilne in usnjarsko-pre-
delovalne industrije Slovenije
v prihodnjih štirih letih še na-
prej vodil dosedanji predsed-
nik Alojz Omejc.
ne vrednosti, kar pomeni 100
tisoč mark bruto dohodka let-
no na zaposlenega, pomeni za-
vestno odpisanje te delovno
intenzivne panoge. Najnovej-
ših vladnih ukrepov glede raz-
bremenitve in olajšav pri pri-
dobivanju kratkoročnih in
dolgoročnih kreditov ta dejav-
nost ni deležna. Takšna eko-
nomska politika v obeh pano-
gah vpliva tUdI na slab plačil-
ni sistem, v številnih podjetjih
pa več kot 20 odstotkov delav-
cev dobiva manj kot 25 tisoč
tolarjev neto plače.«
Alojz Omejc je opozoril tudi
na povečanje norme brez
ustreznih aktov, vse slabše po-
goje dela in obremenjevanje
plač z dodatnimi davki. Zara-
di vseh teh težav je v zadnjih
štirih letih kar 60 odstotkov
podjetij tekstilne in usnjar-
sko-predelovalne industrije
v sanacijskih in stečajnih po-
V tekstilni in usnjarski panogi
je bilo leta 1991 zaposlenih
69.454 delavcev, v zadnjih šti-
rih letih pa se je število zmanj-
šalo kar za 16.159 delovnih
mest. To je predvsem posledi-
ca izgube jugoslovanskih tr-
žišč in previsokih davkov. Po-
leg tega pa plače zaposlenih
v obeh panogah zaostajajo za
približno 20 odstotkov za pov-
prečjem gospodarstva. Kar 12
podjetij je v lasti Sklada za
razvoj, v treh podjetjih pa je že
uveden stečajni postopek.
stopkih ali prisilni poravnavi.
Zato je predsednik sindikali-
ste pozval k stopnjevanju sin-
dikalnih pritiskov za izboljša-
nje položaja, odgovorne v dr-
žavi pa k večjemu posluhu za
reševanje težav.
TASK
Št. 45 - 10. november 1994
6
Z več truda v nov dan
o svetu In temni strani zaposlovanja InvallUov - Materialni položaj InvallUnlh oseb le kritičen
Invalidom pripadajo pravi-
ce do izobraževanja in uspo-
sabljanja, ki naj bi jim omogo-
čile dejavno življenje in vklju-
čevanje v normalen vsakdan.
Pa dostikrat ni tako. Prav pri
ravnanju z njimi je očitna ra-
zlika med načelno opredelitvi-
jo družbe - ki jim mora biti
naklonjena, sicer bi veljala za
nečloveško - in dejanskimi
možnostmi, ki jih imajo v živ-
ljenju. Problemov pri zaposlo-
vanju invalidov na Celjskem
ni, pravijo na zavodu za zapo-
slovanje v Celju. In vendar po-
samezni primeri dokazujejo
ravno nasprotno.
Cilj zaposlovanja je najti
ustrezno zaposlitev tako za
delodajalca kot za iskalca za-
poslitve, kar je povsem razum-
ljivo. Pri tem pa se pojavi že
prvo vprašanje: kako naj inva-
lidi enakovredno nastopajo na
trgu delovne sile? Na pomoč
naj bi jim priskočil zavod za
zaposlovanje. »Prednost imajo
v tem, da jim brez kakšnih po-
sebnih postopkov priznamo
pravico do sofinanciranja pri-
pravništva, torej pri invalidih
ni čakalne dobe, kot velja za
ostale kategorije,« je povedal
Albin Počivalšek s celjskega
zavoda za zaposlovanje in po-
jasnil, da je med invalidnimi
osebami največ delovnih inva-
lidov, torej tistih, ki so že bili
zaposleni. Praviloma so to sta-
rejši ljudje, ki imajo pri zapo-
slovanju težave. Takih je men-
da kar okoli 80 odstotkov.
V celjski regiji je bilo po infor-
macijah zavoda ob koncu jimi-
ja vseh invalidov 783, od tega
jih je v Celju 306, Slovenskih
Konjicah 35, Laškem 48, Šent-
juriu 83, Šmarju pri Jelšah 138
in Žalcu 173.
Na zavodu pravijo, da težav
pri zaposlovanju telesno pri-
zadetih invalidov, ki jih je
v primerjavi z delovnimi inva-
lidi manj, ni: »Vsakega med
njimi obravnavamo individu-
alno in se dogovarjamo z delo-
dajalcem. Spremljamo, kako
se odvija pripravništvo, in ga
skušamo usmerjati tako, da se
po zaključenem pripravništvu
tudi zaposli. Nekatere invalide
pa pred zaposlitvijo napotimo
še na usposabljanje. Večinoma
so namreč slabo usposobljeni
in nižje izobraženi. Invalidov
s srednjo ali višjo stopnjo izo-
brazbe je^ manj kot 10 od-
stotkov.«
Je mar bolj izobraženim in-
validnim osebam laže dobiti
zaposlitev? Naj bo naslednja
zgodba v ilustracijo.
Prepuščen svoji
IznaJdiJivostI
Silvo Knez iz Laškega je do-
polnil dvaindvajset let, po po-
klicu je trgovski poslovodja,
na začetku svoje delovne poti,
pripravljen delati in ustvarja-
ti. Vendar ga ovira omejitev
pri delu: ni vseeno, v kakšnih
klimatskih pogojih dela, ne
sme dvigovati težkih bremen,
ne sme se pogosto pripogibati
in ne prenese nenadiiih na-
porov.
»Moje zdravstvene težave so
se začele kmalu po rojstvu, do-
bil sem bronhitis, pa bronhial-
no astmo... Tudi na pljučih so
me operirali. Pri dveh letih in
pol sem imel lobostomijo des-
nega pljučnega režnja in prav
zaradi tega so moje pljučne
kapacitete zmanjšane za pri-
bližno 40 odstotkov. Posledica
bolezni je tudi težja kifoskoli-
oza hrbtenice. Zdravniki so
menili, da bi se moje stanje
lahko s puberteto izboljšalo.
Pa se ni. Večkrat sem bil na
zdravljenju v Ljubljani. Pri
osemnajstih sem bil na inten-
zivni terapiji v Valdoltri, pre-
cej časa v mavcu do vratu, in
predlagali so tudi operacijo. Iz
preventivnih razlogov, zaradi
okvare dihal, se zanjo vendar-
le niso odločili.
Ravno zaradi mojega zdrav-
stvenega stanja sem se odločil
za dokvalifikacijo. Imam na-
mreč več poklicev, prvi je
kmetovalec, naslednji proda-
jalec, potem komercialni teh-
nik, na koncu pa sem opravil
še dveletno dokvalifikacijo
v Ljubljani in postal trgovski
poslovodja. Upal sem, da bo
s tem težav glede mojih omeji-
tev konec, toda pravzaprav so
se šele zares začele. Službe ne
dobim, čeprav jo intenzivno
iščem. Po končani šoli sem
opravil pripravništvo pri za-
sebniku v Laškem, po nekaj
manj kot šestih mesecih tudi
strokovni izpit. Od 24. marca
letos, ko sem pripravništvo
zaključil, iščem službo. V teh
mesecih sem napisal že vsaj
petdeset prošenj, prijavljal
sem se na vse razpise. Ne glede
na to, da obstaja zakon, ki
pravi, da imajo invalidne ose-
be prednost pri zaposlovanju,
v kolikor seveda izpolnjujejo
pogoje, to v praksi ne drži.
Bil sem tik pred zaposlitvi-
jo, tako rekoč že njihov, tudi
nekaj poslov sem že opravil
zanje, le zdravniški pregled
sem še moral opraviti. Potem,
ko so videli zdravniške izvide,
so rekli, da zanje nisem prime-
ren ... Po svoje je razumljivo,
da hoče zasebni sektor od de-
lavca iztržiti kar največ. Pa
vendar, največji problem je
ravno iskanje prve redne za-
poslitve. Vsi zahtevajo delavca
z izkušnjami, a človek mora
nekje začeti. Po mojem mne-
nju se ljudje, ki imajo določene
omejitve pri delu, želijo še bolj
izkazati kot ostali. Nihče noče
biti manjvreden.
V življenju se zelo trudim.
Ne posedam križem rok. Sep-
tembra se mi je izteklo denar-
no nadomestilo z zavoda za
zaposlovanje in kako bom na-
prej, še ne vem. Na center za
socialno delo se ne bom obrnil,
ker menim, da imam toliko
izobrazbe in znanja, da se lah-
ko s svojim delom dostojno
preživljam. Mislim, da je vsak-
do, ki se nahaja v podobnih
okoliščinah, prepuščen svoji
iznajdljivosti. Ni dvoma, da so
invalidi v življenju prikrajša-
ni. Saj, zavod te do kvalificira,
center za rehabilitacijo usme-
ri, potem pa si prepuščen sa-
memu sebi. Pustijo te. Po izo-
braževanju naj bi poskrbeli za
te ljudi, naj izobrazba ljudem
tudi koristi!« zaključi svojo
zgodbo Silvo. Trenutno čaka
odgovor na prošnjo za delo.
Trudu navlcljuli...
Naslednja pripoved se kon-
ča vsaj z zaposlitvijo. Roman
je star triindvajset let, po po-
klicu ekonomist, ob delu štu-
dira še na visoki stopnji. Teža-
ve ima z gibanjem leve roke.
Takole pravi: »V tretjem ra-
zredu sem imel možgansko kr-
vavitev in od tod izvirajo moje
težave. Dokončal sem srednjo
ekonomsko šolo, nakar so ugo-
tovili, da ta izobrazba zame ni
primerna in sem šel študirat.
Prvo stopnjo študija ekonomi-
je v Mariboru sem lanskega ju-
nija uspešno zaključil in začel
prvič resno iskati službo. Za-
radi kritične gospodarske si-
tuacije nasploh je bilo pri-
pravništvo precej težko najti,
zato sem najprej sprejel po-
godbeno delo v zasebnem po-
djetju, kjer sem opravljal vsa
dela, tudi fizično. Po treh me-
secih se mi je pokazala mož-
nost za opravljanje pripravni-
štva v šentjurskem družbenem
podjetju, ni treba, da ga ime-
nujem. Po enem mesecu naj bi
prevzel naloge delavke, ki je
odhajala v pokoj. Ker sem bil
zaradi roke omejen pri tipka-
nju in vnašanju podatkov v ra-
čunalnik, mi pri zelo zahtev-
nem in natančnem delu ni
uspelo ažurirati podatkov. Tri
dni na teden sem delal po 12
ur, vendar mi dokumentacije
ni uspelo urediti. Po dveh me-
secih in pol se je direktorica
odločila, da prekine pogodbo
o pripravništvu, kljub temu,
da so dobivali zame del denar-
ja. Tako se je začelo novo iska-
nje zaposlitve. Delo sem iskal
v vseh celjskih podjetjih, pisal
prošnje... Na zavodu za zapo-
slovanje so mi ponudili mož-
nost za usposabljanje na cen-
tru za rehabilitacijo, kar sem
sprejel s stališčem, da mi lah-
ko vsaka nova stvar v življenju
koristi. Vodja centra mi je po-
nudil pripravništvo kar v tem
podjetju, kar sem sprejel z ve-
seljem, saj sem bil že 5 mese-
cev brez dela.«
Rešitev Je treba
isicati
Za razreševanje invalidske
problematike v celjski regiji
veliko postorijo ravno na celj-
skem Centru za rehabilitacijo
invalidov. Po celjskem modelu
bi se lahko zgledovati marsikje
v Sloveniji, kjer je situacija za
invalide še dosti bolj pereča
kot na našem območju. Vzpo-
redno s problematiko zaposlo-
vanja invalidov teče že pri-
bližno deset let naslednji krog:
iskalec zaposlitve - zavod za
zaposlovanje - možna napoti-
tev na center za rehabilitacijo
— zaposlitev kot končni cilj.
»Praviloma so brezposelni tisti
invalidi,« pravi vodja Centra
za rehabilitacijo invalidov Če-
domir Fabjan, »ki iščejo prvo
Brat in sestra Kladnik gledata v življenje le z notranjimi očmi.
Delo jima veliko pomeni. Menita, da jima je bila sreča mila, ko
sta našla prostor zase v invalidskem podjetju Svetloba.
Čedomir Fabjan, vodja celjskega Centra za
rehabilitacijo invalidov. . ^
Darja Žagar odhaja v pokoj. Negativna izkuš-
nja z delodajalcem jo je potisnila na roh
obupa.
zaposlitev. Na našem centru
skušamo pomagati tako delov-
nim invalidom kot tudi tistim,
ki jih k nam napoti zavod za
zaposlovanje. Za nekatere naj-
demo ustrezno zaposlitev ta-
koj, za druge pa iščemo ustrez-
no zaposlitev s pomočjo ukre-
pov, ki se začnejo s predpo-
klicnim usposabljanjem. Prva
faza traja od štiri do šest me-
secev in je namenjena razvija-
nju delovnih navad in privaja-
nju na delovni ritem. Potem
sledi poklicno usposabljanje,
ki traja približno 4 mesece. To
je učenje za konkretno delo
oziroma poklic, odvija pa se
direktno na delovnem mestu
ali v povezanosti s šolo. Na-
slednji korak je iskanje ustrez-
ne zaposlitve. Strokovni tim
sedmih delavcev, ki spremlja,
kako poteka zaposlitev, v pri-
merih, če pride do kakšnih te-
žav, tudi posreduje in ukrepa.«
Na področju zaposlovanja
invalidov se je stanje izboljša-
lo z ustanavljanjem invalid-
skih podjetij, ta hip jih je na
celjskem, posavskem in ve-
lenjskem območju 26. Polovica
je zasebnih, druga polovica pa
deluje v okviru večjih siste-
mov. »V zadnjih petih, šestih
letih smo uspeli v rednih fir-
mah zaposUti enega ali dva
usposobljena invalida letno,
kar je zanemarljivo malo. Tre-
ba je bilo ukrepati v drugi
smeri in ravno skozi invalid-
ska podjetja smo si ustvarili
bazo, ki nam omogoči, da lah-
ko letno zaposlimo od 20 do 25
invalidnih oseb, kar glede na
potrebe že zadostuje,« je pove-
dal Čedomir Fabjan. Že čez
dobro leto dni se invalidom
menda obeta spodbudna spre-
memba v zakonodaji, s katero
naj bi uvedli »kvotni sistem«.
Po odloku ministrstva za delo
bi morala imeti vsa podjetja
določen odstotek delovnih
mest za zaposlovanje invalid-
nih ljudi. Tako naj bi bilo, za
zdaj pa se posamezniki še sre-
čujejo s težavami.
V poi(oj pred
tridesetim
Kljub temu, da se velik del
problematike zaposlovanja in-
validov rešuje prav s pomočjo
invalidskih podjetij, se včasih
mednje prikrade kakšno »gni-
lo jabolko«. Uvodoma le na-
slednji podatki: pogoj, da po-
stane podjetje invalidsko, je,
da zaposluje vsaj 40 odstotkov
invalidnih oseb; delodajalec,
ki zaposli invalida za nedolo-
čen čas, dobi denar, in sicer
150 tisoč tolarjev kot akonta-
cijo ob podpisu pogodbe; do
zaposlitve naj bi prišlo najkas-
neje v šestih mesecih in takrat
dobi delodajalec še 100 tisoč
tolarjev. Pogoj za podpis take
pogodbe je tudi poslovni na-
črt, le-tega oceni zavod za za-
poslovanje, ki naj bi uresniče-
vanje načrtov zaposlovanja
tudi kontroliral. Načrti se izi-
dejo ali pa tudi ne. Takrat so
na vrsti špekulacije, eno grdih
opisuje Darja Žagar s Planine
pri Sevnici.
»Ko sem končala admini-
strativno šolo v Kamniku in se
vrnila domov, sem se zaposlila
na šentjurski občini kot pri-
pravnica. Po šestih mesecih
me niso zaposlili, češ da jih je
že tako preveč. Potem so na to
mesto vzeli nekoga drugega.
Dve leti nisem dobila službe,
čeprav bi z veseljem začela de-
lati. Septembra predlani so mi
s šentjurske borze poslali ob-
vestilo, da grem lahko na raz-
govor za službo pri podjetni-
ku, ki zaposluje invalide...
Dogovorili smo se in pričela
sem delati. Decembra smo se
iz Šentjurja prestavili v Žalec,
kjer je odprl novo trgovino.
Seveda je na borzi dvignil mo-
jo delovno knjižico in mi tudi
obljubljal lepo plačo. Knjižica
pa je ostala v predalu, podjet-
nik me sploh ni prijavil. Z me-
noj vred je zaposlil štiri invali-
de, za nas je dobil denar. Pogoj
pa je bil, da nas redno zaposli,
a tega ni storil. Druge tri je
imel menda vsaj prijavljene.
Sodelavki je dejal, da nas je
tako in tako vzel samo zaradi
denarja. Najin spor se je začel
takrat, ko bi morala na zdrav-
niški pregled, pa je dejal, da si
ga moram sama plačati. Izmi-
šljal si je kup stvari, samo da
bi nas lahko spravil stran. Me-
ne je nenehno kritiziral, nadi-
ral me je, da nič ne znam, da
sem neumna. Vendar sem in-
validna samo v roko...
Ker v takem okolju nisem
več vzdržala, sem 8. marca la-
ni odšla stran. Kolikor vem, so
za menoj pristali na cesti tudi
vsi trije sodelavci invalidi, dva
skladiščnika in trgovka. Čas,
ko sem delala pri njem, se mi
seveda ne šteje v delovno do-
bo. Pa tudi plačeval mi je sla-
bo, približno 25 tisoč, od tega
sem dala skoraj 10 tisoč za
potne stroške.
Po tej službi sem napisala še
veliko prošenj za delo, dve leti
sem bila na borzi in vsega sku-
paj leto in pol v službi. Volje
nimam več in zdaj čakam, če
bodo ugodili moji prošnji za
upokojitev .«
Darja je pri šestih letih pre-
bolela možgansko krvavitev,
od takrat ima cerebralno pa-
ralizo. S težavo premika levo
roko, čevljev si sama ne more
zavezati. Živi z babico, ki se je
zanjo zavzela že takrat, ko jo
je mati kot tri tedne starega -
dojenčka prepustila drugi
v skrb.
Siaba plača, dražje
življenje
Na drugem bregu je svet
stran invalidskih podjet
Svetloba je eno takih, ki je p
nudilo rešitev dvema mlad
ma, Bernardi in Rudiju Klad-
niku. Brat in sestra iz Svetega
Štefana blizu Šentjurja imata
v kratki zgodbi svoje mladosti
enako prelonmico: obema sj
oči nehale služiti, ko sta bil
stara sedem let. Zakaj, ne ve
do. »Šlo je na hitro, v enen
letu sem izgubila vid,« pripo-
veduje dvajsetletna Bernarda.
»Osnovno šolo sem dokončala
v Ljubljani, triletno šolo za te-
lefonistko pa v Škofji Lold
Pripravništvo sem opravila ■ |
občini, potem prebila 5 mesi
cev na zavodu, nakar sem se za
določen čas zaposlila v Svetlo-
bi, kjer sem že pet mesecev ii
sem z delom zelo zadovoljna,«
Tri leta mlajši Rudi je v Svet-
lobi že dve leti, zaposlil se j(
takoj po končani osnovni šol
in usposobitvi za delavca v to
tokopimici. Pravita, da jinu
gre kar dobro in da se v življe-
nju dobro znajdeta.
Invalidsko podjetje Svetlo-
ba, kjer se ukvarjajo s fotoko-
piranjem, vezavo in splošno
medicinsko masažo, vodi maj
Adolf Videnšek, tudi sam iD"
valid: »Ob finančnih težaval
je najbolj problematično kon-
kurenčno vklapljanje v trj
Nuditi moramo sprejemljiv
ceno in kakovostne storitve
kajti ljudje iz socialnih nagi'
bov pač ne bodo kupovali.
kako nam vendarle uspe ki
mariti.« O pravicah in položa'
ju invalidov pa meni sledeč«
»Glede na predpise ima vsak'
do pravice, v posameznih
merih pa se pojavljajo težav«
tako glede usposabljanja k"
pri reševanju finančne stisk'
Pri tem so aktualni trije glaV
viri: zavarovalniški skla^
sredstva iz proračuna, ki j"
pravzaprav več ni, in donatof
stvo. Slednja aktivnost dost|
krat izzveni kot prosjačenje^
vsiljivost. Zato tega, da je ti*
ba invalide reševati z dot'
voljo tistih, ki imajo malo pi*
več, ne čutim kot pozitiv^
premik. Sploh pa je pri
donatorjev zelo malo. Tisti,'
vendar kaj prispevajo, to ^
rijo z le zaradi promocj)^
Splošna klima za reševanje
validske problematike je sp^*
jemljiva, mikroklima pa j^,'
vprašljiva. Materialni polo^
invalidov je dokaj kritic^
Njihovo delo je slabše plač^
življenje pa precej dražje.*,
KSENIJA LEI^
št. 45 - 10. november 1994
7
V parku ni nič dobrega
Tako pravilo domačini o načrtovanem Kamniško-saviniskem parku, strokovniaki pa lih prepričulelo
o nasprotnem
»Katnniško-savinjski park
i^alnost ali utopija,« so naslo-
vili pogovor, ki ga je nedavno
v Solčavi pripravil celjski Za-
vod za varstvo naravne in kul-
turne dediščine. Naravovar-
stvene službe želijo ohraniti
izjemno kakovost tega alpske-
ga prostora in v ta namen pri-
pravljajo osnove za razglasitev
naravnega parka. Pogovor naj
bi tako po eni strani pokazal
mnenja strokovnjakov, po
drugi strani pa tudi prisluhnil
domačinom, ki v tem prostoru
živijo.
»Svetovna zveza za ohrani-
tev narave pripravlja doku-
ment o ustanovitvi naravnih
območij za ohranitev življenja.
To sodi v sklop večje akcije,
prihodnje leto bo namreč
evropsko leto varstva narave
'zunaj varovanih območij,» je
uvodoma povedal Peter Sko-
beme, predsednik komisije za
parke. »To pomeni, da varova-
na območja niso zamisel pešči-
ce ljudi, gre za košček sestav-
ljanke na svetovni ravni. Za-
varovano območje je sicer ena
od možnosti razvoja in trenut-
no kaže, da je to najboljši na-
čin za obrambo pred zunanji-
mi vplivi. V naravnih parkih
naj bi se uskladila raba in var-
stvo prostora, kakovost zava-
rovanega območja pa je odvis-
na od zavesti ljudi, ki v tem
prostoru živijo in ga oblikuje-
jo. Tovrstni projekti se obliku-
jejo počasi, razmišljanja
o Kanrmiško-savinjskem parku
pa obstajajo že od leta 1920.«
Skoberne je dejal, da so lju-
dje na Solčavskem že od nek-
daj blizu naravovarstvenim
razmišljanjem, saj delajo tako,
da preživijo tudi potomci. Pri
zavarovanih območjih je po-
trebno premagati želje po hi-
trem zaslužkarstvu, predvsem
pa morajo ljudje varstveno mi-
sel vzeti za svojo. Za ustanovi-
tev zavarovanega območja na
področju Kamniško-Savinj-
skih Alp govori precej razlo-
gov, med njimi so naravne le-
pote in znamenitosti, avtohto-
ne živalske in rastlinske vrste
ter značilne kulturne kompo-
nente. »V tem prostoru živite
ljudje, sem prihajajo izletniki,
ki so vam neredko v breme.
Način gospodarjenja s prosto-
rom je zato izredno pomem-
ben, vaš obstoj in obstoj zava-
rovanega območja pa je odvi-
sen od kmetijstva, gozdarstva
in turizma,« se je obrnil na do-
mačine Franci Bebevšek iz Za-
voda za varstvo kulturne in
naravne dediščine. »Razvoj
parka je treba načrtovati s po-
močjo domačinov, ki najbolj
poznajo razmere, po drugi
strani pa prihaja do omejeva-
nja gospodarskih panog, da ne
bi uničile in porušile teh kvali-
tet. Ali je to sploh možno dose-
či?« se je vprašal Rebevšek.
Gozdarstvo,
icmetilstvo, turizem
»Dosedanje izkušnje in do-
sežki ljudi v krajinskem parku
Logarska dolina niso negativ-
ni,« se je odzval Gusti Lenar,
direktor podjetja Logarska
dolina, sestavljenega iz doma-
činov, ki imajo koncesijo za
upravljanje prostora. »Po dru-
gi strani smo se morali preveč-
krat znajti sami in sami dajati
pobude, kar je verjetno speci-
fično v slovenskem prostoru.
Krivično bi bilo, če bi moral
posameznik, ki živi na zavaro-
vanem območju, na svojih ple-
čih nositi bremena raznih
predpisov. Te stvari je treba
zakonsko opredeliti, če ne, se
lahko zatalaie pri uresničeva-
nju dolgoročnega interesa.«
Sonja Kladnik, predstavni-
ca Zavoda za gozdarstvo, je
povedala, da gozdarji podpi-
rajo idejo o ustanovitvi parka.
»Predvsem moramo ohraniti
skupnost živih bitij, kar se da
izvesti v okviru parka. V teh
parkih bi morali imeti sona-
ravno gozdarstvo, saj bodo
gozdovi vse bolj izpostavljeni
obiskovalcem. Skrbeti bi mo-
rali tudi za varovanje naravne
dediščine, lovstvo pa se bo mo-
ralo preusmeriti s klasičnega
lovstva na ohranjanje redkih
vrst.«
Po njenem mnenju so pose-
ben problem gozdni rezervati,
saj gozdovi z denacionalizaci-
jo prehajajo v zasebno last.
Lastniki ostajajo brez odškod-
nine, rezervati pa bodo razgla-
šeni. V parku se bo sicer nor-
malno gospodarilo, saj nena-
zadnje ostajata tudi lov in pa-
ša govedi.
»Brez življenja bodo vse na-
ravne lepote zaman,« je po-
udarila Štefka Goltnik, pred-
stavnica Kmetijsko-pospeše-
valne službe. »Na tem področ-
ju bo ostal poudarek na živi-
noreji, novih razvojnih smeri
ne gre uveljavljati. Tako ostaja
perspektiva v govedoreji, vse
bolj pomembna postajata paš-
no pitanje in vzreja plemenske
živine, v zadnjem času pa še
ovčereja. Možnosti so še v dru-
gih dopolnilnih dejavnostih,
kmečkem turizmu na primer,
vendar je za to območje precej
značilno, da je turistične kme-
tije povozil čas. Zato bo treba
dati precej poudarka dvigova-
nju kakovosti. Kot dopolnilna
dejavnost pa je možna tudi
predelava lesa.«
Tretja dejavnost, ki naj bi
postala značilna za park, je tu-
rizem. Vendar se postavlja
vprašanje, ali je turizem za
vsako ceno potreben. »Pred-
vsem bi bilo treba zasnovati
takšen razvoj turizma, ki ne bo
škodoval interesom domačih
ljudi, po drugi strani pa bi
spodbujal razvoj območja. To-
rej ne turizem za vsako ceno,«
je povedal direktor podjetja
Epsi Marko Lenarčič. »V par-
ku nima smisla graditi velikih
hotelov, predel naj bi ohranil
svojo naravno identiteto. Ide-
alno bi bilo, da bi v dolino
pripeljali ravno pravo število
turistov, ob tem pa nudili po-
nudbo, za katero bi turist pla-
čal več. Za uresničitev te ideje
je potrebno nekaj poguma in
spodbude, ravno takšen je
program CRPOV (Celostnega
razvoja podeželja in ohranitev
vasi). Zastonj denarja ni več,
pomembne so ideje, ki jih je
treba oblikovati v program,
nato pa se lahko poišče denar
na državni ravni.«
To se ne da, to se
ne sme
Takšna so izhodišča za obli-
kovanje Kamniško-savinjske-
Pred začetkom pogovora so
predstavniki podjetja Logar-
ska dolina in Zavarovalnice
Triglav podpisali pogodbo
o dolgoročnem sodelovanju.
Ohranitev doline in v tem ok-
viru uveljavitev takšne oblike
gozdarske, kmetijske in turi-
stične dejavnosti, ki bo omo-
gočila sočasen razvoj teh pa-
nog ob ohranjenem naravnem
okolju, so cilji delovanja po-
djetja Logarska dolina, načrte
pa bo finančno podprla Zava-
rovalnica Triglav.
ga parka. Na posvetu se je po-
kazalo, da jim domačini, ki ži-
vijo v tem predelu, ne zaupajo
preveč. »Naši starši so s težavo
ostali tukaj, morali bi spošto-
vati njihovo delo. Kar poglej-
mo, koliko prenočitev je bilo
v Logarski dolini pred vojno in
koliko jih je danes! Kaj bo ta
naravni park prinesel dobrega
za kmeta? Kakšne bodo sank-
cije?« so se spraševali posa-
mezniki. Vsi so se sicer strinja-
li, da je naravo potrebno ohra-
niti, vendar ... »Domačini
smo ogroženi, v bistvu nas ne-
nehno >komandirajo< iz mest,
mi tukaj pa ne pomenimo ni-
česar. Redko nas kdo kaj vpra-
ša, še bolj redko posluša. Tako
je pri lovu, pri gozdarstvu
- v tem parku za nas ne vidimo
niti ene pozitivne stvari. Kar
poglejmo denacionalizacijo I
v Logarski: zemlja še sedaj ni 1
naša, saj je odločitev v repu-
bliški pristojnosti, tam pa
oklevajo. Tudi v prihodnje bo-
mo najbrž največkrat slišali:
to se ne da, to se ne sme. Poleg
tega je težko uskladiti turizem
in naravo: če imaš turiste, ni
neokrnjena, če jih nimaš, pa
nismo zadovoljni.«
Slišati je bilo še ogorčenje
nad razmerami v tem predelu
mozirske občine, kjer je prak-
tično ukinjena industrija, do-
mačini so opozorili na nika-
kršno cesto med Ljubnim in
Lučami in na to, da državi ne
morejo več zaupati. V bistvu
jih je najbolj zanimalo, kaj bo
za njih pKjmenila ustanovitev
parka. Njihovim razmišlja-
njem pritrjujejo tudi v Kmetij-
sko-pospeševalni službi, saj
bodo kmetije v parku omejene
tako prostorsko kot tudi teh-
nološko, o odškodninah pa ni
nič dorečenega. Mnenja doma-
činov je podprl tudi mozirski
župan Franc Miklavc.
Strokovnjaki so poudarili,
da bo pogovor služil le kot
izhodišče za pripravo trdnih
opor za varovanje področja.
Poleg tega so zatrjevali, da bo-
do odškodnine vsekakor izpla-
čane povsod tam, kjer bi prišlo
do izpada proizvodnje. »Režim
v parku bo podoben tistemu
v Logarski dolini. Če se vam
zdi, da vas ta režim močno
omejuje, in če ne vidite pozi-
tivnih stvari, je koncept zava-
rovanega območja napačen,«
je menil Skoberne.
Pogovoru je prisostvoval tu-
di Janez Bizjak, direktor Tri-
glavskega narodnega parka, in
povedal, da po vsej Evropi ve-
lja, da je zavarovanje uspelo le
tam, kjer je država poskrbela
za vse, za kar je dolžna poskr-
beti. »Prepričan sem, da bo za-
varovanje uspelo takrat, ko bo
večje medsebojno zaupanje
med stroko in domačini. Ven-
dar mora vsak, ki živi na tem
območju, v parku videti svoj
interes. Če ne, nima smisla
ustanavljati parka. Treba se je
zavedati, da je zavarovanje
ena od oblik, ki ustvarja nova
delovna mesta in pomaga lju-
dem, da ostanejo doma. Ne na-
zadnje ne gre ppzabljati na
Evropsko skupnost. Tu nasta-
jajo neusmiljeni pogoji gospo-
darjenja, gorski kraji bodo
preživeli le, če bodo imeli ne-
kaj, česar drugi nimajo, ena
izmed oblik je tudi zavarovano
območje.«
Nedavni pogovor Kamni-
ško-savinjski park realnost ali
utopija na vprašanje iz naslo-
va ni odgovoril. Je pa mogoče
pomenil korak bliže k iskanju
rešitev, ki bi najbolj ustrezale
tako naravovarstvenikom kot
domačinom. Ali, kot je pogo-
vor zaključil Rebevšek:
»Upam, da se bo ta jez, ki sem
ga začutil, znižal in da bomo
parku še kdaj za stopnico
bliže.«
URŠKA SELIŠNIK
O ženskih težavah
v petek, 18. novembra, se bodo na Dobrni sestali slo-
venski ginekologi. Strokovno srečanje z vrsto zanimivih in
poučnih tem bo pripravila Ginekološka sekcija Sloven-
skega zdravniškega društva. Na okrogli mizi se bodo stro-
kovnjaki posvetili podrobnejši obravnavi menopavzalnih
posvetovalnic v Sloveniji, za tem pa še osvetlitvi genetskih
dejavnikov pri raku dojke.
KL
Posluh za gasilce mora ostati
v okviru različnih aktivno-
sti ob letošnjem mesecu požar-
fie varnosti je bil tudi sprejem,
ki ga je za gasilce društev in
Zveze pripravil predsednik
Skupščine občine Celje Anton
■^ojec. Gasilcem je spregovoril
o svojem petletnem druženju
2 njimi, kolikor je trajal njegov
predsedniški mandat. Sodelo-
vanje je ocenil za vzorno in bi
takšno moralo ostati tudi
^ prihodnje, ne glede na to,
^do bo župan Celja. V zadnjih
l^tih so uspešno reševali tudi
finančno situacijo dmštev, ki
}^ bila kljub občasnim manj-
šini  krizam  lahko  za  vzor
v slovenskem prostoru. Tudi
predvidena delitev celjske ob-
čine na več delov ne bi smela
ovirati nadaljnjega razvoja ta-
ko pomembne dejavnosti, kot
je prostovoljno gasilstvo. Žu-
panu Antonu Rojcu se je za res
dobro sodelovanje zahvalil
predsednik Občinske gasilske
zveze Celje Janko Rebov in
izrazil upanje, da bo kljub
spremembam občinskih meja
in novemu vodstvu vez sodelo-
vanja med gasilci in občino
ostala vsaj tako dobra, kot je
bila zadnja leta.
TV - Foto: SHERPA
Celiani na festivalu znanosti
v ponedeljek se je v prosto-
rih Smelta International in
World Trade Centra v Ljublja-
ni pričel 1. slovenski festival
znanosti in teden slovenske
znanosti, ki bo trajal do sobo-
te, 12. novembra.
Organizator, Slovenska
znanstvena fundacija, je k so-
delovanju na festivalu povabil
tudi nekaj šol s celjskega po-
dročja. Tako se bosta na raz-
stavi z naslovom Uvajanje lju-
di v znanost in tehnologijo
predstavila Občinski sekreta-
riat za družbene dejavnosti
Celje s projektom Mladi za na-
predek Celja in pa Klub mla-
dih raziskovalcev Heureka, ki
že dve leti deluje na IV. osnov-
ni šoli v Celju. Omenjeno raz-
stavo si je mogoče do petka
ogledati v galeriji Smelta In-
ternational. Že v ponedeljek je
na posvetu z naslovom Razi-
skovalni tabori: včeraj, danes,
jutri z uvodnim prispevkom
sodeloval tudi Bojan Kmecl iz
III. osnovne šole v Celju in
predstavil zanimivosti di-žav-
nega naravoslovnega razisko-
valnega tabora Ankaran 94, ki
sta ga Občinska zveza prijate-
ljev mladine Celje in Sekreta-
riat za družbene dejavnosti
Celje letos pripravila že drugič
zapored. Sicer pa Bojan Kmecl
vodi tudi okroglo mizo na te-
mo Nacionalni naravnoslovni
tabori za osnovnošolce, ki je
v okviru festivala na sporedu
danes, v četrtek.
Včeraj je v okviru festivala
potekala okrogla miza Razi-
skovalna dejavnost dijakov in
profesorjev na gimnaziji, ki jo
je vodila prof. Mojca Utroša iz
Gimnazije Celje-Center.
Danes med dvanajsto in tri-
najsto uro pa bodo v dvorani
Savica Gea College-a, ki je
v mezaninu World Trade Cen-
tra, svoje delo predstavili tudi
mladi raziskovalci iz osnovne
šole Vojnik.
________.____&rM. SEDLAE
Podpora za odhod
iz vlade
LJUBLJANA, 2. novem-
bra (Delo) - Izvršilni odbor
krščanskih demokratov se
je strinjal s predlogom
predsednika Lojzeta Peter-
leta, da naj o morebitnem
izstopu iz vlade razpravlja
svet stranke. Medtem je
Peterle predal ministrske
posle premieru Drnovšku.
Privatizacija
sicladovih podjetij
LJUBLJANA, 3. novem-
bra (Delo) - Državni zbor je
sprejel zakon o privatizaci-
ji podjetij, ki so prenesla
družbeni kapital na Korže-
tov sklad. S tem je delav-
cem teh podjetij omogočil
privatizacijo s certifikati in
notranjim odkupom.
Nov Icrog pogajanj
LJUBLJANA, 3. novem-
bra (Delo) - Slovenija bo
posredovala Italiji nov
predlog deklaracije, je v in-
tervjuju za Delo povedal
dr. Janez Drnovšek, saj po
njegovih besedah oglejska
deklaracija z naše strani ni
bila nikoli potrjena. Vpra-
šanje pa je, koliko so v Ita-
liji resnično pripravljeni,
da uredijo odnose z nami,
je menil premier Drnovšek.
Katerim otrolcom
pomoč?
LJUBLJANA, 3. novem-
bra (Delo) - Poslanci držav-
nega zbora so obravnavali
zakon o spremembah in
dopolnitvah zakona o di-u-
žinskih prejemkih, vendar
so razpravo v drugem bra-
nju prekinili, ker niso do-
bili vseh dopolnil. Razpra-
va je bila zlasti polemična
zaradi predlaganih pravic
do pomoči za otroke. Paket
ob rojstvu otroka naj bi po
predlogu dobili otroci ti-
stih staršev, od katerih ima
vsaj eden stalno bivališče
v Sloveniji, medtem ko naj
bi znižani otroški dodatek
prejemali tudi otroci de-
lavcev iz držav bivše Jugo-
slavije.
Demoicrati na
kongresu
ZREČE, 5. novembra
(Republika) - Demokratska
stranka Slovenije je imela
prvi kongres, na katerem je
svojemu predsedniku To-
netu Peršaku podaljšala
mandat. Svojim območnim
odborom je prepustila, da
se na lokalni ravni po svoji
presoji povezujejo v pred-
volilne koalicije.
Bližje evropski
kakovosti
LJUBLJANA, 6. novem-
bra (Delo) - S spremembo
pravilnika o določanju od-
kupne cene mleka je tudi
Slovenija uzakonila strožja
merila za kakovost odkup-
ljenega mleka. Osnova za
plačevanje mleka je tako
pi-vi kakovostni razred,
v katerega se uvršča mleko
z manj kot 100 tisoč mikro-
organizmov v mililitru.
Takšnega pa je zdaj že več
kot polovica odkupljenega
mleka v državi in tudi
strožji kriteriji odkupa ni-
so zmanjšali.
Št. 45 - 10. november 1994
8
Čas gripe
v obdobju, ki je pred nami, obstaja
vedno velika nevarnost epidemičnega
pojavljanja gripe, bolezni, ki jo vsi poz-
namo kot obolenje, ki lahko v določenih
primerih pusti težke posledice na zdrav-
ju. Zaradi tega je prav, da se ponovno
spomnimo na to, kako se bolezen pojav-
lja in kako se je lahko ubranimo.
Znaki boiezni
Gripa je virusna bolezen, ki nastopi
hitro in prizadene celotni organizem. Bo-
lezen se začne s temperaturo, ki je obi-
čajno visoka, glavobolom, bolečinam
v mišicah. Značilna je utrujenost in izčr-
panost, močan izcedek iz nosu, pekoče
grlo in močan kašelj. Znaki s strani pre-
bavnega trakta so pri gripi neobičajni.
V kolikor se pojavijo, se pogosteje poja-
vijo pri otrocih. Gripa spada med bolez-
ni, ki se pozdravijo same. Znaki bolezni
izzvenijo v dveh do sedmih dni.
Podobne znake bolezni kot virus gripe,
povzročajo tudi številni drugi virusi, za-
to je za postavitev diagnoze potrebno
opraviti ustrezne preiskave.
Gripa je pomembna zaradi pojava ve-
likih epidemij ter resnih komplikacij, ki
se najpogosteje kažejo kot virusne in
bakterijske pljučnice. Zlasti je nevarna
za kronične srčne, pljučne in ledvične
bolnike ter za starejše osebe.
Povzročiteij
Znani so trije tipi virusa gripe in sicer:
A, B, C. Tip A je običajno povezan s širo-
kimi epidemijami, B z lokalnimi, Tip
C pa povzroča predvsem posamezna obo-
lenja.
Zavod za zdravstveno varstvo Celje je že
pričel s cepljenjem proti gripi. Oglasite
se lahko vsak delavnik med 8. in 13. uro
v ambulanti Zavoda, ki je v stavbi bivše
tovarne Etol na Ipavčevi 18, v Celju. Par-
kirišče je urejeno. Cepljenje, ki ga pripo-
ročajo zlasti starejšim občanom in kro-
ničnim bolnikom, stane petsto tolarjev.
Za popolno zaščito pa je pri cepivu, ki ga
letos uporabljajo, potrebna samo ena
doza.
Način prenosa boiezni
Gripa je kapljična infekcija. Lahko se
prenaša tudi z direktnim kontaktom, po-
gostejša pa je kot prenos po zraku. Pri
kašljanju, kihanju in govorjenju izloča
bolnik v okolico mikroskopsko drobne
kapljice, ki vsebujejo virus. Zdrav človek
se okuži z vdihavanjem okuženega zraka,
zato se bolezen zlasti širi v prenatrpanih
in neprezračenih prostorih.
Trajanje nalezljivosti
Prvi bolezenski znaki se pojavijo 1-3
dni po okužbi. Raziskave so pokazale, da
bolnik 3 dni po tem, ko so se začeli bole-
zenski znaki, ne izloča več virusa in zato
ni več nalezljiv za okolico.
Preventivni uicrepi
Ustreznega zdravila kot pri ostalih vi-
rusnih obolenjih, tudi za gripo nimamo
na voljo, zato je toliko bolj pomembno,
da izvajamo določene preventivne ukre-
pe. Najbolj učinkovit ukrep je preventiv-
no cepljenje proti gripi z mrtvim cepi-
vom. Cepljenje je posebno pomembno za
starejše osebe in kronične bolnike, pri
katerih so komplikacije gripe pogostejše
in težje potekajo. Prav tako je cepljenje
smiselno za ostalo populacijo, saj so eko-
nomske izgube v primeru epidemij zelo
velike, poleg tega pa je zaradi visoke
stopnje obolevanja močno moten norma-
len način življenja.
Poleg cepljenja je zelo pomembna tudi
ustrezna zdravstvena vzgoja prebival-
stva, s posebnim poudarkom na osebni
higieni ter pravilno kašljanje in kihanje.
V času epidemije je potrebno prostore,
v katerih se zadržuje več ljudi, redno
prezračevati; če je le mogoče, se izogiba-
mo zaprtim prostorom, kjer se zadržuje
veliko število ljudi; v primeru obolenja
moramo počivati in se izogibati stiku
z zdravimi osebami. S tem se zmanjša
možnost pojava komplikacij gripe pri
obolelemu, po drugi strani pa je manjša
možnost, da se okužijo zdravi.
IVAN ERŽEN
O družini in
nleni
priliodnosti
Kako je naša država pri-
pravljena reševati svojo
nacionalno politiko in skrb
za družino, kako izpolnju-
jemo potrebe in pričakova-
nja svojih otrok starši, vrt-
ci in drugi, zakaj je vedno
več problematičnih otrok,
to je le nekaj vprašanj, na
katere bodo skušali odgo-
voriti strokovnjaki na
okrogli mizi z naslovom
Sedanjost in prihodnost
družine. V počastitev leta
družine jo danes (četrtek)
ob 17. uri v Narodnem do-
mu pripravlja vrtec Anice
Čemejeve iz Celja pod po-
kroviteljstvom ministrstva
za delo, družino in socialne
zadeve. Sodelovali bodo
znani strokovnjaki: Andre-
ja Čmak-Meglič, dr. Lud-
vik Horvat, dr. Mateja Ko-
žuh-Novak in psihologinja
Marja Strojin.
TC
Cesta na Pašifi Kozjalc in na Lolce
Minulo soboto so vrh Pa-
škega Kozjaka in v Lokah
praznovali krajani na ob-
močju občin Slovenj Gradec,
Celje in Velenje. Predsednik
velenjske vlade Srečko Meh
- občina Velenje je namreč
prispeval^ večino sredstev
za dva 1200 metrov dolga
kraka asfaltne ceste — je od-
prl cesti ob velikem zado-
voljstvu domačinov in izva-
jalcev.
Tako Kozjačani kot Lo-
kevčani so z lastnimi pri-
spevki ter delom omogočili,
da je do posodobitve cest
sploh prišlo. Najbolj zasluž-
na za delo sta bila učiteljica
Sonja Ramšak s Paškega
Kozjaka in Branko Ramšak
iz Strmca nad Dobrno. Kot
predsednika gradbenih od-
borov sta uspela v izjemno
kratkem času uskladiti delo
in pridobiti sredstva za pre-
potrebno cesto.
Mlajši in starejši krajani
so skupaj pripravili slovesen
kulturni program, nato pa še
preizkusno vožnjo s traktorji
— na obvezno domače slavje.
Tako se v teh krajih pač spo-
dobi.
JOŽE MIKLAVC
Teden družine v Krščansici
advenUstični cericvi
Ob izteku leta družine po-
sveča Krščanska adventi-
stična cerkev po svetu in pri
nas teden od 5.-12. novem-
bra problematiki družine
kot temeljni ustanovi člove-
ške družbe. S pomočjo tiska-
ne snovi - Oblikovanje druži-
ne, v izredni številki Adven-
tističnfega Pregleda, se ude-
leženci sprašujejo, kako
okrepiti svoje domove, o oče-
tovski dolžnosti in potrebni
pomoči materam, o položaju
samskih, cilju starševstva in
neprestani starševski službi
otrokom.
Naslednji teden bodo po-
svetili pozornost nekaterim
vsakdanjim praktičnim de-
javnikom dnižinskega živ-
ljenja, kot je priprava zdrave
hrane. V organizaciji huma-
nitarne organizacije Adre bo
dr. Marjanca Hari vodila
trodnevni tečaj kuhanja na-
ravne hrane. Poleg strokov-
nih predavanj in spoznavanj
osmih naravnih zdravnikov
bodo udeleženci pripravljali
jedi in pekli polnozmati
kruh ter degustirali.
JANEZ BOKSE
iz Keicčevega abonmaja
Občinska zveza prijateljev mladine Celje bo v soboto, 12.
novembra, v okviru Kekčevega abonmaja otroke popeljala
v Ljubljano na ogled musicla — otroške lutkovne opere z našlo-:
vom Jošt in Jaka, ki jo igrajo'v Lutkovnem gledališču v Ljub-
ljani. Popoldne bodo malčke in starše (če bo lepo vreme) pope-
Ijah še v živalski vrt, na izlet, katerega cena je 1450 tolarjev, pa
se lahko prijavite na telefonski številki 29-254.
N.-M. S.
Vaja pri Mestinju
Poveljstvo 82. brigade iz Celja je v torek pripravilo
svojo zaključno vajo, kar služi preizkušanju pridobljenega
znanja. Gre za redna novembrska usposabljanja nekaterih
enot slovenske vojske, ki jih zaključijo s takšnimi vajami.
Torkova vaja se je začela že ob 3. uri zjutraj in to
s premikom po železnici iz Slovenske Bistrice, izvedli pa
so jo v rajonu med Mestinjem in Podplatom. V bataljon so
razporedili nekaj sto vojaških obveznikov iz krajev šent-
jurske občine, ki so se šest dni usposabljali v učnem centru
v Slovenski Bistrici.
BJ
Inti ravmi
Inti raymi, te čudežne bese-
de, ki me kar dvignejo, ko jih
slišim. Kaj pomenijo? Pomeni-
jo praznovanje sonca ali po-
klon soncu.
Vsako leto, 24. junija, ob
enakonočju, potomci Inkov
praznujejo svoj največji praz-
nik. Priprave nanj pa praktič-
no potekajo vse leto. Stari in
mladi od daleč in od blizu že
kakšen dan pred tem pridejo
v Cusco, inkovsko prestolnico.
Nekaj dni prej dobi mesto
praznično podobo.
Že pred tremi leti, ko sem
obiskal Cusco, sem le za las
zamudil ta dan. Tokrat sem
vse podredil temu praznova-
nju. Odrekel sem se inkovski
poti, ki pelje v Macho Piccho,
in pa zelo zanimivemu mestu
Pisacu. Bolj ko se je bližal ta
dan, bolj sem bil nemiren. Za-
nimalo me je predvsem vzduš-
je, ki je na takšni prireditvi in
pa ljudje.
Praznovanje je na Plaza De
Armas ali trgu armade. V in-
kovskih časih se je ta trg ime-
noval Haukay Pata-trg za ver-
ske obrede. Trg je nabito poln
ljudi, kajti predstava se je že
začela.
Opazujem ljudi, ko govori
njihov poglavar Inka, sin boga
Sonca. Nekateri so kot v tran-
su, ne zaznavajo drugih ljudi
okoli sebe. Kljub temu da Inka
govori v svojem jeziku quec-
hua, me njegov ton prevzame.
Pozabim na fotografiranje in
na svet okoli sebe. Šele ko se
mimo mene drenja nekaj ljudi
s fotoaparati, se prebudim iz
sna in pričnem iskati motive.
V takšni gneči je težko napra-
viti dober posnetek. Predstava
na trgu traja kakšno uro, nato
Inka odnesejo v zlati nosilnici
na Sacsayhuaman, kjer se
praznovanje nadaljuje. To je
prostor, ki je oddaljen dobrih
petnajst minut od Plaze De
Armas.
Leta 1536 se je na Sacsa-
yhuamanu odločila pomemb-
na bitka za Inke. Tu so bili
Manqovi uporniki dokončno
premagani. Španci so slavili
veliko zmago. Proti ujetim
upornikom se se hudo mašče-
vali.
Zahvaljujem se sponzorjem
odprave v Ande 94: Novi ted-
nik. Radio Celje, Kino podjetje
Celje, Kovintrade, T-graf, Op-
tik Gleščič, Optik Rožič, Foto-
lik, Foto Domanjko, Elektro
Celje, Cinkarna Celje, Leonar-
do, Banka Celje, A banka, Pro-
music, Kostra, Zavarovalnica
Triglav, Zlatarstvo Tanjšek in
vsem ostalim, ki so kakorkoli
pripomogli da sva lahko odpo-
tovala.
Obrambni zid naj bi varoval
Cusco pred sovražniki. Na-
pravljen je enkratno. Velike
skale so tako precizno obdela-
ne in zložene dmga na dixigo,
da mednje ne dobiš noževe ko-
nice. MisUm, da način obdela-
ve še vedno ni poznan do po-
tankosti. Osrednji prostor pa
je raven, zato so na njem na-
mestili, oder. V neposredni bli-
žini so sedeži s slavnostno tri-
buno.
Predstava se je tu nadalje-
vala okoli druge ure popoldan.
Najprej pridejo inkovski vojš-
čaki, ki so živo pisarfo obleče-
ni, za njimi pa sončne device
(nustakuna). Sledijo dekleta,
ki nosijo poljske pridelke (ko-
ruzo, krompir, itd). Nato se
prikaže Inka. Med ljudmi kar
zavre. Nesejo ga v nosilnici.
V rokah drži »zlato« sekiro, na
levi pa nosi zlato krono. Poleg
nosačev so tu še svečeniki, ki
se dostojanstveno držijo. Zdijo
se mi zelo zamišljeni, kot da
jih teži odgovornost, ki jim je
zaupana. Pri obrednem kamnu
se Inka najprej pokloni Soncu
z razprtimi rokami, nato pa
zapojo vsi prisotni na Sacsa-
yhumanu. Po krajšem premo-
ru ljudje začno pristopati
k obrednem kamnu z darovi za
Intija (boga sonca). Kasneje,
Predavanje Gore in ljudje pod
južnim križem ali Potovanje
po Peruju in Boliviji bo
15.11.1994 ob 19. uri v ttiah
dvorani Kina Union. 270 barv-
nih diapozitivov bo poleg ko-
mentarja spremljala še avten-
tična glasba.
ko sem se pogovarjal z doma-
čimi, je bilo slišati, da je bUo
na letošnji prireditvi 30-40 ti-
soč ljudi.
Po kakšnih dveh urah pred-
stave, ko mi je bilo dovolj se-
denja, sem zavil med branjev-
ke. Na stojnicah so prodajali
tudi jedačo in pijačo. Moj želo-
dec je že protestiral, prav tako
so bila usta suha. Opazil sem,
da so vse cene višje za 20 od-
stotkov kot običajno. Nekateri
volneni izdelki in spominki so
bili res enkratni. Kvaliteta na
visoki ravni, prav tako tudi ce-
na. Nekaj izdelkov je bilo
takšnih, da si že na daleč videl,
da gre za sintetiko in ne za
»Puralpako,« kot so trgovci
zagotavljali. Posel je posel.
Železo je treba kovati, ko je še
vroče. Zanimive so bile Indi-
janke, ki so se praznično oble-
kle. S sabo so pripeljale lame,
ki so vedno zanimivi objekti za
fotografiranje.
Ker se je predstava bližala
koncu, sem se želel približati
odru. Mimo paznikov sem se
pretihotapil na slavnostno tri-
buno. Tu je mrgolelo fotogra-
fov iz celega sveta. Tu sem lah-
ko napravil s teleobjektivom
zanimive portrete nastopajo-
čih. Ti so bili praznično oble-
čeni v živopisana oblačila. Za-
stopane so bile prav vse po-
krajine iz Peruja in sosednjih
dežel, kjer so bili Inki.
Po štirih urah se je obred
končal, na odru pa so še dolgo
plesale in igrale razne skupi-
ne. To pa je bil tudi čas, da sem
se jim lahko približal. Napra-
vil sem nekaj portretov. Neka-
teri so mi celo požirali, kar ni
običajno za te ljudi. Prej
obratno, kar hitro se obrnejo
ali pa zahtevajo plačilo. Naj-
večjo pozornost mi je zbudil
vaški gosač. Bil je zelo imenit-
no oblečen. Njegovi opanki so
imele ostroge, kar nisem videl
nikoli prej in nikoli kasneje
Imel je zanimivo pokrivalo i2
volovskega usnja. Podobno je
bilo čeladi španskih vojakov
Prava paša za oči so bile žen-
ske, oblečene v narodne noše.
Nekatere izmed njih so bil^
prave lepotice. Verjetno gre za
kakšne potomke sončnih de-
vic. Takrat so bile na voljo sa-
mo Inki, za druge pa so prepo-
vedan sad. Če tega nisi upošte-1
val, sta oba žalostno končala
FRANCI HORVAT
Št. 45 - 10. november 1994
Spel nimamo vode!
paiani Platinovca v šmarski občini Imajo že vsega preko glave
^Spet nimamo vode!« Tako
J vedno znova, že vrsto let,
jibuijajo krajani Platinovca
občini Šmarje pri Jelšah.
^jeČni smo, kadar priteče v6-
saj je brez nje zelo hudo,«
^poveduje krajanka Melita
Ijvc. Skoraj trideset družin
jBia vode. Najbrž si sploh ne
jamo več predstavljati, kako
j bilo, če tri, štiri ali celo pet
|gi ne bi imeli vode, kaj šele,
je ne bi bilo več tednov za-
pored, kar so v Platinovcu tudi
(doživeli.
Posebne težave imajo zato,
er nikoli prej ne izvedo, kdaj
o vode zmanjkalo. Zato mo-
jjo biti kar naprej pozorni;
jiko se zgodi, da zmanjka vo-
c, ko je vključen pralni stroj.
;troj se pokvari, stroške po-
iravila morajo kriti sami. Ve-
lijo ljudi ves dan dela na kme-
iji, zvečer pa se ne morejo
miti. Zgodilo se je tudi, da so
lorali peljati otroka na pre-
ied k zdravniku, pa ni bilo
ode, da bi ga umili. V trenut-
u je zmanjka in je potem do
aslednjega jutra ni. To je naj-
lanj, kar se lahko zgodi.
Ne samo ljudje, tudi živina
otrebuje vodo. Zelo nerodno
> tako pogosto hoditi drugam
o vodo, jo prevažati v sodih
ise znajti še na druge načine,
rizadetim se je že marsikaj
godilo. Na primer: zjutraj se
diš oprhati, namiliš se in tak-
en tudi ostaneš, ker medtem
oda neha teči. Ali pa moraš
)ati na tleh, ker zvečer ne
loreš tako umazan v posteljo.
Kdo ne bi ponorel? Živimo
20. stoletju, pa ni vode.«
Pomanjkanje vode je občut-
Ejše poleti in v času trgatve,
»tem pa sledi še vrsta prese-
sčenj zaradi napak ali okvar.
Če izpade električna energija,
ne delajo črpalke, najbolj po-
gosto pa ostanejo brez vode
zaradi številnih okvar na vo-
dovodnih ceveh in zaradi pre-
velike porabe v nižjih prede-
lih. Ko pa voda priteče, je go-
sta in bela ter še nekaj časa
neuporabna. Poleg tega je pri-
tisk tako močan, da je vse na-
okoli mokro, ko pipe odprejo.
Kdo le kriv?
Jezni krajani za nastale te-
žave krivijo Obrtno komunal-
no podjetje Rogaška Slatina,
ki je to področje prevzelo
s težavami, največkrat pa niso
ukrepali,« trdi družina Bevc.
Jože Mlinaric je prepričan, da
so prebivalci Platinovca za od-
govorne samo navadni smrtni-
ki, ki si še vode ne zaslužijo,
čeprav jo plačujejo kot vsi
ostaU. Pristojni so jim vedno
znova zagotavljali, da voda bo
in da naj še malo potrpijo. Ob-
ljube so se ponavljale, kraja-
nom pa je prekipelo.
Težave imajo od leta 1977.
Takrat so morali plačati pri-
spevek za vodo in vodovod;
odšteli so zelo veliko denarja,
Sklad za komunalno in cestno
dejavnost Šmarje pri Jelšah pa
v upravljanje leta 1980. »Od-
govorne v podjetju smo že več-
krat khcali, seznanih smo jih
jim je zagotovil nemoteno
oskrbo z vodo. Sklad se je ob-
vezal, da bo zgradil vodovod-
no omrežje z vsemi objekti,
posamezna gospodinjstva pa
bodo na vodovod priključili
takrat, ko bodo krajani v celo-
ti poravnali nastale stroške.
To je razvidno tudi iz doku-
menta, ki so ga krajani prejeli
poleg potrdila o plačilu pri-
spevka. Svojo obveznost so
upniki v celoti poravnali, teža-
ve pa so kljub temu ostale, saj
je vodovod preobremenjen.
Kar predstavljajmo si, kako
naj 93-letna krajanka Jožefa
Polak, ki ima največkrat vodo
le nekaj ur na dan, sama po-
skrbi zanjo! Pritožbe krajanov
so bile naslovljene na občino
Šmarje pri Jelšah, reševali so
jih v krajevni skupnosti Šen-
tvid, obrnili pa so se tudi na
OKP Rogaška Slatina. »Vse je
ostalo pri obljubah,« pravi Jo-
žica Čretnik.
Je rešitev dodaten
rezervar?
Krajani so prepričani, da bi
bil rešitev dodaten rezervo-
ar.Imeli bi ga v Zgornjem Bo-
drežu, iz njega pa bi ob po-
manjkanju črpali vodo za više
ležeče hiše. Pravijo, da je bil ta
rezervoar že zakoličen, potem
pa so vodovodne cevi speljali
mimo. Kdo ve zakaj! »V siste-
mu manjka osnova vsega - re-
zervoar,« pravi Martin Roje, ki
stanuje najviše. Na težave je
opozoril tudi Stanko Javomik,
ki je že četrto leto predsednik
krajevne skupnosti Šentvid.
Rezultata ni bilo, prav tako,
kot se ni nič premaknilo v ob-
dobju od leta 1986 do 1990, ko
je bila predsednica Angela
Mlakar. Povedala je, da je bil
dodatni rezervoar vseskozi na-
črtovan, saj so se težave po-
navljale vsa leta, krajani so
nanje ves čas opozarjali. Do
realizacije ni prišlo, čeprav je
bila KS pripravljena na sofi-
nanciranje.
Kaj pa je o vsem tem pove-
dal Branko Koražija, vodja
komunalne oskrbe pri OKP
Rogaška Slatina? »Gradnjo
magistralnega vodovoda Loka
pri Žusmu-Smarje pri Jelšah-
Rogaška Slatina smo začeli
pred dvema letoma. Črpališča
so gotova, vodovodne cevi so
v razdalji 27 kilometrov že po-
ložene, potrebno je le še nekaj
zaključnih del in vodovod bo
do konca tega leta končan.
S tem bodo posamezni prik-
ljučki razbremenjeni in situ-
acija se bo bistveno izboljša-
la,« je zagotovil. Za izgradnjo
je bilo potrebno odšteti 7,5 mi-
lijona nemških mark. Sredstva
so zagotovili občina, krajani,
ki so porabniki pitne vode, in
republika. Koražija se z iz-
gradnjo rezervoarja, ki ga želi-
jo krajani, ne strinja. Pravi, da
bi se razmere le poslabšale,
ker bi prizadeti krajani zaradi
premajhne višinske razlike
med predvideno lokacijo re-
zervoarja in najvišje ležečimi
porabniki ostali povsem brez
vode.
V občini Šmarje pri Jelšah
imajo trenutno petnajst vodo-
vodov. Krajani Platinovca do-
bijo vodo iz Rudnice, ki je
v Loki pri Žusmu. Na javni
vodovod je priključenih kar 10
tisoč porabnikov, od tega jih je
le nekaj problematičnih, pra-
vijo odgovorni. Porabo vode
povečujejo počitniške hiše, je-
senske trgatve in številne suše.
»Ob tako veliki porabi vode ne
moremo ničesar storiti. Vode
pač zmanjka. Kadar smo izgu-
bo vode lahko predvideli, smo
krajane obvestili po Radiu
Šmarje pri Jelšah,« je povedal
Koražija.
Kdaj in kako se bodo zadeve
normalizirale, zaenkrat ostaja
vprašanje. Marsikaj se mora še
urediti, za vse pa sta potrebna
denar, ki ga je vselej premalo,
in pa dobra volja.
V Platinovcu imajo namreč
težave tudi s pošto. Poštar raz-
deli pošto le ob glavni cesti, na
kakšno stransko sploh ne zavi-
je, prihaja pa le ob ponedelj-
kih, sredah in petkih. Posa-
mezniki morajo iti tudi kilo-
meter in pol peš, da pridejo do
svoje pošte. Nekateri časopis
naročajo le zato, da pošta vsaj
nekam prispe, ker se samega
pisma menda ne splača prine-
sti, pa četudi je nujno. Pred
dvajsetimi leti so lahko vsi do-
bili pošto na dom. Ob vsem
tem se seveda ni treba čuditi,
da se Platinovčani počutijo za-
postavljene.
DAMJANA SEME
Prizadeti krajani: Martin Roje, Jožica Čretnik, Melita Bevc, Silva Prevolnik in Jože Mlinaric.
v CELJU v LETIH 1945 -1961     ^
Vsi so bili obtoženi, da so sodelovali pri
Tganizaciji pobega Todorja Lazareviča, bivšega ravnatelja
eljske Cirikame in lastnika podjetja Teharska lesna indu-
trija, ter še nekaterih drugih oseb iz Jugoslavije. Ing. Fra-
ijo Grein in Ivan Tončič pa sta bila obtožena še nekaterih
Irugih kaznivih dejanj. Ing. Franjo Grein je bil še obtožen,
ja je ob nacionalizaciji svojega podjetja prikrival v Slovenj
ijfadcu gradbeni material in stroje. Ivan Tončič, lastnik
Ifkarne v Celju, pa je bil še obtožen, da oblastem ni prijavil
faznega lekarniškega materiala ter da je prikril lekarniški
"laterial pri raznih osebah v Celju in v Zagrebu.
Sodni senat okrožnega sodišča v Celju, ki mu je predse-
|ioval sodnik Franc Sok, je vse obtožene spoznal za krive in
obsodil na visoke zaporne kazni s prisilnim delom za
•iobo od treh do dvajset let in na odvzem državljanskih
Pravic. Vsi, razen Viktorije Očko in Karla Kralja, so bili
"bsojeni tudi na zaplembo celotnega premoženja. Razlog za
da tudi Viktorija Očko in Karel Kralj nista bila obsojena
"a zaplembo premoženja, je bil preprost: premoženja sploh
"^ta imela.
V obrazložitvi sodbe je sodnik Franc Sok navajal pred-
vsem politične razloge, zakaj se je sodišče odločilo za tako
stroge kazni. Za izredno visoko kazen, ki jo je sodišče
"^reklo ing. Franju Greinu, je npr. navedel naslednje
^loge: »Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo na eni
^''ani družbeno nevarnost dejanja samega, na drugi strani
J* nevarnost storilca samega za družbo. Pri prvoobtože-
J^ftiu Grein Franju gre za razrednega sovražnika, za člo-
^a, ki mu ukrepi ljudske oblasti, kakor že rečeno, ne
pdo v račun in je tedaj svoja dejanja izvrševal zavestno
.'kameri, da se spremeni ustavni red FLRJ. Povrh vsega je
intelektualec s širokim poznanstvom, zlasti med delov-
J''^ ljudstvom. Z ozirom na to je on družbi skrajno ne-
■*fen...«
Povedati je treba, da je večini obsojenih v teh procesih
^^a zaporna kazen skrajšana, vendar to še ni pomenilo, da
} bilo to zanje konec trpljenja. Mnogi izmed obsojenih
Ustnikov industrijskih podjetij na Celjskem so se po odslu-
j^iiju zaporne kazni znašU v zelo težkih gmotnih razmerah,
ri jim je bilo razen podjetja običajno zaplenjeno tudi
l^^lo premoženje. Tako so se iz uglednih in gmotno dobro
branih ljudi preko noči spremenili v reveže in celo
socialne podpirance. Razen tega so bili ti ljudje po vrnitvi
' zapora zaradi ostarelosti in izčrpanosti v večini primerov
nesposobni za delo. Tako sta npr.Adolf Rode in njegova
žena Aga morala po izpustitvi iz zapora leta 1952 zaprositi
Mestni ljudski odbor (MLO) Celje za sociahio pomoč, ker se
nista imela s čim preživljati. MLO Cjplje se je obrnil na
Prezidij LS LR Slovenije z vlogo, naj zakoncema Rode na
račun nacionahziranega podjetja nakazuje akontacije, da
bosta imela od česa živeti. V svoj vlogi je MLO ugotavljal:
»Rode Adolf in Aga sta stara in za pridobitno delo nespo-
sobna. Prejemata iz socialnega fonda MLO Celje mesečno
podporo din 4.000 in obremenjujeta v znatni meri naš fond
za socialne podpore. Smatramo zato, da bi se ne glede na
izrečeno zaplembo moglo Ujgoditi predlogu Rode Adolfa
glede izplačila za nacionalizirano podjetje v obliki meseč-
nih akontacij v višini eksistenčnega minimuma za vzdrže-
vanje dveh starih in za pridobitveno delo nesposobnih
oseb...« Vse prošnje Adolfa Rodeta, da bi mu država naka-
zovala akontacije za nacionalizirano podjetje, so bile zavr-
njene z obrazložitvijo, da je bila z naknadno zaplembo
njegovega podjetja zaplenjena tudi še neizplačana odškod-
nina. Tako sta bila bivši podjetnik Adolf Rode in njegova
žena Aga še naprej odvisna od socialne podpore MLO Celje,
kar je bilo zanju nedvomno ponižujoče.
Kot smo videU, je bilo v letih 1948-1949 pred okrajnim in
okrožnim sodiščem v Celju obsojenih tudi nekaj podjetni-
kov, katerih podjetja so bila dejansko obrtnega značaja,
vendar so bila proglašena za industrijska podjetja republi-
škega pomena in so bila aprila 1948 nacionalizirana. Pri teh
obsojencih (mišljena sta I.Štandekar in A.Planinšek)
dejansko ni šlo za industrialce ampak za obrtnike. Razen
teh podjetnikov - obrtnikov pa je bilo zlasti leta 1948 pred
okrajnim sodiščem v Celju obsojenih več drugih obrtnikov,
predvsem pekov in mlinarjev. To so bili: Rudolf Mlakar,
pekovski mojster v Celju; Edvard Kohne, pekovski mojster
— v Celju; Ferdinand Krašovec, pekovski mojster v Celju;
Kari Mavrin, pekovski mojster v Sv. Juriju pri Celju; Franc
Turk, lastnik mlina v Marija Gradcu; Mihael Novak, last-
nik mlina v Vrbnem; Janez Zupane, lastnik mlina v Brodni-
cah pri Št. Lenartu nad Laškim; Anton Kresnik, lastnik
mlina v Turnem pri SUvnici. Zaradi domnevne špekulacije
so bili obsojeni po Zakonu o zatiranju nedovoljene trgo-
vine, nedovoljene špekulacije iri gospodarske sabotaže. Vsi
razen Mihaela Novaka so bili obsojeni na kazni odvzema
prostosti, na prepoved izvrševanja obrti in na denarne
kazni. Od navedenih je bil edino Mihael Novak obsojen tudi
na zaplembo premoženja. Javna obravnava zoper njega je
bila pred okrajnim sodiščem v Celju 12.7.1948. Poleg njega
sta pred sodišče stopila še sin Alojz in hči Marija. Obtoženi
so bili predvsem dveh kaznivih dejanj:
»1. da so opustili redno vodenje mlinarskega dnevnika in
prevzemno oddajnih listov s tem, da so prevzemaU od
raznih strank v mletje oziroma v izmenjavo prinesena žita
z mlevskimi izdelki brez izdaje kontrolnih listov in brez
knjiženja merice...
2. brez obrtnega dovoljenja za preprodajo proizvodov po
Novaku Alojzu nakupovali razne količine belih žit od kme-
tov ter nato preprodajah mlevske izdelke, pridobljene iz
zatajene merice iii" nakupi j enih žit raznim strankam na
drobno...«
Sodišče je Mihaela Novaka obsodilo na 10.000 dinarjev
denarne kazni, Alojza Novaka na 8 mesecev odvzema pro-
stosti in Marijo Novak na 6 mesecev odvzema prostosti. Na
izrečeno kazen so se pritožili vsi trije obsojenci kot tudi
javni tožilec. Okrožno sodišče je pritožbo obsojencev zavr-
nilo, ugodilo pa je pritožbi javnega tožilca in je Mihaelu
Novaku poleg denarne kazni izreklo še zaplembo mlina,
Mariji Novak pa 6 mesecev poboljševalnega dela.
Tudi v naslednjih letih so bih pred okrajnim sodiščem
v Celju obsojeni nekateri obrtniki. Eden teh je bil npr.
Anton Lečnik, urar in draguljar iz Celja, ki je bil obsojen
tudi na zaplembo celotnega premoženja.
Z zaplembami premoženja na osnovi odloka AVNOJ
z dne 21.11.1944 je že leta 1945 na Celjskem prešla
v državno last večina pomembnejših zasebnih trgovskih
podjetij. To so bila trgovska podjetja, ki so bila v lasti oseb
nemške narodnosti. Samo v okraju Celje-mesto je bilo leta
1945 na osnovi omenjenega odloka zaplenjenih nad 40
trgovskih pod.jetij. V zasebni lasti so ostala samo še tista, ki
so bila v lasti Slovencev. Med temi trgovskimi podjetji je
bilo tudi nekaj večjih, kar je zlasti veljalo npr. za trgovsko
podjetje Rudolfa Stermeekega v Celju, ki je bilo eno največ-
jih trgovskih podjetij v vsej Jugoslaviji. Seveda je enako kot
za industrijska podjetja veljalo tudi za trgovska, da jih je
komimistična oblast imela namen v najta-ajšem možnem
času razlastiti in podržaviti. Področje trgovine in preskrbe
naj bi v celoti čimprej obvladoval samo državni in zadružni
sektor. To se je v obdobju 1945-1948 tudi zgodilo. Odločilno
vlogo pri razlaščanju zasebnih trgovskih podjetij so odi-
grala sodišča. Z nacionaUzacijo zasebnih gospodarskih
podjetij decembra 1946, ki je zajela tudi trgovino na debelo,
je bilo na Celjskem razlaščenih le nekaj trgovskih podjetij
v Celju, in sicer: Fazarinčevo trgovsko podjetje z mešanim j
blagom in deželnimi pridelki, Mastnakovo trgovsko j
podjetje s kolonialnim blagom in deželnimi pridelki naj
debelo in Tramschaggovo podjetje Prva celjska vinama in j
veletrgovina z vinom. Vsa ostala trgovska podjetja, ki so'
bila razlaščena v letih 1945-1948, so bila razlaščena z za-
plembami.
Št. 45 - 10.novemt)er 1994
110
Obogatitev
Ašicerčevega
trga
Na Aškerčevem trgu
v Laškem bodo na Marti-
novo nedeljo, 13. novem-
bra, odkrili dve pomembni
spominski obeležji.
Nasproti cerkve sv. Mar-
tina so ponovno postavili
Marijin neobaročni steber,
ki ga je po dotrajanem ori-
ginalu izdelal mojster Tone
Podkrižnik iz Šentjurja.
Odkrili pa bodo tudi spo-
minsko obeležje slovenske-
mu zgodovinarju, rojaku in
stolnemu proštu maribor-
ske škofije Ignaciju Orož-
nu, katerega relief je obli-
koval akademski kipar
Mirsad Begič iz Ljubljane.
Ob odkritju obeh spo-
minskih obeležij bodo naj-
prej pripravili božjo službo
v cerkvi Sv. Martina, ki jo
bo vodil mariborski po-
možni škof dr. Jože Smej
(začetek ob 10.30), v kul-
turnem programu pa bodo
sodelovali godba na pihala
Laško pod vodstvom Anto-
na Rojka, mešani pevski
zbor Glorija pod vodstvom
Alenke Belej in mladinci
župnije Laško z recitalom.
O obnovi in izdelavi kam-
nite replike Marijinega ste-
bra bo govorila prof. Anka
Aškerc, o osebnosti Ignaci-
ja Orožna pa prof. Miloš
Rybar. Pomembno kultur-
no pridobitev, ki bo olepša-
la Laško, so omogočili
Skupščina občine laško.
Ministrstvo za kulturo re-
publike Slovenije, Pivovar-
na Laško in Nadžupnijski
urad Laško.
T. VRABL
Gledališče v vzponu
Upravnik SLG Celle Borut Alulevič o votleniu ceUskega
gleilallšča
Je pri nas možen res le koli-
činski omejitveni pristop
k problemu obsega in načina
delovanja kulturnih ustanov
ali je mogoč tudi drugačen pri-
stop, ki bi temeljil na načelih
učinkovitosti, profitabilnosti
in inovativnosti ter na uve-
ljavljanju logike, načel in
prakse podjetništva? Na ta in
druga pereča vprašanja v kul-
turi nasploh in posebej v gle-
dališču, nam je v razgovoru
poskušal odgovoriti dolgoletni
upravnik SNG Celje, gospod
Borut Alujevič
Ste kot kulturni manager
bolj kulturni ali bolj uprav-
Ijalski?
V gledališču delujem zgolj
kot upravljalec. Umetniške
naloge so porazdeljene med
sodelavce. Ne ukvarjam se de-
nimo s programiranjem in iz-
biranjem dramskih tekstov,
ker to prepuščam umetniške-
mu vodji, pač pa je moje delo
vezano na ustvarjanje takšnih
materialnih razmer, ki zago-
tavljajo obstoj gledališča. Na
nek način bi lahko rekel, da se
ukvarjam s »fehtanjem« de-
narja. No, tu pa mi 40-letne
igralske izkušnje še kako pri-
dejo prav.
Kako bi opredelili koncep-
tualno podobo gledališča, od-
kar ste na njegovem krmilu?
Vsaka osebnost pusti gleda-
lišču svoj pečat. V desetih letih
vodenja gledališča sem se ved-
no trudil postaviti gledališče
na mesto, kot si ga Celje zaslu-
ži. Uporaba agresivnih metod
za dosego cilja je tudi v gleda-
lišču navzven lahko uspešna,
navznoter pa lahko prevladuje
kaos. Vsako gledališče živi
v nihanjih in za SNG Celje
lahko rečem, da je ta trenutek
v vzponu. Sicer pa bi lahko
rekel, da je naša zasluga, da
z gledališčem diha celo mesto.
V njem potekajo proslave, da-
nes sicer manj kot včasih.
V dobro si štejemo, da smo
s predstavami odšU na grad,
lepo so sprejeti Dnevi komedi-
je, nenehno je v porastu število
obiskovalcev.
Se srečujete z gmotnimi, ka-
drovskimi in drugimi težava-
mi oziroma ali ste soočeni
z nenehnim zmanjšanjem an-
sambla in redčenjem premier?
Splošna smer gre v zmanjša-
nje števila premier. Ne more-
mo pa vendar ukiniti samega
sebe, saj moramo nenazadnje
poskrbeti za zaposlitev 20
igralcev in ostalih zaposlenih
v gledališču. Je pa res v teh, za
kulturo ne ravno rožnatih ča-
sih, težko najti pravo mejo.
No, letošnjo sezono imamo
8 premier, kar je vsekakor
spodbudno. Sicer pa se v Celju
srečujemo s problemom malih
predstav. V ta namen smo od-
prli Oderpododrom, težave
imamo z iskanjem pravega
prostora.
Menite, da ste kot upravnik
uspeli stkati mrežo duhovne-
ga, organizacijskega in ustvar-
jalnega ozračja?
Prepričan sem, da smo. Še
več. Mislim, da danes Celje ži-
vi veliko bolj kulturno kot
včasih. Danes ni nikakršne re-
presije, ko gre za obiskovanje
predstav, tako da učenci pri-
hajajo k nam prostovoljno. In-
teres za ogled predstav prihaja
tudi od zunaj, obiskovalci pri-
hajajo iz Ljubljane, Mari-
bora ...
Ta čas imamo 3800 odraslih
abonentov, vsako leto odpre-
mo en nov abonma za odrasle,
saj število obiskovalcev iz leta
v leto narašča.
Se vam zdi letošnji program
dovolj studiozen in ambicioz-
no zastavljen?
Absolutno. Število predstav
narašča. Želimo si, da bi imeli
na veUkem odru velike pred-
stave, na mali oder pa bi radi
postavili provokativne kome-
dije.
Ali Slovenci potrebujemo
s tekstovno pomenskega vidi-
ka manj repertoamo ambici-
ozne in zato bolj gledališko
darežljive predstave?
Prepričan sem, da potrebu-
jemo prve. Mislim, da mora
predstava sloneti na besedilu.
Drugi model predstavlja Pan-
dur, vendar ga podpiram le
kot eksperiment, sicer pa se
nad njim ne navdušujem.
Kaj pa Dnevi komedije?
Tu je bil zadetek v polno.
V tem projektu uporabljamo
agresivne metode o katerih sva
govorila že uvodoma. Dnevi
komedije naj ne bi bili festival,
pač pa izmenjava poklicnih,
čeprav so prisotna tudi ama-
terska gledališča. Mnenja smo,
da tega v Sloveniji primanjku-
je. Odziv je neverjeten. Abon-
ma je razprodan za 20 let na-
prej. Prav tako pri tem projek-
tu nimamo problemov s spon-
zorji.
Bo celjsko gledališče nada-
ljevalo z gostovanji tudi v le-
tošnji sezoni?
Seveda, saj smo bili nena-
zadnje za to ustanovljeni. Ima-
mo po 50 gostovanj na sezono.
Je to izraz želje po policen-
trični kulturni politiki, ali
predvsem ustvarjalne kvali-
tete?
Verjetno obojega, saj nika-
kor ne moremo biti zadovoljni
s tem, da se vse lahko dogaja le
v Ljubljani.
Kaj je za vas lepota v umet-
nosti: občutek čustvenega
ugodja, senzualne potešenosti,
racionalne harmonije,...?
Kot upravnik sem potešen
takrat, ko je v teatru dobro
vzdušje, harmonija, ko ni pre-
pirov. Večni problem so plače,
s katerimi v teatru nikakor ne
moremo biti zadovoljni. Tudi
nov pravilnik ne kaže kakšne-
ga izboljšanja. Predvsem pa
sem zadovoljen takrat, ko so
igralci zadovoljni s teksti ozi-
roma s porcizdeUtvijo vlog, kar
pa je seveda izredno težko, saj
bi vsak igralec pač rad odigral
tisto vlogo, ki mu je najbolj pri
srcu.
FRANCI ČEČ
I. Slovenski trienaie satire
Priprave na Aritas 95 so že v teku
v Šmarju pri Jelšah name-
ravajo prihodnje leto zanikati
da Slovenci nimajo smisla za
humor — če tudi je res da v dr-
žavi ni nobene kulturne prire-
ditve, posvečene satiri. Na 1.
slovenskem trienalu satire
Aritas Šmarje 95 nameravajo
tej zvrsti posvetiti veliko po-
zornost, jo strokovno označiti,
opozoriti na zgodovinski pri-
spevek, ovrednotiti mesto sati-
rika ter spodbuditi mlade.
Na natečaju za šmarsko pri-
reditev bodo likovniki lahko
sodelovali z risbo, grafiko, sli-
ko, fotomontažo, objektom-
montažo ali skulpturo, mojstri
besedne umetnosti pa z aforiz-
mi, epigrami ter z mini stavki-
maksi modrostmi. V zvezi
s Aritasom 95 so znane že
mnoge podrobnosti: razstavo
bodo postavili v šmarskem
Domu kulture, odprtje ter slo-
vesna podelitev nagrad bo 26.
maja prihodnje leto. Častni
gost trienala bo razstavljal
v Ateljeju Staneta Jagodica na
Brecljevem, v razstavišču
Zdravilišča v Rogaški Slatini
pa se bodo predstavili tuji li-
kovni satiriki. V času razstave
bodo na Brecljevem pripravili
tudi posebni simpozij o satiri-
humorju.
Poslana likovna dela bo oce-
njevala posebna komisija, ki jo
bodo sestavljaU dr. Stane Ber-
nik, Jože Hudeček, dr. Milček
Komelj, dr. Lev Menaše in dr.
Ivan Sedej, besedno satiro pa
dr. Milan Dolgan, Igor Gedrih,
Branko Gradišnik, Miloš Mi-
keln in Tone Partljič. Najbolj-
šim bodo podelili likovni ali
besedni Zlati, Srebrni ter Bro-
nasti Aritas 95. Posebno priz-
nanje bodo namenili tudi ne-
komu iz starejše generacije Li-
kovnih ter besednih satirikov,
za častna gosta trienala pa bo-
do povabili Franceta Miheliča
ter Žarka Petana. Za trienaie
satire bodo pripravili tudi ka-
talog, ki ga bo oblikoval Mat-
jaž Vipotnik.
Predsednik pripravljalnega
odbora prireditve je Jože Vol-
fand, podpredsednik Jože
Čakš, sekretar Tone Kampuš,
člani pa Tomo Čeme, Stane
Jagodic, Slavko Javorič, Ev-
gen Jiuič, Marjan Kimej, Dra-
go Medved, Franci ŠaU, Ana-
tol Štem in Franci Zidar. Or-
ganizacijski nosilec projekta
je podjetje Fit-Media, glavni
pokrovitelj prireditve pa naj
bi bilo slovensko ministrstvo
za kulturo.
Razstavo bodo jeseni posta-
vili še v Ljubljani.
BRANE JERANKO
Fotografile v Mozaiku
Tokrat razstavljata MIlan Gorlanc In Igor Rosina
v celjski galeriji Mozaik so
pretekli petek pripravili pri-
jeten kulturni večer ob otvo-
ritvi razstave umetniške fo-
tografije, s katero sta se ob-
činstvu predstavila člana
Foto kino društva Celje Mi-
lan Gorjanc in Igor Rosina,
avtorja dveh generacij.
Milan Gorjanc, sicer tudi
aktivni glasbenik pri celj-
skem plesnem orkestru Ža-
be, se je s fotografijo spoznal
že skoraj v otroških letih, saj
je prvo fotografsko kamero
dobil v roke že leta 1945, ob-
dobje njegovega ustvarjanja
pa sega od začetka šetdese-
tih let. V več kot dvajsetih
letih je posnel preko 1.000
fotografij doma in v tujini.
Je izkušen fotoamater, ki je
razstavljal v mnogih krajih
nekdanje Jugoslavije,
v evropskih draavah in celo
v daljnjem Hong Kongu.
Največkrat se je predstavil
domačemu občinstvu. Kot
sta med drugim zapisala
znana celjska ustvarjalca
umetniške fotografije Goj-
mir Mlakar in Vinko Skale,
je v fotografijah Milana Gor-
janca viden romantični nav-
dih, tako v pejsažih, kot
v upodobitvah ljudi in arhi-
tekture.
Drugi avtor je Igor Rosina,
predstavnik mlajše genera-
cije celjskih fotoamaterjev,
ki se kot poklicni fotograf
ukvarja tudi z umetniško fo-
tografijo.   Kot  ugotavljata
Gojmir Mlakar in Vinko
Skale, je tudi pri Igorju Ro-
sini zaznati sledove romanti-
ke. Njegova prilagojenost
k sodobnim trendom umet-
niške fotogirafije pa se kaže
v koloriranju črno-belih fo-
tografij. Kot predstavnik
mlajše generacije uporablja
tudi provokativne elemente,-
ki silijo k razmišljanju.
Petkovo otvoritev razstave
vimetniške fotografije Mila-
na Gorjanca in Igorja Rosine
v galeriji Mozaik v Celju, je
glasbeno popestril Savo Ku-
re. Prikazali so tudi diapozi-
tive obeh avtorjev, razstava
pa bo na ogled do petka, 11.
novembra.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
ZAPISOVANJA
Prava slika!
Potem, ko je žirija 29. Boršt-
nikovega srečanja, ki se je ko-
nec prejšnjega tedna izteklo
v Mariboru, razglasila letošnje
zmagovalce in .podelila nagra-
de, se je v Cankarjevem domu
v Ljubljani pričel Plesno-gle-
dališki vikend kot protiutež
Borštnikovemu srečanju. Jas-
no! V Mariboru so bile pred-
stavljene zgolj dramske pred"
stave, pa še to ne tiste najpo-
membnejše in najbolj kvalitet-
ne, zaradi cesarje bila organi-
zacija podobne prireditve sko-
rajda nujna. Tuji selektorji, ki
so se po nesreči znašli v Mari-
boru, so pač potrebovali obliž,
da so si zacelili rane po prese-
nečenju, ki jim ga je pripravila
selekcija mariborskega festi-
vala. Lahko so se skratka po-
dali do Ljubljane in si ogledali
zares pravo slovensko gledali-
ško reprezentanco. Čeprav je
primerjava z ameriško košar-
ko dokaj neumestna, si ne mo-
rem kaj, da ne bi potegnil
kratke vzporednice: da ne bi
imeli napačnega vtisa o vred-
nosti ameriške košarke, so se
tamkajšnji funkcionarji odlo-
čili, da bodo na vsa pomemb-
nejša tekmovanja svetovnega
merila preprosto pošiljali naj-
boljše. Da bo vtis pravilen. In
podobno se je zgodilo konec
prejšnjega tedna; ker Borštni-
kovo že s samo selekcijo ni bilo
in niti ni moglo biti reprezen-
tančen festival, čeprav se je za
takega oklical, se je skupina
tistih, ki jim za ugled sloven-
skega gledališča v svetu ni
vseeno, odločila organizirati
vzporeden festival. Slika je bi-
la seveda precej bolj popolna.
Vsa takoimenovana neinstitu-
cionalna produkcija s sloven-
skim potnim listom, ki je iz-
padla iz mariborske selekcije,
se je predstavila v Ljubljani.
Plus tuji gostje in okrogla mi-
za na temo družbene zaprtosti
ip s tem povezane ustvarjalne
nemoči. Pravzaprav je presek
dveh festivalov, od katerih si
je vsak po svoje prizadeval re-
prezentirati tisto najboljše,
kar ta trenutek lahko slbven-
sko gledališče ponudi, o^ilična
Piše Tadej Čater
slika razmer v slovenskem g}}
dališču. Saj ne, da bi bila rt^
riborska selekcija zlonamei2
da bi nalašč, se pravi zaral
takih ali drugačnih, najv4
krat osebnih razlogov, izpusi
la predstave, ki so večinotti
nastale izven institucij, toii
občutek, ki so ga dobili tuji^
ki so se udeležili mariborske^
srečanja, je prav grozljl
Medtem ko so jih vabili v Mi
ribor, se jim je v Cankarjevem
domu vrtel ves film iz zaklat,
niče slovenskega gledališča, J
so si ga seveda ogledali, tod
tam v Mariboru so jih skuša
na vse kriplje od tega odvrnil
Nekaj je vsekakor narobe. iVa
mesto da bi recimo temu vq
balni in neverbalni teater so
delovala z roko v roki, se edi
od drugega oplajala in se mei
sebojno priznala, eden drua
mu odtegujeta vrednost. Za
Tujci pa si seveda mislijo svi
je. Kot v primeru sporov z lU
lijo. Medtem ko Italijani poa
si napredujejo, mi stopicam
na mestu ali, še huje, nazadii
jemo in zapravljamo doseh
naših predhodnikov, se maj
sebojno prepiramo in sploh. J
kakor je dejal Boris Šnuda
vodja pogajalske skupine, idj
Sloveniji in takratni Jugosh
viji priborila Osimske spon
zume: »Kadar gre za nacions^
ne interese, takrat ni važa
kdo so klerikalci in kdo komi
nisti.« Podobno je z gledali,
čem. Kadar gre za nacionah
interes, ki ga gledališče z vsa
svojim instrumentarija
predstavlja, takrat ni važa
ali se bomo predstavlji
z dramskim ali s takoimenovi
nim alternativnim gledaB
čem. Oboje ima pač svoj
vrednost. In oba je treba men
ti z enakimi kriteriji. Le gledi
ti bi jih morali z drugačnii
očmi.
Poetične krajine
Oti razstavi slik Darinke Pavletič
Lorenčak v Laškem
še danes je v razstavnem
prostoru laškega dvorca po-
stavljena slikarska razstava
Darinke Pavletič Lorenčak iz
Celja. Slikarka sodi v starejšo
generacijo likovnikov s celj-
skega območja. Po dokončani
Akademiji za likovno umet-
nost v Ljubljani se je zaposlila
kot pedagog, to delo pa je
opravljala vse do upokojitve.
Ob tem se je ukvarjala še
z mladinsko ilustracijo, grafi-
ko in slikarstvom, svoja likov-
na dela pa je od srede petdese-
tih let tudi redno razstavljala,
predvsem v galerijah v domači
regiji, ob tem pa še v različnih
mestih v Sloveniji ter tujini.
Razstava v Laškem prikazu-
je njeno novejšo likovno
ustvarjalnost, ki je usmerjena
predvsem v krajinarstvo. Mo-
tive išče v odmaknjenih ob-
močjih na podeželju in vanjo
vključuje hribovite predele ah
ravnine z gozdovi, polji, reka-
mi, med katerimi so redko po-
sajene hiše. Pogosto vključuje
v kompozicije tudi značilno
arhitekturo, ki daje posamez-
nim krajem svojevrstno iden-
titeto, npr. vaške cerkve ali
kozolci na obrobju naselij.
Človek s svojimi civilizacijski-
mi sledovi je le delno prisoten,
njena pozornost je usmerjena
predvsem na vedute s poudar-
kom na posebnostih naravne
krajine, in pri tem izključil
tudi kakršnekoli figuralne p
dobe.
SUkarka, ki se slogovno
vezuje na izhodišča realističi
umetnosti, s pomočjo barv|
izbranih motivov ustvail
kompozicije z izrazito intiin'
in razpoloženjsko noto. V^
sameznih so v ospredju liri'
in melanholični poudai
s svetlimi in zračnimi toni-'
tem pa se drugje odloča
večjo ekspresivnost, močne.
kontraste, tenmejši kolorit'
manj optimistična videnj*
katerimi se avtorica soočaj
jih tako na svojevrsten na'
vnaša in vključuje v sv'
umetnost.
BORIS GOB,V^
Št. 45 - 10. november 1994

pružine, igre,
glasba...
I Koledar kulturnih prire-
^tev Kulturnega centra
jvana Napotnika Velenje
^obeta v novembru in začet-
^ decembra kar nekaj za-
nimivosti. Ravno danes, 10.
povembra, prirejajo
r knjižnici Velenje družin-
ski večer, sedmi zapored, ki
fO ga naslovili Ena sestra
p trije bratje.
Gostje bodo Matija, Pri-
mož in Tomaž Lorenz, čla-
ni znanega komornega tria,
Ici nastopa po vsem svetu,
in Bernarda Jeklin, publi-
cistka in urednica Jane. Le
malokdo ve, da sodijo v isto
družino. Na 8. družinskem
večeru, ki bo 1. decembra,
pa bosta gostovala oče in
hči, pesnik Tone Pavček in
gledališka igralka Saša
Pavček.
Tudi na gledaliških
odrih bo živahno. V Domu
kulture bo 23. in 24. no-
vembra gostovalo MGL
Ljubljema s predstavo Smrt
trgovskega potnika. Otroci
pa si bodo lahko 26. no-
vembra v okviru Pikinega
abonmaja ogledali lutkov-
no predstavo Žogica Maro-
gica, ki jo bodo uprizorili
mariborski lutkarji. Obeta
pa se tudi nekaj glasbenih
dogodkov. Tako bodo 16.
novembra v domu kulture
klaviaturist in publicist
Peter Amaliettti in ansam-
bel Free Blues Band prika-
zali razvoj afroameriške
glasbe od bluesa, dixielan-
da, do swinga in moderne-
ga jazza.
KL
V plesu ni hližnjic
Esiela Žutič o štuHllu ¥ Amsterdamu In pedagoškem delu
V času jesenskih počitnic je
bilo v dvorani Plesnega Foru-
ma Celje prav živahno. Vsak
dan je potekal plesni seminar
pod vodstvom Estele Žutič,
dolgoletne plesalke in članice*
Plesnega Foruma, ki že drugo
leto uspešno študira plesno
umetnost na Akademiji za ples
v Amsterdamu.
Tudi tokrat je navdušila
svoje mlajše kolegice s svojim
znanjem, izpiljenostjo gibov in
prirojeno eleganco, predvsem
pa z veliko predanostjo plesu.
Ob ponovnem druženju z njo
je nastal tale pogovor.
Ali si kdaj obžalovala svojo
odločitev za študij plesa na eni
izmed najbolj zahtevnih aka-
demij plesa v Evropi?
Ne, nikakor ne. Čeprav sem
se v trenutkih slabosti tudi sa-
ma spraševala isto. Sledila
sem svojemu notranjemu ob-
čutku in mislim, da sem se
prav odločila. Program na
Akademiji je zares izredno
zahteven, saj nas zahteva v ce-
loti. Vadimo pod budnimi in
strogimi očmi mednarodno
priznanih pedagogov, ki so
včasih s svojimi kritikami ne-
prizanesljivi. Tega pritiska ne
vzdrži vsak, kar pove že poda-
tek, da nas je od devetih štu-
dentov v prvem letniku v dru-
gem ostalo le pet.
V plesu velja neizprosno
pravilo, da nisi nikoli dovolj
dober. Ali to drži tudi na vaši
Akademiji?
Vsekakor. »Boj« z lastnim
telesom je postal del mojega
vsakdana.  Hitrih  rezultatov '
v plesu ni. To je dolgotrajni
proces raziskovanja lastnih
zmogljivosti. In seveda spoz-
nanje, da si lahko še boljši me
samo motivira pri tem »boju«.
Ali si edina tujka na Akade-
miji?
Kje pa! Zasedba študentov
je čisto mednarodna. Angleš-
čina je uradni jezik, počasi se
pa trudim, da bi obvladala tu-
di nizozemski jezik.
V Plesnem Forumu v Celju
si dolga leta veljala za eno iz-
med najboljših in talentiranih
plesalk. Nastopala si v števil-
nih koreografijah in predsta-
vah, ki so sodelovale na raznih
festivalih in bile posnete tudi
za televizijo. Koliko ti ta boga-
ta plesna preteklost koristi pri
študiju?
Ogronmo! V mojem letniku
sem edina s tako bogato plesno
prakso. Zato bom neskromno
povedala, da sem med najbolj-
šimi ravno na področju
ustvarjanja in koreografije.
Ostali se ne upajo spoprijeti
s koreografijo, jaz pa sem ta-
korekoč odraščala na odru,
v stiku z gledalci. Zame je to
nekaj samoumevnega. Zato
zelo pogrešam ravno to obdob-
je aktivnega plesa, ker na
Akademiji zaenkrat še ne na-
stopamo.
Kakšni so tvoji načrti po
koncu Akademije?
Zaenkrat še samo to, da
Akademijo sploh končam. Po-
tem, pa... Na Nizozemskem je
plesna scena zelo razgibana,
a vendar nekako hladna, odtu-
jena. Ne vidim se v nobeni od
teh skupm. Rada bi se vmUa
v Slovenijo, kljub nemogočim
razmeram za profesionalni
ples. Nekako čutim, da bi rav-
no na domačih tleh ustvarila
največ, pa naj se sliši še tako
patetično.
V Plesnem Forumu si prvič
vodila plesni seminar. Kako se
počutiš kot pedagoginja mlaj-
ših kolegic?
Čeprav sem v Amsterdamu
ves čas v vlogi študentke, mi
vloga pedagoginje pomeni
preizkus same sebe. Ker je se-
minar potekal v domačem
okolju Plesnega Foruma, sem
se počutila prijetno in sprošče-
no. O tem, kako sem se odreza-
la kot pedagoginja, pa morate
vprašati udeležence.
Ali bi komu od naših plesal-
cev svetovala plesni študij?
To je zelo občutljivo vpraša-
nje. Kar se sposobnosti posa-
meznikov tiče - prav gotovo.
V Plesnem Forumu je kar ne-
kaj plesnih talentov: Andrejka
Cepuš, Barbara Herzog, Mar-
ko Peperko in še bi lahko na-
števala. Toda zaradi izredne
zahtevnosti študija, ogromne-
ga samoodpovedovanja, pred-
vsem pa zelo negotove prihod-
nosti, tega študija ne bi sveto-
vala. To je odločitev posamez-
nika.
GOGA STEFANOVIČ
ERJAVEC
rri novosti pri IVIoliorJevi
Med pomembnejšimi knjiž-
ni izdajami, ki so pred krat-
jkim izšle pri celjski Mohorjevi
liružbi so tudi tri aktualna de-
p domačih avtorjev.
Zbornik Slovenska kulturna
akcija 1954-1994 je ob štiride-
Ktletnici delovanja izšel v so-
delovanju z organizacijo v Bu-
mos Airesu. Slovenska kul-
turna akcija je nastala iz po-
trebe političnih beguncev, ka-
terim je bil po drugi svetovni
vojni prepovedan vstop v do-
movino, da ohranijo svojo na-
cionalno identiteto in nadalju-
jejo ustvarjanje na kulturnem
področju. S sedežem v Argen-
tini je organizacija združevala
rojake z vsega sveta in vodila
različne dejavnosti s področij
fružboslovja, glasbe, gledališ-
ka, literature, prirodoslovja
ier likovne ustvarjalnosti,
gornik prikazuje aktivnosti
jijihovega delovanja v prete-
klih desetletjih in podrobneje
predstavlja nekatere najvid-
|iejše člane organizacije.
[ Skozi prvo ogrinjalo je na-
l^ov zbirke esejev, ki jih je na-
pisal Alojz Rebula. Njegova
razmišljanja se nanašajo pred-
vsem na različna vprašanja, ki
izhajajo iz širšega področja
krščanske vere, katero pove-
zuje z različnimi nacionalnimi
ali kulturnimi temami.
Memoarski zapisi duhovni-
ka Ljuba Marca so zbrani
v knjigi pod naslovom Črepi-
nje in v njej opisuje dogodke,
ki jih je preživel v burnih letih
od 1940 do 1958. Predvsem
v slovenskem Primorju je do-
živel čas vojne, po osvoboditvi
pa je več let prebil v zaporih in
njegova pričevanja so avtenti-
čen ter večplasten zapis posa-
meznika, ki se je znašel v vr-
tincu nenavadnih in nepred-
vidljivih razmer.
BORIS GORUPIČ
Veianjčani v IViozirJu
V Galeriji Mozirje je od pet-
ka dalje na ogled razstava li-
kovnih del skupine PIN, ki je
po svojem poreklu vezana na
Rudnik lignita Velenje.
PIN je rudarski izraz za
»gnezdo«, ki služi za postavi-
tev stojke. V okviru RLV so
nanu-eč razstavni prostori,
kjer likovniki redno prirejajo
slikarske razstave in vsakolet-
na srečanja. V skupini, ki so jo
ustanovili pred tremi leti, spr-
va jo je vodil akademski slikar
Lojze  Zavolovšek,  nato  pa
akademski slikar Milan Todič,
sedaj sodeluje deset slikarjev.
Te združuje zaupanje v uspeš-
nost strokovnega mentorstva,
sprva oprtega predvsem na
odlične napotke za slikanje
v akvarelni tehniki, sedaj pa
že tudi z nekoliko svobodnej-
šim pristopanjem k tunetni-
škim idealom.
Na razstavi v Mozirju, odpr-
ta bo do 25. novembra, se
predstavljajo Franjo Gjerkeš,
Valter Končan, Stojan Kuri,
Franc Planine, Mateja Pogo-
relčnik-Kraševec, Roman
Skomšek, Stojan Špegel in
Aleš Zavolovšek. Po mnenju
prof. dr. Mirka Jurtovška se na
razstavi »srečamo z izbranimi
deli ustvarjalno in kakovostno
povezane skupine, ki ji samo-
stojnost slikarske izpovedi
nedvomno   veliko   pomeni.«
Razstavo del skupine PIN je
v Mozirju odprl Lojze Zavo-
lovšek, v kulturnem programu
pa so sodelovali učenci Glas-
bene šole Nazarje.
US
NACEUSKIH PLATNIH
Klient, ZDA, 1994
thriUer
Režija: Joel Schimiacher, vloge: Susan Sarandon, Tommy
Lee Jones, Brad renfro, Mary Louise Parker, Anthony La-
Paglia
Enajstletni Mark Sway (B. Renfro) se dobro zaveda, da je
v veliki nevarnosti, ker ve preveč. Ko sta z bratcem Ricky-
jem v gozdu naskrivaj kadila, se je pred njunimi očmi
odvrtel grozljiv prizor, ki ga ne bosta nikoli pozabila.
Tistega usodnega dne je prišel zavaljeni, pijani odvetnik na
samotno mesto, da bi napravil samomor - Mark, ki je bil
predrzen in se mu je približal, je od njega izvedel nekaj, kar
bi si najraje izbrisal iz spomina. Brata Rickyja pa je vse, kar
je videl, tako šokiralo, da je padel v komo.
Mark tako postane tarča mafije, ki bi ga rada utišala, po
drugi strani pa tarča vplivnega državnega tožilca Roya
f^oltrigga (T.L. Jones) in njegovih sodelavcev, ki hočejo na
Vsak način izvedeti vse, kar ve Mark. Naenkrat se znajde
v srhljivem svetu odraslih in nasilja, y katerem je njegova
edina zaveznica odvetnica Reggie Love (S. Sarandon),
h kateri se zateče pred preganjalci. Mark ima srečo - Reggie
je pravi človek zanj, prav tako kot on pripravljena na boj,
premetena in neuklonljiva. Hoče mu pomagati. Ko bi ji le
lahko zaupal...
Po filmih Firma in Pelikanovo poročilo je tvikaj še Klient
- tretji film, posnet po uspešnici Johna Grishama, pisatelja,
ki predstavlja fenomen današnjega časa: njegove knjige so
takojšnji bestsellerji z vrtoglavo hitrimi zapleti in nape-
tostjo, ob kateri zadržujemo dih do zadnje strani. Klient je
zgodba o umoru, maščevanju in velikem prijateljstvu.' Srce
zgodbe je zavezništvo med glavnim likom, enajstletnim deč-
kom Markom Swayem, in njegovo bistroumno, sočutno
odvetnico Reggie Love, ki se ne kaže le v tem, kako posta-
vita na kocko svoji življenji, da bi se uprla tako mafiji kot
FBI, temveč tudi skozi razimievanje, spoštovanje in ljube-
zen, ki se spletajo med njima.
Vloga odvetnice Reggie Love je gotovo ena najboljših
ženskSi vlog, napisanih v zadnjih letih. Režiser Schumacher
je zanjo izbral Susan Sarandon, cenjeno igralko, ki je bila
za svoji vlogi v filmih Thelma in Louise ter Lorenzo's Oil
nominirana za oskarja za najboljšo igralko (1991 in 1992).
Za ambicioznega in prebrisanega Roya Foltrigga, ki bi
napravil vse, samo da bi zaključil primer mafijskega
morilca in si tako zagotovil bleščečo kariero, so izbrali
letošnjega dobitnika oskarja - Tommyja Leeja Jonesa. Nje-
gova upodobitev odlično združuje prazno nečimrnost in
strahotno moč človeka, s katerim se ne gre šaliti.
PRIREDITVE
LEDALIŠČE
V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo jutri, v petek,
ob 12. uri uprizorili Ta veseli dan ali Matiček se ženi, ob 20.30
pa za abonma Oderpododrom I predstavo Na odprtem morju
režiserja Matije Logarja. V soboto bo ob 20.30 za izven na
sporedu Prikrita opolzkost vsakdana režiserja Sama Strelca.
V torek ob 12. in v sredo ob 11. uri bodo uprizorili še Strahove
Henrika Ibsena. j
V domu kulture v Velenju bodo v sredo ob 17. uri za drugi]
mladinski abonma spregovorili o Zgodovini jazza v živo. Klavi-]
aturist in publicist Peter Amalietti ter ansambel Free Bluesj
Band bosta predstavila razvoj afroameriške glasbe od bluesa ini
dixielanda do swinga in modernegajazza. j
OMCERTI
Kulturni center Laško vabi jutri, v petek, ob 19.30 na koncert
Arsena Dediča in Gabi Novak.
V Zdraviliškem domu na Dobrni bo drevi ob 19.30 koncert
Simfoničnega orkestra Akord iz Celja, ki ga vodi Matjaž
Breznik. i
AZSTA.VE
V knjižnici in galeriji v Velenju bodo jutri, v petek, (?b 19. uri|
odprli retrospektivno slikarsko razstavo Jožeta Svetine. Raz-;
stava bo na ogled do začetka decembra.
V galeriji Mozaik v Celju bo danes in jutri še na ogled razstavah
barvnih diapozitivov in umetniških fotografij članov Fotokluba;
Celje Milana Gorjanca in Igorja Rosine. J
V galeriji sodobne umetnosti v Celju je na ogled pregledna'
razstava slikarskih del Emerika Bernarda. ?
V zdravilišču Dobrna se z olji predstavlja Vlado Renči-Ver. I
Razstava bo na ogled do 20. novembra. '
V hotelu Merx v Celju bo do 30. novembra na ogled razstava slik!
na steklu Petre Žmajde. i
V Zdravstvenem domu v Celju v mesecu novembru razstavlja^
svoja dela v mešani tehniki Stjepan Vrbanič.
V restavraciji Lene v Levcu razstavlja svoja dela v mešani i
tehniki Alica Javšnik. 1
V šentjurski knjižnici razstavlja kolaže akademski slikar Karii;
Plemenitaš. Razstava nosi naslov Štirje letni časi. i
V galeriji trgovine Radeče papir bo do ponedeljka razstavljal'i
svoja dela akademski slikar Franc Kosec - Karaš. i
V celjskem KLjUBu razstavlja plakate na temo otrokovih pra- j
vic Amnesty International. Plakati bodo na ogled do 21. no-i
vembra. i
V butiku Steklar v Ozki ulici v Celju si lahko ogledate razstavo
olj Vlada Geršaka.
V Muzeju grafične umetnosti v Rogaški Slatini si lahko ogledate i
razstavo Avgusta Čemigoja. ;
V Razstavnem salonu v Rogaški Slatini razstavlja akvarele i
Draga Soklič z Bleda. Razstava bo na ogled do 18. novembra.   '■
V Cafe galeriji v Celju si lahko do 21. novembra ogledate raz- :
stavo ilustracij Marka Derganca-Dergija.
VI. nadstropju Osrednje knjižnice v Celju je odprta razstava Ex!
libris, ki jo je pripravila 11. osnovna šola Celje, v II. nadstropju
pa bo do konca janiiarja na ogled razstava Spomini še živijo.,
V otroškem oddelku razstavlja originalne risbe iz serije Zoolo- j
gica Lilijana Praprotnik-Zupančič. \
I     M    O
Union do 16.11. ob 16., 18.30 in 21.00 ameriški film Forrest
Gvunp; Mali Union do 16.11. ob 20. uri ameriški film Eraser-
head; Metropol do 16.11. ob 16., 18.15 in 20.30 ameriški film
Klient; Dom do 16.11. ob 18.00 in 20.15 ameriški film Pobeg iz
Absoloma.
Kino Rogaška Slatina 11. in 12.11. ob 17. in 19.15 ameriški film'
Volk.
Kino Žalec 10.11. ob 20. uri ameriški film Dežela senc, 11.11. ob,
20. uri ameriški film Zravsal sem Emesta Hemingwaya, 12.11.
ob 20. uri ter 13.11. ob 18. in 20.15 pa ameriški film Ko moški
ljubi žensko.
T A L O
Na Aškerčevem trgu v Laškem bodo v nedeljo ob 11.30 odkrili
in blagoslovili Marijin neobaročni steber in spominsko obeležje
slovenskemu zgodovinarju, rojaku in stalnemu proštu maribor-
ske škofije Ignaciju Orožnu. O obnovi Marijinega stebra bo
spregovorila prof. Anka Aškerc, o osebnosti Ignacija Orožna pa
prof. Miloš Rybar, sodelovali pa bodo tudi člani Godbe na
pihala. Mešani pevski zbor Glorija in mladinci župnije Laško
z recitalom.
Knižnica Laško vabi drevi ob 19. uri na predavanje Jureta
Krašovca in Draga Medveda o vinski trti in o vinu.
V Razstavnem salonu Zdravilišča Rogaška Slatina bo v torek ob
20. uri večer ljudskih plesov in pesmi s Kultumo-umetniškim
društvom Trta z Dolge Gore.
V knjižnici v Velenju bo drevi ob 19.\m sedmi družinski večer,
na katerem bodo ob Mednarodnem letu družine predstavili
Bernardo Jeklin in njene tri brate, ki tvorijo enega naših najbolj
slavnih komornih triov, brate Lorenz. Pogovor z njimi bo vodil
Sandi Čolnik.
Št. 45 - 10. november 1994
12
Pirševo veselje pred martlnovlm
Preti petimi leti so se otiločlll za turistično kmetijo
Jože in Milena Pirš z Zdol
nad Kozjem pričakujeta letoš-
nje martinovo z velikim vese-
ljem. Vinska letina je dobra,
kakovostna ter obilna. Pride-
lala sta nad sedem tisoč litrov
belega ter približno tisoč li-
trov rdečega vina, hkrati pa
beležita peto obletnico odloči-
tve za turistično, izletniško
kmetijo. Prve v osrčju Kozjan-
skega.
Na romantične Zdole vodijo
asfaltne poti iz Kozjega, Le-
sičnega ter z Buč. Okrog raz-
gledne Pirševe kmetije, ne da-
leč od vinskega Virštanja, se
širijo bogati vinogradi s kar
7500 trsi. Med belimi sortami
imajo Pirševi laški ter renski
rizling, zeleni silvanec, char-
donay, miiškat otonel, trami-
nec in šipon, med črnimi pa
modro frankinjo ter žametno
črnino. Gosti turistične kmeti-
je najbolj cenijo bela vina, le
Korošci in Primorci dajejo
prednost črnim. Na Zdole pri-
hajajo ljudje z vseh koncev
Slovenije, pa tudi Italijani ter
Nemci so že bili tukaj. Ob de-
lavnikih prihajajo poslovni
partnerji Monta, Dekorja, me-
stinjskega Bohorja ter Ste-
klarske šole iz Rogaške Slati-
ne, za konec tedna pa organi-
zirani izletniki. S Celjskega je
veliko gostov s Polzele ter iz
šentjurskega okolice, v samem
Celju pa Zdole šele odkrivajo.
Sicer pa je tudi precej indivi-
dualnih gostov. Nekateri pri-
dejo sprva kot poslovni part-
nerji, nato pa pripeljejo še svo-
je družine. Naenkrat lahko
sprejmejo sedemdeset gostov,
če ni prav veliko plesalcev pa
tudi po devetdeset. Na plesiš-
ču je seveda dren, saj igrajo
odlični muzikanti, od Francija
Rajgla do Pepija Josephina-
Jožeta Kladuška...
Vsi skupaj seveda najbolj
cenijo Pirševa odlična vina ter
dobrote iz kuhinje gospodinje
Milene. Ta pripravlja narezke
s salamo, bunko ter sirom,
kranjske klobase s prilogo in
kosila. Med posebej cenjenimi
jedmi so Milenini domača go-
veja ali gobova juha, ajdovi
žganci, pečenice ter kranjske
klobase s kislim zeljem, odo-
jek, kokošje, piščančje, pura-
novo in gosje meso... marti-
novo pri Pirševih seveda ne
mine brez obvezne gosi ter ra-
ce. Odlična Pirševa gospodinja
se je vsega naučila kar doma,
od mame ah po receptih. Ra-
dovedni smo bUi, kako pri-
pravlja martinovo gos, ki jo
pečejo od dve do tri ure. Gos
pripravlja z različnimi nadevi,
zraven mesa pa ponudi mlince,
solato, pa tudi dušeno zelje
z vinom, gospodar Jože pa po-
streže z odličnimi domačimi
vini. Izvedeli smo, da imajo pri
Pirševih tudi odlične slaščice,
med njimi gibanico, štrudl,
orehovo potico...
V kuhinji vlada gospodinja
Milena, le občasno, ko je gne-
ča, dobi pomoč. Največ gostov
prihaja v spomladanskih me-
secih ter za martinovo. Go-
stom je na lepih Zdolah, med
vinogradi, v lepem in zdravem
okolju, všeč. V jasnem vreme-
nu vidijo vse do Alp, sicer pa
občudujejo kozjansko hribovje
ter vinske gorice. Najbolj za-
dovoljni gosti nato pišejo, po-
ročajo o lepih vtisih.
V osrčju Kozjanskega,
v Kozjanskem parku, imajo
zanje vse več urejenih turistič-
nih znamenitosti, med njimi
srednjeveški trg in grad Pod-
sreda, Levstikov mlin, sred-
njeveški trg Pilštanj... V svetu
med Atomskimi in Čateškimi
Toplicami ter Rogaško Slatino
so še številne odprte možnosti,
saj prihaja še razmeroma malo
zdraviliških gostov. Osrčje
Kozjanskega, širša okoUca
Kozjega, je še vedno velik tiui-
stični izziv, Pirševi pa so v tem
koncu začetniki kmečkega tu-
rizma, kmetijske dopolnilne
dejavnosti. Za posebno rekla-
mo ne skrbijo, zanesejo se le
na dober glas, ki pa resnično
seže daleč.
Milena in Jože Pirš imata
dva sinova, stara nekaj nad
dvajset let. Herman je avto-
prevoznik, Dušan dela v De-
korjevi brusilnici, oba pa po-
magata tudi na domači kmeti-
ji. Dela seveda ne zmanjka.
VeUko ga je v vinogradih, pa
v hlevu, kjer imajo govedo in
prašiče. Ko smo se z Jožetom
Piršem pomenkovali o njegovi
življenjski odločitvi za turi-
stično kmetijo, pred petimi le-
ti, je dejal, da bi se dandanaš-
nji podobno odločil. Obogateti
ni mogoče, živeti pa se da, je
bil odkrit. In to kljub precejš-
njim dajatvam, saj več kot de-
laš, več tudi daješ, je dejal.
Pirševi lahko tako prodajo
svoj pridelek neposredno,
boljše kot bi ga sicer.
Jože Pirš, ki je že dolga leta
dejaven v krajevni skupnosti,
vidi prihodnost osrčja Kozjan-
skega, gospodarsko najšibkej-
šega dela šmarske občine, prav
v razvoju kmečkega tiuizma.
Na račun gospodarskega zao-
stanka so Kozjani ohranili ne-
okrnjeno naravo, ki jo obču-
duje vse več tiuistov. Ta pa
postaja vse večja prednost še
vedno pozabljenega dela Slo-
venije.
BRANE JERANKO
Vladimir Cocej, župni
v Petrovčah: »V naši bazilil
tudi letos pripravljamo revij
cerkvenih pevskih zborov. Za
čela se bo 20. novembra ob 15
uri, sodelovalo pa bo seden
dekanijskih pevskih zboro\
celjski zbor, zbori župnij Si
duha, Gomilskega in Braslovi
Pevcev bo čez tristo. Lahko r(
čem, da se je v zadnjih leti
tudi imietniška raven zbore
dvignila, zato se nam obeta 1«
po popoldne. V imenu odboi
vabim vse, ki v petju uživaj(
da pridejo in prisluhnejo.«
T. TAVČA
Orožje brez Icriminala
Vinko Lavrinc je priljubljen
človek: ker je dober in ker rad
pomaga drugim. Cenjen je tudi
zaradi svojih uspehov na po-
dročju strelstva. S tem špor-
tom se ukvarja že od leta 1954,
aktivno pa je pričel štiri leta
kasneje, ko je tudi prvič tek-
moval. »Željo po orožju imam
prirojeno,« trdi predsednik
Strelske družine Dušana Po-
ženela iz Rečice pri Laškem.
Družina je bila ustanovljena
leta 1950, njeni člani so zelo
uspešni, saj imajo skupno že
110 pokalov in vrsto drugih
priznanj ter medalj.
Vinko Lavrinc se je rodil le-
ta 1943 v Celju, živi pa v Rečici
pri Laškem. Po končani os-
novni šoli se je odločil, da se
bo ukvarjal z lesom, zato se je
vpisal v obrtno šolo na Ptuju.
Dvakrat na leto je po tri mese-
ce preživel tam, vedno je imel
hudo domotožje. Stanoval je
v samostanu, kjer je bila šola
in hkrati dom za učence. Vzgo-
jitelji in učitelji so bili zelo
strogi, disciplina izredna. Leta
1960 je šolo uspešno končal in
se zaposlil v delavnici Veko-
slava Babica v Rečici. Mojster
je bil dober človek, kot vajen-
ca ga je marsičesa naučil. Čez
leto dni se je zaposlil v lesni
tovarni Bor Laško, nazadnje
pa je delal v laškem rudniku.
Pred dvema letoma se je upo-
kojil.
V družini je bilo osem otrok,
Vinko ima sicer brata dvojčka,
a je vseeno najmlajši - njegov
brat se je rodil trideset mmut
pred njim. Otroci se še danes
dobro razumejo. »Vzgoja star-
šev je bila stroga, a poštena,«
pravi Vinko. K družini La-
vrinc so kratkohlačniki, kot
Vinko imenuje svoje vrstnike,
vedno radi prihajali. »Zemlje
nismo imeli veliko, živeli smo
skromno, a nam ni bilo hudo,«
se spominja.
Poročil se je leta 1968, za
ženo je vzel Zoro iz Strmce pri
Laškem. V zakonu sta se jima
rodili Vesna in Helena, imata
pa tudi vnuka Mihca. Vinko
pravi, da je Miha priden otrok
in da že včasih kakšno rečeta,
čeprav je še zelo majhen. Vin-
ko je z življenjem povsem za-
dovoljen in pravi, da mu "nič ne
manjka. Rad odigra kakšno
partijo šaha, včasih karte, všeč
mu je oddaja Po domače, bere
zanimive knjige in redno pre-
bira časopis. Ne prenese nasi-
lja, zato tudi ne gleda krimi-
nalnih filmov. Ceni vse športe,
kjer ni prisotno nasilje.
Za hobi si je izbral strelja-
nje. V strelski družini je odli-
čen gospodar in organizator,
pravi pa, da je delo predvsem
ekipno. Vinko je predsednik že
trinajst let, prej je bil tehnični
vodja. Strelišče mu vzame zelo
veliko časa. Pri streljanju se
mu pridruži žena, ki je prav
tako kot Vinko odlična strel-
ka. Rečičani so med prvimi
imeli svoje strelišče. Najprej je
bilo to vojaško strelišče na d
mačiji Vikija Jerana, ki je im
lo pet strelskih mest. Kasne
so začeli graditi malokalib
sko strelišče in strelišče :
zračno puško, krajani so v
postorili sami s prostovoljni
delom. Odprli so ga leta 196
Strelišču so dodali še klubs
prostor, leta 1986 pa so zgr
dili še malokalibrsko strelišč
ki je avtomatsko. Na streliši
se lahko odvijajo vsakovrsti
tekmovanja, ki so na progr:
mu Strelske zveze Slovenij
Vinko pravi, da imajo v drui
ni zelo uspešne tekmovalce,
so svoje znanje pokazali že i
različnih tekmovanjih, od d
žavnih do mednarodni
»Uspehov je veliko, nemogo
je omeniti vse,« je povedi
Fantje nastopajo v prvi in dr
gi državni ligi, letos je bi
moška ekipa Rečice držav
prvak v streljanju z zračno p
štolo, ženske pa so osvoji
drugo mesto.
Vseh članov je 320, aktivO
približno šestdeset, ze
uspešnih pa kar dvajset. Vsal
leto se udeležijo številnih p
membnih tekmovernj. Vinko;
zelo dober strelec, leta 1990;
bil tudi republiški prvJ
v streljanju z revolverjem, vi
leta je aktiven tekmovalec, p<
meri se z vsakim orožjem, na
raje s pištolo. Za ekipne usp
he je dovolj zgovoren podatel
da imajo skupno že zgor
omenjenih 110 pokalov in i
vrsto drugih priznanj. Stre
sko družino iz Rečice pozna;
vsi slovenski strelci, saj inxa;
eno najlepših strelišč.
DAMJANA SEJI
Osebnost meseca
Prvi kuponi za november
v uredništvo smo že prejeli
nekaj novih kuponov za no-
vember, pa tudi nekaj starih
za oktober je še bilo vmes, ki
pa jih seveda ne bomo upošte-
vali, saj so očitno prispeli pre-
pozno.
Z oznako na kuponu, da gre
za glasovanje v mesecu no-
vembru, pa smo preštevali pr-
ve glasove. Kar deset jih je
prejel Mirko Fric Krajnc, po
sedem so jih prejeli Zvone
Štorman in interventi Prosig-
nala, pet Boštjan Strašek, po
4 dr. Boris Kramžar in Anton
Ratej, po 3 Vinko Skale in Jože
Šantl, 2 dr. Peter Lipovšek,
ostali Jelko Vidmar, Aleš
Demšar, Gregor Cankar, Iztok
Puc, Rolando Kresnik, Rolan-
do Pušnik, Vida Zupane, Vin-
ko Lavrinc in Luka Simšič, pa
so ta teden prejeli po en glas.
Vaše kupone pričakujemo
čimprej, najkasneje pa za te-
koči teden do ponedeljka, do
12. ure.
M. MAROT
REKU SO
Št. 45 - 10. november 1994
3
gruseljski čokoladni praline
I aobrotaml Iz Pongraca se sladkajo tudi na sprejemih ¥ prestolnici
čeprav so police slovenskih
Imovin dobro založene s slad-
^0ii dobrotami, se še zdaleč
^ moremo primerjati s tovrst-
^ ponudbo v svetu. A počasi
premika in med tistimi, ki
gfje ledino na tem področju, je
prav gotovo Marinka Dobnik
jf pongraca v žalski občini.
Marinka Dobnik je namreč
■ed časom začela izdelovati
Ifavi pravcati bruseljski čo-
^ladni pralini. Na prvi po-
1 morda res spominjajo na
■Jjkoladne bonbone iz bonbo-
jieie, a ta podobnost je zgolj
javidezna. Bruseljski čoko-
ladni praline je svež izdelek,
jato pa tudi povsem drugačne-
in veliko boljšega okusa kot
Jidustrijsko narejene sladke
dobrote. »Bruseljski čokoladni
praline sem tržišču ponudila
pred letom dni, pred tem sem
bonbone preizkušala in si sko-
raj dve leti nabirala potrebnih
aianj,« je začela svojo pripo-
ved sogovornica. Zamisel
bru.seljskih pralinejih se ji je
porodila po zaslugi belgijskih
prijateljev. »Zame je bilo ved-
no najlepše darilo škatlica nji-
hovih odličnih pralinejev. Ko
smo bili pri njih na obisku,
sem na vsakem koraku nalete-
la na manjše prodajalne teh
čokoladnih dobrot. Mesto, ka-
kršno je Celje, ima tri ali štiri
takšne prodajalne, kjer proda-
jajo nešteto vrst pralinejev in
so prava paša za oči.«
Marinka, sicer profesorica
angleškega jezika, je sprva na-
meravala praline uvažati iz
Belgije, a ker je to svež izde-
lek, je bila pač lažja pot, da jih
začne izdelovati s;a;ina. »Za po-
moč sem prosila naše prijatelje
in njihove znance, ki so me
vzeli v uk, potem pa sem se
lotila dela.« In kako sploh na-
staja bruseljski praline? Čoko-
lado je treba segreti do pravil-
ne temperature, da je lepo te-
koča. »Sliši se sicer preprosto,
toda čokolada je ena najbolj
muhastih stvari, kar jih poz-
nam,« je razlagala sogovorni-
ca. Zrak v prostoru mora imeti
pravilno temperaturo, ne sme
biti preveč ali premalo vlage.
pomembna je seveda tudi ka-
kovostna čokolada. »Nobenih
konzervansov ne dodajam,
v pralinejih ni nobenih slad-
kornih dodatkov. Poleg rjave
ali bele čokolade je potrebna
še sladka smetana, maslo in za
polnjenje na primer mandelj-
ni, lešniki, orehi. Odvisno od
vrste pralinejev, zaenkrat de-
lam 15 različnih vrst.«
Delo opravi v glavnem roč-
no, strojno poteka samo top-
Ijenje čokolade. »Ljudje me
včasih vprašajo, če še pečem
bonbončke, ampak praline ni-
ma zveze s pečenjem. Treba je
napolniti posebne modele, to
velja za rjavi praline, beli pra-
line nastaja brez modelov, po-
tem pa sledi strjevanje in ohla-
janje.«
Da je bruseljski čokoladni
praline nekaj posebnega, so že
spoznali nekateri kupci in tudi
trgovci na Celjskem, pa tudi
v Ljubljani in drugod po Slo-
veniji. »Praline na prodajnih
policah seveda ne more čakati
nekaj mesecev, to je svež izde-
lek, rok trajanja je približno
15 dni,« pojasnjuje sogovorni-
ca. Marinka Dobnik se doslej
edina v Sloveniji ukvarja z iz-
delovanjem pralinejev, zato
dobrote iz Pongraca naročajo
v protokolu slovenske vlade in
za bankete v Cankarjevem do-
mu. Lepo servirani praline na
pladnju pa je zagotovo lep in
še okusen okras vsake mize ob
kakšnih obletriicah, družin-
skih slavjih, porokah ali na
uradnih sprejemih. »Počasi se
prebijam na tržišče. Ali, bolje
rečeno, treba si je uklesati
pot,« še dodaja sogovornica.
IRENA BAŠA
V spomin
Med radoživim listjem so
v prezgodnjem novembr-
skem mraku zamrle mehke
besede tvoje kolegice Lidi-
je, možate tvojega nekda-
njega učenca Henrika in
prijazne kulturnika Jane-
za. Ne čisto slučajno: bese-
de so bile sopotnice tvojega
vsakdanjika in ti sam si bil
zmes mehkobe, možatosti,
prijaznosti. In upornik.
Rekli so, da so krivice iz
Drago Kumer
»Karlekovih prigod« zaz-
namovale vse tvoje življe-
nje, da si kot učitelj s šole
na šolo preživljal vso brid-
kost Cankarjevih učiteljev.
Da so te krivice med ljud-
mi, za katere si imel občut-
ljivo dušo, ranile v živo in
delale iz tebe brezbožnega
upornika. Včasih tudi spr-
tega s samim sabo, ko si
spoznal, da se tvoj idealni
model socialistične družbe
kar ne more izviti iz sanj
v resničnost.
Iz otrok, ki so med tvo-
jim poukom žareli kot
sončki (»Kako imenitno je
znal pripovedovati!«) si že-
lel napraviti, kar bo po-
trebno: kovače Kalandre
ali intelektualce, ki bodo
znali s svetom. Za nagrado
po napornih urah si jih od-
peljal v gozd, v naravo, da
so jo vzljubili z vso igri-
vostjo in spoštljivostjo. Od
otrok si kaj lahko zlezel
pod kožo tudi njihovim
staršem. »Kultura« je oži-
vela, kamor si prišel. Kdo
pa se je mogel upreti tvojim
skečem in prijaznim meto-
dam žirije!
Zato ne vem, kaj te je
bolj naredilo pisatelja: tvoj
talent, večna lakota po
branju ali čar polnega živ-
ljenja z ljudmi. Ali tvoje
zanesljivo vedenje, da pisa-
ne besede ni moč kar tako
izbrisati. Z njo si nas vzga-
jal, svaril m hvalil. Občut-
ljiv si bil za vsak odmik od
zate pravih poti. Shojenost
te je mikala in motila. Kot
tovariš si verjel v složnost,
v množico in njeno široko
pot, kot pisatelj pa si vedno
bolj iskal svoje notranje
poti, kamor ti nismo mogli
slediti in si jih zvečina pre-
hodil sam. In samo ti si ve-
del, kako bridke in osrču-
joče so bile. Ko pa smo po-
tem v časopisih, revijah in
zbornikih prebrali tvojo
črtico, nam je bilo spet pri-
jazno pri srcu. Z njimi smo
ti sledili v svet, katerega
smo v vsakdanji naglici
prezrli. Povedal si nam, da
ga ne bi smeli.
ANKA KRČMAH
V Šempetru
raili ilarujejo kri
Minuli petek je celjski Zavod za transfuzijo krvi že drugič
pripravil krvodajalsko akcijo v Šempetru. Organizacijo je prev-
lel šcmpetrski Rdeči križ, na odvzem pa je prišlo sto krvodajal-
cev, od tega 63 iz SIP-a in 17 iz Aera.
V žalski občini bosta do konca leta še dve akciji: 1. decembra
v Preboldu in 23. decembra v Žalcu. Krvodajalci v Šempetru pa
so nam povedali.
Darko Jelen: »Med krvoda-
jalce sem se zapisal zelo mlad,
saj sem do sedaj, ko mi je 27
let, dal kri štirinajstkrat. Tudi
v bodoče bom nadaljeval, saj
se mi zdi za zdravega človeka
'o samo po sebi umevno.«
Jože Leben: Delam v Aeru,
kjer imajo kar dober posluh za
krvodajalstvo. Sicer je to, da
se človek odloči za dajanje kr-
vi, bolj odvisno od njega same-
ga kot od ugodnosti, ki iz tega
izhajajo.«
, Gizcla Khan: »Kot predsed-
^'ca krajevne organizacije RK
^ Zahvaljujem vsem krvoda-
^Icem, ki so s tem dejanjem
'"^kazali svojo človečnost, pa
Mi delovnim organizacijam,
ji^r so zaposleni, za posluh za
'^^ijo. Hvala tudi šoli, ki je
^la na razpolago prostore.«
Miha Zagoričnik: »Čeprav
sem že upokojenec, še vedno
dajem kri. Tistim mladim, ki
se bojijo, da je to zdravju
škodljivo, lahko povem, da ni
tako. Le pogumno naj se pri-
družijo veliki družini ki^voda-
jalcev.«
T. TAVČAR
Pevci mi pojejo, godci pa godejo
Zveza kulturnih organizacij
Slovenije je za letošnje tradi-
cionalno srečanje ljudskih
pe\xev in godcev izbrala Vele-
nje. Tako se je minuli konec
tedna v polni dvorano glasbe-
ne šole predstavilo kar 77 ude-
ležencev iz vse Slovenije, naj-
več iz bližnje okolice, kjer
predvsem v Zgornji Savinjski
dolini ohranjajo bogato glas-
beno dediščino. Nastopili so
večinoma starejši, razveseljivo
pa je, da se med njimi najdejo
tudi mlajši nastopajoči, kate-
rim so očetje in matere dali
»zaklad,« ki ga je potrebno ču-
vati tudi za kasnejše rodove.
Iz Ljubnega ob Savinji je
prišlo največ sodelujočih, kar
dokazuje, da je pri njih zelo
razgibano glasbeno življenje.
Menda je samo ljudskih god-
cev preko 30, v Velenju pa .so
se predstavili v skupini Podle-
ških s tremi harmonikarji. Iz
Luč so prišli: družina Kugov-
nik, pa citrar Tone Mlačnik ter
skupina ljudskih pevcev, ki je
ena redkih v Sloveniji, ki poje
šestglasno. »Le kaj bi Slovenci
brez harmonike?« so se spraše-
vali v Velenju in dobili odgo-
vor z nastopom Braneta Bela j a
iz Šmiklavža pri Gornjem
Gradu, podobno Je godel trio
Pungartnik-Felicijan-Lipni-
kar iz Velenja in Trio iz
Šmartnega ob Paki. Iz pod-
strešja so na dan privlekli sta-
re instrumente sorodniki
s treh vrhov iz Genč pri Mozir-
ju in prav lepo zaigrali na ber-
do, kitaro, tamburico in har-
moniko.
Pevci mi pojejo, godci pa go-
dejo je bil naslov srečanja, na
katerem so sodelovali še Malč-
ka Melen in Lojzka Jezernik iz
Šentilja pri Velenju, pevke iz
Dokležovja, pevci iz Velikega
trna, Venčeseljske ljudske
pevke iz Zgornje Ložnice, pev-
ska skupina Kres iz Novega
mesta, pevke in Makol in mu-
zikantje iz Lancove vasi.
Prikaz slovenske zakladnice
ljudskih godcev in pevcev je
zajel le delček Slovenije. Ver-
jamemo, da so tod med aktiv-
nejšimi, verjamemo, da je po-
dobnih ambasadorjev sloven-
ske kulture zelo veliko tudi
drugod, med drugim v okolici
Laškega, na Kozjanskem, zre-
škem Pohorju,... Priložnost za
povabilo in nastop bo že pri-
hodnje leto, ko bo podobno
srečanje v Sodražici.
EDI MASNEC
Št. 45 - 10. november 1994
14
Z dobro voljo prek težav
Pri Verici LeHnlk v Zagratiu 1U0 pri Cellu
Tik pod celjskim Starim gradom stoji
domačija Lednikovih, zato imajo v sonč-
nih dneh lep razgled na Zagrad in okoli-
co. Zlasti poleiti je pri njih lepo, pa če-
prav je okrog tri hektare velika kmetija
na dokaj strmem terenu in je treba zem-
ljo obdelati ročno. Vendar se gospodinja
Verica ne pritožuje. Pravi, da je najpo-
membneje to, da se v družini razumejo in
vsi poprimejo za delo, ko je treba.
Verica se je že zgodaj srečala z živ-
ljenjskimi tegobami. Trdega dela je bila
sicer vajena že od doma, s kmetije
v Osenci, upala pa je, da ji bo več lepega
prineslo skupno življenje s Štefanom.
Poročila sta se leta 1959, leto za tem se
jima je rodil sin Janko. Pod Starim gra-
dom sta kupila staro hišo z nekaj zemlje
in jo počasi začela urejati. Verica je do-
ma gospodinjila, mož Štefan pa je hodil
v službo. Po osmih letih skupnega življe-
nja je Verica ostala sama s sinom — moža
je v nesreči povozil vlak. Spomin na tiste
težke trenutke ji še danes orosi oko. Pa
vendar ni obupala, največ poguma ji je
dajala misel, da mora skrbeti za sina.
Prebijala sta se z moževo pokojnino in si
pomagala s tistim, kar sta pridelala sama
na kmetiji. Verica je vsako leto zredila
kravo in jo prodala, z denarjem pa ob-
navljala hišo. Ta je sčasoma postajala vse
lepša in tudi vodo so napeljali, da ni bilo
več treba ponjo v bližnji gozd. Nekaj
časa je bila povsem brez dohodkov in si
je pomagala s prodajo mleka in z var-
stvom otrok. V zadnjih letih se je njeno
življenje umirilo. Zadovoljna je, da je sin
ostal doma in da se tudi s snaho Ivanko
dobro razume. Za veselje pri hiši pa je
Janja, ki je letos zakorakala v prvi razred
osnovne šole na Polulah.
Pri Lednikovih je Novi tednik naročil
že pokojni Štefan in od takrat je dobro-
došel gost v hiši. Včasih so ga imeli edini
v okolici in k njim so ga hodili prebirat
tudi vsi sosedje. Verica se spominja zlasti
podlistkov o razbojniku Guzaju, o celj-
skih grofih, pa romana Ciganka. Danes
ga prebira vsa družina, če le utegnejo po
napornem dnevu. Verica zjutraj poskrbi
za živino, ki je že od mladih nog njena
velika ljubezen, nato skuha kosilo, ko se
sin in snaha vrneta iz službe, pa skupno
poprimejo še pri drugih opravilih, ki jih
na njivi, v vinogradu in gozdu ne zmanj-
ka. Ob vsem tem ostaja Verica polna op-
timizma in dobre volje in vse to prenaša
tudi na svojo družino. Pri Lednikovih je
to čutit) na vsakem koraku.
TATJANA CVIRN
Obnovljena cerkev
in asfaltirana cesta
V Grajski vasi, ki sodi v KS
Gomilsko v žalski občini, so
imeli v soboto velik praznik.
Po več mesecih so temeljito
obnovili cerkev in asfaltirali
cesto Kapla vas-Grajska vas.
Slovesnosti se je udeležilo
veliko ljudi. Zbrane sta v ob-
novljeni cerkvi Sv. Krištofa
najprej pozdravila žalski žu-
pan prof. Milan Dobnik in
v imenu župnije Gomilsko
Franc Mrzel, nato pa je spre-
govoril mariborski škof dr.
Franc Kramberger. Zahvalil
se je vsem, ki so kakor koli
pomagali ohraniti kulturno
dediščino, in blagoslovil ob-
novljeno cerkev.
O zgodovini in o obnovi
cerkve je več povedal tajnik
vaške skupnosti Vinko Topov-
šek. Še posebej se je zahvalil
inž. Marici Sovine ter kraj^
nom, ki so opravili veliko pro
sto vol j nega dela ter prispeval
denar ali material. Dela je pa
nadzorstvom Spomeniškeg
varstva Celje uspešno opravil
Gradbeno podjetje Remon
Celje.
Po maši se je škofu zahvali
domači župnik Martin Cirei
Pionirjem gasilcem, ki so bili
prvi na državnem prvenstvu,
pa so izročili priložnostno da-
rilo. Ob spremljavi godbe na
pihala so se nato zbrani oc
pravili na otvoritev ceste. Zj
peli so pevci z Gomil skegs
o novi, 1,5 km dolgi cesti,
spregovoril Vinko Topovše
blagoslovil jo je škof dr. Frai
Kramberger, namenu pa jo
predal Vinko Drča.
T. TAVČA
Obred biserne poroke Marije in Franca Turnška je v braslovški cerkvi opravil domači župtn
Jože Zidanšek.
Biserna poroka
zakoncev Turnšek
v soboto sta zakonca Marija
in Franc Turnšek iz Podvrha
pri Braslovčah praznovala vi-
sok zakonski jubilej - biserno
poroko. Civilni del poroke
v poročni dvorani žalske ob-
činske skupščine jc opravil Pe-
ter Pungartnik, cerkveni pa je
bil v braslovški cerkvi, kjer je
slovesnost z mašo opravil do-
mači župnik Jože Zidanšek.
Kljub visokim letom, oba jih
štejeta precej čez osemdeset,
sta Tumškova še kar krepkega
zdravja. Tudi na domačiji še
kaj postorita.
Franc Turnšek se je rodil le-
ta 1910 v Podvrhu v kmečki
družini. Osnovno šolo je obi-
skoval v Braslovčah. Ker je
doma primanjkovalo pridnih
rok, je ostal na kmetiji.
Manj a pa se je rodila leta
1911 v Zabukovju pri Sevnici.
Šolo je obiskovala v domačem
kraju. Ker doma ni bilo za-
služka, je odšla obirat hmelj
v Savinjsko dolino in je pri
istem kmetu kot gospodinjska
pomočnica ostala nekaj let.
V Savinjski dolini je spoznala
sedanjega moža in se pred 6"
leti tudi poročila. V zakonu ji'
ma ni bilo postlano z rožicam'
vendar sta znala z dobro vol]''
in odrekanjem premagoval'
vse težave. V najem sta vzel^
manjšo kmetijo in tam gosp"
darila. Večkrat sta se selil^
nato sta kupila kos zemljišč'
in si zgradila svoj dom.       I
V zakonu se jima je rodi
sedem otrok, danes živijo ^
trije. Ker je možev dom po vo]'
ni ostal prazen, so se 1949.
preselili tja in začeli obnavlja'
ti porušeno kmetijo. Leta 19'
se je z začasnega dela v Ner^
čiji vrnil sin Karel in prevz^
kmetijo, tako da sedaj skup^'
upravljajo posestvo. Druži^
se je v teh letih povečala še^
9 vnukov in 4 pravnuke. J
T. TAVC^
Športno-plezalna odprava v ZDA
Iz ZDA se je vrnila športno-
plezalna odprava, v kateri so
sodelovali Matej Mejovšek iz
Velenja, Albin Simonič iz La-
škega, ki spadata med najbolj-
še športne plezalce pri nas, in
Maja Čonč, ena najobetavnej-
ših mladink.
Opravili so vrsto težavnih
vzponov, večina jih spada med
najtežje, kar je uspelo v tujini
preplezati našim plezalcem.
Najtežje vzpone je opravil Ma-
tej Mejovšek. Preplezal je štiri
smeri čiste desete stopnje in
smer z oceno IX+/X- oz. 5.13.b.
oz. 8a na pogled - tretji sloven-
ski plezalec je, ki mu je to
uspelo. Albin Simonič je bil
uspešen v treh smereh spodnje
desete stopnje in na pogled
v več smereh spodnje devete
stopnje. Maja Čonč pa je svojo
najtežjo smer preplezala v ple-
zališču American Fork. Smer
Mission Control ima oceno
5.12a (7a+/7b).
Mejovšek in Simonič sta si
sicer za glavni cilj postavila
smeri Just do it (8c+) in To bolt
or not to be {8b-l-) v plezališču
Smith Ročk v državi Oregon,
vendar ju nista uspela preple-
zati zaradi velike vročine (35-
45 — C), ki je vladala ves čas nju-
nega obiska. Nekaj več kot
dvajset septembrskih dni so
preživeli tam, a se ves čas ni
prav nič ohladilo. Vseeno pa
sta bila v tem plezališču še kar
uspešna. Mejovšek je preplezal
zelo znano smer White wed-
Za pomoč pri odpravi se zah-
valjujemo sponzorjem: Pivo-
varni Laško, Gorenju, Urar-
stvu Lečnik iz Celja, Eso Mon-
taži, Meditradeu, Dnevniku,
Našemu času. Rudniku lignita
Velenje, Novemu tedniku, Po-
pi športu, Avtocentru Meh, tr-
govini Urbane, Zdravilišču
Laško, ŠOU Ljubljana, Dia
studiu Klemene, Infos d.o.o..
Mladinskem servisu, Občini
Velenje, PD Laško in ŠZ La-
ško, AO Lj. Matica.
ding z oceno X/X+ + po UIAA
lestvici oz. 5.13d/5.14a po
USA lestvici oz. 8b/8b + po FRA
lestvici.
Simonič pa je uspel v smeri
Aggro Monkey z oceno IX+/X—
(5.13.b oz. 8a). Ti dve smeri sta
bili namreč edini od težjih
v senci vsaj dopoldan.
Turnejo so naši plezalci za-
čeli v Coloradu. Tu so se najd-
lje zadržali v plezališču Rifel,
ki je bilo tudi eno najlepših na
njihovi poti. Mejovšek je pre-
plezal smer ScooU Fuck (X oz.
5.13.d oz. 8b), oba s Simoni-
čem pa najbolj znano smer
plezališča Vision Things (IX+/
X-, 5.13a/b oz. 8a). Na pogled
je Mejovšek plezal v eni smeri
z oceno IX+, v dveh IX/IX in
več smereh IX. stopnje, Simo-
nič pa v več smereh spodnje
devete stopnje.
Najuspešnejša sta bila oba
plezalca v plezališču Cave
Ročk v Cahfomiji. Tu je Me-1
jovšku uspel že omenjeni!
vzpon v smeri IX+/X+ na po-
gled, v smeri Masaya, ki jo je
z rdečo piko preplezal tudi Si-
monič.
Matej je uspel preplezati tu-
di eno najtežjih smereh
v ZDA, smer Slayer z oceno X/
X+ (5.13.d /5.14a oz. 8b/8b+),
Simonič pa smer Cam Cave
z oceno X-/X (5.13.c/d oz. 8a/
8b). To smer je preplezal tudi
Mejovšek, dodal pa ji je še
smer Killing time z oceno
X (5.13d oz. 8b). Mejovšek je
v tem plezališču preplezal še
dve smeri z oceno 7c+ na po-
gled, Simonič je ti dve smeri
preplezal z rdečo piko, na po-
gled pa je uspel v več smereh
spodnje devete stopnje.
Vsi trije člani odprave so
obiskali še več plezališč, kjer
so plezali v glavnem na po-
gled. Tako so preplezali več
smerizocenamiIX -, VIII+/IX -
in še precej lažjih.
ALBIN SIMONIČ
Uničevanje zelenic
stanovalci Cankarjeve ulice v Žalcu se že nekaj časa jezijo na skladišče pijač Alkovit Savinjske
trgovske družbe. Hudo kri povzročajo zlasti vozniki tovornjakov, ki s svojimi vozili uničujejo
zelenice in pločnike, pogosto pa povzročajo tudi prometne zamaške. Žalec ima sicer svojo mestno
stražo, ki pa vsaj v tem primeru ne ukrene ničesar. Le kakšne bi bile razmere, če bi se uresničil
načrt mestne oblasti in bi na to cesto preusmerili tovorni promet, se sprašujejo ogorčeni
sUnovalci? I. JURHAR
Št. 45 - 10. november 1994
15
Vse se spreminja, tudi Jaz
fHiha Selič še vedno rad raztegne liarmonllto
Miha Selič je najstarejši
občini Laško, petnajstega
jvgusta je praznoval 92. rojst-
jj dan. Rad je dobre volje in
večkrat pove kakšno smešno
pfigodo iz svojega življenja,
jjad življenjem nikoli ni obu-
pal, čeprav je naletel na hude
Ifžave. Tudi Dachau je videl,
je le videl, preživel je tri leta
f tamkajšnjem taborišču.
^Življenje se spreminja, časi in
ljudje se spreminjajo, tako se
poram tudi jaz,« pravi.
Miha je po naravi veseljak,
poma je iz Zgornje Rečice pri
Laškem. Rad ima glasbo in tu-
iji sam se je ukvarjal z njo.
fjaučil se je igrati harmoniko,
medtem ko je pasel ovce in
prepeval. Se valčke je skladal.
Kmalu je imel že svoje ovce,
skrbel je zanje, potem pa jih
prodal. Imel je tudi konje, ki
so bili vedno skrbno očiščeni.
Pa še druge živali je imel rad.
prva harmonika, ki si jo je ku-
pil, ni bila kaj prida vredna,
lato jo je prodal in si priskrbel
DOVO.
Včasih je bilo življenje trdo,
pravi Miha. Učitelji v šoli so
drugače vzgajali kot danes.
Vladal je strah, hkrati pa spo-
štovanje. »Moj učitelj je zelo
rad udaril. Jaz sem jih enkrat
brez zveze dobil za uho. Bili
smo v sadovnjaku in sošolec
mi je rekel, naj mu posodim
nož, ker sem ga edini imel. Ku-
pi si ga, sem mu odgovoril. Za-
tožil me je, jaz pa sem jih do-
bil,« pripoveduje Miha. Sploh
mu pa učenje ni dišalo, mislil
je, da je šola popolnoma nepo-
trebna stvar. Danes seveda ne
misli več tako, saj je že davno
spoznal, da več kot znaš, več
veljaš.
Starši so bili kar strogi,
predvsem mama je bila tečna,
pravi Miha. Imel je tudi sestro.
Redno je zahajal v cerkev.
Spominja se, da večkrat ni bilo
kaj obleči. Ko je šel k spovedi,
je oblekel kar mamino jopico.
Jedli so tisto, kar so doma pri-
delali, v trgovini so zelo malo
kup>ovali. Imeli so veliko kme-
tijo, morali so plačevati visoke
davke, tako da je bilo z denar-
jem kar tesno.
Ko je imel Miha dvajset let,
je začel že sam gospodariti.
V službo ni nikoli hodil, saj je
imel s kmetovanjem zadosti
dela. Leta 1929 se je poročil
z Alojzijo, za katero pravi, da
je bila ženska, ki ga je obdrža-
la pri življenju. Rad jo je imel
in vedno mu je stala ob strani.
Imela sta devet otrok, pet si-
nov in štiri hčere. »Moral sem
biti strog, živeU smo v hribih,
doma je bilo veliko dela, zgo-
daj je bilo treba vstajati in nek
red je bil potreben,« opraviču-
je svojo vzgojo Miha. Tudi sam
ga je včasih malo polomil, ko
je s harmoniko pozno zvečer
kje obtičal. Ženi ni bilo prav,
zato je potožila njegovi stari
mami. »Miha, takole pa ne gre,
hotel si Lojzko za ženo, zdaj jo
imaš, zato se zanjo zanimaj, ne
pa okrog hodit,« ga je ob prili-
ki kregala stara mama. Tako je
harmoniko prodal, a ni zdržal
brez nje. Kmalu je kupil
drugo.
Danes jo ima še vedno, am-
pak že štiri leta ni igral. Sin
Franci, ki lepo skrbi zanj, ga
večkrat priganja, naj vzame
harmoniko v roke in kaj zai-
gra. Miha pravi, da ne zna več
dobro, ker ga roke ne ubogajo.
Prepričali pa smo se, da to ne
drži, saj je zelo lepo zaigral
nekaj pesmi in zraven tudi za-
pel. Čeprav je že v 93. letu, je
še zelo vitalen. Sam lahko po-
skrbi zase, gre v cerkev in v tr-
govino, v družbo pa ne več ve-
liko, ker slabo sliši in ga to
potem ovira. Skrbi za nekaj
živine, nahrani jo zjutraj, če ne
spi predolgo, in zvečer. Več-
krat ga obiščejo dobri sosedje,
da kakšno rečejo. Miha ima
danes 24 vnukov in že nekaj
pra vnukov. Rad gleda dnev-
nik, sploh kadar govorijo
o višjih pokojninah. Politika
ga zanima, spremljal bo volilni
boj, tudi na volitve bo šel.
Tisto življenjsko obdobje, ki
se ga najmanj rad spominja, je
obdobje med letoma 1942 in
1945. Takrat je bil v taborišču.
Dachau je bil sinonim groze.
Tri leta je prestajal kazen, ker
ga je domači izdajalec zatožil,
da je partizanom žgance ku-
hal. Nemci so ga seveda takoj
aretirali, odpeljali najprej
v zapor v Laško, potem v Ma-
ribor, kjer je pet tednov čakal
na premestitev v Dachau.
V Laškem je podpisal smrtno
obsodbo. Uspelo mu je zaščiti-
ti ženo, saj so hoteli izvedeti,
kdo je kuhal žgance za parti-
zane. Miha je vztrajal pri trdi-
tvi, da jih je on. Vedel je, da
bodo sicer aretirali tudi njego-
vo ženo, zato je odločno molčal
in bil zaradi tega krepko te-
pen. Rešil jo je pa le. Trpljenje
v taborišču je prestal, spomini
pa so ostali.
DAMJANA SEME
V Vrbiu
praznujejo
V najmlajši KS žalske
občine, v Vrbju, potekajo
ves teden številne prire-
ditve ob dnevu krajevne
skupnosti. Tako so v po-
nedeljek pripravili turnir
v namiznem tenisu, v to-
rek so demonstrirali ga-
silsko vajo, včeraj so od-
prli razstavo ročnih del,
danes ob 19. uri pa pri-
pravljajo zbor krajanov.
Jutri, v petek, bo ob 19.
uri nastopil dramski
igralec Polde Bibič, v so-
boto pa bodo ob 17. uri na
slavnostni seji krajevne
skupnosti podelili plake-
te in priznanja zaslužnim
krajanom. Sledilo bo
martinovanje s Hmeljar-
skim instrumentalnim
kvintetom.
T. TAVČAR
tOO ton hmelja na Japonsico
Hmezad Export Import tudi letos uspešno izvaja prevzem in prodajo hmelja. Od pričakovanih
'100 ton so prevzeli že 1530 ton hmelja. Doslej so predelah 1100 ton hmelja, kupcem pa so ga
"dpremili 929 ton. Letošnji pridelek, okoli 400 ton, so že prevzeli tudi kupci iz Japonske; pravijo,
"la so s kakovostjo hmelja zelo zadovoljni.
Dejstvo, da je odpreniljena skoraj ena tretjina pridelka, pomeni, da bodo proizvajalci skupaj
izplačanimi avansi do konca leta prejeli več kot 50 odstotkov pogodbene cene. Delo opravlja
^ odstotkov manj stalno zaposlenih kot v letu 1990, kar omogoča podjetju normalno preživetje.
- , T.TAVČAR
S peso veliicanko
v Predelu pri Šmarju pri Jelšah, na Goleževi njivi, so bili pred
dnevi prijetno presenečeni. Iz zemlje so izruvali kmrmo peso
velikanko, ki tehta nič manj kot dobrih 14 kilogramov. Z njo se
ponašata gospodinja Marija ter Fatima Hmjič, ki je velikanko
tudi izruvala. Fatima je begunka iz Bosne in Hercegovine,!
začasno živi pri Goleževih sosedih, Goleževim pa je pomagala:
pri pospravljanju pridelkov. g ji
Dišeča lesen
v teh jesenskih dneh, ko se narava odpravlja spat, pri tem pa ne pozabi podariti svojih plodov,
je enim pogrel roke topel kostanj, druge pa je razvedril s prijetnimi vonjavami. Prodajalec na
ulici zna prodati več kot le kostanj... p      SHERPA
Biagosiovitev orgei v Sv. Petru
nad Laškim
Prejšnji mesec je slavila farna cerkev v Šentrupertu nad
Laškim s svojo podružnico v Sv. Petru. Podružnična cer-
kev se namreč ponaša z 200 let starimi orglami, ki že nekaj
časa niso služile svojemu namenu, zato so se jih odločili ob
jubileju restavrirati.
Delo so zaupali znanemu mojstru Simonu Kolarju iz
Dramelj. Slovesen blagoslov je opravil mariborski škof
Franc Kramberger, v priložnostnem programu pa so
nastopili še pevci mešanega zbora iz Šentruperta, godba
na pihala iz Svetine in gospod Mišo Frelih, varuh orgel
v Cankarjevem domu, ki je restavrirane orgle predstavil
z besedo, z njimi pa je tudi spremljal zbor.
Orgle so bile do 1904. leta nameščene v farni cerkvi
v Šentrupertu, nato pa so jih prestavili v podružnično
cerkev, saj je matična cerkev dobila novejše.
Z novo pridobitvijo v podružnični cerkvi in s sloves--
nostjo ob tem se šentrupertska fara že pričenja priprav- ]
Ijati na 250-letnico župnije, ki jo bodo počastili prihodnje
leto.
VLADO MAROT
Slaiom po cesti do Špitaiiča
Po dolgih letih prepričeva-
nja občinskih in republiških
funkcionarjev, naj izpolnijo
obljubo in uredijo oziroma
prestavijo del ceste, ki vodi
v Špitalič, so v začetku okto-
bra dela le stekla.
Prestavitev nekaj sto metrov
dolgega odseka ceste od konca
Žič do odseka ceste pod vi-
aduktom Skedenj je bila sprva
načrtovana že ob gradnji prve-
ga pasu avtoceste v začetku
sedemdesetih let. Z začetkom
gradnje drugega pasu avtoce-
ste oziroma vzporednega pasu
viadukta nad cesto proti Špi-
taliču pa je prestavitev postala
skoraj neobhodna, saj je na se-
danji trasi predvidena posta-
vitev nosilnega stebra.
Pred slabimi tremi tedni so
tako po dolgotrajnem urejanju
dokvmientacije in odkupu po-
trebnih zemljišč izvajalci - de-
lavci Gradisa - končno začeli
dovažati gramoz, stekla so tu-
di zemeljska dela. V prihod-
njih dneh se bodo lotili tudi
glavnega dela - gradnje pri-
bližno 150-metrskega mostu.
Celotna investicija je vredna
okrog 100 milijonov tolarjev.
Če bodo vremenski pogoji ko-
likor toliko ugodni, bo še pred
novim letom promet po - zaen-
krat makadamski - cesti ven-
darle stekel. Asfaltno prevleko
pa naj bi predvidoma nanesli
spomladi. B 2.
Št. 45 - 10. november 1994
16
Za športno dviganje uteži je v Celju po nekaj letih spet bistveno večje zanimanje.
Uteži niso pretežke
Marko Urankar zaraai poškoabe ne bo meti utieleženci
bližnjega SP — Kanaiaat za olImpUske Igre ¥ AtlantI In
obetaven mlatil roil
še pred desetimi leti je bilo
Celje v širšem prostoru eden
najmočnejših centrov dviganja
uteži, zdaj pa je vse omejeno
na Marka Urankarja, ki se je
zaradi poškodbe odpovedal
bližnjemu svetovnemu prven-
stvu v Turčiji. Mladi rod je šele
na začetku, toda prvi rezultati
so razveseljivi in vzbujajo
upanje na novi vzpon športa
močnih mož.
»Težave s hrbtom imam že
dlje časa, hudo pa je bilo tudi
konec lanskega leta med sve-
tovnim prvenstvom v Avstrali-
ji. Pozneje se je položaj še po-
slabšal, miroval sem skoraj pol
leta in novi veliki tekmi sem se
moral odpovedati. Začel sem
z rahlimi treningi, bolečin ni
več in moj naslednji cilj je iz-
polnitev olimpijske norme za
Atlanto 1996,« je razmišljal
Marko Urankar, ki je seveda
resen kandidat za nastop
v ameriški zvezni državi Ge-
orgia.
Izvršni odbor OKS je že
sprejel izhodišča za izbiro
olimpijcev. Osnovni kriterij bo
uvrstitev med najboljših šest-
najst posameznikov in hipote-
tično za Urankarja ne bi smelo
biti prevelikih težav. »Po zad-
njih informacijah moram nor-
mo izpolniti v samo eni disci-
plini; lani sem na SP v sunku
in olimpijskem biatlonu zase-
del 12. mesto, v potegu pa sem
bil deseti. Prihodnje leto bosta
evropsko in svetovno prven-
stvo, načrti pa so seveda
usmerjeni k ponovitvi Avstra^
lije 1993 in uvrstitvi na olim-
piado,« pravi Urankar.
Skoraj polletni počitek naj
bi po eni strani celo koristil.
Po prvih testih ni izgubil sko-
raj nič, izkušnje iz preteklosti
pa tudi govorijo v prid daljšim
premorom. Urankar običajno
poleti sploh ni treniral in je
vsako jesen vsaj obdržal staro
raven, še večja nihanja pa so
prakticirali v nekdanji Sovjet-
ski zvezi, kjer najboljši za ute-
ži niso poprijeli niti po eno
leto.
V ekipnem prvenstvu si je
Celje že pred zadnjim krogom
zagotovilo naslov podprvakov,
kar je za večidel mladince in
povrhu še začetnike lep uspeh.
Po drugi strani tudi drugod ni
dosti boljši položaj in na ne-
davna državnem prvenstvu
v Velenju so nekateri kolajne
osvojili s samo enim mesecem
resnejšega treninga. Največji
up je brez dvoma 15-letni To-
maž Bevc, ki je nepotrebno za-
mudil nastop na mladinskem
EP v Ljubljani, v Velenju pa
s tremi novimi državni rekordi
prepričljivo zmagal v katego-
riji do 63 kg. Srebrno kolajno
je osvojil Podergajs (do 70 kg).
Treningi so pod strokovnim
vodstvom vsak ponedeljek,
sredo in petek od 17. do 19. ure
v dvorani Gimnazije Center,
ko tudi vpisujejo začetnike.
bronasti Deržek (do 59) in
Ogorevc (do 70 kg), četrti pa je
bil Privšek (do 76 kg).
ŽELJKO ZULE
Foto: EDI MASNEC
Evropsko drsanje v Celju
Včeraj se je v Celju začel petdnevni evropski kriterij
v umetnostnem drsanju, ki je prvič pri nas in bo nastopilo
160 upov iz desetih držav. Prvenstvo bo potekalo v enotni
mladinski in štirih pionirskih kategorijah, prijavljeni pa
so tudi nekateri udeleženci bližnjega MEP.
Evropski kriterij so doslej prirejali v Avstriji, Italiji, na
Češkem in Madžarskem, po opaznih nastopih v tujini pa je
letos razširjeno tudi na našo državo. »Tekmovanje bomo
zaključili z revijo najboljših, ki bo s prostim vstopom
v nedeljo ob 15. uri,« napoveduje predsednik celjskega
kluba Ivan Pfeifer.
Najmočnejša zastopstva naj bi poslali iz Avstrije, Izra-
ela, Rusije in Ukrajine, v domačem taboru pa seveda
največ pričakujejo od Janeza Špoljarja in Švajgerjeve iz
Ljubljane. Vse dni se bodo tekmovanja začela ob 9. uri in
bodo trajala do večera. jOŽE KUZMA
Devet napovedi, tri nagrade
Po nekoliko težjih parih, je bilo v 12. krogu
športne stavnice nekoliko manj presenečenj.
Med skoraj 140 kuponi jih je bilo devet s pra-
vilno napovedjo, zato je o dobitnikih po dalj-
šem času odločal žreb, zaradi tiskarskega
škrata pa četrtega para (Era Šmartno-Steklar)
nismo upoštevali.
Pravilna napoved 12. kroga: Pivovarna La-
ško-Jadran 1, Mura-Publikum 1, Rudar-Bel-
tinci 1, Kardinarjeva na SP 3. Nagrajenci:
Brane Kovačevič iz Celja (10.000 tolarjev),
Boštjan Mikulan iz Šmarja (6000 tolarjev) in
Marjan Mimik iz Škofje vasi (4000 tolarjev).
Nagrade bodo dobili po pošti.
Za sodelovanje v naslednjem kolu bomo
upoštevali kupone s poštnim žigom sobote,
12. novembra, ali če bodo najkasneje do 12. ure
oddani v nabiralnik pri vhodu v našo stavbo.
Naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 63000 Ce-
lje, s pripisom Golding loto.
Petelinška zaustavila poškodba
Na mladinskem svetovnem prvenstvu v judu je Darka Pete-
linška v kategoriji do 95 kg že v uvodnem nastopu zaustavila
poškodba. Po treh minutah izenačene borbe je Argentincu uspel
met yuko, mladi Celjan pa je nerodno priletel na blazino in si
izpahnil ramo. V naslednji akciji je dvoboj zaradi bolečin predal
in prvi veliki nastop med tekmovalci iz 24 držav končal povsem
v ozadju. Počivati bo moral najmanj dva meseca in je odpovedal
MEP v Lizboni ter finale ligaške končnice, ki bo 3. decembra
v Ljubljani.
Kdo je ponaredil podpis?
Barbara KIslInger Igra za Zgornio Savinjsko, zabtevek za
regIstracUo pa te vložilo tudi Celle, ki le priznalo ponaretlek
Celjska odbojka je v vse huj-
ši krizi, na vidiku pa je nova
afera. Ponarejena podpisa
Barbare Kislinger in Polone
Pihler pri prijavi za nastop
v evropskem pokalu pr\'akinj,
ki sta poleti zapustili državne
prvakinje in do konca tedna
bo znana kazen naše zveze.
Celje je obe omenjeni igralki
evropski zvezi za pokal prva-
kov prijavilo že konec julija,
afera pa je prišla na dan po
sobotni tekmi Zgornje Savinj-
ske v pokalu CEV proti Salz-
burgu. V ekipi ni bilo Kislin-
gerjeve, ki je zaradi zahtevka
za licenco obeh klubov v su-
spenzu in je zanjo mednarod-
na klubska sezona 1994/95
končana.
»S sedeža evropske zveze iz
Luksemburga smo dobili spo-
ročilo o dveh podpisih kape-
tanke naše državne reprezen-
tance in začeli raziskovati pri-
mer. Celjski klub je pisno
- z žigom in podpisom - potrdil
falsifikat z utemeljitvijo, da so
Kislingerjevo želeli za pokal
prvakov. Rok za prijavo se je
iztekal in zato so ponaredili
njen podpis,« je primer razlo-
žil generalni sekretar OZS
Matic Ramšak.
Afera se nekoliko razlikuje
od lanske s Skumovo v glavni
vlogi, ki je s ponaredkom igra-
la za Cimos. »Klub se je takrat
neposredno okoristil, v Celju
pa tega ni bilo in zato najbrž
Zgornja Savinjska je v prvi
tekmi pokala CEV premagala
Salzburg s 3:0 (14, 7, 5) in ima
lepe možnosti za uvrstitev
v 2. krog. Ekipa Srečka Skoka
je nastopila močno oslabljena,
saj poleg Kislingerjeve iz ena-
kega razloga ni nastopila
Ukrajinka Adamin, ki jo je
brez njene vednosti za evrop-
ski pokal prijavil neki turški
klub.
ne bo kaznovano z izločitvijo
iz lige. Najbrž, čeprav bo o za-
devi odločalo Predsedstvo in
na vsak način terjalo odgovor-
nost za nedovoljeno početje
prvakinj,« je dodal Ramšak.
S sestrama Blažič je še na-
prej status quo, zveza pa bo
predlagala tričlansko arbi-
tražno komisijo, ki naj bi po-
magala uskladiti razhajanja
v tolmačenju odškodnine. Pa.
loma za vsako še naprej zahte-
va po 10.000 mark, Celje pg
vztraja pri bistveno manjšem
znesku, zato naj bi posredova.
la zveza. d
Pred pol leta so v Celju p^
nepravilni registraciji SkvM
nove za Cimos prisegali na p^
stenje in obsojale ponaredke
Kmalu so tudi sami zašli na
kriva pota, skupščina kluba pa
tudi mesec dni po peticiji
igralk ni sklicana. Zdaj bo
imela še dodatno nalogo, kajti
afera je razkrita in potrebno
bo odgovoriti na vprašanje,
kdo je ponaredil podpis.
ŽELJKO ZULE
SF>@RTNi
KOLEDAR
četrtek, 10.11.
Košarka
Slovenske Konjice: Comet-
Maribor (9. krog ženske SKL,
16.30).
Petek, 11..11.
Kegljanje
Celje: Emo Eterna-Sl. Gra
dec (6. krog I. ženske lige, 19
Košarka
Maribor: Ješovnik-Podčeti
tek (5. krog D moške lig<
20.30).
Sobota, 12.11.
Kegljanje
Celje: MDL-Proteus, Žalt>
Žalec-Gradis (6. krog I. moši
lige, obe 16); Celje: Komcel
Proteus (15), Maribor: MTl
Emo Eterna II (6. krog II. žen
ske lige, 13).
Košarka
Ljubljana: Jezica mlade-C«
Ije (17), Ilirija-Comet (10. kro
ženske SKL, 19); Šentjur: K«
moplast-Ruše, Slovenska Bi
strica: Bistrica-Celje (18), Sli
venj Gradec: SI. Gradec-Mi
Prebold (10. krog B moške 1
ge, 17); Zreče: Rogla-Kungot
(6. krog C moške lige, 19).
Rokomet
Velenje: Gorenje-Tatran (
krog pokala EHF, 17); Slovel
Gradec: Prevent-Pivovarl
Laško (9. krog moške SRl
19); Velenje: Velenje-Žalec (
krog ženske SRL, 19).
Nedelja, 13.11.
Nogomet
Celje: Publikum-KorotaJ
Dekani: Rudar-Jadran ^(1'
krog SNL); Šmartno ob Pak
Era Šmartno-Slovan, Slove«
ske Konjice: Dravinja-Ruda
Radeče: Radeče-Steklar (1'
krog II. SNL, vse 13.30).
Torek, 15.11.
Nogomet
Velenje: Slovenija-Li^
(kvalifikacijska tekma mla**
reprezentanc za EP, 14).
Sreda, 16.11.
Rokomet
Velenje: Gorenje-PreV
(zaostala tekma 4. kroga ^
ške SRL, 19).
Št. 45 - 10. november 1994
17
Lani Je bilo enako
velenjski rokomeiaši v soboto v pokalu EHF gostijo Tatran Iz Prešova - Borut
plaskan: »Preobrat spet z zmago ¥ Rlbnlcll^
Konec tedna so na sporedu
spet rokometne tekme evrop-
skih pokalov in po izpadu Ce-
lja Pivovarne Laško bo na Šta-
jerskem v ospredju Gorenje
v pokalu EHF. V soboto bo ob
17. uri v Rdeči dvorani gosto-
val Tatran iz Prešova, ki je
pravšnji nasprotnik za uvrsti-
tev med najboljšo osmerico.
»Imamo posnetek njihovo
sobotne tekme slovaškega pr-
venstva v Bratislavi in lahko
jih izločimo. Njihov najboljši
igralec je na položaju krila in
zunanjega napadalca Ukraji-
nec Žuralov, ki je bolj nizke
raste, a je v 1. krogu proti Ro-
munom vendarle dosegel 21
golov. Obrambo igrajo 3-2-1,
napade pa hitro zaključujejo,«
je moštvo Tatrana predstavil
velenjski kapetan, 28-letni re-
prezentant (30 tekem in 31 go-
lov) Borut Plaskan.
Kako bo igralo Gorenje?
Slovaki taktično niso pose-
bej močni, njihovi napadi so
sorazmerno zelo statični, a so
pravi »fajterji«. Nevarno bo,
če se jim odpre met. Zato ui-
gravamo globoko obrambo; 5-
1 bi lahko spremenili v celo 3-
3, v napadu pa glede njihovo
postavitev ne bi smeli imeti
problemi.
Problemi pa so v pr\'enstvu.
Kdaj pride na VTsto beg z dna?
Lani smo približno enako
štartali in preobrat je sledil po
zmagi v Ribnici. Morda bo tu-
di letos enako, razpored ima-
mo v nadaljevanju bolj neugo-
den in pričakujem, da bomo
kmalu med najboljšo četveri-
co, kamor objektivno tudi so-
dimo.
Uprava je napovedala vrni-
tev psihologa. Kakšna je nje-
gova vloga?
Z njim smo sodelovali vso
lansko sezono in na koncu
igrali v finalu končnice. Vča-
sih je njegova pomoč potreb-
na, še posebej v sedanjem po-
ložaju, ko smo postajali psi-
hično nestabilni. V gosteh smo
izgubili tri dobljene tekme in
psihologova vrnitev bi bila do-
brodošla, saj se je vmes razvil
pravi prijateljski odnos.
Po Tatranu vas bo zapustil
Miro Požun, na klopi pa ga bo
zamenjal sin Bojan. Kaj bo
prinesla zamenjava?
Za Bojana smo bili tudi
igralci, njegova mladost pa ne
bo ovira. Njegovi nekdanji soi-
gralci ga bomo še dodatno
podprli, prvič pa nas je samo-
stojno vodil že na torkovi po-
vratni tekmi pokala v Sežani.
Prvenstvo se bo končalo že
marca in pripeljati trenerja od
■ drugod bi bilo nesmiselno.
Že dlje časa vas pesti nepri-
jetna poškodba mezinca, ki je
sodeč po desetih golih v Ribni-
ci že preteklost.
Za sobotno tekmo so vstopnice
po 800 in 400 tolarjev, ogled
povratne tekme v Prešovu
(20.t.m.) pa skupaj s prevozom
stane le 500 tolarjev.
Mezinec sem si zvil, pred
vsakim treningom in tekmo pa
si ga povijem skupaj s prstan-
cem ter odmislim poškodbo.
Bolečine so sicer še vedno pri-
sotne, toda zaradi natrpanega
koledarja ni dovolj časa za po-
polno rehabilitacijo in sproti
stiskam zobe.
Rozman in Medic sta out,
Krejan je tudi izgubljen, Jaku-
boviča pa ste odslovili. So na
vidiku nove okrepitve?
Decembra je prestopni rok
in govori se o novincih. Kreja-
na je v Trbovljah poškodoval
Voglar, na atroskopijo pa bo
odšel šele čez dva tedna in
s Tatranom ne bo igral.
Kako naprej?
Že z izločitvijo Selfossa smo
veliko naredili, četrtfinale po-
kala EHF pa bi bil v konku-
renci slovitih GranoUersa, Al-
zire, Hamelna in Montpelliera
maksimum. Pet golov predno-
sti bi nam dajalo upanje na
končni uspeh, čeprav je po-
vratna tekma v dopoldanskem
terminu in je Tartan proti
Universitatei po porazu
z 21:23 doma zmagal s 23:13.
Doma pa je naš cilj jasen: uvr-
stitev v končnico štirih in nova
pot v Evropo.
ŽELJKO ZULE
Foto: EDI MASNEC
Kmalu v novi opremi
Miro Požun bo prvo moštvo
Celja Pivovarne Laško prevzel
21. novembra, Josip Šojat pa
se bo dva dni poprej poslovil
na tekmi z Dobovo. Zamenja-
va trenerja je torej ad acta,
prvaki pa v pričakovanju nove
opreme še naprej neusmiljeno
polnijo mrežo tekmecev.
V »derbiju« z Jadranom so
še sedmič zapored presegli do-
govorjeno mejo dvomestne ra-
zlike, kmalu pa bodo zaigrali
v unikatni Adidasovi opremi.
Pred tekmo z Dobovo bo s po-
djetjem AFP podpisana že
sponzorska pogodba, ki je ni
omajal niti izpad iz pokala pr-
vakov in Celje Pivovarna La-
ško bo eden redkih naših klu-
bov s pogodbo o opremljanju.
Prvaki so v domačem prven-
stvu seveda razred zase, že be-
žen pregled zasedbe drugih
Kadeti so že končali prvi del
prvenstvo, s petimi zmagi in
porazom v Velenju s 16:17 pa
so v vzhodni skupini za Gore-
njem jesenski podprvaki.
ekip pa kaže na neizčrpen vir
talentov celjske rokometne šo-
le. Lubej (Kodeljevo), Anžič,
Tome, Cvetko (Gorenje), Kra-
uthaker, Novak, Privšek (Dra-
va), Kleč, Leskovšek, Matovič
(Prevent), Čater, Medved, Les-
jak (Rudar) ter Bilbija in Pod-
pečan (Slovan) so rokometaši,
ki so večjo minutažo dobili pri
drugih klubih in nekateri so še
vedno kandidati za vrnitev
v matični klub. Ž.Z.
IVIarika Kardinar
s kolajno št. 16
Na svetovnem pokalu bron za kegljavko
Ema Eterne
Na svetovnem pokalu posa-
meznikov v Traminu pri Bol-
zanu je Marika Kardinar do-
polnila svojo zbirko kolajn.
Odličjem z vseh velikih tek-
movanj — s svetovnega prven-
stva za posameznice in ekipe
ter ekipnega svetovnega in
evropskega pokala — jekegljav-
ka Ema Eterne v svoj mozaik
uspehov dodala edini manjka-
joči drobec: kolajno posamič-
nega svetovnega pokala!
Marika Kardinar ima zdaj
že 16 kolajn z velikih tekmo-
vanj: devet s svetovnih prven-
stev (šest zlatih, dve srebrni in
bronasto), pet z ekipnega sve-
tovnega pokala (dve zlati, dve
srebrni in bronasto) ter po eno
z ekipnega evropskega pokala
in posamičnega svetovnega
pokala. Po tej plati je ena naj-
bolj uspešnih slovenskih
športnic vseh časov in s tako
bogato bero se lahko pohvali
le redkokatera kegljavka na
svetu.
V Traminu je v kvalifikacij-
ski skupini B (3x40 lučajev)
s 487 keglji zmagala in se v če-
trtfinale uvrstila četrtim re-
zultatom. V uvodnem dvoboju
na dva dobljena niza po 40 lu-
čajev (15 polno + 25 čiščenje) je
premagala Zanitzerjevo (Av-
strija) z 2:0, v nedeljskem pol-
finalu pa izgubila s svetovno
rekorderko Budv (528 keg-
ljev!) z 0:2.
»Marika je igrala nekoliko
pod pričakovanji in podrla sa-
mo 150 in 153 kegljev. V dvo-
boju za 3. mesto je bila proti
romunski prvakinji Marinnesr
cu s 161 in celo 178 keglji spet
vrhunska in osvojila bronasto
kolajno,« je njena najbolj po-
membna nastopa v Italiji ko-
mentiral trener Lado Gobec.
Precej srečno je zmagala do-
mačinka Plonerjeva, saj je Bu-
dyevi za zadnji met na polno
pri zaostanku štirih kegljev
zmanjkalo časa. Med moškimi
je novi prvak Boroš iz ZRJ, ki
je nastopil pod zastavo Med-
narodne kegljaške zveze.
Ž.Z.
TONt^RAMA
Nogomet
i. liga
13. krog: Rudar-Beltinci 2:1
(1:1); po hitrem vodstvu go-
stov gola Živanoviča (22) in
Pavloviča (89); Mura-Publi-
kum 1:0 (0:0); Izola-Vevče 2:1,
Maribor-Jadran 5:0, Olimpija-
Gorica 1:1, Kočevje-Naklo
1:1, Primorje-Železničar 2:4,
Koortan-Koper 0:1. Vrstni
red: Olimpija, Maribor 2l,
Mura 18, Beltinci, Železničar
(Lj), Publikum 17, Gorica 15,
Rudar 14, Korotan, Izola 11,
Koper 10, Vevče, Kočevje 9,
Primorje, Naklo 8, Jadran 1.
II. liga
13. krog: Steklar-Era
Šmartno 0:2 (0:2); Mašič (17,
22); Domžale-Radeče 0:1 (0:1);
Cetin (17); Železničar-Dravi-
nja 1:1 (0:0); vodstvo prek Bi-
čakčiča (67) je bilo kratkotraj-
no; Slovan-Mengeš 0:0, Ru-
dar-Piran 1:0, Drava-Nafta
1:1, Elan-Zagorje 0:0, Tumiš-
če-Beltrans 0:2. Vrstni red:
Zagorje, Era Šmartno 20, Ru-
dar (T) 19, Nafta 17, Piran 15,
Radeče 14, Dravinja, Mengeš,
Slovan 13, Turnišče 12, Dom-
žale 11, Beltrans, Drava 10,
Železničar (Mb) 9, Steklar 7,
Elan 4.
m. liga
12. krog: Pohorje-Šentjur
1:1 (0:1); v zadnji jesenski tek-
mi gol Banjeglava (23); Impo-
la-Bakovci 2:2, Pobrežje-Dra-
vograd 1:2, SI. Gradec-Kovi-
nar 0:2, Renkovci-Svoboda
3:1, Kungota-Caissa 4:0, Star-
še proste.' Vrstni red: Caissa
17, Šentjur (tekma več) 16, Ba-
kovci, Kungota, Dravograd 15,
Impol, Pohorje 13, Renkovci
10, Kovinar 9, Starše 8, SI.
Gradec, Svoboda 4, Pobrežje
3.
Košarka
I. liga
Ženske - 8. krog: Celje-Slo-
van 76:38 (42:21); Hajdinjak
20, Potočnik 18, Polutnik 17,
Germ 8, Jug 6, Jurak 4, Vodo-
pivec 2, Arbeiter 1; Jezica
mlade-Comet 51:82 (23:39);
Račič 38 (izenačen rekord pr-
venstva), Temnik 15, L. Grole-
ger 14, Sporar 8, Skerbinjek 4,
Koželj 2, U. Groleger 1; Mari-
bor-Odeja 77:51, Ježica-Ilirija
105:51. Vrstni red: Jezica 16,
Maribor 15, Odeja 13, Celje,
Comet 12, Ilirija 11, Slovan 9,
Jezica ml. 8.
B liga
Vzhod - 9. krog: Starše-Celje
75:80, Mik Prebold-ŽKK Ma-
ribor 75:94, SI. Gradec-Ruše
71:68, Bistrica-Zagorje 61:77,
Kemoplast prost. Vrstni red po
polovici prvenstva: Celje 16,
Zagorje 15, Bistrica 13, ŽKK
Maribor, Starše 12, Mik Pre-
bold 11, Ruše, SI. Gradec 10,
Kemoplast 9.
Rokomet;
1. liga
Moški - 7. krog: P. Laško-In-
les 32:15 (16:6); Šerbec 8, Ša-
farič, Ivandija, Jeršič 4, Bego-
vič, Tomšič, Leve 3, Načinovič
2, Puc 1; Rudar-Gorenje 17:14
(9:6); German 6, Čater, Kre-
jan, Plaskan 2, Ocvirk, Cvetko
1; 8. krog: P. Laško-Jadran
33:23 (18:11); Načinovič
9 (met 9:10), Jeršič 7, Pungart-
nik 5, Šerbec 5, Puc 4, Begovič,
Leve 1; Inles-Gorenje 18:19
(10:11); Plaskan 10, Ocvirk 4,
German 3, Cvetko 2. Vrstni
red: P. Laško 16, Kodeljevo 14,
Jadran 10, Dobova, Rudar, Li-
tija 8, Prevent (-), Slovan 6,
Gorenje (-), Fructal, Drava 5,
Inles 3.
Ženske - 7. krog: Žalec-Ba-
kovci 37:23 (16:12); V. Dolar
11, Popovič 8, Hudej 7, Derčar
4, Randl 3, T. Dolar 2, Kučera
1; Velenje-Kočevje 22:23
(11:13); Vujovič 8, Medar 5,
Topič 3, Karaman, Stevanovič,
Ibralič, 2, Kranjc 1. Vrstni red:
Burja, Krim 12, Olimpija 11,
Mlinotest, Žalec 10, Branik 9,
Velenje, Kočevje 6, Izola 4, Pi-
ran, Bakovci 2, Kranj 0.
11. liga
Moški - 7. krog: Krog-Celje
27:22 (14:9), Mladinec-Pomur-
ka 11:26, Dol-Radeče 24:22,
Ormož-Polet 26:23, Sevnica-
-V. Nedelja 32:22, Brežice-Kr-
ško 23:32. Vrstni red: Krško
12, Pomurka, Radeče 10, Dol
9, V. Nedelja, Sevnica, Ormož
8, Polet, Dol 7, Krog, Celje 6,
Brežice, Mladinec 0.
Kegljanje
i. liga
Moški - 5. krog: Žalec-Kon-
struktor 6:2 (5133:5002; zma-
gali: Dobrajc 850, Mileč 892,
Kompan 863. Jakopovič 867,
izgubila: Ramšak 801, Pod-
krajšek 860), Rudar-MDL 3:5
(5137:5189; zmagali: Lešnik
877, Sivka 886, Salobir 872,
izgubili: Klinar 856, Brglez
849, Vodeb 849). Vrstni red:
Triglav 10, Konstruktor 8,
Tekstina, Proteus, Gradiš,
MDL 6, Fužinar 4, Rudar, Ža-
lec 2, Brest 0.
Ženske-5. krog:Rudar-Emo
Eterna 0:8 (2372:2547; zmaga-
le: Tkalčič 425, Grobelnik 401,
Lesjak 402, Šeško 419, Petak
457 - rek. keg., Kardinar 443).
Vrstni red: Emo Eterna, Norik
10, Adria 6, Triglav, Rudar 5,
SI. Gradec, Gorica, Korotan 4,
Kamnik 2, Konstruktor 0.
Hokej
I. liga
6. krog: Inntal-Jesenice 5:0
(2:0, 1:0, 2:0); Povečerovski 2,
Ostrožnik, Lešnjak, Leonov
1 in prvi poraz prvakov na ni-
čli; 7. krog: Bled-Inntal 4:3
(2:0, 1:1, 1:2); Rasko 2, Pove-
čerovski 1; 8. krog: Maribor-
Inntal 0:6 (0:1, 0:2, 0:3); Le-
onov 4, Kelgar, Žolek 1. Vrstni
red: Olimpija 14, Inntal, Bled
10, Jesenice (-) 8, Triglav 4,
Maribor 2, Slavija 0. Prven-
stvo se bo nadaljevalo 17. no-
vembra.
Smučarsko društvo
Snežak Celje
organizira
sejem nove in
rabljene smučarske
opreme
v času od 16. do 19. no-
vembra v hali C dvorane
Golovec.
Sejem bo odprt od 11. do 19.
ure, vstop pa bo prost.
Vljudno vabljeni!
NA KRATKO
Česano Boscone: na marato-
nu v Italiji 3. mesto Javorniko-
ve s časom 2:41:31.
Celje: v 7. krogu interhge za
odbojkarice Celje-Eger 0:3 (-4,
-4,-1). Vrstni red: Eger 14, Wi-
en, Rijeka, Žilina 10, Bratisla-
va 6, Pula 4, Paloma, Olomouc
2, Celje 0.
Zreče: v 5. krogu C košar-
karske lige Rogla-Lenart
96:71. Vrstni red: Rudar 10,
BP (oba s tekmo več) 8, Rogla
7, Lenart 6, Ptuj, Hrastnik 5,
Kungota 4.
Podčetrtek: v derbiju nepo-
raženih ekip D košarkarske li-
ge (4. krog) Podčetrtek-Ra-
denci 85:72. Vrstni red: Podče-
trtek 8, Radenci 7, Pragersko,
Ješovnik 6, Koroška 5, Lindau
4.
Celje: v 5. krogu II. ženske
kegljaške lige Emo Eterna II-
Norik II 6:2, Slovan-Komcelj
3:5 Vrstni red: Emo Eterna 8,
Kočevje 7, Izola 6, Krško, MTT
5, Proteus, Komcelj, Norik II,
Slovan 4. Tekstina 3.
Rogaška Slatina: Zvonko
Breber je od srede minulega
tedna novi trener nogometašev
Steklarja, potem ko je sezono
začel na klopi Dravinje.
Maribor: V osmino-finala
pokala občinskih prvakov
v malem nogometu so se uvr-
stili tudi Tekoma (Draža vas),
Fori (Skale) in Loka (Šentjur),
izpadle pa so Loče. Prvenstvo
se bo nadajevalo aprila 1995.
Slovenske Konjice: rezultati
9. kroga lige malega nogome-
ta: D. vas-Nirvana 7:2, Blato-
Mineral 1:1, Vitanje-Oplotni-
ca 2:5, Bazar-Dobrava 1:10,
Loče-Zlakova 1:1, Ecotip-
Stranice 9:4. Vrstni red: D. vas
16, Oplotnica 12, Ecotip, Bla-
to, Vitanje 11 itd.
Fiesa: na ekipnem šahov-
skem DP slušno prizadetih
srebro za Celje (Kolar, Palir,
Draškovič, Horvat).
Gradec: v prijateljskem
dvokrožnem dvoboju v šahu
na desetih deskah Graz-Griže
18,5:1,5.
Št. 45 - 10. november 1994
18
• Naj bo zima al' pomlad,
v policijskih zapisnikih
vedno znova vzcvetajo ro-
žice. Če so po vrhu še z mo-
štom zalite, toliko bolj buj-
no poganjajo. Tudi minuli
teden so cvetke dobro
uspevale, tako da bo šopek
spet pisan.
• Kjer beseda nič ne zale-
že, bo tudi palica težko po-
magala. A vendar se neka-
terim zdi prav to pravšnji
vzgojni ukrep. Materi, ki se
je lotila Nataše M. je pri
tovrstni prevzgoji pomaga-
la še sestra, Nataša pa ju je
za tožila policistom. Zdaj
bo vzgojne metode omenje-
nih sorodnic proučil še
sodnik za prekrške.
• Blaž F. je ostal odrezan
od sveta. Svoj mobitel je
namreč posodil prijatelju,
ta pa mu je sporočil, da mu
ga ne namerava vrniti, ker
mu menda Blaž še ni vrnil
sposojenega denarja. Poli-
cisti niso kaj dosti modro-
vali, bivša prijatelja so na-
potili na zasebno tožbo.
• Preko sodišča ali kako
drugače, vsekakor pa sa-
ma, se bosta morala pogo-
voriti tudi soseda Tomaž
M. in Ljubo M. Slednji je
ročno posekal živo mejo, ki
je ločevala njuni posesti.
Tomaž tovrstnega sosed-
skega približevanja ni ra-
zumel in je zadevo predal
policistom.
• Oče Pavel P. je v petek
prekoračil meje dostojnega
obnašanja. Ko je njegovo
razgrajanje po stanovanju
postalo le prehudo, je hči
Simona poklicala policiste.
• Ljubezen ne pozna meja.
Če ne gre drugače, jo je pač
treba dokazati s pestmi.
Tako je partner pretepel
ljubljeno Marjeto Z., jo vr-
gel iz stanovanja, v njem pa
obdržal 6-mesečnega otro-
ka. Policistom ni hotel od-
preti, ko pa so se ti uma-
knili je Marjeto in njenega
brata pošprical s solzilcem.
Mati je kljub temu prišla
do otroka.
• Preglasno zabavo sta si
v stanovanju privoščila
Emil J. in Aleksander K.
Prvi se *je na intervencijo
policistov v hipu poboljšal,
Aleksander pa se ni in ni
hotel sprijazniti s tem, da
je zabave konec. V prosto-
rih za iztreznitev pa mu
menda ni bilo več do za-
bave.
N.K.
Partnerji nasedli blišču
Obtoženi EsatI Č. zanika goUufIvI namen
Pred petčlanskim senatom
Temeljnega sodišča v Celju
se je v ponedeljek začela
obravnava proti zasebnemu
trgovcu in podjetniku Esadu
Č. iz Celja, obtoženem dveh
nadaljevanih kaznivih de-
janj goljufije.
V letu 1991 naj bi obtoženi
Esad z lažnivim prikazova-
njem in prikrivanjem dejan-
skih okoliščin spravil v zmo-
to predstavnike petih celj-
skih podjetij, ki so mu pro-
dali svoje izdelke in storitve
za njegov lokal Vegas v Go-
sposki ulici. Obtožnica mu
očita, da računov že od vsega
začetka ni nameraval porav-
nati. V zmoto naj bi zapeljal
tudi Janka P., od katerega si
je sposodil 30 tisoč nemških
mark, ki pa mu jih ni vrnil.
Dve leti kasneje naj bi kot
lastnik Trgovskega in go-
stinskega podjetja Esacom
sklepal velikopotezne kupči-
je in tako ogoljufal več za-
sebnih in družbenih podjetij,
od katerih je nabavil večje
količine hrane in ostalega
blaga, ki ga potem ni plačal.
Partnerjem naj bi prikrival
dejanske okoliščine in pre-
mišljeno sklepal posle.
V luksuzno opremljenem lo-
kalu naj bi kot lastnik večih
kioskov za prodajo sadja in
zelenjave napravil na part-
nerje vtis uspešnega poslov-
neža, s katerim naj bi si vsi
obetali uspešen posel. »Ta,
zunanja podoba pa se ni ved-
no ujemala z obdolženčevimi
ravnanji, njegovimi potreba-
mi in cilji,« piše v obtožnici.
Izvedenci so na podlagi
pregleda dokumentacije
v preiskavi ugotovili, da naj
bi obdolženec taktično po-
sloval, večal svoja naročila,
še preden je potekel plačilni
rok, dobljeno blago hitro
prodal, potem pa ugovarjal
kakovosti in ceni blaga ozi-
roma storitve.
Esad Č., ki je že od 18.
aprila v priporu, je v prei-
skavi zlasti odločno zanikal
goljufivi namen, trdil pa je
tudi, da mu dolžniki onemo-
gočajo plačilo terjatev, ki jih
je sicer pripravljen poravna-
ti. Pregled finančnega pro-
meta preko žiro računa SDK
je pokazal, da je bila razlika
med neplačanimi računi do
dobaviteljev in neplačanimi
terjatvami kupcev ob zak-
ljučku leta 1993 tako velika,
da je bila plačilna sposob-
nost obdolženčevega podjet-
ja negativna. Ta razlika se
v letu 1994 samo še povečuje,
so ugotovili izvedenci.
Sojenje se nadaljuje.
NADA KUMER
Vlomilci prileti
V preteklem obdobju je
bilo na območju Celja stor-
jenih več kaznivih dejanj
vlomov v kleti in ostale ob-
jekte. Delavci Policijske
postaje Celje so prijeli Ce-
ljane Z.B., V.D., R.B. in
K.B. vse iz Celja, ki so izvr-
šili 16 vlomov v različne
objekte.
Policisti so raziskali tudi
devet primerov vlomov
v kleti na območju Otoka,
kjer so osumljeni kradli
predvsem hrano in pijačo.
Dejanj so osumljeni L.R.,
B.N. in K.P. Vsi so brez
sredstev za preživljanje,
zato so vzeto hrano in pija-
čo sproti zaužili.
Pred sodnikom se bosta
znašla tudi K.D. in S.S. iz
Štor, ki sta osumljena vlo-
mov v štiri vikende nad
Štorami.
N.K.
mini KRIMICI
S pištolo čez mejo
Na mejnem prehodu Roga-
tec je v petek popoldne presto-
pil mejo hrvaški državljan, Jo-
sip D. Ob pregledu vozila so
policisti našli pištolo znamke
Mauser s trinajstimi naboji.
Ker Josip orožja ni prijavil, so
mu ga odvzeli in ga prijavili
sodniku za prekrške.
Vlomilec brez
posluha
Neznanca, ki je med viken-
dom vlomil v celjsko Glasbeno
šolo, je zanimal predvsem de-
nar, ne note ah instrumenti.
V tajništvu je našel in odnesel
dvajset tisočakov gotovine, za
prav toliko denarja pa je pov-
zročil škode.
PROMETNE NfZGODE
Zapeljal Iz kolone
v petek ob 13. uri se je na
Mariborski cesti v Celju pripe-
tila prometna nesreča, v kateri
sta se dve osebi hudo ranili, na
vozilih pa je nastalo za 450
tisočakov škode.
Iz Aškerčeve ulice je proti
Hudinji vozil osebni avtomo-
bil 30-letni Tomaž R. iz Pe-
trove. Pri hiši Mariborska 79
je nenadoma zapeljal v levo iz
kolone vozil. Takrat je naspro-
ti z osebnim avtomobilom pri-
peljal Mirko P., star 36 let, do-
ma iz Celja. Slednji je hotel
preprečiti trčenje, zavil je
v desno na kolesarsko stezo,
kjer je trčil v kovinsko ograjo.
Pri tem sta se voznik Mirko P.
in njegova sopotnica Irena K.
hudo ranila.
Prečkal kolesarsko
stezo
Na Mariborski v Celju se je
v petek pripetila še ena pro-
metna nesreča, ko je pešec, 25-
letni državljan Hrvaške, Lju-
devit F. prečkal cesto in kole-
sarsko stezo. Na tej ga je zadel
voznik kolesa z motorjem, 39-
letni Branko H. iz Celja. Sled-
nji je padel in se hudo ranil
pešec pa je bil laže ranjen.
Zavil v levo
Na magistralni cesti v De-
bru se je v petek popoldne pri-
petila prometna nesreča, v ka-
teri sta se dve osebi hudo rani-
li, na vozilih pa je nastalo za
milijon tolarjev škode.
Iz Laškega proti Celju je
osebni avtomobil vozil 19-let-
ni Srečko O. iz Strmce. V De-
bru je pripeljal do avtomobila,
ki je stal na cesti. Da ne bi trčil
vanj, je Srečko zavil v levo,
takrat pa je nasproti z oseb-
nim avtomobilom pripeljala
23-letna Stanka O. iz Rimskih
Toplic. Ta je zavrla in krenila
v desno, vendar sta vozili vse-
eno trčili. Oba voznika sta se
pri tem hudo ranila. Za Stan-
ko O. sta pripeljala še dva
osebna avtomobila, ki sta ve-
rižno trčila v Stankin avto-
mobil.
Po trčenju odpeljal
v torek zjutraj še ni bil znan
udeleženec prometne nesreče,
ki se je dan prej, ob 20.30 zgo-
dila na lokalni cesti Socka-Vi-
tanje v kraju Selce. Neznani
voznik osebnega avtomobila
svetlo rdeče ali rjave barve je
vozil proti Vitanju. V desnem,
nepreglednem ovinku mu je
nasproti pripeljala 28-letna
Vas j a B. iz Zreč. Avtomobila
statrčila, pri čemer se je voz-
nica Vas j a B. hudo ranila, nez-
nani voznik pa je odpeljal na-
prej.
Dve uri zaprta cesta
v torek je bila med 10.15 in
12.20 uro zaradi prometne ne-
sreče zaprta magistralna cesta
Celje-Ljubljana v kraju Zaje-
sovnik. Do nesreče je prišlo, ko
je voznik osebnega avtomobi-
la, 62-letni Jožef C. iz Ruš pre-
hiteval osebni avtomobil in
italijanski tovornjak s pri-
klopnikom. Ko je bil vzpored-
no s tovornjakom, mu je na-
sproti pripeljal voznik tovor-
njaka, 5 5-letni Bakir T. iz
Murske Sobote, ki se je umi-
kal. Tudi Jožef C. je skušal za-
peljati na svoj vozni pas, ven-
dar je trčil v Italijanovo vozilo
potem pa še v murskosoboški
tovornjak. Od tam ga je odbilo
še v osebni avtomobil, ki je
pripeljal nasproti v tega pa je
trčil še za njim vozeči tovor-
njak in ga potisnil v jarek.
V nesreči se je voznik Jožef C.
hudo ranil.
Nesreča v Cetisu
v oddelku Knjigotisk Ceti-
sovega obrata Proizvodnja
grafičnih storitev se je v petek
hudo ranil električar Ivan H.,
star 44 let, doma iz Arje vaši.
Do nesreče je prišlo, ko je sku-
paj s sodelavcem spuščal no-
silce z neonsko razsvetljavo.
Pri tem je Ivan H. izgubil rav-
notežje in padel štiri metre
globoko na betonska tla.
Zakaj le Vlado molčal?
v nabito polnem lokalu Bar-
fly so v petek zvečer obisko-
valci zaman čakali na napove-
dani koncert Vlada Kreslina.
Gost je sicer prišel, vendar so
policisti lastnika lokala opo-
zorili, da nima dovoljenja za
koncert.
Komandir Policijske postaje
Celje, Karol Turk je zanikal
govorice, da je poostrena kon-
trola nad prireditvami posle-
dica nedavnih nasilnih dogod-
kov v ljubljanskem Klubu K 4.
Že pred tem, natančneje 13.
oktobra, so od celjskega Izvrš-
nega sveta dobili zahtevo za
ostrejše izvajanje nadzora jav-
nih prireditev. V skladu s 27.
členom Zakona o javnih sho-,
dih in prireditvah morajo biti
vse takšne manifestacije pred-
hodno najavljene in odobrene.
Resnici na ljubo se je doslej
marsikje gledalo skozi prste,
poslej pa menda ne bo več
tako.
Tudi Boštjan Volf iz kluba
Barfly je v petek po pogovoru
s policisti priznal, da doslej
koncertov običajno niso pri-
javljaU. Zaveda se, da so s tem
sicer kršili zakon, vendar
v praksi tega ni nihče nadziral.
Poslej se bodo pač držali reda
in prireditve prijavljali, da ne
bi več prihajalo do neljubih
zapletov.
Policisti so isti večer inter-
venirali tudi na koncertu Par-
nega valjka, ki pa se je potem
vendarle smel zgoditi, saj so
ugotovili, da je prireditelj dal
vlogo, vendar občinski uprav-
ni organ nanjo ni dal nikakrš-
nega odgovora.
Na vprašanje, ali so v petek
intervenirali še kje ali pa zgolj
v teh dveh primerih, je Karol
Turk odgovoril, da so pritožbe
na račun Barflya še vedno šte
vilne, in da gre predvsem za
kršitve javnega reda in miru
v okolici lokala, ne pa v lokalu
samem, zato so bili tokrat po
zorni predvsem na dogajanje
v tem klubu. Po njegovih bese-
dah pa bodo dosledni tudi
v vseh drugih primerih, oziro-
ma lokalih, ko bodo ugotovili,
da pripravljajo prireditve, ki
niso pravilno prijavljene.
NADA KUMER
S pestmi nad policiste
Policisti so vse pogosteje
tarča napadov. Kršitelji se vse
pogosteje tudi s pestmi zoper-
stavljajo postopkom, ki jih
opravljajo policisti, s tem pa
si, seveda, nakoplje jo samo še
dodatne težave.
Hudo se je razburil 25-letni
Štefan D. iz Žalca, ko ga je
policist hotel odvesti na pre-
stajanje zaporne kazni. Štefan
je uradno osebo začel obkla-
dati z žaljivkami, navsezadnje
pa tudi s pestmi. Policist ga je
nameraval obvladati s plin-
skim razpršilcem, vendar mu
je Štefan pobemil. Za bloki na
Čopovi ulici v Žalcu ga je poli-
cist dohitel, takrat pa je Šte-
fan pograbil dvameterski kol
in se začel bližati policistu.
Slednji je izstrelil opozorilni
strel iz pištole. S tem je Štefa-
na odvrnil od napada in ga
spet pognal v beg. Navsezad-
nje pa so ga policisti vendarle
ujeli in ga odpeljali v celjske
zapore.
Policistom se je zoperstavil
tudi 32-letni Žarko K. iz Šem-
petra. Ko je v petek v lokalu
v Ozki ulici v Celju skupaj
z bratom Milanom razgrajal in
pretepal goste, so na pomoč
prišli možje postave. Žarko pa
se je lotil tudi njih. Enega od
policistov je s pestjo dvakrat
udaril v obraz, navsezadnje pa
so policisti oba kršitelja ob-
vladali.
Še huje pa sta se policistom
uprla brata, 24-letni Marjan Š.
in 27-letni Franc Š. iz Bezine
pri Slovenskih Konjicah. Pa-
trulja konjiške policijske po-
staje je v soboto ponoči opazi-
la njun avtomobil, ki je sumlji-
vo vijugal po cesti. Kljub mo-
dri luči na policijskem vozilu
veseljaka nista hotela ustaviti.
Ko je policistoma vendarle to
uspelo, se je Marjan pričel raz-
burjati in ni hotel pokazati do- _
kumentov. Ko sta policista
zahtevala, da gredo na policij-
sko postajo preveriti identite-
to, je Marjan prijel policista za
ovratnik in ga hotel podreti na
tla, Franc pa je policista napa-
del od zadaj. Zaradi udarca
v oko in po glavi, se je pohcist
za kratek čas onesvestil, Franc
pa ga je pričel daviti. Maijan
se je lotil še policijskega vozila
in na njem ustvaril za sto tiso-
čakov škode. Policista sta nav-
sezadnje odnehala in na po-
moč poklicala druge patrulje,
ki so nasilneža kasneje izsledi-
le doma in ju privedle na poli-
cijsko postajo. Ranjeni policist
pa je pomoč poiskal v konji-
škem zdravstvenem domu.
N.K.
Št. 45 - 10. november 1994
19
ODMEVI
iriva la musica
^ drugič?
v Novem tedniku z dne 3.
povembra, sem prebral nekak
intervju Bojane Jančič, z rav-
nateljem Glasbene šole, go-
jpodom Vidom Marcenom. Vse
Icar je v tem intervjuju, je men-
ja res in gotovo bi Celjani lah-
1^0 samo hvalili Glasbeno šolo
v Celju in njeno vodstvo ter
učiteljski zbor, če na drugi
jtrani ne bi bilo znano, da na
glasbenem področju v našem
niestu močno škriplje.
Moram takoj povedati, da
sem se z g. Marcenom o pro-
blemih muzike v Celju dosti-
Icrat pogovarjal, vendar nikoli
nisva na koncu razprave prišla
do soglasnih zaključkov, kaj je
treba storiti, da bodo stvari
vendarle krenile. Za kaj prav-
zaprav gre?
Kljub novi Glasbeni šoli,
novim instrumentom in novim
Icadrom, so koncertne priredi-
tve prazne, ni naraščaja v in-
strumentalnih ansamblih, od
pihalnih orkestrov do plesne-
ga orkestra, profesorji se ne
udejstvujejo v celjski kulturi,
ni prostora za vaje instrumen-
talnih sestavov v Glasbeni šoli
in še kaj bi lahko naštel. Čemu
torej služi dobro organizirana
Glasbena šola v Celju? Ali je
šola sama sebi namen in kaj na
to pravi vodstvo šole?
V podkrepitev gornjim trdi-
tvam in vprašanjem naj po-
vem, da pihalni orkester Štor-
skih železarjev, kadar rabi po-
moč, le to išče v Sevnici in
drugod, da ravno tako orke-
ster EMA ojačitve za nastope
išče in dobi iz Konjic in drugih
krajev, da v plesnem orkestru
Žabe igra več glasbenikov iz
drugih krajev, kot iz Celja, da
dirigentih teh orkestrov
sploh ne govorim. Ti niso iz
bogov celjske glasbene šole.
Ali je to prav in normalno? Ali
ne bi morala biti Glasbena šo-
la nosilka glasbenega življenja
v Celju, tako kot je bila nekoč.
Ali je normalno, da Žalčani
prirejajo operete, ne pa Celje,
ki ima »srednjo glasbeno
šolo?«
Nekaj torej ne velja. Imamo
dobro, ali celo odlično glasbe-
no šolo, v Celju pa je glasbeno
življenje slabo ali ga sploh ni.
Vse kar pa dela in na področju
glasbe dosega določene uspe-
he, kot npr. Godalni orkester
pa je izven Glasbene šole. Ime-
ti šolske glasbene sestave za
interne produkcije in šolske
koncerte je sicer lepo, vendar
za mesto kakršno je Celje, ki
ima ambicije biti tudi regijsko
središče, je to premalo. Šola
mora biti vpeta v dogajanja
v kraju in biti glavni pobudnik
glasbenega življenja, tako kot
je to drugod po Sloveniji (Tr-
bovlje, Velenje, Piran, itd).
Upam, da bom s tem pisa-
njem vzpodbudil razprave
^ nakazanem problemu in
povzročil premik v boljše glas-
''ene čase v našem mestu in
i^ovi občini.
MARJAN AŠIČ,
Celje
Odprto pismo
hmeijarsifili
starešin iV.
Stališče Upravnega odbora
•hmeljarske družbe Slovenije
^0 odprtega pisma hmeljar-
jih starešin z dne 20.10.1994
" podrobnejša obrazložitev
Upravni odbor Hmeljarske
^žbe je obravnaval odprta
pisma, ki se v zadnjem času
pojavljajo v nekaterih časopi-
sih in jih ocenil kot škodljiva
^ slovensko hmeljarstvo.
. Dejstva, ki sta jih v 43. šte-
vilki Novega tednika navedla
^^lavski svet in vodstvo po-
djetja Hmezad Export-Import,
^^jejo odgovor na večino zlo-
■^amemih navedb. Lažnost na-
^^db v  pismu,  podpisanem
s strani petih hmeljarskih sta-
rešin od 16. živečih se bo po
informaciji vodstva podjetja
Hmezad Export-Import doka-
zovala na sodišču.
K že navedenemu dodajamo
še sledeče: materialni položaj
pridelovalcev hmelja se v zad-
njih letih resnično slabša.
Vzroki za slabšanje niso v vod-
stvu podjetja Hmezad Export-
Import ampak predvsem v na-
slednjem:
razpad SFRJ in s tem izguba
boljšega trga za cca 800-1000
ton hmelja, nelojalna konku-
renca, svetovna kriza v hme-
ljarstvu, padanje vrednosti
ameriškega dolarja, neuskla-
jenost inflacije in tečajev tujih
valut, znižanje izvoznih sti-
mulacij, neizplačane stimula-
cije v višini cca 14 mio SIT
zaradi spremembe državnih
predpisov, obdavčitve sezon-
skega dela itd.
Hmeljarski starešine - pod-
pisniki odprtega pisma bi mo-
rali vedeti, da je sklep o nači-
nu plačila, hmelj a po prilivih
tudi za hmeljarje zadružnike
sprejel zadružni svet Hmezad
kmetijske zadruge Sav. doline
že za letnik 1990.
Hmeljarska družba Sloveni-
je združuje večino slovenskih
hmeljarjev, Hmezad Export-
Import, kot prodajalca in In-
štitut za hmeljarstvo in pivo-
varstvo kot strokovni inštitut.
Poleg Upravnega odbora ima
še Skupščino in Nadzorni od-
'bor. Delo Upravnega odbora
nadzira skupščina Hmeljarske
družbe Slovenije. Poročilo
o delu Upravnega odbora,
o prodaji hmelja itd, so bila
v preteklih letih potrjena na
skupščinah Hmeljarske druž-
be Slovenije ter sama prodaja
ocenjena za uspešno z ozirom
na tržno situacijo v svetu in
doma.
Upravni odbor Hmeljarske
družbe Slovenije zato ne bo za
svoje delo in odločitve odgo-
varjal na odprta pisma, ampak
na osnovi aktov družbe le
skupščini, ki ga je imenovala.
Z ozirom na statut Hmeljar-
ske družbe pa lahko družbeni-
ki s 25 odstotkov glasov zahte-
vajo tudi sklic izredne skupš-
čine.
Upravni odbor
Hmeljarske družbe
Slovenije
Odprto pismo
limeljarsicili
starešin V.
Direktor Hmezad Exporta
Bračun, ki je pod težo mojih
argumentiranih obtožb in do-
kazov, ter zaradi zavoženega
poslovanja (v letu 1994 mu je
uspelo likvidirati Hmezad
Trade, Hmezad Ismaning in
najaviti likvidacijo Hmezad
Inženiringa) moral s sklonjeno
glavo zapustiti podjetje, in
njegov satrap Natek sta se
v odgovoru na odprto pismo
hmeljarskih starešin še enkrat
več poslužila zavajujoče takti-
ke drznega blefiranja, s katero
sta v preteklosti uspevala pre-
tentati številne poštene in
ugledne hmeljarske delavce,
ne da bi kakorkoli odgovorila
na konkretne navedbe sta-
rešin.
Njim odgovor je samozado-
voljen hvalospev, ki nima no-
bene zveze s ključnimi proble-
mi hmeljarske afere, njuno
skrivanje za delavskim svetom
pa strahopetna mimikrija,
s katero dokazujeta, da nista
sodobna menežerja, temveč
dobra, stara samoupravno-ko-
munistična direktorja. Bračim
si še vedno ne upa odgovoriti
na vprašanje, kam je izginilo
1,5 miljona nemških mark, lo-
ciranih v Hmezad Mainburgu,
še manj si upa javno spregovo-
riti o tristo tisoč nemških mar-
kah, ki so prav tako poniknile
v Hmezad Mainburgu, zaradi
česar je javni tožilec na osnovi
policijske ovadbe sprožil zo-
per Bračuna kazenski pregon.
Natek si ne upa pojasniti čud-
na pota fiktivne fakture števil-
ka 5315/9932 z dne 6. februar-
ja 1991 v višini 2,6 miljona av-
strijskih šilingov, po kateri je
bil hmelj izvožen v Hmezad
Mainburg, slednji pa ga je pla-
čal samemu sebi (sic!) na svoj
račun pri LHB banki v Frank-
furtu. Bračvm in Natek molči-
ta kot grob o svojih manipula-
cijah z mešanjem hmelja, še
manj si upata spregovoriti
o višini sredstev, ki jih dolgu-
jeta proizvajalcem hmelja za
letnik 1992 in 1993.
V svoji nemoči, da bi javno
pojasnila svoja kriva pota jima
ne preostane drugega, kot da
me poskušata z nesramnimi
lažmi diskvalificirati kot člo-
veka in strokovnjaka, s tem,
da tudi lažeta skrajno neinte-
ligentno, saj se ujameta v last-
no zanko; kako naj si pojasnim
njvmo natolcevanje, da sem
med službenim časom ležal
v parku in s tem (!) zrušil ne-
kakšno delniško družbo? Sve-
ta preproščina! Republika
Slovenija je šele leta 1993
sprejela lastninsko zakonoda-
jo, ki omogoča oblikovanje
olastninjenih delniških družb
meni pa naj bi uspelo zrušiti
takšno družbo že leta 1990,
kar mi moji takratni direktor
Bračim in njegovi kolegi v po-
djetju niso mogli preprečiti!
Kljub tej in podobnim prismo-
darijam, ki so se zapisale Bra-
čunu in Nateku, pa ne kaže
podcenjevati njunih poskusov
javnega rušenja mojega dobre-
ga imena, saj se pri obmetava-
nju z blatom človeka vedno
kaj prime, pa če je kriv ali ne,
zato sem dolžan povedati ne-
kaj besed tudi o sebi.
Po poklicu sem diplomirani
ekonomist, s podiplomsko spe-
cializacijo iz zunanje trgovine
in poslovnih financ, razen tega
končujem magistrski študij na
ekonomski fakulteti; aktivno
obvladam angleški, nemški,
francoski in italijanski jezik.
V dvajsetletni poslovni karieri
sem vseskozi zasedal direktor-
ska delovna mesta, od tega de-
set let na najodgovornejših de-
lih v dveh gigantih slovenske-
ga gospodarstva (član PO za
gospodarjenje RLV in pomoč-
nik predsednika Gorenja za
podjetja v tujini). Ta dejstva
govorijo sama za sebe dovolj
glasno, da prevpijejo bedno in
zlagano natolcevanje, s kate-
rim skušata Bračun in Natek
preusmeriti pozornost od de-
janskega problema, to je nju-
nega nepoštenega in nezakoni-
tega dela.
MITJA ŠVIGELJ,
Velenje
Cena vode in
širši interesi
Ob članku Cena vode in širši
interesi, objavljen v Novem
tedniku dne 27. oktobra letos,
avtor TC, moram dati nekaj
pojasnil, preden zastavim
vprašanje.
Navezava šentjurskega vo-
dovoda na celjsM sega v ob-
dobje 1972, ko je vodna skup-
nost NIVO Celje predlagala
regionalni vodovod. Ta skup-
nost je takrat tudi predlagala,
da se vodni viri v Loki name-
nijo občini Šmarje. Takratni
izračuni so izkazovali, da je
takrat potreba Šentjurja po
pitni vodi 15 litrov na sekvm-
do. Na tej osnovi je bil izdelan
projekt (NIVO Celje), ki je
predvidel priključek v Škofji
vasi skozi Ljubečno. Občina
Šentjur je izgradnjo cevovoda
financirala, na tega pa so prik-
ljučene vasi in zaselki celjske
občine. Na meji je števec, ka-
teri meri porabo vode v občini
Šentjur in poprečna poraba je
do sedaj 5,1 litra na sekundo,
in ne 51 litrov, kot navaja
članek.
Že takrat je bil dogovor, da
bo Komunalno podjetje Šent-
jur plačevalo 59,2 odstotka
maloprodajne cene, katera ve-
lja za občane Celja. Izračvmi,
ki so bili izdelani, so pokazali,
da 40,8 odstotka predstavljajo
transportni stroški vode, raz-
tros in vzdrževanje javnega
vodovoda. V tem smislu je bil
pripravljen sporazum, ki ga pa
celjska stran ni nikoli podpi-
sala; menim, da tudi zaradi
malomarnosti ljudi na Komu-
nali Šentjur. Da je bil ta odnos
cene dejansko dogovorjen, ka-
žejo tudi fakture, ki jih je iz-
dajalo Komunalno podjetje
Celje in je ta odnos veljal sko-
raj petnajst let - in sedaj vpra-
šanja:
1. Zakaj Izvršni svet občine
Celje po tolikih letih priznanja
dogovora naenkrat prekrši ve-
ljaven in priznan dogovor?
2. Kako utemeljujete, da bi
moral občan Šentjurja plače-
vati za vodo kar 40 odstotkov
več kot občan Celja, samo za-
to, ker smo si izmislili občin-
ske meje?
3. Predlagal sem IS Celje, da
celjska Komunala prevzame
distribucijo in vzdrževanje ti-
stega dela vodovoda v Šentjur,
ki uporablja vodo iz Celja.
Predlog ni bil sprejet.
4. Kako si Celje predstavlja
postati regijski center, če že
sedaj, ko ta še uradno ni, že
pokaže kako misli ravnati
z bodočimi podaniki?
LADISLAV GRDINA,
predsednik IS SO
Šentjur
Šentiursici
žeieznišici
preiiod
Spoštovani dr. stom. Franc
Zabiakošek je v Pismu bralcev
obravnaval železniški prehod
na cesti Leona Dobrotinška in
natrosil cel kup netočnosti, za-
to menim, da je prav odgovori-
ti na nekatera vprašanja zara-
di pravilnega informiranja
vseh občanov, še posebej ti-
stih, ki so na ta problem nepo-
sredno vezani.
Ne vem kaj je imel pri celi
stvari Demos, vem pa, da je
Sekretariat za varstvo okolja
in urejanje prostora občine
razpisal javno razpravo na os-
nutek lokacijskega načrta dne
6. marca 1991. Predstavniki
Republiške uprave za ceste,
projektantov IBT Trbovlje in
Cestnega podjetja Celje so
predstavili možno in predla-
gano rešitev prometa v smeri
sever-jug in vzhod-zahod.
Že na tej razpravi so načrto-
valci opozorili na izredno ne-
ugodno sestavo tal in slabo no-
silnost. Predlagali so prestavi-
tev nadvoza iz centra za okoli
petsto metrov proti vzhodu.
Na tej razpravi so bili pretež-
no navzoči krajani Hrušovca,
ki so vztrajali, da se na cesti
Leona Dobrotinška zgradi
podvoz vsaj za pešce in osebna
vozila. Na tej osnovi je bil
sprejet dne 18. septembra 1991
odlok na vseh zborih občinske
skupščine. Odlok je bil objav-
ljen v Uradnem listu RS, št.
21/93 z dne 31. oktobra 1991.
Ta odlok je tudi osnova za na-
daljnje projektiranje in iz-
vedbo.
Vsi projekti so bili izdelani
in tudi sredstva so bila zago-
tovljena, kar je razvidno iz dr-
žavnega proračuna za leto
1994, seveda v višini predhod-
ne ocene za takšne objekte.
Spomladi letos sO projek-
tanti naročili ponovno prever-
bo nosilnosti tal na mestu
gradnje podvoza. Rezultati so-
izkazali še mnogo slabše sta-
nje kot so bili rezultati pred-
hodnih raziskav. To je bil tudi
povod, da so predstavniki pro-
jektnega biroja Slovenskih že-
leznic podvomili v tehnično
možnost izvedbe podvoza. Za-
radi visoke talne vode in mulja
predstavlja podvoz tako rekoč
ladjo dolgo 120 metrov in širo-
ko okoli 8 metrov. Strokovnja-
ki so izrazili bojazen, da bi
lahko zaradi vzgonskih sil pri-
šlo do prekinitve železniške
proge, saj je strižni kot tal ko-
maj sedenrmajst stopinj. Vse te
pomisleke in rezultate smo da-
li v presojo prof. dr. Travnarju
na mariborsko univerzo, ki pa
je ugotovitve in dvome samo
potrdil.
Zavedam se, da živimo v ča-
su, ko je nemogoče mogoče
pod določenimi pogoji in to je
visoka cena. Projektant je oce-
nil varno izvedbo s tristopede-
set milijoni tolarjev.
Vedeti moramo, da gre za
lokalno cesto, ki jo mora v pre-
težni meri financirati občina.
Ministrstvo za promet in zveze
je pripravljeno projekt pod-
preti s petdeset milijoni tolar-
jev, tudi Slovenske železnice
so pripravljene zagotoviti del
sredstev v višini dvajset mili-
jonov tolarjev in prevzeti še
stroške varovanja prometa za
čas gradnje podvoza, ostala
manjkajoča sredstva pa mora
zagotoviti občina. Tu nastopi,
spoštovani gospod Zabukošek,
problem, občina, da bi zagoto-
vila ta sredstva, bi morala na
račim podvoza odpovedati vsa
vlaganja v infrastrukturo na
teritoriju celotne občine za do-
bo sedem do osem let.
Zavedamo se pomembnosti
podvoza, zato pripravljamo
tudi projekt nadhoda brez
stopnic v ločni izvedbi in par-
kirišča za avtomobile pri lesni
industriji Bohor, kjer bi kraja-
ni Hruševca, Jakoba in Brez
lahko parkirali in se napotili
v center peš. Ko bo projekt
nadhoda pripravljen, bomo
prišli pred krajane in se odpr-
to pogovorili o vseh možnih
variantah, predvsem z name-
nom, da bi našli kar najbolj
ustrezno rešitev; seveda bomo
izredno veseli, če boste stran-
ke k tej rešitvi kaj konkretno
postorile, ne samo v leporečju,
ampak tudi materialno!
LADISLAV GRDINA,
predsednik IS Šentjur
Odgovor na
odprto pismo g.
Marjana
Podobniica
Hmeljarski starešine naj bi,
po navedbah v pismu g. Mar-
jana Podobnika, naslovili na
slovensko javnost Odprto pi-
smo o nepravilnostih pri dode-
lavi, prodaji in plačilu hmelja
pod blagovno znamko Savinj-
ski hmelj. To pismo je bilo po-
slano v Večer, Delo, Slovenca,
Novo dobo in Novi tednik.
Ker si je peščica s sedanjim
vodstvom Hmezad Export-Im-
porta nezadovoljnih dovolila
nastopati v imenu hmeljarskih
starešin Slovenije, smo se na
navedeno vprašanje dolžni
odzvati z naslednjim:
Hmeljarski starešine Slove-
nije štejemo šestnajst članov.
Naša glavna naloga je ohra-
njanje, uveljavljanje in prenos
znanja za razvoj in napredek
slovenskega hmeljarstva.
Poslovno politiko za dodela-
vo, prodajo in plačevanje hme-
lja določa limeljarska družba
Slovenije. V njenih organih je
torej mesto, kjer Se srečujejo
ter usklajujejo interesi in mož-
nosti pridelovalcev ter proda-
jalcev hmelja.
Za te naloge hmeljarski sta-
rešine nismo pristojni, očitno
pa so nekateri med nami pre-
koračili svoje pooblastilo in po
znanem pregovoru: »Kadija
tuži, kadija sudi« zavedli tudi
vas g. Marjan Podobnik.
Hmeljarski starešine Slove-
nije se ogorčeno sprašujemo,
kdo je posplošeno žalU našo
častno obljubo in ugled pred
javnostjo. Pismo, ki je uteme-
ljeno z vsemi argumenti, ne
navaja osebe, ki je dala to izja-
vo. Vsi tisti hmeljarski stareši-
ne, ki smo vredni tega imeno-
vanja, še posebno starešine
zadnjih let, potrjujemo, da
z gospodom Marjanom Podob-
nikom nismo nikoli kontakti-
rali oziroma mu dajali takšne
izjave, saj o zadevi tudi nič ne
vemo. Zato prizadeti ne izk-
ljučujemo možnosti, da je go-
spod Podobnik nasedel za nas
in za njega neznanim stvarem.
To je toliko bolj verjetno,
ker je hmeljarski starešina, ki
je podpisan na pismu, katero
vam je bilo poslano 28. avgu-
sta letos, izjavil, da podpis ni
njegov in da tudi nikomur ni
dal pooblastila za podpiso-
vanje.
Kolikor nam je znano, so vas
gospod Marjan Podobnik pi-
smeno povabili na sedež Hme-
ljarske družbe v Žalcu v zvezi
z navedeno problematiko. Na
tem sestanku bi vam osvetlili
tudi drugo stran    problema-
tike, kar smo pred tem 26. sep-
tembra letos poskušali z obi-
skom na sedežu vaše stranke
tudi trije, v zadnjih letih ime-
novani hmeljarski starešine
(naslovi v uredništvu).
Vsled tega želimo gospod
Marjan Podobnik, da se opra-
vičite vsem hmeljarskim stare-
šinam Slovenije in v bodoče
bolj prisluhnete takšnim in
podobnim perečim zadevam,
ki so žaljive določeni skupini
priznanih ljudi, še predvsem
pa škodljive našemu gospo-
darstvu.
Verjemite, da takšni izpadi
in nasedanja posameznikom
ne koristijo vaši karieri, na-
sprotno, še kako so v dobrobit
vsakodnevnega spotikanja.
IVAN MOŽIC,
Sevnica
Gospod posianec
dr. Janez
Zupanec!
Odgovor na Vašo izjavo gle-
de enotne občine Žalec v jav-
nih občilih.
Vaša trditev, da smo se kra-
jani spodaj navedenih KS
izrekli na informativnem refe-
rendumu proti lastni občini
vam moramo ponovno obuditi
to, kar tudi vi sami dobro ve-
ste. Referendimi za ustanovi-
tev novih občin na območju
občine Žalec, kot tudi drugje
po državi, je bil samo informa-
tiven. Pozabili pa ste, da je KS
Tabor, tudi na tem referendu-
mu izglasoval svojo občino.
Kljub temu pa njihova volja ni
bila upoštevana ne glede na
uradno stališče, da se uporabi-
jo strokovne vladne podlage
vladne komisije, ki ne predvi-
deva, da občina Žalec ostane
enovita.
V državnem zboru ste upo-
rabljali dvojna merila za obli-
kovanje novih občin odvisno
od poslancev iz posameznih
občin in strankarske pripad-
nosti poslancev.Propaganda
s strani vladne koalicije, med
katerimi je tudi vaša LDS, pa
je bila tudi izrazito proti no-
vim občinam.
Vaš cinizem je šel tako da-
leč, da se danes osebno hvalite,
da ste uspeli s svojim amand-
majem obdržati občino Žalec
enotno in za nagrado vas da-
nes nekateri celo trepljajo po
ramenih kot sami trdite.
Ni bilo pripravljenosti, da
predložita vse podzakone
o novi lokalni samoupravi, da
bi se volilci lahko lažje odloča-
li o tako pomembni zadevi.
Ne moremo pristati, da bi
bili drobiž kakršnihkoli kupčij
in različnih meril pri ustanav-
ljanju novih občin, kar kaže
tudi več kot šestdeset pritožb
na ustavnem sodišču, zato bo-
mo vztrajali še naprej, da se
v najkrajšem možnem času tu-
di občina Žalec preoblikuje
v manjše občine po meri ljudi
in skladno z evropsko listino
o lokalni samoupravi.
Želimo se sami pogovarjati
z državo in za to ne potrebuje-
mo nobenih posrednikov.
KS Braslovče, Polzela,
Vransko, Tabor
Krajevni odbori SDSS,
SLS, SKD navedenih
krajevnih skupnosti
Občinski odbori
SDSS, SLS, SKD
PREJELI

Razočaranje, ki
ne pozna meja
Frankolovo, kraj na mejnem
območju občine Celje, veliko-
krat prepuščen samemu sebi
in svoji iznajdljivosti, doživlja
stres za stresom, dokler ga
nekdo dokončno ne razoroži in
mu pove, da lahko samo raz-
mišlja, se igra igrico, ki se ji
reče referendum, potem pa se
pojavi božja šiba, ki ti pove, da
je igrice konec.
Nadaljevanje na 22. strani
Št. 45 - 10. november 1994
Grozljivka stotine
pasjiii živilenj
Preživeli psi z Visokega pri Kranlu In njihova lastnica Milena Močivnik so seHal na zasilni lokacUl
v Bukovžiaku pri Celju — Akcija za pomoč
Milena Močivnik, lastnica
(bivšega) azila za zapuščene
pse z Visokega pri Kranju, je
prijetna gospa srednjih let. Pr-
vič sva se srečali na novinarski
konferenci, ki sta jo Društvi
proti mučenju živali iz Celja in
Trbovelj pripravili po pokolu
psov na Visokem, o čemer se je
v slovenskih medijih že precej
govorilo in pisalo. Takrat je
bila oblečena v črno, izraz na
njenem obrazu je bil bridek,
medtem ko je razlagala, kaj
vse se je na Visokem dogajalo
z njenimi psi, pa so bile njene
oči večkrat polne solz.
Nekaj dni kasneje sem jo
obiskala v Bukovžiaku; na
zemljišču, kamor se je s preži-
velimi (stotimi) psi začasno
umaknila. Bila je v umazanih
delovnih hlačah, okoli nje so
štirinožci navdušeno lajali,
skakali po njej, čakali, da jih
poboža... In ona je bila
— srečna.
Zgodba
o Mileni Močivnik in nje-
nem zavetišču za zapuščene
pse na Visokem pri Kranju se
je že veliko govorilo in pisalo.
Kratek opis zgodbe: po odloč-
bi inšpekcijskih služb bi mo-
rala Milena Močivnik do 30.
septembra azil (ki ga je odprla
pred štirinajstimi leti) izpraz-
niti in živali odpeljati drugam.
Močivnikova je prodala svoje
posestvo na Visokem, kupila je
drugo v Bistri pri Vrhniki, a za
gradnjo azila še nima vseh po-
trebnih dovoljenj.
Za začasno lokacijo v Bu-
kovžiaku pri Celju (bivša skla-
dišča JLA) je Močivnikova iz-
vedela šele dan prej, preden bi
morala azil izprazniti, zato je
začela živali seliti šele 30. sep-
tembra. Isti dan se je, v času,
ko je Močivnikova pse preva-
žala v Celje, na Visoko pripe-
ljala inšpektorica Smiljana
Verbič s sanitarno ekipo. Ko
so odkrili, da je štirideset psov
skritih pri sosedih, so jih izpu-
stili in začeli streljati. Tri dni
pred svetovnim dnevom živaU.
P*reživeli psi, ki so tako do-
živeli še eno tragedijo, sedaj
živijo v Celju. Skupaj z Mileno
Močivnik, ki spi v spalni vreči
v svojem wartburgu. Ampak,
»njeni« psi so še živi.
Otroštvo
stojim tam, v blatu, z dvema
vrečama pasjih briketov, ki jih
prinesem v naročju kot darilo,
okoli mene pa skače dvajset
psov. »Vsak dan jih je dvajset
zunaj; ostalih osemdeset pa
zaprtih,« razlaga Milena Mo-
čivnik, medtem ko svoje prija-
telje kliče po imenih in se
z njimi pogovarja. Vsak pes
ima svoje ime, vsak skriva svo-
jo tragično zgodbo. Ampak,
sedaj so tudi psi videti zado-
voljni. Če le dobijo hrano in če
jih kdo včasih poboža...
Milena Močivnik je bila nad
živalmi navdušena že kot
otrok. »Ko sem bila stara šest,
sedem let, smo imeli z vrstniki
v moji kleti prostor, v katerega
so mi nosili vse psičke, muce in
ptičke, ki so bili kakor koli
poškodovani. Tam smo jih ob-
vezovali, v Zdravstveni dom
v Kranj smo hodili po obve-
ze... In tako je to raslo z me-
noj naprej. Mislim, da mi je to
usojeno in da tako moram ži-
veti. In bom živela do konca
svojih dni. Brez teh hvaležnih
pasjih oči ne bi mogla preži-
veti.
Milena Močivnik s svojimi psi na začasni lokaciji v Bukovžiaku
pri Celju: zebe jih, ampak... živi so in... srečni.
Od tistih rosnih dni naprej
sem ves čas razmišljala o tem,
kako bi nekje dobila prostor
za vse številne brezdomne ži-
vali in potem se mi je posreči-
lo. Spomnim se, da sva s hčer-
ko dostikrat hodili na tisti ko-
nec Kokre in včasih sem ji re-
kla: >Glej, to hišo bova pa mid-
ve kupili in tu bova imeli kuž-
ke.< Rekla je: >Mami, ne sa-
njaj !<. Ampak, potem se je vse-
eno zgodilo.
Žal pa so ljudje na tistem
koncu malo čudni. Mislijo sa-
mo nase, ne pa tudi na okoUco,
na to, da je tudi kuža živo bit-
je, del narave.«
Pasja življenja
Vsak pes skriva svojo trage-
dijo in Milena pozna vse. Veli-
ko jih je rešila sama, druge so
ji prinesli ljudje.
»Pred dvema mesecema, ko
so bile gobe - letos je bUo veli-
ko gob - so mi nosili mladičke,
stare mesec, mesec in pol. Bih
so mokri, lačni. Vsak dan je
imel kdo po tri kužke v vrečki
ali pod puloverjem. Saj; kak-
šen je imel solzne oči in je re-
kel: Jaz jih nimam kam dati,
imam že svojega psa. Kam naj
jih dam?< Rekla sem: >Pri meni
jih pustite.< Ko sem gledala ti-
ste njihove oči, ki so prosile,
naj jih rešim, nisem mogla
drugače.
Kranjski inšpektorji pa tega
niso mogli razvmieti. Ne vem;
so ljudje ali je to samo njihov
poklic. >Ne jih pobirati, ne jih
več jemati !< so mi govorili.
Vendar jaz tega nisem mogla.
Psička, ki so jo stalno brcah,
je nekoga nazadnje ugriznila.
Obesil jo je na drevo, vendar
ne toliko, da bi jo zadavil. Po-
tem so nanjo streljah otroci
z zračno puško. Nekdo me je
poklical, bilo je neko nedeljo
zjutraj, mi povedal, kaj se do-
gaja, in dejal, da si psičke nih-
če ne upa sneti z drevesa. Šla
sem, vso me je pogrizla, ko sem
jo snela, in lahko jo vidite...
še danes se ne pusti prijeti, ker
ima toUko šiber pod kožo. Pe-
ljala sem jo na veterino in smo
jo rešili, a je še vedno nezaup-
ljiva.
Tole Avšo tukaj, ki je pri
nama, so vrgU v vodo, zaveza-
no v vrečko. Zraven so zvezali
tudi njenega bratca, vendar ni
preživel, saj je dobil pljučnico.
Njo pa smo spraviU k sebi.
Tamle je Tomi... Tomija so
presekali s koso. Skoraj na
pol. Saj se mu še vidi; cel je
šivan. Ko je prišel k meni, mu
je vsa koža visela dol. Jaz ga
takrat nisem poznala, zvlekel
se je k meni. Peljala sem ga na
veterino, kjer so ga tri ure re-
ševali.
Cvetka je bila pripeta na pol
metra dolgo verigo. Ko sem za
to izvedela, je bila stara dva
meseca.
Vsak od teh psov ima svojo
zgodbo, svojo tragedijo. Zato
naj vsak, ki pride k meni po
kužka, dobro premisli, če ima
pogoje, da bo lahko ustrezno
skrbel zanj. Če jih nima, naj
raje ne pride. Nikakor si ne
želim, da bi se njihova žalost-
na usoda še enkrat ponovila.
Vsak človek nima pogojev
za to, da vzame psa. Če je pes
samo čuvaj, če je le zato, da
laja okoli hiše, če naj bi bil
zadovoljen s kostjo, ki mu jo
enkrat na dan vržejo pred go-
bec, to ni. dovolj. Kuža mora
biti človekov prijatelj, skupaj
z njim mora živeti. Ne sme biti
osamljen, sam v kakšen boksu.
Če človek ni sposoben za psa
poskrbeti tako, kot bi moral,
naj ga raje prepusti komu dru-
gemu.«
Pokol
»Trideseti september je bil
izvršilni dan, ko bi se morali
izseliti z Visokega, vendar smo
imeli malo zamude. Prostor
v Celju smo dobUi šele dan
prej. Malo so nam prikimali,
češ da se lahko vselimo, in ta-
krat smo pravzaprav kar ne-
kako vdrli sem. V ponedeljek,
3. oktobra, pa je bil svetovni
dan živali. Smiljana Verbič je
prišla popoldne s svojo ekipo,
s tovornjakom za odvažanje
mrtvih psov, s sanitarcem in
tako naprej. Obkrožili so nas,
kot da smo največji kriminal-
ci. Še dvajset, petindvajset
kužkov je bilo v hiši, ker jih
nismo mogli tako hitro zvoziti.
K sosedu pa smo jih skriU še
kakšnih štirideset in rekli, da
jih bomo odpeljali potem. Med
tem časom je Verbičeva izve-
dela, da smo kužke skrili. Pre-
den smo se odpeljali z dvoriš-
ča, mi je celo rekla: >Pojdite
s tega dvorišča, da vas ne vi-
dim več!< To posestvo, ki je
bilo prej moje, je bilo takrat že
prodano, vedela je, da grem
stran in da je to vprašanje sa-
mo nekaj ur.
Če bi bila ona človek, žen-
ska, človeško bitje, bi rekla: >V
redu, prepeljite še te pse; dam
vam en dan časa.< Naslednji
dan je bil svetovni dan živali
in lahko bi vsaj mislila na to.
Ker je vedela, da se bom odpe-
ljala in da je pri sosedu še toli-
ko in toliko psov, se je obrnila,
šla k sosedu, na njegovo dvo-
rišče je stopila brez kakršnega
koli dovoljenja. Med tistimi
psi so bili celo trije taki, ki so
imeU lastnike in sem jih samo
pazila. Eden teh lastnikov je
bil v kliničnem centru, operi-
ran je bil na srcu, druga gospa
je bila operirana v Valdoltri...
Ko je Verbičeva prišla na
dvorišče (še preden je tja pri-
šla vsa ostala ekipa), je fantu,
ki je tam pazU na pse, začela
govoriti, da bo odpeljala pet
psov, ker ima zanje prostor
v nekem hotelu. Ker je imel
slab občutek, vedel je, da bi
odpeljala vseh štirideset psov
in prav gotovo dala tudi vseh
štirideset pomoriti, je pse od-
vezal in stekel čez Kokro, da
so psi tekli za njim. Celo za
njim so streljah. Ko so kužki
skakali s traktorja, je med nji-
mi nastala zmešnjava in takrat
so jih začeli streljati. Streljali
so kar pred očmi otrok. Med
njimi sta bili tudi punčki, stari
osem in deset let... Psi so se
razbežali, jagri so jih strelja-
li... Psi so tavali okoli še na-
slednji dan, ko je bila pred tr-
. govino v vasi ustreljena tudi
psička Lora, česar nikakor ne
bi smeli storiti. Dik je imel ves
gobček poln šiber, štiri mesece
starega kužka sem našla v Ko-
kri podhlajenega in polnega
šiber. Peljala sem ga k veteri-
narki v Lesce, vendar ga nismo
mogli rešiti. En kuža, ki smo
ga zdravili, je umrl še tukaj,
v Celju. Ko sem prišla nazaj na
Visoko, se mi je v naročje za-
vlekel Medo, ki je ravno tako
umrl na operacijski mizi...
Skratka, tako so jih streljali.
In jaz mislim, da se to ne bi
smelo dogajati, da tega Verbi-
čeva ne bi smela narediti. Če je
fant že odprl te pse, bi lahko
ona... pomagala. Ni pa imela
nikakršne pravice stopiti na
tuje dvorišče in streljati pse.
Ni namreč res, da so bili to
potepuški psi. To so bili moji
psi.
Zaenkrat bom ostala tukaj,
potem bom poskušala dokon-
čati tisto v Bistri. Vendar mi-
slim, da Verbičevi tega ne bom
oprostila. Poskusila bom vla-
žiti ovadbo proti njej, saj tega,
kar je naredila, ne morem po-
zabiti. Tega pobijanja in teh
psov, ki so umirali v mojem
naročju... Enostavno ne mo-
rem pozabiti.«
V Celju
Na ozemlju, kjer so psi se-
daj, so zapuščena skladišča
JLA. V stražamici z jugoslo-
vansko zastavo danes straži
nemški ovčar, stotnija psov pa
z glasnim lajanjem (ki nikogar
ne moti, saj v bližini ni hiš)
pozdravi vsakega obiskovalca.
»Lokacijo v Celju je našel
predsednik trboveljskega
Društva proti mučenju živali
in zelo hvaležna sem mu, da
nas je rešil. Kužke smo tako
preselili v Bukovžlak, Terito-
rialna obramba je dala dovo-
ljenje, da smo lahko tukaj pol
leta. Kaj bo čez pol leta, ne
vem. Upam, da se bo dobro
izteklo. Gospod Kučan je re-
kel, da je to njegova osebna
zadolžitev, pomagal bo, da se
bo to uredilo, in jaz mu ver-
jamem.
V Celju sem že približno me-
sec dni. Življenje... Nekaki
smo se prilagodili. Svoboden
prostora imamo dovolj in nej
kako živimo. Drug drugena
dajemo pogum in mislim, dj
bomo zdržali. Sedaj je zim
pred vrati in malo nas zebej^
bolj pa bo hudo, če se razmen
ne bodo izboljšale, takrat,
bo minus deset, minus tridej
set. Upam pa, da se bomo SM
venci, glede na to, koliko naj
je, vzeli k sebi in kaj naredili
za te kužke. Jaz tukaj nisen
bistvena. Vendar se sprašu
jem: kdo bo tisti, ki bo te ps
še naprej varoval in hranil, 6
zbolim? To me skrbi. Razmere
kakršne so oziroma bodo, a
namreč... Sedaj živim v spal
ni vreči in spim v avtu, ampal
vseeno... zadovoljna sem, di
je tako, kot je. Zadovoljni
sem, da so kužki živi in zdravi
Vendar pa ne vem, kako b
pozimi, ko bo mrzlo.
Še vedno upam, da bo vladi
kaj naredila. Upam tudi, di
bodo posamezniki pomagal
rešiti to zadevo. Čeprav mi j(
zelo hudo; da se je moral raviM
pri teh kužkih izkristalizirati
problem slovenskih azilov. Di
smo morali mi svoje hrbte dati
za to, da se na nas sekajo polfr
na. Če ne bi bilo mene in mojil
psov, se najbrž še vedno ne b
govorilo o nikakršnem azilu
Najbrž bi bila še vedno popo
na tema. In to je tisto, kar t
zelo moti.
Sicer pa mislim, da so Šti
jerci dosti bolj širokosrčni k(
Pomoč preživelim
psom
Po izkušnjah iz preteklih let bi
psom, ki so v zavetišču, najlaže poma-
gali v šolah, vrtcih in vseh večjih kuhi-
njah (v gostinskih podjetjih ali tovar-
nah) na Celjskem s hrano, ki ostane od
obrokov, ki jih pripravljajo za otroke
oziroma delavce.
V akcijo za pomoč preživelim psom
z Visokega so se že vključili v Dija-
škem domu Celje. V ponedeljek so pri-
čeli hrano, ki ostane od obrokov, sorti-
rati v posebne posode, in Milena Mo-
čivnik jih vsak dan odpelje. Dijaški
dom je zavetišču daroval tudi nekaj
starih odej; seveda pa je zaželeno, da
se akciji zbiranja ostankov hrane in
pomoči sploh priključijo tudi šole in
vrtci.
Za vse posameznike, ki bi želeli po-
magati Mileni Močivnik, pa: sama tre-
nutno najbolj potrebuje bivalno priko-
lico ali kontejner, finančna sredstva
(za pomoč psom) pa lahko nakažete na
hranilno knjižico Milene Močivnik pri
Ljudski banki v Celju, ŽR 50700-620-
37-827100-006822.
Mileni Močivnik so do sedaj poma-
gali: Vodovod Celje, Ara, Cestno po-
djetje Celje, Klasje, Trgovsko podjetje
Center, Hobi program, Hoče, Celjske
mesnine, 8. štab TO ter DPMŽ Trbov-
lje in Celje.
Za
Kot je svel
svet' Jakobi
ali zgori!, k"
puka, tako'
spreminja V
je en sam '
prepovedi, '
svaril in priP
govori in '
skladajo z I«'
li, prazniki
ski rokovnil'
Pratika jf
drobna knji«
napisano v'
z imeni go^'^
zani prego^"
jih zložili ^
laže zapotP^.
se mnoge ^
prehte v IJ^
štvo močn*',
o razlogih ^
sploh ne ra^
Kaj ima*
vinsko opr3*
štom? Nič ii"
Št. 45 - 10.noveml)er 1994
20,21
ij nekdo iz Šta-
lomilo psov pri-
slco, bi ga prav
ili pred zid in
;o, kot so hoteli
me je razveseli-
tem, ko sem bila
jripeljal en očka
ekel: >Veste, moj
eta ni nič lajal,
išal vaše kužke,
la sem zadovolj-
nem namreč, da
jskem takšnega
ustrelili... zato.
I, pa stare odeje,
10. Vse tisto, če-
pe trebujej o ...
dobro delo, reši-
lo. Dosti stvari
eč ni urejenih,
so lačni, vendar
sebej porabimo
»hranimo. Celj-
m pomaga — taj-
dk in še nekaj
ga društva proti
i se resnično tru-
pomagali. Tudi
^tvo mi je zelo
der se jim nisem
rila, čeprav ne
»kratka, vsi mi,
i in teh sto ko-
omo zelo veseli
oči.
ko smo prišli
Mi, da bi se po-
novilo Visoko. Vendar mislim,
da se ne bo, saj se ne more in
ne sme. Mislim, da Štajerci ni-
so taki, da je Gorenjec bolj trd
in neusmiljen človek. Ljudje
tukaj drugače jemljejo to
stvar. Najbrž sicer niso čisto
vsi ljubitelji psov, v splošnem
pa, ne vem... Tu še nisem do-
živela grdih reči in mislim, da
se bomo tega pol leta ali koli-
kor časa bom tukaj, lahko ne^.
kako razumeli in sporazumeli.
Obljubljam, da ti kužki ne bo-
do nikomur delali napote, da
ne bodo povzročali nobene ne-
varnosti in da se bo vse raz-
pletlo tako, da bo za vse dobro.
Pse sedaj oddajam, spreje-
mam pa jih trenutno ne, saj
vem, da potem temu ni nikoli
konca. Sedaj je tako, kot je,
tako da novim kužkom ne mo-
rem pomagati. Oddajam pa
jih. Ce pride dober človek
- v dobre roke ga dam. Če pa
človek ni tak, kot bi moral biti,
če nima pogojev - pa kužka ne
dam.«
Tako konča svojo pripoved
Milena Močivnik, končata se
tudi najin sprehod okoli za-
puščenih zgradb v Bukovžiaku
ter snemanje pogovora (posne-
tek je, ob njenem glasu, poln
tudi pasjega laježa). Njeni psi
jo čakajo. So njeni varovanci
in njeni prijatelji. Ta stotnija
psov Mileni Močivnik pomtoi
razlog za življenje. In srečo.
NINA M. SEDLAR
Foto: SHERPA
Vinska trgatev
ima več obrazov
Na martinovo le prav, tla se spomnimo tuill na trgatev
Redna trgatev je že za nami, tudi pozne so že
opravljene. Toda na trti še čaka grozdje za
jagodne izbore in ledeno vino. Ko bo mošt že
zdavnaj odvrel in bomo pili že pravo vino, bo
še na prenekaterem trsu čakal grozd za poseb-
no trgatev. Torej ima to opravilo kar dolgo
sezono. Prav je tudi, da si sicer nekoliko osve-
žimo spomin v zvezi s sodobno trgatvijo. Ta je
ob nostalgičnih spominih na romantične čase
starih trgatev že kar zapostavljena. Zato je
prav, da si nekoliko pojasnimo pomene neka-
terih stereotipov in opozorimo na nujnost nji-
hovih sprememb. Začnimo kar z imenom tr-
gatve.
Vsakomur je namreč jasno, da v vinogradu
ob trgatvi ne trgamo vina, temveč grozdje. Pa
še tega nihče več ne trga, temveč ga skrbno
odrežejo od trsa in položijo v posodo. Od tod
tudi izraz bratva iz krajev, kjer so grozdje
brali in ne trgali. Zato bi bilo morda najbolj
smotrno, da bi za trgatev v vinogradu rekli, da
brači ali trgači grozdje obirajo, podobno kot
jabolka ali hruške...
Seveda pa v življenju ni vse enoznačno. To,
da v vinogradu ločujemo grozdje od trsa in ne
vina, namreč drži le delno, kajti brez grozdja
tudi vina ne bi bilo. Vinogradniki in vinarji
vedo, da se zgodba o vinu začne že v vinogradu
in ne šele v kleti oziroma v sodu. A tudi sod je
že marsikje spodrinila cisterna iz nerjavečega
jekla...
Smrt grozdja za rojstvo mošta
Zanimivi so tudi nekateri pogledi na termi-
nologijo. Človek kultivirano posega v naravo
in s tem v življenje vinske trte. Ti posegi so
vpeti v vrsto iniciacijskih obredov. S sajenjem
trte je dana možnost, da grozd zraste in dozori.
Torej ima grozd svoje rojstvo, čas zorenja in
čas smrti. Njegova smrt je povezana s trgatvi-
jo, saj ga tedaj ločimo od vinske trte, vrhunec
njegove smrti pa je hkrati novo rojstvo — rojstvo
mošta, ki ga dobimo tako, da grozdje stisnemo.
V tem nadaljevanju ima tudi mošt svojo živ-
ljenjsko dobo, ki se obredno končuje 11. no-
vembra, na dan sv. Martina. Tudi smrt mošta
je povezana z novim rojstvom, takrat se rodi
vino. Z njim se dogaja enako, le da je življenj-
ska doba vin različno dolga.
Včasih so ljudje spremljali dogajanje v vino-
gradu zato, da ne bi zamudili biološke zrelosti
grozdja. To je bil namreč poglavitni dejavnik
pri odločanju o datumu trgatve. Danes sodob-
ni vinogradniki, ki so v mnogih primerih tudi
vinarji, upoštevajo ob biološki ali polni zrelo-
sti tudi tehnološko zrelost grozdja. Le-ta na-
poči tedaj, ko je sestava grozdja najustreznejša
za nadaljnji proizvodni program v kleti.
Že prej smo rekli, da se zgodba o vinu začne
že v vinogradu. Če bi radi imeli mošt za prede-'
lavo v peneče vino, nastopi tehnološka zrelost
grozdja pred polno zrelostjo, ker moramo ime-
ti osnovno vino z nizko alkoholno stopnjo.
Tehnološka zrelost za vrhunska mirna vina pa
napoči vedno po polni zrelosti.
Bogata zgodovina stisicainic
Vsem tem postopkom so prirejene tudi so-
dobna tehnologija ozitoma naprave za prede-
lavo grozdja. Ob tem je zanimiv kratek skok
v zgodovino stiskalnic. Najprej so ljudje tepta-
li grozdje z nogami, zato so takemu načinu, ki
so ga poznali v Gruziji, Armeniji in Egiptu,
rekli »cepetalka«. Toda že Egipčani so razvili
torzijsko stiskalnico: v nekakšno vrečo so dali
grozdje, nato pa so jo na dveh koncih z vrte-
njem stiskali. Že Karel Veliki je bil proti tepta-
nju grozdja z nogami, češ da je nehigiensko,
naši očaki na Krasu pa še vedno trdijo, da ni
boljšega terana od tistega, ki ga dobimo iz
refoška, steptanega pod nogami mladih de-
klet...
Rimljani so izumili stiskalnico, ki je delova-
la na enakem principu kot velike stare lesene
»preše« z vijakom in kamnom. Potem so se
počasi razvile nizkotlačne stiskalnice, nato hi-
dravlične, pa take s kolenom in vrsta drugih,
vse do najsodobnejše tank stiskalnice z opno.
Najsodobnejše stiskalnice delujejo tako, da
stisnejo samo zrele jagode, pecljevina in zelene
jagode pa ostanejo nedotaknjene. Na ta način
je upoštevana tehnološka zrelost grozdja - ja-
goda je navadno že tehnološko zrela, pecljevi-
na pa je še zelena. Zlasti pri belih sortah je
namreč zelo pomembno, da pecljevina in pečke
ne pridejo v stik z grozdnim sokom.
Tudi teptanje z bosimi nogami, torej najsta-
rejši način stiskanja grozdja, je imelo domala
enak učinek kot najsodobnejše stiskalnice, le
da je bilo potrebno mnogo več časa, pa tudi
količine so bile manjše.
Vino in biagovna znamica
KakorkoU že, trgatev je danes zahtevno
opravilo, tako za velike kleti kot za majhnega
individualnega vinogradnika. Od stare folklo-
re je ostalo bolj malo, razen dobre volje in
likofa. Tudi individualni vinogradniki sodelu-
jejo z enologi in iščejo njihove nasvete. Prede-
lovalci želijo od kmeta kooperanta odkupiti
kakovostno grozdje, kajti le iz takega lahko
v kleti pridelajo in pripravijo kakovostno ah
vrhunsko vino. Ponekod so s tem še velike
težave, kajti vinogradnik bi rad svoje grozdje
takoj prodal, v zadružnih kleteh pa je treba
čakati na plačilo eno leto. V nekaterih drugih
državah, na primer v Nemčiji, je ta rok celo
dve leti. Res pa je škoda, da se dobro grozdje
prodaja razdrobljeno ali celo odvaža iz vino-
rodnega okoliša v druge kraje, kjer delajo iz
njega »domače« vino, saj se blagovna znamka
zelo težko uveljavlja. Verjetno bo treba vino-
gradnike in zadruge drugače stimulirati, da bi
s skupnimi napori ustvarili dobro lastno bla-
govno znamko svojega vinorodnega okoliša.
Za primer: v Traminu na Južnem Tirolskem
zasebniki skrbno obdelujejo vinograde, groz-
dje pa pripeljejo v skupno zadružno klet, kjer
pridelujejo znamenito vino traminec in seveda
tudi druge sorte. Toda nikomur še na misel ne
pride, da bi jeseni, ko je grozdje zrelo, prodajal
po nekaj sto kilogramov raznim kupcem, ki bi
prihajali ponj s prikolicami. Početi kaj takega
je prepovedano, ravno zaradi zaščite geograf-
skega porekla in blagovne znamke, ki jo seve-
da znajo potem še kako tržiti.
Trgatev je danes torej zelo zahtevno stro-
kovno opravilo. Še vedno mnogi delajo narobe,
ker se preveč bojijo gnilobe, pa prezgodaj be-
rejo grozdje. Gniloba ima tudi svojo pozitivno
plat. Kdor hoče pridelati vino pozne trgatve,
jagodnega ali suhega jagodnega izbora, da ne
govorimo o ledenem vinu, mnogo tvega. Slabo
vreme mu lahko vse uniči, pa tudi če mu uspe,
je količina vina iz pridobljenega grozdja veliko
manjša. Za primer: iz enake količine grozdja
lahko ob normalni trgatvi pridelajo 10 tisoč
steklenic vina, pri pozni trgatvi 300 steklenic,
pri jagodnem izboru pridelajo 100 steklenic, za
ledeno vino aU suhi jagodni izbor pa le še 50
steklenic. Skupno torej 450 steklenic namesto
10 tisoč ali 4,5 odstotka normalne trgatve. Za-
to stane steklenička z 2,5 dl ledenega vina,
osem tisoč tolarjev.
Slovenija je z vidika vinogradništva in vi-
narstva zanimiva in bogata država. Če za hip
odmislimo ekonomske, poUtične in pravne re-
lacije znotraj sintagme človek-trta-vino, ugo-
tovimo, da smo ohranili lepo tradicijo, da pa
smo hkrati dežela s sodobno in vrhunsko pri-
delavo vina. Trgatev ali bratev pa je le ena od
pomembnejših faz med rojstvom in smrtjo vi-
na, kakor tudi martinovo in blagoslov vina 27.
decembra na god Sv. Janeza evangelista, ko
dobimo vino šentjanževec, kar ne pomeni nič
drugega kakor svetega Janeza žegen. Zato je
prav, da se na martinovo, ko se veselimo mla-
dega vina, spomnimo na to, kaj vse je bilo
potrebno, da nam ga je dano okusiti. Zato ga
res pokušajmo, zmerno in spoštljivo, da nam
bo tudi jutri v veselje, ne pa v sramoto in
nesrečo. Za kaj takega ni bil nikoU ustvarjen!
DRAGO MEDVED
|i, sosed, nocoj sem prišel oh ves mošt!
svet Martin,
^0 storil vin \
svet Šentjaž,
(Slovenska ljudska)
Rojen 316. leta v Panoniji,
blizu sedanje avstrijsko-mad-
žarske meje, je dobil ime po
rimskem bogu vojne - Marsu.
Postal je vojak in kmalu tudi
kristjan. V Galiji so ga izvolili
za škofa. 11. novembra 397 je
v Toursu vunrl. Bržčas mu je
kot častniku vino pripadalo,
kot duhovnik pa ga je pil
obredno pri vsaki maši. To mu
še ni prineslo zavetništva pri
spremembi mošta v vino.
Kaj potlej?
V koledar je bil umeščen na
svoj rojstni dan, to pa je bili
čas, ko so še vedno obhajali 1
poganske svečanosti zahvale i
bogovom za letino in jim daro- \
vali tudi pridelke ter domače^
klavne živali. Krščanstvo tehj
šeg ni odpravilo, pač pa jih je i
spremenilo. Vpeljana je bila i
zahvalna nedelja, v isti čas pa j
je bil že poprej vuneščen sv.
Martin, ki je že v srednjem ve-
ku veljal za mejnik, ko se jej
začel predbožični post. Tu tiči
razlog, da je Martinovo »jesen-
ski pust«, nekoč tudi zadnji
spodobni dan za poroke v ti-
stem letu.
In ker je mošt do njegovega
godovnega dne v glavnem od-
vrel, je Martin postal »nebeški
čarodej«, ki ga je spremenil
v vino. Razmišljenega soseda
je morda res kdo naplahtal, če
ga je na jutro 11. novembra
narejeno potrt ukanil, da je bil
tisto noč ob ves mošt.
Martinovanje se kot običaj
in praznik prilega prideloval-
cem, viničarjem, vinogradni-
kom, kmetom z vinogradom in
brajdo. Pravi kraj za martino-
vanje je vinski hram, klet, kjer
so se dotlej zgovorno pogovar-
jali sodi. Poleg družine so bili
povabljeni tisti, ki so pomagali
pri kopi, rezi, vezanju, bratvi
in prešanju, tisti skratka, ki so
znaU ceniti znoj in žulje celo-
letnega dela v vinogradu.
Moški so v kleti pili staro
vino, ženske navadno mošt.
V klet je gospodinja prinesla
jerbas dobrot, razpoloženje je
ob kroženju bokala postajalo
vse bolj veselo in ko se je bU-
žala polnočna ura ter z njo god
sv. Martina, so se zresnih, če-
tudi se jim je že vrtelo v gla-
vah. Gospodar je odprl pilko
soda z moštom, gospodinja je
odprtino poškropila z vejico
rožmarina, namočeno v koza-
rec blagoslovljene vode.
Od zgovornosti in domisel-
nosti gospodarja je bilo odvis-
no, kako je nagovoril prisotne.
Spomnil jih je dni težkega dela
med trtami in preprosto pove-
dal, da so v sod vlivah mošt,
zdaj iz njega vleče vino. Poteg-
nil je z natego novo vino iz
soda, napolnil bokal aU kozar-
ce, nakar so nazdravih in po-
skusili. Poskusili so še novino
iz drugih sodov in nadaljevali
gostijo. Seveda so se ga tudi
nalezli. Kdo bi jim zameril na
takšen dan!
Martinovi noči je sledila ne-
delja, ko so domači sedli za
bogato obloženo mizo. Marti-
nova gos, puran ali vsaj zaje-
ten petelin so sodili tjakaj.
V davnini so bile to, poleg dru-
gih, žrtvene živaU, legenda
o sv. Martinu pa pravi, da so
ga izdale gosi, h katerim se je
iz skromnosti skril, ko so mu
prišli sporočit, da je bil izbran
za škofa.
Martinovanje, kot je ohra-
njeno v izročilu, se izrojeva.
Da se ga je oklenilo gostinstvo
iz dobičkaželjnosti, se še da
raziuneti, da pa prireditelji
uprizarjajo maškarade, ko
v škofa oblečeni komedijanti
»krščujejo« vino, česar v pre-
teklosti ni opisal noben ugle-
den slovenski etnolog, je hudo
narobe. Še zlasti, če to razgla-
šajo za izvirno ljudsko šego.
Št. 45 - 10.noveml)er 1994
22
Nadaljevanje z 19. strani
Tako nekako se počutimo
danes mi krajani KS Franko-
lovo. Revni kraj Frankolovo
bo postal sestavni del nerazvi-
te občine Vojnik - je dejal nek-
do iz bele Ljubljane. In beseda
je meso postala.
Doslej smo bili vključeni
v občino Celje in želeli smo
ostati v njej, predvsem iz ra-
zloga, ker nismo ne ekonom-
sko ne socialno razviti, pa tudi
infrastruktura počasi kaplja
v naš kraj. Nismo pričakovali
več, zasledovali smo toliko kot
smo dobivali doslej s strani
občine Celje, čeprav 80 odstot-
kov zaposlenih krajanov dela
prav v tej občini oz. bodoči
mestni občini. Zavedajoč se
prav teh dejstev, smo se kraja-
ni 22. maja letos odločili, da
ostanemo sicer obrobna, pa
vendar za Celje pomembna ze-
lena krajevna skupnost, ki ji
poleg vsega daje del življenj-
sko potrebne tekočiiie - vodo.
Po sprejetju sklepa o določi-
tvi občin v Ljubljani v držav-
nem zboru, v katerem ne naše
področje ne naša občina Celje
nima svojega poslanca, smo
takoj iskali morebitni izhod iz
te neželene situacije. Dr. Ciril
Ribičič, pri katerem smo bili,
nas je potolažil, da je tudi sam
odstopil zaradi takšnih nesmi-
slov. Sklicali smo svet KS,
zbor krajanov ter se intenziv-
no pogovarjali z odgpvomimi
za krajevno samoupravo. Pisa-
li smo predsedniku državnega
zbora RS Jožefu Školču pred
zasedanjem zbora, pisali smo
najodgovornejšemu za krajev-
no samoupravo v Vladi RS.
Mag. Stanetu Vlaju smo razla-
gali, da teritorialni princip in
število prebivalcev pomeni sa-
mo formalni pogoj za novo ob-
čino. Posebej smo mu dopove-
dovali, da so se vse štiri KS
— Frankolovo, Vojnik, Nova
Cerkev in Dobrna na referen-
dumu odločile prav nasprotno.
Vse smo vabili tudi na zbor
krajanov, da bi nam obrazloži-
li svoje tolmačenje državnemu
zboru, da omenjene štiri obči-
ne niso primerne za bivanje
v mestni občini Celje, ter da
tako oblikovana občina ne bi
ustrezala kriterijem za obliko-
vanje mestne občine. Takšno
tolmačenje je za nas naravnost
smešno, do poslancev držav-
nega zbora pa zavajajoče.
Frankolovčani se res ne ču-
timo za meščane mesta Celja,
niti smo plemeniti kot naši te-
harski sosedje, katerim pa na
osnovi istih kriterijev ne priz-
navate možnosti ustanovitve
samostojne občine, ki so jo iz-
glasovali na referendumu, se
pa čutimo za občane celjske
občine, kar smo na referendu-
mu tudi potrdili.
S Celjem nismo povezani le
preko svojih delovnih mest,
ampak smo z njim povezani
tako preko komunale, kulture,
športa in šolstva in želimo, da
tako tudi ostane.
Sestavljalca in predlagate-
lja je verjetno motila tudi veli-
kost dosedanje občine Celje,
vendar vam lahko zatrdimo,
da ni nobenega zaselka, ki bi
bil oddaljen več kot 15 minut
vožnje do središča Celja. Do
Celja res ni daleč, je pa deleč
od Ljubljane do Celja, saj si
časa za udeležbo na našem
zboru ni rezerviral nihče od
povabljenih, niti toliko ne, da
bi nam razložil, kako so oni
oblikovali občino v kateri bo-
mo živeli mi.
JURE VOVK,
krajan Frankolovega
Sentimentalnost
do Baiicana
Konec prejšnjega tedna je
DZ med drugim po hitrem po-
stopku sprejel dopolnilo Za-
kona o družinskih prejemkih,
ki določa, da bodo v bodoče
deležni opreme za novorojence
tudi otroci, ki nimajo sloven-
skega državljanstva. Važno je
le, da imajo njihovi očetje, ki
delajo pri nas stalno prebiva-
lišče. Kaj to pomeni, je lahko
vsakomur jasno? Iz državnega
proračuna se bo spodbujala
nataliteta tujerodnih otrok, na
tujem ozemlju, v tuji državi.
Slovenci in Slovenke bodo ta-
ko preko davkov iz dohodnin
in drugih terjatev spodbujale
nataliteto drugje (v BIH, na
Kosovu, v Srbiji, tudi na Kam-
čatki...). To je škandal, ki se
lahko dogaja samo v postko-
munistični Sloveniji, ker ima-
mo osebnosti kot so: Sonja Lo-
kar (ideologinja neo-komuni-
stov), Rina Klinar (ministrica
za delo in družino). Vika Po-
točnik (poslanka LDS in pred-
sednica Komisije za žensko
politiko), Danico Simšič (po-
slanka DS). Namenoma sem
izpostavil te ženske, saj je več
kot očitno, da so se omenjene
osebe odločile, da bodo slo-
vensko populacijo reševali Ne-
slovenci vseh barv. Predvsem
prvi dve (S. Lokar, R. Klinar)
sta zagrizeno-sentimentalni
v pogledih reševanja slovenske
natalitete s pomočjo Onih, ki
nadomeščajo Slovence ob ne-
deljah.
Sicer pa je S. Lokar letos
spomladi že nekaj ideologizi-
rala o nujni integraciji begun-
skih otrok v Sloveniji, medtem
ko je R. Klinar dobila za svojo
jugofilsko vodenje jeseniškega
IS celo nagrado v obliki ustoli-
čenja ministrice za delo od sa-
mega šefa LDS, dr. Drnovška.
Ta novi položaj ji omogoča, da
lahko s svojimi oprodami
v jninistrstvu za družino pri-
pravlja tudi takšna pogubna
dopolnila za slovenski narod.
Zato ni čudno, da marsikate-
rega Slovenca prime, da bi se
obril po celi glavi...?!?
Vsekakor bo skupina Slo-
vencev iz Celja in okolice že
v kratkem vložila ovadbo na
TS v Celju proti S. Lokar in R.
Klinar zaradi protislovenske
politike, hkrati pa bomo vloži-
li tudi pobudo za sprožitev
ustavnega spora glede spre-
memb omenjenega Zakona
o družinskih prejemkih!
Že zaradi tega, da Slovenci
ne bi razmišljali o britju svojih
glav v bodoče...!
GREGOR URANIČ,
Vojnik
Vernilci ostaii
sami
starejši ljudje ne pomnijo,
da ne bi bilo na prvo nedeljo
po dnevu mrtvih, maše pri
Sv.Kolmanu v Lokavcu pri
Rimskih Toplicah.
V nedeljo 6. novembra je bil
lep jesenski dan. Kot že deset-
letja doslej, se je tudi tokrat
zbralo pri idilični cerkvici
Sv.Kolmana preko dvesto kra-
janov in drugih, ki imajo po-
kopane svojce na tem pokopa-
lišču.
Nekateri so se pripeljali po
slabi cesti v bližino cerkvice,
večina pa je prišla peš. Med
njimi so bile kmečke družine
iz oddaljenih kmetij in nmogo
starejših, ki so pot komajda
zmogli. Že med potjo po str-
mem pobočju do cerkvice smo
pogrešali zvonenie zvonov
pred vsako mašo. Sele ko smo
prispeli do cerkve je večina
zvedela, skorajda neverjetno
resnico, da maše za pokojnim
ne bo. Iz pogovora smo slišali,
da je eden izmed krajanov med
tednom poklical gospoda žup-
nika Jožeta Turka, ki je odgo-
voren v svoji župniji tudi za
cerkev Sv.Kolmana v Lokav-
cu, in zvedel, da maše ne bo.
Na vprašanje, če lahko dobijo
drugega duhovnika, ki bo
opravil obred, je dejal, da tega
ne dovoli in odložil telefonsko
slušalko. Res čuden odnos do
vernikov in pokojnih na tem
pokopališču. Nekateri tega
preprosto niso mogli doumeti.
Starejša gospa je pripovedo-
vala, da so celo partizani med
vojno pripeljali župnika, da je
opravil cerkveni obred ta dan.
Drugi je priponrmil, da je ne-
koč župnik iz Loke pri Zida-
nem mostu celo prijezdil na
konju in opravil obred. Tudi
sam sem neštetokrat videl du-
hovnike, ki so peš prihajali
k tej cerkvici in opravljali bo-
goslužje. Sedaj je cesta in se je
mogoče pripeljati do cerkve,
veliko krajanov bi bilo pri-
pravljenih župnika pripeljati
do cerkve in ga odpeljati nazaj
na sedež fare, če ne bi imel
avtomobila. Povedali so, da so
bile maše v tej cerkvi, dokler
ni dobil šmarješke in šmiklav-
ške fare župnik Turk, vsakih
štirinajst dni. Maševal je go-
spod župnik Jože Pire iz laške
fare in ljudje so bili z njim zelo
zadovoljni. Od 7. avgusta letos
dalje, pa maš ni bilo več. Lju-
dje se sprašujejo ali so postali
manjvredni verniki, so ogorče-
ni, zato so se odločili zbrati, že
kar na pokopališču, protestne
podpise, katere bodo poslali
slovenskim cerkvenim obla-
stem. Protest je podpisalo oko-
li stopetdeset prisotnih. To-
krat so lepo okrašeni grobovi,
polni utripajočih svečk ostali
brez blagoslova.
V cerkvi Sv.Kolmana je za-
šumela molitev brez župnika,
upajo, da prvič in zadnjič.
J.K.
(naslov v uredništvu)
iziet rejnic
ceijslfega Centra
za socialno delo
Tudi letos je Center za soci-
alno delo Celje organiziral
izlet rejnic in rejnikov rejen-
cev s celjskega območja. Izlet
je bil 21. oktobra. Izvajalec
programa izleta je bila firma
Firis d.o.o. iz Logatca oziroma
njen lastnik, odlični turistični
vodnik in organizator Franc
Imperl, dosedaj znan zlasti kot
strokovnjak s področja so-
ciale.
Stroški izleta so bili pokriti
iz republiškega in občinskega
proračuna. Udeležilo se ga je
46 udeležencev: 36 rejnic ozi-
roma rejnikov, 2 rejenca,
predstavnica celjske občine
Bojana Mazil j, direktor celj-
skega centra za socialno delo
Brane But in šest strokovnih
delavcev tega centra, ki se naj-
več ukvarjajo s problematiko
rejništva. Izlet je v posrečenem
razmerju povezal več kompo-
nent; stroko vno-izobraževal-
no oziroma ekskurzijsko, turi-
stično, nakupovalno ter seve-
da družabno in se je tako
v njem združilo prijetno s ko-
ristnim.
Udeleženci izleta smo si naj-
prej ogledali takoimenovano
SOS otroško vas v Moosburgu
na avstrijskem Koroškem in
življenje v njej ter se preko
predstavitve te ustanove
v obliki predavanj in razgovo-
rov z njenim vodstvom oziro-
ma strokovnimi delavci ter
preko ogleda dokumentarne
televizijske oddaje temeljito
seznanili s konceptom in nači-
nom delovanja otroških vasi
SOS. Moosburška otroška vas
seveda pokriva le del rejencev
južnoavstrijskega območja,
vsekakor zahtevnejši, je pa kot
oblika rejništva s poklicnimi
in posebej izšolanimi rejnica-
mi - materami, ki s svojimi re-
jenci živijo v posebni vasi, in
sicer vsaka rejnica s svojimi
rejenci v svoji hiši, zanimiva in
mogoča alternativa tudi za na-
še razmere, zagotavlja pa ned-
vomno visoko raven rejništva.
Bili smo deležni izrediie po-
zornosti in gostoljubnosti ter
renomirane ustanove in smo
z njenim ogledom nedvomno
veliko pridobili.
Po krajši avtobusni vožnji
smo-se pomudili na dveh sve-
tih krajih slovenstva oziroma
naše rane zgodovine: pri pre-
stolu karantanskih vojvod na
Gosposvetskem polju in v pre-
krasni romarski cerkvi Gospe
Svete (Maria Saal). Tam je iz
naših grl in src privrela slo-
venska pesem v čast Materi
Božji.
Sledilo je še obvezno naku-
povanje v Spaarovi velebla-
govnici v Celovcu, nato pa smo
se po prvem delu večerne vož-
nje domov v Celje ustavili v hi-
ši kmečkega turizma pri Kaj-
žerju v Šentanelu pri Preva-
Ijah, kjer smo se ob odlični do-
mači večerji in dobri kapljici
na mah iznebili utrujenosti ter
v kar se da dobrem razpolože-
nju in družabnosti, s petjem in
šalami (za harmoniko je veselo
poprijemal sam direktor Cen-
tra) primemo zaključili naš
lep in bogat izlet, ki nam bo
vsem udeležencem ostal v traj-
nem in prijetnem spominu, saj
smo na njem videli in zvedeli
veliko novega in koristnega za
nas ter se še glob je spoznali in
povezali med seboj.
RADO PALIR,
Šentjur
Protislovenska
politika
Znova in znova smo priče
protislovenski politiki vlada-
jočih političnih struktur v Slo-
veniji.
Spomnimo se samo veliko-
dušnega, nekritičnega pode-
ljevanja slovenskih državljan-
stev, ko je praktično vsak ne-
slovenec, Id je zanj zaprosil,
dobil slovensko državljanstvo
zastonj (ali vsaj za smešno niz-
ko ceno) na osnovi sramotno
blagih, nekritičnih pogojev. Pa
še teh pogojev, znaten del no-
vih državljanov ne izpolnjuje,
saj jim je n.pr. znanje sloven-
skega jezika popolna neznan-
ka. Mnogi izmed teh novih dr-
žavljanov izvršujejo razna
kazniva dejanja. Zlasti je za-
nimivo njihovo kriminalno de-
lovanje v povezavi z državami
bivše Jugoslavije in SZ.
p Poleg tega pa si želijo še
obnovitve bivše Jugoslavije in
so tako potencialni vir petoko-
lonaštva. Nadalje ne spreje-
majo naših kultumo-civiliza-
cijskih norm, saj izhajajo iz
okolij, kjer prevladuje istam-
bulska mentaliteta. Nataliteta
neslovencev je tolikšna, da se
njihovo število naglo zvišuje
na račim Slovencev.
Vsekakor bo potrebno spre-
jeti nov zakon o slovenskem
državljanstvu, v katerem bodo
vneseni strogi pogoji za prido-
bitev državljanstva (kot n.pr.
v Švici) ter institut odvzema
državljanstva za nelojalne in
vse tiste, ki ne izpolnjujejo po-
gojev za pridobitev slovenske-
ga državljanstva. Potrebno bo
tako preučiti upravičenost
vseh že dosedaj podeljenih dr-
žavljanstev.
Če tem prištejemo še begun-
ce iz bivše Jugoslavije, kateri
so večinoma eks begimci in
katerih večina se niti slučajno
ne želi vrniti v rodne kraje,
dobimo popolno predstavo
o tem, kakšno finančno breme
nosijo slovenski davkoplače-
valci.
Vsem nelojalnim, vsem ki so
neupravičeno pridobili naše
državljanstvo in beguncem bo
potrebno kupiti enosmerno
vozovnico za kraje južno od
Dobove oz. Kolpe.
V zadnjem času smo priča
omahljivega, nezadostnega,
strahopetnega reagiranja slo-
venske vlade, na očitne itali-
janske provokacije v zvezi
s podeljevanjem italijanskih
državljanstev prebivalcem
Slovenije, katerih končni cilj
so ozemeljske težnje Italije po
delu slovenskega ozemlja, kar
se posredno že kaže z italijan-
skim pogojevanjem članstva
Slovenije v Evropski uniji.
V slovenskem Primorju. se
v zadnjem času pojavljajo tuj-
ci (zlasti Srbi), ki so zaprosili
za italijansko državljanstvo in
kateri kupujejo slovenske ne-
premičnine v upanju, da bodo
lahko le-te obdržali kot itali-
janski državljani, ker da bo
morala Slovenija za vstop
v Evropsko unijo dovoliti na-
kup nepremičnin tujcem.
Dvojnega državljanstva Slo-
venija nikakor ne sme dovoliti
ter mora tako tisti, ki vzame
tuje državljanstvo izgubiti slo-
vensko in pri tem računati na
vse spremljajoče pravne posle-
dice. Prav tako ne smemo do-
voliti nakupa nepremičnin
tujcem.
Nedopustno je, da imata ita-
lijanska in madžarska narod-
nost pri nas avtomatično po-
slance v državnem zboru ter
nekaterih občinskih svetih.
Položaj Slovencev v Italiji in
na Madžarskem pa niti slučaj-
no ni takšen! Slovenija bi kot
prava suverena država morala
vztrajati pri načelu vzajem-
nosti.
Najnovejši primer popušča-
nja slovenske vlade, zlasti zu-
nanjega ministrstva je popuš-
čanje Hrvatom. Glavni krivci
za takšno protislovensko poli-
tiko so predvsem komunisti
v ZLSD in LDS ter drugih
strankah, ki zaradi glasov do-
ločenih volilcev (zlasti neslo-
vencev) ter svojih demogoških
nagnjen vodijo takšno poli-
tiko.
PRIMOŽ BAUCON,
Celje.
Ruplojellnijada!
Kdo dela zdraho okrog meje
na Dragonji postaja očitno
vedno bolj jasno.
Kratko in poučno, srbofili in
ostali jugobalkanski politiki,
ki so jim žal nasedli še drugi
v Državnem zboru in tudi iz-
ven njega. Ti se zelo trudijo, da
nas sprejo s Hrvati. Sedaj jim
je to uspelo, zaradi štirih ne-
pomembnih zaselkov na levem
bregu reke Dragonje, v smislu
že tretjine izgubljenega slo-
venskega ozemlja, na račim
južnih bratov. Tem jugokomu-
nistom je v interesu, da se od-
nosi med državama ne norma-
lizirajo, da bi lahko naredili
nekakšno tretjo ponovljeno
Jugoslavijo.
Ogromno škodo je naredil
dr. Rupel, ko je bil zvmanji mi-
nister, saj so bili spori z našo
južno sosedo za časa njegove-
ga ministrovanja najhujši. Od-
kar je zunanji minister g. Pe-
terle, so se zadeve pričele ure-
jati. Da pa ne bi šlo vse gladko,
sta poskrbela g. Jelinčič ter g.
Rupel z namensko provokacijo
po že omenjenih zaselkih, da
bi pri Slovencih še naprej da-
jala lažno upanje njune narod-
ne pripadnosti.
Vprašanje je, če ni v ozadju
vsega tega izziv vojne s Hrva-
ško zato, da se v svetu prikaže
Srbe kot tiste, ki upravičeno
vojujejo s Hrvati, oziroma, da
se razbremeni srbsko - hrvaška
fronta.
Združba panslovanskih po-
litikov se tako kristalizira
v vsej svoji nikoli pretrgani
navezi Ljubljana - Beograd
- Moskva, s ciljem prikazati
nenadomestljivost komuni-
stičnega sistema. Res pa je, da
se Italija, Francija, Anglija in
Rusija še vedno bojijo močne-
ga gospodarskega in politične-
ga sodelovanja dežel nekdanje
Avsto-Ogrske, svoje čase naj-
bolj mogočne evropske države.
SND Celje,
MIRAN ŠNEBERGER
Ne desno,
temveč levo
navzdol
Zanimivo je, da so pogrebci
slovenskih velikih podjetij (gi-
gantov) večinoma bivša sme-
tana planskega gospodarstva.
Bivši ministri v Beogradu, čla-
ni in šefi ce-kajev, skratka
»veličine« rdeče piramide.
Tovarne kot so TAM, Kidrič,
Metalna, Adria-Caravan, Ko-
nus Konjice, Železarna Štore,
EMO Celje, Adria Airways,
Celuloza Krško, Radeče papir
in še bi lahko našteval. V Celju
bi lahko omenil še moj bivši
Merx, tega bi celo radi nazaj
skrpaU, ker je baje prej dobro
deloval. Priimke k vsaki »po-
drtiji« dodajte bralci sami.
Razvidno je, da je v »predno-
sti« (pod vodo) mariborski ba-
zen. Evropski županji Magda-
leni pa tole: »Dantejev >Pekel<
je kar primerna vaja za delav-
čevo prihodnost. Na gospodu
Pandurju in teatru, kot parad-
nemu konju in izvoznemu iz-
delku (vaša izjava), je ježa
vprašljiva in je bolj prikriva-
nje mariborske realnosti in
prodajanje megle.«
Ob vsem tem dogajanju sem
se spomnil govora dr. Drnov-
ška lani ob otvoritvi obrtnega
sejma v Celju. Takrat je govo-
ril o obrti, kot slovenskem pa-
radnem konju. Z znancem
obrtnikom sva takrat sočasno
»žoknila« drug drugega pod
rebra seveda, da ne bo pomote.
Težko si je namreč zamisliti
takega paradnega konja s pov-
prečno enim zaposlenim na
obratovalnico, to bi imenovali
prej kljuse. Omenjeno modrost
so še pozneje ponavljali neka-
teri ministri, kot funkcionarji
Obrtne zbornice, (kar je še po-
sebej otožno), tako jim je to
bilo všečno. Del obrti je bila in
bo ostala kot dopolnilo k indu-
striji zaradi svoje prilagodlji-
vosti, da vskoči pri malih seri-
jah itd... Ob stihijskem uniče-
vanju velikih bo šlo tako
k vragu tudi del obrti, ki je
veliki industriji zapolnjevala
vrzel. Vse to se dogaja ob do-
puščanju vlade, izguba trgov
pa je njen najpogostejši iz-
govor.
Zanimiva je primerjava
z Ljubljano, kjer je manj težav
ob enakih problemih. Izgleda,
da gospod Gros župan kranj-
ski (sto prijav divjega lastni-
njenja), gospod Vidmar izvrš-
nik ljubljanski in še nekateri
med redkimi politiki, ki so kaj
storili za omejitev epidemije
parkljevke. Bojim se, da je za
cepljenje že prepozno.
MA^AN MANČEK,
Celje
Ml In norost
Dejansko zgornji naslov ni
daleč od resnice. To, kar se da-
nes dogaja v politiki, resnično
ponekod že meji na norost. Se-
veda je potrebno pri tem po-
staviti mejo, do kod je »nor-
malno«, od kod pa »noro«.
Osebno ne bom te meje po-
stavljal, ker se mi zdi nepo-
trebno za pričujočo zgodbo...
Imeli smo nekoč Idejo, kate-
ri smo navdušeno vzklikali.
Samo ta Ideja je bila absolut-
na, samo ta Ideja je bila Resni-
ca. Toda te Ideje najlepši An-
gel Ego postal je vzvišen, hotel
je Resnica postati in Ideja je
tega Angela pahnila v Brezno,
od koder ne bo nikoli mogel
več v Nebesa Ideje - Komuni-
zem. Bilo je tako in nmožice so
spoznale, da je Ideja lažna, ker
jim ne da blaženosti brezdelja,
zabave in kruha. Ta »antian-
gel« Ego(izem) je obsedel ljudi
in Ideja je ostala večno nedo-
segljiva, skrita izza sedmih pe-
čatov, katere so ščitile Zveri
— Sebičnost, Laž, Egocentri-
zem. Grabežljivost, Kraja,
Oblast in Brezčutnost. Tako je
bilo in tako se je končalo. Toda
nekega dne so se lažna nebesa
podrla. Ideja je postala zaniče-
vana, poteptana in vržena
v brezno najhujše herezije. Ta-
ko je bUo. Ideje ni bilo več,
ostali so ljudje, ostale so zveri,
ostal je Ajigel, ostala je resni-
ca. Kaj sedaj? Bistre glave so
se hitro znašle v zmedi, iz pre-
dala zgodovine so nam ponu-
dile neko staro Idejo v novi
preobleki. Ljudje so bili pač
isti. Ker ni o eni stvari možno
več Resnic, možno pa je več
interpretacij te Resnice, je
Manca zamenjal Kristus, Ko-
munistični manifest Biblija;
Samoupravljanje s temelji
marksizma pa Moralno etična
vzgoja, oz. Religiozno etičiia
vzgoja... Toda ljudje so še
vedno isti, zveri so še vedno
iste...
Vsekakor je, dragi moji, pO'
dobnost s Slovenijo zgolj nak-
ljučna in vsaka podobnost
z znanimi osebami je nena-
merna in naključna. Tako sce-
narij, a kaj dejstva? Ne boni
vam govoril, kajti ne moreC
misliti z vašimi glavami, videti
z vašimi očmi in soditi z vaši'
mi merili. Kaj je oblast storil^
z občinami? V Celju nam je t"
dobro znano. Tisti, ki hočejo
novo občino, je niso dobil''
a tisti, ki je nočejo, pa so j"
dobili. Norčujejo se iz nas. T*
občine so samo pesek v očii
kajti resnični problem, kak"
bodo občine takšne ali druga*^'
ne živele, kako boste vi živeli'
pa je v megli, kakršna nas vsa'
ko jutro ovije. Je že tako, da s"
v črno - rdeči koaliciji vse vi*''
ge razdeljene. Eni bodo poski"
beli, da bodo ljudstvo pon«'
Št. 45 - 10. novemtjer 1994
23
^li v hlapce nekakšnih »krš-
ijiiskih« izročil (saj veste tisto
Veri, Cesarju in Družini),
l^gi za materijalno plat (beri
, icraja skupnega imetja), do-
jjji so tretji pri koritu zato, da
ijajo četrti kam pljuvati
upam, da nisem preveč bruta-
jn). Lokalne volitve so pred
ijini in začenja se nov krog
lekla...
BOJAN EKSELENSKI,
OO SNS Celje
pred volilnim
cirkusom
Vsak čas bo po Sloveniji za-
vršalo, pravi g. Gabrijel Strah
iz Ljubljane. Spopadle se bodo
politične stranke in besede, ta-
te in drugačne, bodo frčale
vsevprek.
Slovenska mesta in vasi bo-
do spet prelepljena s plakati,
na katerih bo, po dosedanjih
izkušnjah sodeč, mogoče pre-
birati prav otročje obljube in
laži. Bojim se, da bodo naivni
slovenski volivci spet vse ver-
jeli in se tako pustili »uloviti«.
Strankarski liderji jih bodo
obračah s podobnimi »finta-
mi,« kot smo jih doslej že vide-
li in slišah. Spet bodo na vrsti
inačice variant različnih
zgodb o uspehu; ne levo, ne
desno; 100.000 novih delovnih
nest...
Ker se večina Slovenbev na-
haja v šibkem socialnem sta-
nju, se bodo oprli na vsako po-
nujeno bilko, pa če bo še tako
trhla ali gnila. V izdatno po-
moč bi jim vsekakor bil sez-
nam udeležbe sej poslancev
sedanje skupščine. Volivce naj
bi namreč tudi zanimalo,
iiakšne poslance so na prejš-
njih volitvah izvolili, kaj le-ti
na posameznih sejah počenja-
jo in kako pogosto se jih udele-
žujejo. Prav to vedenje je še
Itako pomembna orientacija za
odločitev na decembrskih vo-
litvah.
Kljub zaskrbljenosti in za-
koreninjeni naivnosti Sloven-
cev, pričakujem, da bo tokrat
pri odločanju prisotno več ra-
zuma in zdrave presoje, zato
aaj bi bilo vsaj nekaj odstot-
kov več takih volivcev, ki bodo
Volili ljudi, in ne rivalske
stranke ter prepisane in pre-
lapihnjene programe z nereal-
ni obljubami in lažmi. Če
želi prebivalstvo življenje
v svojem območju izboljšati,
!>aj išče kandidate za župana
^ svetnike med takimi ljudmi,
ki so že doslej veliko in pošte-
no delali, se izpostavljali ter se
žrtvovali in borili za druge — za
"laginjo kraja. Volivcem sve-
tem, naj ne verjamejo različ-
nim pravljicam oziroma naj ne
Padajo pod vpliv nasilnim kri-
^ačem, lažnivim strokovnja-
kom, prikritim demagogom...
"^s čas naj jim bo prisotno
poznanje, da bodo po voli-
l^^ah živeli skupaj z vsemi
'ludmi v občini. Zato naj na
f"^em mestu odloči človeški
faktor.
In še nekaj ne gre pozabiti:
^e za odločitev oziroma izbiro
"^^ lokalnem nivoju - strankar-
razmere na republiški rav-
^ naj volivce ne motijo in
^nemirjajo. Politične razprti-
^ in druge največkrat nera-
?j^mne kolobocije na republi-
}-^m vrhu naj enostavno od-
rasli j o oziroma za nekaj časa,
se temu moderno reče, za-
■^nejo.
Pred lokalnimi volitvami
ijflja torej dobro premisliti.
/*krat si bomo sodbo resnično
opisali sami.
IVE A. STANIČ,
Kočevska Reka
Kapitalizem In
socializem,
razlika med
njima le
velikanska
Socializem je v preteklosti
45 let delavce lepo ščitil. Dobi-
li so vedno redno mesečno pla-
.čo, regres, toplo malico, pla-
čan prevoz na delo, brezplačno
delovno obleko, lahko so šli na
morje, delovni dan je bil 8 ur,
imeli so proste sobote. Invalidi
pa so delali 4 ure dnevno. Za
10, 20, 30 let delovne dobe pa
so dobili lepe denarne jubilej-
ne nagrade. Delavci so bili ze-
lo zadovoljni, zato je sociali-
zem za delavski razred zelo
privlačen.
Sedaj imamo kapitalizem. ■
Delavci so ponižani, nezašči-
teni. Plače ne dobijo več mese-
cev, zato so prisiljeni stavkati.
Regres dobijo na obroke, celo
v bonih. Vse naštete dodatke
so izgubiU. Delajo ob sobotah,
ponekod 12 ur dnevno. InvaU-
dov kapitalisti ne marajo. Za
jubilejne nagrade ne smejo niti
pomisliti, ker tiste ne dajo. Vse
kar se sedaj dogaja je grenko
in žalostno za delavski razred.
Kapitalizem je za delavce nez-
nosen, ker jim je vzeto člove-
ško dostojanstvo in so imičeni
fizično in psihično.
Nastala so neenaka razmer-
ja med peščico bogatih kapita-
listov in množico brezpravnih
delavcev - sužnjev. Peščica bo-
gatih kapitalistov neznosno
izkorišča množico brezprav-
nih delavcev - hlapcev in tako
na hrbtih delovne sile zase
ustvarja velik kapital. Zato
bodo bogati še bogatejši, revni
še revnejši. Socialni nemiri
bodo kronični. Če bo kapitaU-
zem trajen, bodo delavci kot
sužnji stalno brez pravic in
bodo večne 'stavke, pa tudi
brezposelni reveži bodo večni.
VALENTIN RAZGORŠEK,
Šmarjeta
Ne le človek,
tudi žival ima
svole pravice!
Dokazano je, da je za nepo-
pisno trpljenje živali kriv člo-
vek, ki muči žival iz surovosti,
malomarnosti, neznanja, ali
pridobitništva. Člani društev
za zaščito in varstvo živali so
dolžni preko policije prijavlja-
ti sodnikom za prekrške vsa-
kršno mučenje, trpinčenje in
zapostavljanje živali, Id so
prepuščene človeški milosti in
nemilosti.
Omenjena društva zajemajo
zaščito vseh živali in se pri
svojem delu zavzemajo pred-
vsem za odpravo slabih in ne-
primernih živalskih bivališč.
Društva nasprotujejo stra-
danju ter nepravihii in po-
manjkljivi prehrani živali, ki
morajo imeti vsak dan dosti
sveže pitne vode. Zavzemajo
se za veterinarsko pomoč bol-
nim živalim ter nasprotujejo
nehumanemu pobijanju, pre-
tepanju in zastrupljanju živa-
li, predvsem mačk in golobov.
Rejne živali (govedo) ne
smejo biti privezane na način,
ki bi bil zanje moteč in boleč
ali tako, da bi jim bilo onemo-
gočeno počivanje v ležečem
položaju. V vročinskih dneh
morajo lastniki omogočiti pre-
zračevanje hlevov.
Na podeželju člani društev
pogosto opažamo slabo ravna-
nje s psi čuvaji. Ti morajo ime-
ti usnjeno ovratnico, veriga
mora biti dolga najmanj tri
metre. Pasja uta mora biti
dvignjena od tal, pred njo naj
bodo položene deske, da pes ne .
bo ležal na cementu ali zemlji,
pesjak mora meriti najmanj
2x3 metra, v poletnem času je
treba zagotoviti psu dosti sen-
ce, v zimskem času pa zavetje.
Vsako odstopanje od teh navo-
dilJe mučenje in je kaznivo.
Člani društva dobivamo
precej pritožb tudi na račun
lastnikov živali v stanovanj-
skih prostorih. Ti običajno za-
pirajo živali v sanitarije, tem-
ne, nezračne hodnike, v kletne
prostore ali celo na balkone
s sončno pripeko, pozimi pa
jih puščajo na mrazu. Lastniki
živali se morajo zavedati, da
žival poleg hrane in vode po-
trebuje tudi vsakodnevno nego
in sprehode, omogočiti ji je
. treba opravljanje fizioloških
potreb in to najmanj štirikrat
na dan. Mlad pes ne sme hoditi
sam po stopnicah, ker si tako
pokvari hrbtenico. Psa tudi ne
smemo puščati po ves dan sa-
mega v zaprtem prostoru, saj
je tudi to mučenje. Če ste se
odločili za žival in ste po prvih
težavah spoznali, da ste se
prenaglili, je potem ne zavrzi-
te kar tako, je ne spodite ali
podarite, saj je žival pri tem
psihično zelo prizadeta, hkrati
pa je to človeka tudi nevredno,
kaznivo dejanje.
Člani društva za varstvo in
proti mučenju živali apelira-
mo na lastnike, da svojim ži-
valim zagotovijo v vročem po-
letnem času, poleg primernih
prostorov svežo vodo in senco,
v zimskem času pa zavetje
pred vlago in mrazom, lastni-
ke psov v stanovanjskih nase-
ljih pa naprošamo, da svojih
ljubljenčkov ne vodijo na po-
trebo na otroška igrišča in ze-
lenice. Vsakdo, ki sodi, da
nekdo ne ravna pravilno z ži-
valjo, je dolžan opozoriti da na
to, če pa to ne zadostuje, naj se
obrne na najbližjo policijsko
postajo, kjer bodo ukrepali po
predpisih.
Če smo si ljudje podredili
živali, smo na primeren način
dolžni zanje tudi skrbeti!
V imenu članov in
ljubiteljev živali,
DPMŽ Celje
Gospodinjski dan
v Tednu otroka je potekala
na naši šoli vrsta zanimivih
dejavnosti. V petek, 7. okto-
bra, smo sedmošolci preživeli
dopoldne na treh kmetijah: pri
Trobinovih v Orovi vasi, pri
Korberjevih v Založah in pri
Čvanovih v Podvinu.
Naš razred se je odpravil na
kmetijo Tumškovih, po doma-
če Korberjevih, v Založe.
Spremljali sta nas razredni-
čarka g. Marija Ej-onovšek in
g. Lojzka Peharda. Učiteljice
gospodinjstva so nam razdehle
učne Uste, ki smo jih reševali
skupinsko. Zajete so bile na-
slednje vsebine: mikroorgani-
zem, mleko, zelje in repa, silos,
mošt - vino - kis, kolobarjenje
in peka kruha. Po prijetnem
sprehodu smo prispeli do do-
mačije, kjer nas je gostoljubno
sprejela gospa Štefka Tiunšek.
Posedli smo po klopeh in pri-
sluhniU razlagi o stvareh, ki so
nas ta dan še posebej zanima-
le. Kasneje se nam je pridružil
še Tumškov sin Blaž, študent
kmetijskega strojništva, ki je
na zanimiv način predstavil
postopek siliranja in kolobar-
jenja. Pokazal nam je tudi si-
los, ki je v tem času že napol-
njen z živinsko krmo. Gospo-
dinja nam je v domači kmečki
sobi predstavila ribanje in ki-
sanje zelja. Nato sta nas oba
popeljala v kuhinjo, kjer je bi-
lo prijetno toplo in kjer nas je
čakala polna miza dobrot. Pri-
jazno nas je sprejela Korberje-
va mama. Prilegel se nam je
topel čaj in nekateri od nas so
prav tekmovali, kdo ga bo po-
pil več. Po bučkah je bila žeja
toliko večja. Tudi krožnike
s sladkarijami smo pridno
praznili. Naši razredničarki je
bilo že nekoliko nerodno zara-
di naše domačnosti, a so bili
Korberjevi tako gostoljubni in
prijazni, da nam tega niso za-
merili. V kuhinji smo zastav-
ljali še vprašanja o peki kruha
. in o mleku in znova smo dobili
izčrpne odgovore. Po pogosti-
tvi smo se odpravili še do vin-
ske kleti, kjer je gospodar Jože
ravno stiskal grozdje in po-
skusili smo sveže stisnjen
mošt. Presneto dober je bil.
Z zanimanjem smo si ogledali
tudi 150 let staro prešo. Za-
konca Turnšek sta oba kmetij-
ska strokovnjaka, zato je bila
njuna razlaga na strokovni
ravni, podprta s številnimi bo-
gatimi izkušnjami.
Domov smo se odpravljali
polni nepozabnih vtisov in
z občutkom topline, ki ga je na
nas prenesla prijazna Korber-
jeva družina. Vemo, da je na
kmetih veliko dela in je vsaka
minuta dragocena, a niti za
trenutek nismo občutili, da se
jim mudi ali da smo jim morda
odveč. Zato se jim v imenu 7.c
razreda in naših učiteljic še
enkrat zahvaljujem za tako to-
pel sprejem.
V šoli smo srečali učence 7.a
in 7.b razreda, ki so se vrnili
z ostalih dveh kmetij prav ta-
ko navdušeni in veseli kot mi.
Gteslo letošnjega Tedna otro-
ka, Moč prijazne besede, je te-
ga dne dobilo poln pomen.
Uresničili so ga prijazni kmet-
je iz naše okolice.
PETRA BASTL, 7.c
OŠ Vere Šlander,
Polzela
Moj Očka, glavni
tajnik SLS
Ko je politika postala nje-
gov kruh, ko so se končali ne-
deljski izleti in se spremenili
v sestanke ali zborovanja, ko
smo pri kosilu sedeli le trije,
ko je bila naša najpogostejša
tema pogovora politika, je na-
ša družina sprejela očkovo od-
ločitev in ga podpirala. S kri-
vico, ki mu je bila storjena, pa
se ne bomo sprijaznili.
Častno razsodišče SLS je,
na ovadbo predsednika SLS
Marjana Podobnika, odstavilo
mojega očka Francija Feltrina,
glavnega tajnika SLS. Po šti-
riumih obtožbah človek ne
vzdrži več. Prisila mu postane
olajšanje in stori, kar od njega
zahtevajo. Natanko to je storil
tudi Franci Feltrin.
V življenju so uspehi in pad-
ci, zato je bil očka včasih za-
dovoljen, drugič razočaran,
vedno pa poln upanja. Vendar,
ko je človek najprej obtožen
sodelovanja s srbsko mafijo,
kasneje pa pred strankarskim
razsodiščem odstavljen, mu
poide tudi to. Pa ne gre za
stran vržen denar za bencin (v
manj kot enem letu je prevozil
štirideset tisoč kilometrov, ne
da bi zahteval kilometrino, ker
je preveč dobro poznal stran-
karske dolgove), niti za kavice,
narezke, kadar je sklical sesta-
nek na domu (v SLS nekateri
izdajo račim celo za take ma-
lenkosti, kava res ni tako po-
ceni). Gre za čisto preprosto
spoštovanje, ki bi si ga zaslu-
žil, kdaj pa kdaj pa tudi bese-
dico »hvala« iz ust svojega
predsednika. Gospod Marjan
Podobnik je najbrž nima
v svojem slovarju. Kljub svoji
mladosti je precej pozabljiv.
Ampak to je značilnost naših
politikov, pa naj gre za orožar-
ske afere ali pa za kaj več. Go-
spod Podobnik se le bežno
spominja dni, ko so ga ljudje
Micali, mu grozili, ga zmerjali
zaradi strankarskih dolgov in
ko se je zvečer oglasil pri nas
doma, proseč in roteč mojega
očeta, naj mu pomaga, ker bo
drugače naredil konec. In po-
zabil je tudi svoje počitnice
v Švici, kjer je teden dni preži-
vel s svojo razširjeno družino
- na počitnice je šel tudi njegov
svak. Ali je bilo njegovo po-
slanstvo fotografirati gospoda
predsednika, ki uživa v svetlo-
bi bliskavic ali pa skrbno po-
slušanje pogovorov v avtu mo-
jega očeta, ni znano. Še pom-
nite, gospod Marjan Po-
dobnik?
MATEJA FELTRIN,
Škof j a Loka
»Na Tolminsko«
»Na Tolminsko« je na jesen-
ski izlet prikupno vabil veliki
plakat upokojence našega
društva. Prijavilo se je kar za
dva avtobusa članov. Poleg
vodiča s strokovno razlago nas
je ob sončnem vremenu razve-
seljeval mladi harmonikar.
V Tolminu nas je pričakala
vodička in odpeljala na kavico
v privatno pražamo. Ob ogle-
du zgodovinskih ostankov
preteklosti Tolmina in njego-
vih znanih osebnosti (dr. Ivan
Pregelj) nas je orientirala na
hribovito okolje mesta.
Za vse je bilo doživetje na
malem pamiku Lucija, s kate-
rim smo odpluli po 7 km dol-
gem jezeru. Med slastnim ko-
silom nam je o jezeru, ribah in
jezerskih deklicah pripovedo-
val kapitan ladje. Sledil je
ogled Tolminskih korit. Hudi-
čevega mostu in Dantejeve ja-
me. Na parkirišču so zatol-
minski kmetje pripravili po-
kušino planinskega tolntin-
skega sira. Odpeljali smo se
v Kobarid in si ogledali znani
muzej soške fronte. Ob modro-
zeleni Gregorčičevi Soči smo
tik pred mrakom prispeli na
Vršič, nato skozi Savsko doli-
no in proti domu. Jesenski
izlet s petjem in šalami je res-
nično razveselil vse naše upo-
kojence.
DU Dobrna
Pojasnilo
v Pismih bralcev objav-
ljamo samo pisma znanih
avtorjev, zato mora biti
vsako pismo podpisano
z imenom, priimkom in
točnim naslovom. Če je
mogoče, pripišite tudi tele-
fonsko številko, kamor vas
lahko po potrebi pokliče-
mo. Pismo ne sme presegati
45 tipkanih vrstic. Daljša
pisma bomo v uredništvu
krajšah tako, da ne bo pri-
zadet smisel sporočila.
Po zakonu o javnih gla-
silih so uredništva dolžna
objaviti le odgovor na ob-
javljeno informacijo ter
popravek objavljene infor-
macije, s katero sta priza-
deta pravica ah interes pis-
ca, o vseh ostalih pismih pa
se odloča v skladu z ured-
niško pohtiko.
ZAHVALE,
POHVALE
Družinski Živ žav
in kostanjev
piknik
v Dramljah
Društvo prijateljev mladine,
osnovna šola Dramlje in vrtec
Dramlje so tudi letos pripravi-
li kostanjev piknik. To je
v Dramljah že tradicionalna
jesenska prireditev. Pred sa-
mim piknikom je vsako leto
kulturna prireditev. Ker je le-
tošnje leto Leto družine, je
prireditev potekala pod ime-
nom Družinski Živ žav. Nasto-
pilo je 7 drameljskih družin, ki
so se predstavile kot glasbeni-
ki,   pevci,   instrumentalisti.
igralci, modni oblikovalci, sli-
karji. Predstavila se je tudi
družina, ki začenja z izletni-
škim turizmom. V polni avli
osnovne šole so vse nastopajo-
če toplo pozdravili, saj so pri-
pravili dobri dve uri prelepega
programa.
Med tem časom so se pekle
in kuhale jesenske dobrote, ki
so jih po prireditvi delili na
stojnicah. Otroci so se sladkali
in mastili s kuhanim in peče-
nim kostanjem, pečenim
krompirjem, bučnicami, koki-
cami, sadjem in sokom.
Da je bila prireditev uspeš-
na in zanimiva, kaže veliko
število obiskovalcev. Pa tudi
lepa jesenska, sončna sobota je
bila kot naročena za to prilož-
nost.
Mislim, da si prizadevni in
delovni člani DPM Dramlje
zaslužijo vso pohvalo in priz-
nanje, ker se tako nesebično
razdajajo in pripravijo otro-
kom pa tudi odraslim veliko
kulturnih in sprostitvenih tre-
nutkov.
LOJZKA BOŽNIK,
Dramlje
Zahvala
planincev
Planinci iz Žalca slavimo le-
tos 75-letnico organiziranega
planinstva v Žalcu in Spodnji
Savinjski dolini. V spomin na
to obletnico smo imeli že več
prireditev, osrednja pa je bUa
v nedeljo, 23. oktobra, na Bu-
kovici, kjer ima naše društvo
nov planinski dom. Zgodovino
planinstva v dolini in 95-letni-
co prve planinske postojanke
na Mrzlici - Hausenbichlerjeve
koče je v slavnostnem govoru
predstavil priznani planinski
delavec in predsednik koordi-
nacijskega odbora planinskih
društev v naši občini Božo Jor-
dan. S pozdravnimi nagovori
in čestitkami sta se oglasila
tudi Janko Mimik - podpred-
sednik Planinske zveze Slove-
nije in Martin Aubreht iz Mo-
zirj a - predsednikMeddruštve-
nega odbora planinskih dru-
štev Šaleško Savinjskega ob-
močja. Prireditve so se požr-
tvovalno udeležili predsednik
občine Milan Dobnik in pred-
stavniki društev iz Braslovč,
Polzele, Laškega in PTT Celje.
Kulturni program so izvrst-
no prispevali mladi planinci
društva in učenci Osnovne šole
Miroslav Sirca Petrovče pod
vodstvom Brede Šip ter pevci
moškega zbora iz Ponikve,
člani sekcije. Pokrovitelja pri-
reditve sta bila Izvršni svet
občine Žalec in Svet mestne
skupnosti Žalec. Prireditev in
elektrifikacijo doma na Buko-
vici pa so s prispevki podprli
Zbornica zasebnega gospodar-
stva Žalec, Zavarovalnica Tri-
glav Celje, Hmezad banka Ža-
lec, Banka Celje in številna
podjetja iz Žalca, Griž in Pe-
tro vč.
Vsem iskrena hvala in lep
planinski pozdrav!
Vabljeni na prijazno Buko-
vico v jeseni!
JANEZ MEGLIC
Dobri gospe iz
Laškega
Po poplavi 1. 1990 sem bila
ob popolni duševni izčrpanosti
odpeljana iz Laškega. Poplava
mi je uničila težko kupljeno
pohištvo, kar je ostalo, so si
odpeljali domov »skrbni go-
spodarji« v hribovsko vas, za
smešno nizko ceno 10.000 to-
larjev. Rekli so mi, da so to
mihjarde, a je bilo že zdavnaj
prečrtanih precej ničel z di-
narjev - mislim, da je od 10.000
ostalo le 10.
V Laškem imam pokopane-
ga moža in dobrega sina. Da-
nes mi oskrbuje grob zelo do-
bra gospa iz Laškega, kateri
nisem bila nikdar v nobeno
korist.
Hvala vam, dobra kulturno
vzgojena gospa Ivanka Kihas
za vaše razvunevanje!
ANA BABNIK,
Celje
Št. 45 - 10. november 1994
24
Felicia namesto škode favorit
Po vseh napovedih in priča-
kovanju je končno na ogled:
škoda felicia, novi avtomobil
češke avtomobilske tovarne,
pravzaprav občutno obnovlje-
ni forman-favorit. Škoda feli-
cia (ime felicia so v češki avto-
mobilski tovarni enkrat že
uporabili, saj se je tako imeno-
valo vozilo, ki so ga izdelovali
konec šestdesetih let) je za do-
brih 40 milimetrov daljša od
favorita, pa za 15 milimetrov
širša, medtem ko je višina
ostala nespremenjena.
Najbolj opazne so spremem-
be na sprednjem in zadnjem
delu: prednje luči so ozke, ma--
ska bistveno drugačna kot pri
favoritu-formanu, zadek pa
s povsem drugačnimi lučmi in
deloma spremenjenimi petimi
vrati dokazuje sodobnost in
tudi karoserijsko ličnost. Ko-
ličnik zračnega upora je 0,34,
kar ni posebej ugoden rezul-
tat; ugodnejše je to, da je prt-
ljažnik pri feliciji večji za 21
litrov (sicer 272 litrov) in
predvsem, da je zunanja podo-
ba tega češkega avtomobila
prijetno sodobna. Časi, podre-
jeni prav določenemu okusu in
zahtevam nekdanje (sociali-
V spremenjeni notranjosti je očitna skrb za malenkosti, kar*:
dokazuje tudi prostor za zvočnike na vratih. \
Škoda felicia: zadek je drugačen in nov, prijetno prikupen.
stične) proizvodnje, so (zdi se)
dokončno pozabljeni.
Felicia se ob tem dokazuje
tudi s povsem novo notra-
njostjo. Drugačen je volan (pa
še vedno ne čisto OK), zanimi-
va, dobro opremljena in ugod-
no pregledna je armatura.
Drugačni so tudi sedeži (zad-
nja sedežna klop je pri bolje
opremljeni izvedenki deljiva
v razmerju 60/40) in nasploh
pomeni felicia slovo od vseh
pomanjkljivosti, ki so doslej
mučile avtomobile tovarne iz
Mlade Boleslave. Motorja sta
za sedaj dva: oba z gibno pro-
stornino 1289 kubičnih centi-
metrov, enkrat z močjo 40 kW,
drugič pa s 50 kW pri 5500
vrtljajih ter Boschevim mono-
motronicom. Je pa jasno: daje
ju priletnost, zato pri Škodi za
naslednjo leto obljubljajo 1,6-
litrski bencinski štirivaljnik in
1,8-litrski dizel iz Volkswag-
nove motorne družine. Opremi
sta dve, in sicer LX in bogatej-
ša GLX (po tretjini deljiva
zadnja sedežna klop, luč v prt-
ljažniku, merilnik vrtljajev
z digitalno uro, naslonjala za
glavo na zadnjih sedežih ipd.).
Za leto, ki se bo kmalu začelo,
Čehi napovedujejo še marsi-
kaj: vsaj dve karoserijski izve-
denki felicie (kombi oziroma
karavan in lahko dostavno vo-
zilo), pa servo volan, zračno
varnostno blazino (razvijajo jo
skupaj z VW), zavorni sistem
ABS in še kaj. Tudi prodajne
številke so kolikor toliko jas-
ne: letos naj bi izdelali vsega
190 tisoč avtomobilov (pred-
vsem favoritov, pa seveda ne-
kaj tisoč felicij), prihodnje leto
naj bi na trge poslali vsaj 205
tisoč vozil. Češkemu, torej do-
mačemu prostoru, bo name-
njena osrednja pozornost, kaj-
ti doma naj bi prodali kar 67
tisoč vozil.
In cena? V Sloveniji naj bi
bila felicia naprodaj v prvih
mesecih prihodnjega leta (fe-
bruar, marec). Cena še ni zna-
na, v Nemčiji bo osnovna izve-
denka naprodaj za 15.590
mark, na Češkem pa za pri-
bližno 209 tisoč kron. Prav ce-
na je najpomembnejša ugan-
ka: že nekaj časa je škoda fa-
vorit najbolje prodajani avto-
mobil na slovenskem trgu. In
ni skrivnost, da je bila vse do-
slej ugodna cena eden najmoč-
nejših adutov. Felicia je nov in
obnovljen avtomobil in takšna
(drugačna in višja) utegne biti
tudi cena. Poceni škode so do-
končna preteklost.
BORZA CEN
RABLJENIH AVTOMOBILOV   1
Na sejmu rabljenih avtomobilov pred dvorano Golovec v Celju
bilo na prodaj 620 vozil. Organizatorji so izdali 20 kompletov tablic
preizkušnjo vožnje, obisk na sejmu pa ocenili kot povprečen zgl
letni čas.
Čez tri leta nadomestilo za BMW
serije 8
Miinchenski BMW bo leta
1997 nadomestil sedanji avto-
mobil serije 8. To bo kupe
z aluminijasto streho, ki pa jo
bo mogoče odstraniti in tako
se bo kupe spremenil v kabri-
olet.
Avtomobil naj bi nastal na
osnovi prihodnje serije 5,
z uporabo aluminija za streho
pa bodo zmanjšali težo in
s tem seveda tudi porabo gori-
va, ki bo morala zadostiti vse
strožjim   zahtevam   znotraj
Evropske unije. Zanimivo jd
da novi avtomobil serije 8 n
bo poganjal bencinski dvana
stvaljnik (kot sedaj 850i), p
pa ob vsem drugem osemva]
nika z gibno prostornino 3,5
4,5 litra. Nov bo tudi menjs
nik, saj bodo ponudili tako r
zličici s pet kot tudi s šestst
penjskim menjalnikom, pa t
di odlično prestavno avtom
tiko; avtomobil naj ne bi teb
tal več kot 1600 kilogramoi
kar je zelo spodobna številka
Št. 45 - 10. november 1994
25
Se obeta nov ansambel?
\, :>7. Vrtiljaku polk in valč-
ki je bil na sporedu v ted-
pu, ko je bil na radiu Celje
^glonočni program, je prišlo
0d\ do zanimivega srečanja:
jgstali so se možje, večni mla-
ileniči, ki so z glasbo povezani
yeč kot trideset let. Vsi so ime-
|j ali pa še imajo svoje ansam-
l,|e, ki niso bili znani in cenje-
pj samo na Celjskem in v Sa-
vinjski dolini, ampak tudi
y Sloveniji in tujini.
Bilo je obdobje, ko si sloven-
jlce domače glasbe brez an-
samblov Ota Roma, Borisa
Terglava, Veselih hmeljarjev,
Vikija Ašiča, Toneta Videča,
Celjskega instrumentalnega
kvinteta in Francija Zemeta ni
bilo mogoče predstavljati.
Oddaja je bila izredno od-
mevna, saj smo po številu kli-
cev poslušalcev dosegli nov re-
kord, 34 (prej Lojze Slak 30)!
Ljudi je zlasti zanimalo, kaj
vodje popularnih ansamblov
delajo, mnogi so obujali spo-
mine na plese, na katerih so
ansambli igrali, tretji - teh je
bilo največ — pa so si zaželeli,
da bi večni mladci enkrat zai-
Vitezi polk in valčkov v studiu Radia Celje (od leve) Oto Rom, Viki Ašič, Tone Videč, Mirko
Polutnik, Boris Terglav, Franci Zeme in Vili Ograjenšek, ob njem avtor oddaje Vrtiljak polk in
valčkov Tone Vrabl in tehnik Miran Končan. m
grali skupaj. V živo! Na prire-
ditvi ! In da bi prišli poslušalci,
da bi jih videli, poslušali in
z njimi kakšno rekli, zlasti
o preteklosti.
Fantje so bili takoj za to, saj
vsak še vsaj občasno kaj zai-
gra. Boris Terglav še piha
v klarinet, Vili Ograjenšek, vo-
dja popularnih Veselih hme-
ljarjev, še pihne v trobento,
medtem ko Tone Videč igra in
skrbi za mlad ansambel, ki je
»njegov«, Šaleški odmev. Tone
ima na zalogi veliko svojih
skladb, melodijo in tekst, in
zakaj bi to ležalo v predalu, če
lahko fantje igrajo. Viki Ašič
ima še vedno trio, s katerim
največ »ropota« po Avstriji,
doma pa je stalen gost na šte-
vilnih dobrodelnih priredi-
tvah, porokah, praznovanjih
Abrahamov in podobnem. Ak-
tiven je tudi Mirko Polutnik,
ki vodi Celjski instrumentalni
kvintet, Franci Zeme pa se že
pripravlja na jubilej, ki ga bo
slavil prihodnje leto: 30-letni-
co svojega ansambla. Takrat
naj bi pripravil slavnostni
koncert in izdal poleg kasete
še CD s številnimi uspešnica-
mi. Počitka pa ne pozna tudi
najstarejši med njimi, Oto
Rom, v zadnjem času si je za
spremljavo omislil tri brhka
dekleta.
Vsi »vitezi polk in valčkov«
so bili nad srečanjem na Radiu
Celje navdušeni, spominov, ki
so jih obujali, pa se je nabralo
za debelo knjigo. In kar je naj-
pomembneje, sprejeli so izziv
poslušalcev, da se bodo dobili
in skupaj zaigrali. Prvo »res-
no« vajo so opravili v sredo
zvečer, 9. novembra, v gostilni
Vlada Kocmana v Šentrupertu
nad Laškim. Z vajo so počasti-
li tudi svetega Martina in se
zaobljubili, da bodo koncert,
kakršnega še ni bilo, še to zimo
pripravili v »ta lepi« dvorani
na Dobrni.
Morda pa se bo srečanje ve-
teranov domače glasbe na
Celjskem spremenilo v vsako-
letno tradicionalno srečanje,
kateremu se bodo pridružili
tudi tisti, ki so igrali v njiho-
vih ansamblih. Znalo bi biti
prijetno! Vrtiljak polk in valč-
kov pa je tako pri populariza-
ciji domače glasbe opravil še
eno pomembno nalogo.
TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
Petek, 11. novembra, 12.20
Martinovo na Radiu Celje
Dan, ko mošt dozori v vino, je res nekaj posebnega, zato bomo
temu dogodku na Radiu Celje posvetili precejšnjo pozornost. Od
12.20 naprej bomo na Radiu Celje imeli goste, ki lahko veliko
povedo o vinu in vsem, kar spada zraven Martina. Poleg tega pa
bomo spregovorili tudi o častitljivem jubileju, 25-letnici Zaš-
čitne znamke slovenskih vin. V studiu bodo Janez Vrečer, direk-
tor Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slove-
nije, mag. Zdenko Rajher, enolog, in Fedor Pirkmajer, vitez
prokonzul Reda gradiščansko-panonskih vitezov vina.
Sobota, 12. novembra, 19.00
Rolcomet: Prevent - Celje Pivovarna Laško
V sobotnem športno-zabavnem večeru bo osrednji športni dogo-
dek prenos derbija državnega prvenstva v rokometu med Preventom
in Celjem Pivovarno Laško. Po porazu v evropskem pokalu prvakov
celjski rokometaši dobesedno meljejo svoje nasprotnike in tudi
slovenjegraško moštvo nima posebnih možnosti. Reporter bo Dean
Šuster.
Nedelja, 13. novembra, 14.15
Nogomet: Biostart Pubiilcum - Korotan
Suvei, prenos 2. polčasa
Nogometaši Biostarta Publikuma nujno potrebujejo zmago,
če želijo prezimiti med prvimi štirimi moštvi. Korošci so zelo
žilav in nepredvidljiv nasprotnik, zato celjske nogometaše čaka
zelo težka naloga. Reporter na Skalni kleti bo Goran Obrez.
Zlati glas Slovenije
Zdaj gre pa zares! Samo še
trije krogi nas ločijo od konč-
nega razpleta, ko bomo točno
vedeli, katera slovenska pevka
ali pevec vas največkrat spra-
vita v dobro voljo, ko zaslišite
njegov (njen) glas.
Kot se za tako obsežno akci-
jo spodobi, bomo pripravili
veliko proglasitev zmagoval-
ca, ki bo prejel zlato zapestni-
co. Prireditev bo nekje na Šta-
jerskem, v času med miklav-
žem in božičem. Ne pozabite,
da Emona Merkur poleg te-
denskega nagrajevanja ob-
ljublja tudi novoletno prese-
nečenje za vse sodelujoče v ak-
ciji.
Vandi Krampi iz Ankarana
in Mihi Andriču iz Ptuja bomo
poslali čepico in majico Emo-
ne Merkurja, bon za 5.000 to-
larjev pa bo v eni izmed njiho-
vih trgovin vnovčila Jožica
Jane z Otočca.
Vas zanima trenutno stanje
na naši lestvici? Najbolj zado-
voljen je veseli Štajer'c Alfi
Nipič, ki ga ne pustite s prve
stopničke, še vedno mu sledi
Helena Blagne, zasleduje jo
Oto Pestner, Irena Vrčkovnik
je četrta in Jože Potrebuješ pe-
ti. Sledijo: Ivan Hudnik, Adi
Smolar, Andrej Šifrer, Iztok
Mlakar in Marko Vozelj. Z va-
šimi glasovnicami še lahko
vplivate na drugačen razplet.
Mala šola glasbenih pojmov:
Kaj je tenor?
Tenor je najvišji moški glas.
Tenoristi so ponavadi majhni,
čokati moški z velikim oprs-
jem in črnimi lasmi, ki naj bi
bili videti romantični in čedni,
a so pogosteje podobni slado-
ledarjem ali rokoborcem
v prostem slogu. Predstavniki
italijanske različice pojejo
skozi nos in veliko hlipajo.
Tenoristi se včasih sprevrže-
jo tudi v teroriste.
Tega naj nam veliki umetni-
ki ne zamerijo.
SIMONA H2O
RADIJSKI SPORED
od 10. do 16. novembra
RADIO CELJE
četrtek, 10.11.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKO Celje, 6.30 Poročilo
OKO Maribor 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20
Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poro-
čilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 9.05
Pokličite in vprašajte, 10.00 Novice, 10.30 Mali O, 12.00 BBC novice,
12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 13.10 Glasbene želje,
13.45 Turistični kažipot, 14.00 Jack pot, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 16.10 Glasbeni express,
16.30 Kronika, 17.00 Kronika 18.00 Ročk blok (Aleš Uranjek), 19.00
Poročila, 19.05 Deutsche Welle, 20.00 Zaključek programa.
Petek, 11.11.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo
OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20
Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poro-
čilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00
Novice, 10.30 Petkove štengce, 12.00 BBC novice, 12.10 Tečajnica,
13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 14.00 Jack Pot, 15.00 Obvestila, 15.05
Šport ob koncu tedna, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00
Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, 17.30 Celjski magazin
(Nada Kumer), 19.00 Poročila, 19.05 Deutsche Welle, 19.10 Evropa
v enem tednu (BBC), 20.00 Zaključek programa.
Sobota, 1211.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.45
Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled
tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.45 Kam danes, 9.05 Predstavitev
programa, 10.00 Novice, 10.15 Študentski servis, 12.00 BBC novice,
12.10 Teen val, 13.00 Novice, 14.00 Jack pot, 14.05 Glasba je življenje,
15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser, 16.05
Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.30 Vročih 20, 19.00 Večerno-
- nočni športno zabavni program: Prevent - CElje Pivovarna Laško, prenos,
24.00 Zaključek programa
Nedelja, 13.11.: 5.00 Jutranji program, 8.00 Začetek programa, 8.05
Poročila, 8.30 Verska oddaja-Luč sveti v temi, 9.00 Horoskop, 10.00
Novice, 10.30 Nedeljski gost, 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec),
13.00 Novice, 13.05 Domača melodija tedna, 13.10 Čestitke in pozdravi,
14.15 Nedeljsko športno popoldne: Biostart Publikum - Korotan Suvel,
prenos 2. polčasa, 15.30 Nadaljevanje čestitk in pozdravov, Pribl. 19.00
Zaključek programa.
Ponedeljek, 14.11.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.45
Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled
tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev
programa, 10.00 Novice, 10.30 Športno dopoldne, 11.30 Športni kviz,'
12.00 BBC novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 14.00 Jack pot, 15.30
Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser, 17.00 Kronika,
18.00 Podalpski pop, 19.00 Poročila, 19.05 Deutsche Welle, 20.00
Vrtiljak polk in valčkov, 22.00 Zaključek programa
Torek, 15.11.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30
Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika, 7.15
Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje,
9.00 Predstavitev programa, 8.45 Kam danes, 10.00 Novice, 10.30
Lestvica 3, Tri, lll.&AS, 12.00 BBC novice, 12.10 Tečajnica, 13.00
Novice, 13.05 Napovednik, 13.10 Glast)ene želje, 14.00 Jack pot, 15.00
Obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi (RaSlo), 16.00 Podalpski biser
(melodija tedna), 17.00 Kronika, 17.45 Zimzelene melodije, 19.00 Poro-
čila, 19.05 Deutsche Welle, 22.00 Zaključek programa.
Sreda, 16.11.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30
Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS,
7.25 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25
Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00
Novice, 10.15 S knjižnega trga, 12.00 BBC novice, 12.10 Tečajnica,
13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 13.10 Glasbene želje, 14.00 Jack Pot,
15.00 Obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalp-
ski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, osmrtnice, 18.00 Pop loto,
19.00 Poročila, 19.05 Deutsche Welle, 20.00 Brane Rončel na RC, 21.00
Zaključek programa.
Glavni in odgovorni urednik: Mitja Umnik
Pomočnik odgovornega urednika: Robert Gorjanc
Uredništvo: Nataša Gerkeš, Vesna Lejič, Mateja Podjed, Janez
Vedenik in Tone Vrabl.
Glasbeni urednik: Stane Špegel
Vodja tehnike: Bojan Pišek
Naslov urednišfva: Radio Celje, Prešernova 19, Celje.
Telefon: 29-431, fax: 441-032,
Studio: 441-310, 441-510.
Št. 45 - 10. november 1994
26
Legenda YU
ročka v Ljubljani
v ponedeljek, 14. novembra,
bo v hali Tivoli v Ljubljani na-
stopil Dorde Balaševič, pevec
in pesnik iz Novega Sada,
znan predvsem starejši gene-
raciji Slovencev.
Podjetje Lacar iz Maribora,
ki koncert organizira, že ima
vsa potrebna dovoljenja; tudi
vizo za Balaševiča in njegovo
spremljevalno skupino.
Sicer pa je Dorde Balaševič,
v velikem krogu svojih obože-
valcev znan kot Dole, lani iz-
dal nov CD z naslovom Jedan
od onih života, letos pa sta na
CD ploščah izšli tudi dve kom-
pilaciji z njegovimi največjimi
hiti, ki se sedaj tudi (legalno)
prodajata po glasbenih trgovi-
nah v Sloveniji. Za koncert
Balaševiča v Ljubljani je pro-
danih že skoraj tri tisoč kart,
z njim pa bo (kot spremljava
pri pesmi Čovek sa mesecom
u očima nastopil tudi maribor-
ski pevski zbor Rotovž, ki je
trenutno najboljši zbor
v Evropi.
Ozvočenje za koncert so or-
ganizatorju posodili na Radiu
Slovenija, za koncert pa je ve-
liko zanimanje tudi na Hrva-
škem, kjer je Balaševič pred
leti žel največje uspehe kariere
in bil najbolj popularen.
In cene vstopnic? Prodajajo
jih za tisoč osemsto in dva ti-
soč dvesto tolarjev, v Celju pa
jih lahko kupite v Turističnih
agencijah Dober dan in Zum,
prodajajo pa jih tudi v Can-
karjevem domu v Ljubljani.
Dorde Balaševič kljub raz-
padu Jugoslavije v vseh bivših
republikah le-te ostaja velika
legenda. Sinonim generacije iz
petdesetih, šestdesetih let. In
ostaja tudi nostalgija. Nostal-
gija za glasbo, ki ima dušo; ne
glede na to, v katerem jeziku je
napisana in zapeta.
NINA M. SEDLAR
Robert Plant in Jimmy Page, bivša člana legendarnih hard-
rockerjev LED ZEPPELIN, sta zavrnila kar 100 milijonov
dolarjev težko ponudbo, da bi reformirala skupino in se z njo;
podala na veliko svetovno turnejo. Plant in Page sta kljub
vztrajnim trditvam, da ni poti nazaj, pred kratkim izdala
»unplugged« album »Unleded«, ki je skoraj v celoti zapolnjen
s skladbami, ki so jih Zeppelini igrali že pred dvajset in več leti.
Califomijski funk metalci RED HOT CHILI PEPPERS so
svoje najzvestejše privržence razveselili z dvojno CD ploščo
»Plasma Shaft«. V količinsko zelo omejeni nakladi je na prvem
CD-ju ponovno izšel pred tremi leti v 6-milijonski nakladi
prodan album »Bloodsugarsexmagik«. Na drugi kompaktni
plošči pa se je, poleg nekaterih do sedaj še neobjavljenih posnet-
kov, znašlo tudi nekaj v živo posnetih skladb, ostanek pa so
zapolnile skladbe z B-strani single plošč.
M.C. SAR & THE REAL McCOY sta prvi pravi ameriški odgo-
vor na primat, ki ga imajo Evropejci v tehno pop glasbi. Duo, ki
ga sestavljata temnopolta lepotica Patricia Patsy Peterson in
rapper Oliver 0-Jay Jacobsen, je v Ameriki uspel s komadom
»Another Night«, v Evropi pa so najprej opazili njuno skladbo
»Run Away«. V začetku jeseni sta Patricia in Patsy izdala tudi
album »Space Invaders«, na katerem je še vsaj za pol ducata
diskotečnih uspešnic.
Preostanek NIRVANE, ba-
sist Kris Novoselic in bobnar
Dave Grohl, je skupaj s pev-
cem skupine Pearl Jam Eddi-
em Vedderjem posnel skladbo
»Against the '70«. Pesem se bo
znašla na prvencu Mikea
Wattsa, plošči »Ball-Hog Or
Tugboat«, na kateri bodo po-
leg omenjene trojice sodelovali
tudi Evan Dando (Lemonhe-
ads), Perry Farrell, Thurston
Moore (Sonic Youth), Henry
RoUins in Adam Horowitz
(Beastie Boys).
Velenjski pop rockerji CHA-
TEAU so končno le izdali svo-
jo prvo CD ploščo, vzporedno
z njo pa je na tržišče prišla
tudi njihova četrta kaseta
»Mlinar na Muri«. Naslovna
skladba te kasete je že pri vrhu
večine slovenskih lestvic, gre
pa za priredbo 15 let stare
uspešnice »Boat On The River«
skupine Styx. Besedilo zanjo
je napisal Tomaž Domicelj, vi-
deospot pa so fantje posneli,
v režiji Olge Jurij, na Babiče-
vem mlinu na Muri.
Še pred koncem meseca bo
izšla nova plošča skupine
AGROPOP. Na albumu »Gre-
mo na žur« bo deset plesno
obarvanih skladb, med njimi
pa bo tudi priredba velike
uspešnice »Tweedle Dee Twe-
edle Dum«, ki jo je leta 197
posnel   britanski   pop   benci
Middle Of The Road. To pa ne
bo edina prirejena skladba na
tej plošči. Agropopovci so s«
tokrat lotili tudi že skoraj po,
narodele »Rudeči cvet« Bene-
ških  fantov,  pod  naslovom
»Vzeli so nam sanje« pa s«|
skriva letošnji hit »Rocks« brjj
tanskih    rockerjev    Prino^
Scream.
Skupini R.E.M. je samo
v veliki Britaniji uspelo
v enem tednu prodati več kot
200.000 izvodov njihove naj
novejše plošče »Monster«.
Kljub tej izjemni številki pa so
se na prvem mestu lestvice ve-
likih plošč obdržali le tri ted
ne, na drugo mesto so jih ta
teden izrinili BON JOVI (na
sliki Jon Bon Jovi) z zbirko
največjih hitov »Crossroad...
The Best Of«. Na tretje mesto
pa se je že po prvem tednu
prebil album »Dog Man Star«,
pri nas manj znane, v Angliji
pa izredno popularne skupine
SUEDE.
Po »pištolarski sredi« ljub-
ljanski klub K4 spet odpira
svoje preluknjane, a še vedno
razbeljene ventile. V ponede-
ljek, 14. novembra, bodo gosti-
li bivšega pevca kultnih Green
On Red DANA STUARTA, ki
bo ob pomoči kitarista Ala
Perrvja kopal po zvokih s kon-
ca šestdesetih. V Gala dvorani
na Metelkovi pa bo dva dni
kasneje koncert kalifornijske
ga dua SABOT in vrhniških
novo rockerjev HIT ET NUC.
ANJA RUPEL se je z lah
kotnimi in kvalitetnimi ples-
nimi skladbami v slabem letu
prebila med najpopularnejše
slovenske pevke. Njen prve-
nec, CD s štiri skladbami, se je
odlično prodajal, uspešnicama
»Lep je dan« in »Sanjam te«i
pa se bo zagotovo pridružila
tudi njena najnovejša stvari-
tev, skladba »V Ljubljano«. Ta
se je znašla na Anjini prvi ka-
seti, ki je, pod vodstvom pro-
ducentskega para Klinar Fa-
jon, izšla pri založbi Helidon
Uspešnica letošnjega leta je skladba »Love Is Ali Around'J
v izvedbi škotskega kvarteta Wet Wet Wet. Ob slovenski prenU'
eri filmske uspešnice »Štiri poroke in pogreb« pa smo dobi^
tudi slovensko verzijo te skladbe. Naredili so jo CUKI, pesem P*
bo v kratkem izšla tudi na ponovno izdanem in pred tremi
razprodanem debitantskem albumu »Na licu bela solza«.    ^
STANE ŠPEGEV
Št. 45 - 10. november 1994

Dogma z rockersko dušo
l^cd glasbeniki je pri nas
,f nekaj takšnih, ki jitn ni
za popularnost, ki zlepa
^ bi prodali svoje glasbene
ji,$e in ki principielno vztra-
• •,0 samo pri tistem, kar jim je
^č. Običajno so to dobri
jjsbcniki, o katerih se malo
0, razen če jih slučajno ne
gjkrijcjo glasbeni uredniki in
,tem povzdignejo v medijih.
Eden tovrstnih bendov je
mariborska Dogma, ki je kot
jjio nastala pred 20-imi leti
času Deep Puiple, Mountain,
Status Quo____Mariborčani so
jf zgledovali po tujih vzorih in
ja koncertih izvajali njihove
|j)dadbe. V tem času se je za-
fdba benda podvojila, ob
^oncu 70-ih let pa so posneli
jelo nekaj svojih skladb, na-
daljnja snemanja pa so pre-
prečili odhodi članov v JLA.
lo je za Dogmo pomenilo dalj-
^ prekinitev, sicer pa se je
locku v začetku 80-ih v svetu
im pri nas slabo pisalo. Poleg
Itfga je pričel padati standard,
lar je povzročilo izlete članov
skupine v komercialnejše vo-
de. Ne glede na to so se tu in
tam zbrali, da so zadostili svo-
ji rockovski duši ali pripravili
lakšen koncert.
Ko so se po slovenski vojni
pričeli rocku nasmihati boljši
časi, so se kitarist Marjan Še-
ško-Šeki, basist Branko Šeško
in bobnar Janko Zorko-Cota
ponovno zbrali kot ročk trio in
zastavili stvar precej resno.
Oblikovali so svoj stil, sicer
značilen za južne predele Se-
verne Amerike, t. i. »southem
ročk«, zato ni čudno, da so za-
sloveli po priredbah skupine
ZZ Top. Šeki je kot glavni
frontman in vokalist znan zla-
sti po tem, da je izdelal svoje-
vrsten način igranja na kitari.
To je zvrst čistega ročka, edin-
stvena pri nas, zato jih vabijo
v goste predvsem Štajerci in
Primorci, v zadnjem času pa se
je pričelo »odpirati« tudi v Se-
verni Italiji. Ob tem ponovno
razmišljajo o lastnih posnet-
kih, saj se je v tem času nabra-
lo dovolj idej. Poleg ročka, ki
jim je v življenju alfa in orne-
ga, včasih nastopajo kot
spremljevalni bend slovenske-
ga kavboja Pidžija, ker so na-
šli tudi v coutnry glasbi pravo
dušo.
Kot staremu rockerju se tu-
di meni zdi, da ima Dogma
svoj stil, ki so ga sicer predsta-
vili na Slovenskem rocku '93,
vendar je pri nas vse premalo
tistih, ki bi širši javnosti pred-
stavljali posebnosti naše ročk
scene. Vsa usoda je bolj ali
manj v rokah izvajalcev sa-
mih. Kot vsem ostalim dobrim
anonimcem tudi Dogmi želim,
da bi se jim ponudila kakšna
možnost in bi se lahko preko
medijev predstavili širši Slo-
veniji. Če pa bi kdo želel dober
rockovski večer v dvorani, naj
se obrne na številke 062/28-
311, 412-384, 28-8585.

Nihče ni napovedal pravilnega vrstnega reda skladb.
|Za skladbe, ki jih je izbral Stane Špegel, lahko glasujete
16. novembra. Nagrada za pravilno napoved, ki jo
podarja sponzor oddaje Pop loto, trgovina Oris MASH, je
vredna 9000 SIT.
Kupone na dopisnicah pošljite na naslov: Radio Celje,
Prešernova 19, Celje.
R^OT^^RNICA
Od tod do resnosti
Hladni severo-vzhodnik se
je komaj prebujal oni dan, ko
sva z Bučo šnjoflala po gozdič-
ku na robu naselja in prav po
srečnem naključju zabredla
v jesensko svečanost. Visoki
hrasti, ki jih prav tu ne manj-
ka, so ta dan v komornem
vzdušju sivega dne odmetavali
rjavo hstje, v milijonih, enega
po enega, kot po kakšnem toč-
no določenem vrstnem redu so
se poslavljali od vsakega pose-
bej. Z visokih razglednih vej,
kjer so se celo leto družili
s pticami, so se listi s komaj
slišnim krikom mehko odlepili
od matere, da napravijo pro-
stor naslednjim generacijam,
potem pa se predani lahnemu
pišu, vsi pod istim kotom prav
počasi spuščali proti gozdnim
tlom. Postala sva in prisluhni-
la tihi elegiji, se za trenutek
prepustila prijetni otožnosti,
ki se naju je polotila, potem pa
prešerno začofotala po debeli
plasti novoodpadlega bratstva
in zaplesala v nenavadnem
karnevalskem vzdušju - za lep-
šo prihodnost.
Prodajalci cvetja so se
z mestnih ulic umaknili na
štetje dobička že v sredo, takoj
po praznikih, šolske mrtvaške
počitnice pa so poskrbele, da
je mesto venelo še cel teden,
reševala ga je le armada upo-
kojencev, ki so srečni načenja-
li simbolično povišane penzije.
Da je nekje v naši bližini jesen,
je bilo najbolj opazno na mest-
ni tržnici, kjer so se pulti šibili
pod težo sadežev, kupci pa
medleli ob cenah. Privoščili
smo si domačih jabolk in po-
begnili v predkolokvijsko ka-
ranteno, kjer smo se zabavali
s popolno indukcijo in abso-
lutno vrednostjo naravnih šte-
vil, tako da mi ni najbolj jasno
kaj se je namesto Kreslina za-
slinilo v petkovem navalu na
Barfly. Pa namočimo sladke
govorice, da bomo decembra
imeli vsaj iz česa kuhati šnops,
do takrat pa spoštujmo stare
zaloge. Prav neverjetno pa je
od kod betonska kazablanka,
džungla in razni cibibibiji vle-
čejo popasto ponudbo never-
jetnih imen zabavne operete
na štanco posnete. In tako je
sredi papirne poplave kajkav-
skih modem Jakov človek lah-
ko celo presenečen, da v Klju-
bu priredijo koncert kitarista
z angleško zvenečim imenom
in medaljami, pa čeprav vse
skupaj na tem tudi ostane.
V senci starih novic, da je
v Mariboru začela delovati
stara vojaška pekarna, kjer se-
daj pečejo koncerte, in poročil,
da se koprski MKC loteva
adaptacije klubskih prostorov,
se je moja pozornost za glasbe-
no dogajanje ustavila že pri
trafiki čez cesto in ker vse tja
do Amerike ni bilo nič več od-
prtega, je zdrava pamet vzela
stvar v svoje roke. Kaj pomeni
ljubljansko kaštirski bang je
meni jasno kot beli dan, zato
pa mi je bolj pri srcu franco-
sko-alžirski funk, ki sem ga,
bog ve kdaj, ujel na radiu. In
kar se politike tiče, lahko re-
čem, da mi gre samo še na ko-
zlanje, tudi če so županske sa-
nje. Dobre štose pa si bomo do
podelitve literarnih nagrad le-
po mazali na kruh, morgen
malo! Trava sije, luna raste...
Pa brez zamere, kisle jere, vse
skupaj je ena sama velika pre-
vara, to je treba vedeti, pa
amen meine Dammen!
Št. 45 - 10. november 1994
28
Prikrivanje
Včasih čutiš do nekoga
nekaj takšnega, da ti ga je
težko kakor koli prizadeti.
Zato paziš; včasih molčiš,
včasih se zlažeš, včasih kaj
prikriješ... Vendar pa se
(najbrž na žalost in največ-
krat po naključju) večina
takšnih stvari tako ali dru-
gače izve. Mar potem kdaj
razmišljaš, kako se tisti
nekdo počuti? Razočaran,
jezen, ogoljufan? Ali mogo-
če še vedno srečen, ker te
ima?
Ne bi obema pomenilo
več, če bi vedela, da si lah-
ko večino stvari povesta?
Če bi vedela, da drug dru-
gega toliko poznata, da bi
si na račun resnice upala
tvegati odkrit odnos? Naj-
brž bi bilo obema laže; pa
kakršna koli že ta resnica
je. Najbrž bi ti to celo po-
magalo; vsekakor pa ne bi
naletelo na odmev, kakrš-
nega se bojiš. Zato je vča-
sih najbolje tvegati, ne pa
se v ključnem trenutku
spet oddaljiti...
In potem lahko, navse-
zadnje, od človeka, ki ti
lahko neverjetno polepša
en dan, pričakuješ lepo ce-
lo leto. Ali pa kar čas do
neskončnosti...
NINA M.
Kadar sovražite nekoga,
sovražite v njem nekaj, kar
je del vas. Kar ni del nas
samih, nas ne vznemirja.
(Hermann Hesse)
Koncert Doleta B. v Ljub-
ljani.
Pljuvati na mimoidoče pod
balkonom.
Pozdravljeni!
Pišem vam prvič v upanju,
da moje pismo ne bo že kar
romalo v koš.
Že dolgo v časopisu sledim
stran »Vrtiljaka«. Zelo mi je
všeč, zdi se mi le, da bi lahko
bila mladim ustvarjalcem na-
menjena ena (vsaj!) cela stran.
Glede česa drugega pa nimam
pripomb.
Imam nekaj vprašanj, za ka-
tere srčno upam, da si boste
vzeli čas in mi nanje odgovo-
rili.
- Rada pišem (predvsem pesmi)
in me zanima, kakšne pogoje
je potrebno izpolniti, da bi se
lahko objavile.
- Ali je mogoče upati tudi na
daljše sodelovanje?
Na vpogled pa vam pošiljam
še eno izmed svojih pesmi. Ve-
selilo bi me, če mi lahko napi-
šete še kratko mišljenje o njej.
Z najlepšimi pozdravi,
Elena
Draga Elena!
Za objavo tvojega pisma in
»javni« odgovor smo se odloči-
li, ker podobna vprašanja naj-
brž zanimajo še marsikoga
drugega.
Veseli me, da Vrtiljak bereš
z veseljem, še bolj, da si želiš
sodelovati in (najbolj) da si
poslala lepo impresionistično
pesem. Vsaj po mojem mnenju.
Skratka: meni osebno je tvoja
pesem všeč in jo objavljam;
kot veš, pa je še posebej oce-
njevanje poezije stvar okusa
vsakega posameznika, zato se
v kakšne znanstvene kritike
v uredništvu Vrtiljaka nikoli
ne spuščamo.
Skratka: piši (in, seveda,
pošiljaj) svoja dela še naprej in
lepo se imej.
In odgovori na tvoja vpra-
šanja?
1. Vrtiljaku je v Novem ted-
niku namenjena cela stran,
vendar pa se prilagaja pismom
in prispevkom, ki jih pošiljajo
bralci. Če le-teh ni za celo
stran, pač »vskoči« kakšna re-
klama.
2. Edini pogoj za to, da obja-
vimo pesmi, ki jih pišeš, je: da
jih pošlješ. Seveda pesmi, pre-
den jih objavimo, presodimo
tudi po kvaliteti, ampak, kot
smo že ugotovili, je le-ta bolj
stvar subjektivnega okusa.
3. Daljša sodelovanje je, se-
veda, možno: napiši ideje in
predloge!
4. Lep pozdrav!
NINA M.
Usojeno je...
Ljubila ga je. Ljubila ga je
že pet let. Svet brez njega ji je
bil prazen, pust. Bil je lepotec.
Vse punce so bile nore nanj,
on, Denis, pa ji ljubezni ni vra-
čal. Tri leta je bil starejši od
nje.
Marija je odraščala. Hodila
je že v srednjo šolo in še vedno
mislila nanj. Ni ga mogla po-
zabiti. Nekoč jo je prijatelj po-
vabil v kino. Pristala je, a pred
očmi se ji je spet pojavila De-
nisova podoba, njegove jekle-
no modre oči, valoviti lasje...
Ne, ne in ne. Ni ga mogla po-
zabiti.
Končala je srednjo šolo. Po-
stala je lepo in prijetno dekle,
ki je marsikateremu moškemu
ogrelo srce. Slednjič je prebila
led tudi Denisu.
Bilo je vroče popoldne. Ma-
rija se je odšla kopat na bazen.
Po nekaj minutah plavanja je
opazila, da jo nekdo gleda.
»Zdravo, Marija!« se je oglasil
Denis. »Haj!« »Si tukaj sama?«
»Ja,« je odvrnila Marija. Po
osmih letih jo je ogovoril, ve-
dela je, da je sedaj star že ena-
indvajset let, ampak vseeno se
je, ko ga je zagledala, v njenem
srcu spet nekaj zganilo. »Še
vedno ga ljubim,« je pomislila,
ko je zaslišala pljusk vode in
klic: »Kdo bo prej?«
Tekmovala sta in zmagal je
on. Bilo je že pozno popoldne,
ko se je Marija spomnila, da
mora domov. Takrat se je
oglasil Denis: »Marija, imaš
jutri zvečer kaj časa?« »Jutri
zvečer? Seveda.« »Dve vstop-
nici za kino imam. Greš z me-
noj?« »Zelo rada. Jutri ob
osmih. OK?« »Super. Čao!« In
ji je pomežiknil.
»Zdravo, Marija,« je rekel
zvečer in zajel sapo. »Za koga
si se pa tako uredila?« je zaž-
vižgal. »Greva; brž!«
V kinu sta sedla v zadnjo
vrsto. Ugasnile so luči in film
se je začel vrteti. Po nekaj mi-
nutah je Denis vzel Marijino
roko v svoje naročje. Nato je
prijel svitek njenih las in jih
pričel božati. »Ljubim te, Ma-
rija. Ljubim te takšno, kot si.
Potem jo je poljubil in ona i^j
je poljub vrnila. Končno je doli
bila tisto, kar si je želela «3
desetega leta... J
»Denis, misliš na resen oM
nos?« ga je vprašala, ko sta šlg
iz kina. »Jasno,« je odgovoril
»Že nekaj časa sem sanjal o te.!
bi. Rad bi, da bi ostala vedno
skupaj.« »Veš, Denis, na to,
kar se je zgodilo zdajle, setj
čakala osem let. In ni mi žal,,,
LEJLA
Allneja
Trenutki, ki minejo.
Praznina ostaja.
Praznina in nekaj čudnega.
Nerazumlji vega.
Čakam, spet.
Sama.
Blediš.
Tvoja podoba, spet.
Tvoj glas.
Kje je že to!
Preteklost.
Ali pač? Dnevi.
Noči.
Sanje.
Spet.
ELENA
Prva ljubav
(Dorde Balaševič)
Tad još nišam nista znao,
i još nišam verovao
da na svetu tuge ima.
Jedino mi važno bilo
da postanem levo krilo
U' centarfor školskog tima.
Tad sam iznenada sreo
najtoplijeg leta deo
- to su njene oči bile.
Imala je kose plave
i u njima na vrh glave
belu mašnicu od svile.
Prva je ljubav došla tiho,
nezvana sama,
za sva vremena skrila se tu negde,
duboko u nama.
Kad je prošlo dačko vreme,
padeži in teoreme
i stripovi ispod klupe,
nije vi.še bila klinka,
počela je da se šminka
i da želi stvari skupe.
Tako mi je svakog dana
bivala sve više strana.
Slutio sam šta nas čeka.
Pa sam prestao da brinem
kako da joj zvezde skinem.
Postala mi je daleka.
Danas je na sedmom nebu,
kažu mi da čeka bebu.
Našla je sigurnost, sreču, dom...
Ima muza inženjera
pred kojim je karijera
i mesto u društvu visokom.
Ja još kradem dane bogu.
Ja još umem. Ja još mogu
da sam sebi stvorim neki mir.
Još sam sretan što postojim.
Pišem pesme. Zvezde brojim.
Još sam ona j isti vetropir.
Prva je ljubav došla tiho,
nezvana sama,
Za sva vremena skrila se tu negde
duboko u nama. _^_
Št. 45 - 10. november 1994
št. 45 - 10. novemt>er 1994
št. 45 - 10. november 1994
št. 45 - 10. november 1994
32
V MODNEM
VRTINCU
'Pripravlja:
VLASTA CAH - ŽEROVNIK
Jesen je že kar krepko potr-
kala na naša vrata, včasih pa
zadiši že po pravih zimskih
temperaturah. Za modo to ni
nič hudega, saj njene zapovedi
veljajo za vse letne čase, stal-
nica pa so vsekakor razni
modni dodatki, o katerih v tem
mesecu razmišlja naša modna
svetovalka Vlasta Cah-Že-
rovnik.
Že prejšnji teden smo pove-
dali, kdo si je prislužil nagrade
v preteklem mesecu, pa naj
ponovimo še enkrat. Janja To-
vornik z Dob j a pri Planini bo
prejela ročno pleteno tuniko,
ročno poslikana svilena kra-
vata bo last Anite Ceglec iz
Laškega, modni nakit trgovine
Iva pa Marte Šumrada iz Šent-
jurja.
Ze razmišljate, kako boste
letos obule svoje noge? Če vam
je zmanjkalo idej, si poglejte,
kaj svetuje Vlasta v današnjem
dmženju, prihodnjič pa bodo
na vrsti torbice in pasovi.
Uredništvo
»Zadrgnjene!«
in zašiljene pete
Med modnimi dodatki vr-
tinčimo, čeprav tokrat skoraj
ne moremo govoriti o dodatku
— zimska obutev namreč ni ni-
kakršna postranska reč, še po-
sebej, če vas rado zebe
v noge...
Poglejmo, v kakšnih škor-
njih bodo v zimskih mesecih
korakale ženske noge po ploč-
nikih svetovnih modnih pre-
stolnic oziroma, kaj so obliko-
valci obutve pripravili tudi za
nas. Mladi so že tretjo sezono
zapored posadili na modni
prestol vojaške bulerje. Letoš-
nje izpeljanke so še višje, za-
penjajo se z jermenčki, imajo
pa tudi vezalke in gumijast
»kolovozen« podplat (1).
Lanski b^bičini škornji so se
dvignili tja do kolen, se sem
ter tja podložili s krznom, do-
minantni modni akcent pa je
še vedno v vezalkah. Najno-
vejša moda takšne škornje
imenuje »zadrgnjene!«, kom-
binira pa jih s telečjim usnjem,
irhovino ali velurjem (2).
Nadvse atraktivna novost je
tudi zgodba o Chapltnu in nje-
govem klobuku, ki je odložil
svojo okroglost na udobne
gležnarje. Nanje je pritrjena
strach-volnena gamaša, ki
nam ponuja nešteto možnih
variacij nošenja (3).
Predlanski maxi škornji, ki
jih je moda speljala ribičem, so
tudi letos hit obuvalo k mini
krilcem - da se le ne gubajo in
»lezejo dol« (4).
Najbolj oboževani v deželi
damske obutve pa so gležnarji
(s srebrno kovinskim leskom
ali krzneno obrobo) oziroma
škornji z visoko, zašiljeno pe-
to. Ti nogo napnejo, podaljša-
jo, korak skrajšajo in s tem
zibanje prenesejo na boke. Sa-
me krasne reči, ni kaj, če seve-
da takšno hojo obvladamo in
pozabimo na mnenje hrbtenice
(5).
Torej, če so vratolomne pete
vaša stara ali pravkar prebu-
jena strast, previdnost v roke
oziroma pod noge, saj jih je
moda izumila le za vsestran-
sko »stabilne« dame in gospo-
dične.
VLASTA
Nagradno anketno vprašanje meseca novembra:
KATERI MODNI DODATEK ZIME 94/95 VAM JE NAJBOLJ"
VŠEČ?
a) Starinski volneni pleUs franžami, 1
b) kapa s cofom ali astrahanska kučma, 1
c) s krznom podložene in obrobljene rokavice, J
d) gamaše oziroma pletene nadkolenke.
ZDRAVILNE RASTLINE
Cimicifuga
Cimicifuga (Actea racemosa
L.) je zdravilna rastlina iz dru-
žine zlatičnic, ki je razširjena
po vsej severni polobli. Druži-
na zajema okrog 3000 vrst, ki
so razvrščene v 70 rodovih.
Največkrat so zeljnate rastline
z lepimi cvetovi.
Cimicifuga je doma v Sever-
ni Ameriki in je zdravilna
rastlina tamkajšnjih Indijan-
cev. V Evropo so jo prenesli
v 19. stoletju in jo od tedaj tudi
gojijo. Od tod je rastlina tudi
pobegnila v naravo in jo zato
lahko tudi najdemo podivjano,
je do 60 cm visoka trajnica.
V zemlji ima močno, vozlasto
koreniko iz katere poganja
steblo s številnimi stranskimi
vejami. Te nosijo dvojno per-
nate liste in številne drobne
bele cvetove, združene v groz-
dasta socvetja. Pri tej zdravil-
ni rastlini je največ aktivnih
snovi v koreniki, ki jo jeseni
izkopljejo, očistijo in hitro po-
sušijo.
Korenike so neprijetnega
vonja in grenkega, neprijetne-
ga okusa. Vsebujejo alkaloid
cimicifugin, solicihio kislino,
izoferulno kislino, glikozide,
rastlinske hormone, čreslovi-
ne, maščobe, grenke snovi,
eterično olje v sledovih in dru-
ge snovi.
Iz korenike pripravljajo
kapljice in tudi tablete, ki se
uporabljajo kot zdravilo pri
duševnih težavah, ki so posle-
dica hude telesne izčrpanosti.
Vse njene zdravilne snovi de-
lujejo kompleksno in pomirja-
jo in zmanjšujejo vnetja, bole-
čine pri različnih revmatičnih
vnetjih. Ker vsebuje fitosterin,
lajša težave žensk po štiridese-
tem letu starosti. V tako une-
Boris Jagodic:!
novanem klimakteričnem ob-
dobju se pojavijo razne dušev-
ne motnje, živčno in hormon-
sko neravnovesje. V meni se
ženske kar na lepem potijo,
obliva jih vročica, čutijo naval
krvi v glavo, srce jim razbija in
muči jih nespečnost in neute-
meljen strah. V tem obdobju
zelo' rade sežejo po močnih
zdravilih za pomirjenje in
kmalu ne morejo več brez ta-
blet.
In tu ima odlično delovanje
cimicifuga. Izvleček iz njene
korenike, ki se dobi v obhki
kapljic in dražejev, izboljša
splošno počutje, poveča se ve-
selje do okolice in do dela. Ker
preprečuje vnetje in ima tudi
antipiretični učinek, so izdelki
iz te rastline odhčni tudi pri
povišani temperaturi, bolečih
sklepih in pri nespečnosti. Ker
postane spanje mirnejše in
spokojnejše, se popravi tudi
stanje živčevja in razpolože-
nje. Posebno žene vesele nara-
ve se hitro znebijo potrtosti in
spet ujamejo svoje duševno
ravnovesje. Pri tem je razvese-
ljivo to, da lahko tako nepri-
jetne pojave odpravimo s tako
preprostimi zdravilnimi rast-
linami.
Vrači severnoameriških In-
dijancev pa z izvlečki iz cele
rastline še danes zdravijo
pljučne bolezni, astmo, protin
in sklepni revmatizem.
FRANCOSK
KUHINJA
Gosja Jetra
Francozi so ljubitelji dobre
hrane in za predjed radi ponu-
dijo tudi gosja jetra. V ta na-
men knnijo gosi s posebno pi-
čo, da so jetra primemo mast-
na in tri do štirikrat večja od
normalnih.
Prvorazredna jetra morajo
biti malo rožnata in brez ze-
lenkastih ostankov, kakršni se
pojavijo, če se je razlil žolč.
Surova gosja jetra so sestav-
ljena iz dveh kip. Pred upora-
bo jih moramo marinirati. Po-
ložimo jih v posodo, jih solimo,
polijemo z vinskim žganjem,
madeiro ah portskim vinom,
jim dodamo začimbe in jih pu-
stimo pri miru na hladnem 24
ur.
Nato jih vzamemo iz mari-
nade. Sedaj napoči zelo po-
memben trenutek: moramo jih
pravilno pripraviti. V sredini
morajo namreč ostati rdečka-
sta, ne glede na to, kako jih
pripravimo. Lahko jih speče-
mo v testu ali v ponvi ali pa jih
narežemo na tanke rezine, jih
povaljamo v moki in na hitro
prepražimo na surovem maslu.
Za začimbo Francozi radi
uporabljajo gomoljike, gobe,
ki dosežejo astronomsko ceno.
Pri nas jih lahko nadomestimo
s čmifni ali mrtvaškimi tro-
bentami.
Pena iz gosjifi Jeter:
Potrebujemo: 300 g pošira-
nih gosjih jeter, 15 cl žolče iz
madeire ali portskega vina, 15
cl stepene smetane in začimbe
za paštete.
Marinirana jetra odcedimo,
jih zavijemo v svinjsko mreži-
co in še v krpo, tako da se
tesno prilega. Tako pripravlje-
na jetra položimo v vinsko žol-
co in poširamo pri 90° C. V njej
naj se jetra tudi ohladijo. Nato
jih pretlačimo skozi cedilo ali
jih fino zmiksamo. Primešamo
jim še tekočo žolco, sol, poper
in začimbe za paštete, nazad-
nje pa še stepeno smetano. No-
tranjost modela oblijemo
z žolco, dno okrasimo z lističi
črne trobente, napolnimo mo-
del s peno iz gosjih jeter in jo
pokrijemo s tanko plastjo žol-
če. Za več ur postavimo model
v hladilnik, potem ga zvrnemo
na krožnik in ponudimo z ope-
čenim kruhkom.
Pašteta iz gosjili
Jeter
Potrebujemo: ena velika
gosja jetra, 3 rumenjake, sol,
poper, piment, 6 dag slanine,
majaron, kiunino in moko.
Jetrom odstranimo kožico.
Polovico jih zmeljemo, drugo
polovico pa zrežemo na tanke
lističe. Zmleti polovici jeter
dodamo rumenjake, zmleto
slanino, sol in začimbe. Model
za pudinge narahlo namasti-
mo in pomokamo ter ga napol-
nimo izmenoma s plastjo
zmlete mešanice in lističev.
Zadnja plast naj bo zmleta
zmes. Model zapremo in v so-
pari kuhamo eno uro in pol.
Ohlajeno pašteto zvrnemo na
krožnik, zrežemo na tanke re-
zine in ponudimo.
Creme fraiche je dober kremast izdelek, narejen iz pasterizj,
rane kisle smetane s 36 odstotki mlečne maščobe in je rahlo
osoljen. Izbirate lahko med izdelkom z zelišči in česnom tet
izdelkom brez zelišč. Creme fraiche dobite sedaj tudi pri nas!
Creme fraiche izvira iz dobre francoske kuhinje. Z dodatkom
Creme fraiche - izvabimo ribjim jedem, mesu, zelenjavi, juham^
omakam in solatnim prelivom, najbolj prefinjene okuse. Upo.
rablja se tudi pri pripravi testenin, kuhanega in pečenega krom-j
pirja, riža, pri vseh kremnih juhah (gobova, grahova, fižolova jij
ostale zelenjavne - po končanem kuhanju se juhi doda žUcJ
Creme fraiche in premeša) in kjerkoli vam domišljija dopušča
Zrezki v gobovi omalci
(puranje, piščančje, svinjsko, telečje meso)
Na maslu opečemo meso. Posebej spražimo čebulo, dodamc
gobice, zrezane na lističe in dušimo, dokler niso gobice mehke,
Čebulo in gobice dodamo k mesu, dolijemo malo juhe ali vode,
da se jed duši. Dodamo tudi začimbe, sol, poper, rdečo sladko
papriko. Ko je meso zdušeno, mehko, dodamo 2-3 žlici Creme
fraiche. Zrezke z omako damo na krožnike in posujemo s peter-
šiljem.
Št. 45 - 10. november 1994
št. 45 - 10. november 1994
št. 45 - 10. november 1994
št. 45 - 10.novemt)er 1994
št. 45 - 10. november 1994
št. 45 - 10. november 1994
št. 45 - 10. november 1994
40
Želje sedanjih. i
Velenjski izvršnik Srečko Meh županu Pankracu Semeč- ]
niku: »Cuj, Pane, v zadnjem času sva dobro >vozila< skupaj/
Je kaj možnosti, da bi v tej postavi ostala tudi v novi]
velenjski občini?« ]
.. Jn prihodnjih
o tem, da ni lahko najti
kandidate za župane in svet-
nike v novih občinah, že
vrabčki čivkajo. Kako naj
potem o imenih vemo novi-
narji? Tisti, ki bi lahko o tem
kaj vedeli, so odsotni, drugi
skrivnostni, tretjim pa se niti
ne sanja. Ampak bistvo vedo
pa vsi: »Naša občina bo z no-
vim vodstvom med najboljši-
mi.« Ha!
Žal prepozno
Za obisk Janeza Janše,
v torek je bil v Nazarjah, to-
krat ni bilo takšnega zani-
manja   kot   pred   časom.
V dnevih Depale vasi je bila
nazarska dvorana nabito
polna, vendar Janše ni bilo.
Verjetno bi takratni obisk
obrambnega ministra stran-
ki prinesel več volilnih gla-
sov kot torkovi strankarski
manevri.
Odvečen strah
v nekaterih občinah na
celjskem območju priprav-
ljajo vse potrebno za ustano-
vitev Uradov za mladino.
V teh uradih naj bi sodelova-
li mladi, ki še niso vključeni
v druga združenja. Glede na
to izhodišče ne damo roke
v ogenj, da se bodo morali
v uradih braniti pred nava-
lom novih članov.
Itak je vseeno
v letošnjem novembru sta
dve nesporni dejstvi: pred-
volilni boj in mesec boja pro-
ti alkoholizmu. Glede na šte-
vilne načine, kako se da priti
do novih občinskih svetni-
kov, bi lahko novembrski
značilnosti združili. Zakaj se
kdo ne spomni in postavi li-
ste alkoholikov?
Ne spustijo v Evropo nas Italijani,
doma gledamo žal preveč se postrani.
Mimo odpeljal že prvi je vlak,
predsedniku vlade dvignil se tlak.
Poslej sam bo vodil zunanji resor,
da nad zadevami imel bo popoln nadzor.
Preteklost ostaja Oglejska deklaracija,
ostrejša odslej bo slovenska participacija.
Nova pogajanja so za nas preokupacija,
ministrov odstop morda stimulacija.
Doma nas čaka še privatizacija,
od številnih zablod še ena deviacija.
.   FRANCI CEtI
Kakšna je podobnost med
stranko krščanskih demo-
kratov in celjskimi hokejisti?
Oboji napovedujejo izstJ
pa še vedno vztrajajo v stafl
družbi.
Zakaj Celjani zadnje dni ne
morejo mimo spati?
Mučijo jih nočne more zara-
di govoric, da naj bi dobili
župana, katerega priimek je
povezan z je^sko nevar-
nostjo in se končuje na -ič.
Nikakor se jim ne da dopovedati, da v kovač-
nici načrtov nista najbolj pomembna kladivo
in nakovalo.
Bodo v času širjenja nalezljivih bolezni
poslanci zasedali le še za zaprtimi vrati?
Večina angelov nizkega leta v gospodarstvu
prinaša visoke izgube.
Le kaj nam bo sončni mrk? Že tako se nam
pogosto stenmi pred očmi.
FRANCI ČEČ
Le od kod jih jemlje?
Štefka Krajnc iz Kozjega namreč, ki nam
vsak teden pošlje vsaj po eno šalo. Njena
Mož in žena je v zadnji številki premočno
zmagala, zanjo pa je glasovala tudi Lidija
Toplišek iz Hude jame 3, Laško, katero smo
izžrebali med prispelimi kuponi. Obe prej-
meta klasično nagrado - majico in čestitko
na Radiu Celje, Štefka pa je bila tudi izbra-
na za izlet šaljivcev v prihodnjem letu. Po-
šljite nam kakšno šalo — vic tudi vi!
Šala tedna
Mož in žena
Mož pride domov in zagle-
da nad posteljo velik list, na
katerem je bilo napisano
TOZD.
»Kaj to pomeni?« vpraša
ženo.
»To je kratica za stavek
>Tukaj Opravljaj Zakonske
Dolžnosti!«
Naslednji večer zagleda žena na istem li-
stu še enkrat napisano kratico TOZD in
vpraša moža: »Kaj pa to pomeni?«
Mož pojasni: »To Opravljam Zdaj
Drugje.«
Žena utihne, čez kak teden pa je na listu
napisano TOZD še tretjič.
Zdaj zanima moža: »In kaj pomeni to?«
Žena pojasni: »Tisto Opravljajo Zdaj
Drugi!«
Ima odličnega krojača
Francelj gre v trgovino, da bi si kupil
novo obleko. Ko tako pomerja, ugotovi, da
mu ni nobena po meri. Pa si kupi blago in
vse skupaj nese h krojaču. Čez teden dni, ko
pride po obleko in jo pomeri, ugotovi, da
ravno tako visi na njemu kot one v trgovini.
Pa pravi krojaču: »Suknjič ima en rokav
krajši!«
Pa pravi krojač: »Ah, nič ne de. Se boš pa
malo sključeno držal, pa bo v redu!«
»Ja, pa tudi ena hlačnica je krajša!«
»Boš pa bolj sključeno hodil!«
Pa gre Francelj, sključen po krojačevih
nasvetih, skozi mesto, kjer ga srečata dve
dami. Pa pravi prva: »Poglej, kakšen revež,
kakšen invalid!«
»Ti, ampak krojača ima pa odličnega.«
Policijska
Na razpotju policist pretepa desetletnega
mulca.
Mimoidoči se razjezi: »Surovina, zakaj pa
tako tepete tega fantka?«
»Vi bi ga tudi. Me je vabil, naj grem
z njim, ker se jim kuzla goni.«
»Kaj pa je to kaj takega?«
Policaj: »Je rekel, da bi radi imeli policij-
ske pse!«
Krava
Možje v jezi rekel svoji ženi: »Ti krava!«.
In zmeraj, kadar je naredila kaj narobe, je
rekel: »Kaj boš ti krava?«
Žena se je odločila, da gre na sodišče.
Tožila ga je zaradi žalitve.
Sodnik je možu naložil kazen in javno se
ji je moral opravičiti.
Ko sta šla s sodišča je rekla žena možu:
»Si videl, si videl? Ali se mi še upaš reči
krava?«
»Tiho bodi, da te ne bom med roge.«
Vprašanja
Mladenič vpraša starega moža: »Očka,
koliko let ste stari?«
»Devetdeset jih imam.«
»Pa se nič ne bojite umreti?«
»Kjepa. Pri teh letih jih zelo malo umre.«
Za kravo
Bajtarji so od večjega posestnika kupili
kravo, da bi imeli doma mleko in telička.
V hlevu so naredili prostor za nove jasli.
V jasli je bilo treba še zvrtati luknjo za
privez verige, pa doma niso imeli dovolj
velikega svedra. Zato pošlje oče najmlajše-
ga sina k sosedu.
»Lepo prosim, če bi mi posodih sveder, so
dejali oče,« reče fantek.
»Zakaj ga boste pa rabili?« vpraša sosed.
»Ja, kupili smo kravo, pa nima luknje,«
odgovori fantek.
Pri psihiatru
Psihia ter izvaja terapijo z mladim pacien-
tom. Na list papirja nariše navpično črto in
vpraša pacienta: »Na kaj pri tem mislite?«
Pacient odgovori: »Na nage babe!«
Psihiater nariše krog. »In na kaj mislite
zdaj?«
»Na nage babe,« odgovori mladenič.
Zdaj psihiater nariše rožico. »In pri tem?«
»Ja, na nage babe!« vztraja mladenič.
Zdaj psihiater odloži pisalo in reče: »Vse
kaže na to, da so pri vas nage ženske postale
fiksna ideja!«
»To pa ne,« protestira mladi mož. »Saj
nisem jaz napackal te svinjarije!«
Šale so prispevali: Nevenka ŠKORJANC iz
Strmce pri Laškem, Andrej VOUK iz Šmarja
pri Jelšah, Hedvika MUŠIČ iz Škofje vasi, Ja-
nez GRADIŠNIK iz Štor, Irena SELIČ iz La-
škega in Liljana ČOŽ iz Celja.
NAJ MUZIKANTI POVEDO
Preš'ci so prišli
»Brat, ki je imel v hiši harmoniko, je skrb-
no zaklepal omaro, da ni kdo prišel do in-
strumenta. Vendar sem nekako našel ključ
in se dokopal do harmonike, o kateri sem
ponoči sanjal. Potem sem pridno in neopaz-
no vadil. To, da malo kradeš, je res >šarm<,
saj je vprašanje, če bi sicer imel takšno
veselje in voljo. To sklepam po bratu, ki se
nikoli ni naučil igrati,« pravi Martin Kovše
iz Koroške vasi nad Zrečami.
»Več kot dvajset let nazaj je, ko sem bil na
javni ohceti. V teh v breg >prislonjenih< kra-
jih smo takrat več ali manj hodili peš. Tudi
na tem prvem velikem >špilu< smo pešačili iz
naše vasi, od nevestinega doma proti ženi-
novemu, daleč v Oplotnico. Morda se je prav
zaradi hoje tod še ohranil običaj, da je pred
muzikantom šel starešina, ki je na veje dre-
ves lepil papirnati denar. Nobenega nisi
smel izpustiti in najhuje je bilo, če je bil
kakšen >drobiž< visoko na drevesu, ko si
vedel, da se ti s harmoniko na rami ne izpla-
ča plezati. Tako smo si služili denar v teh
krajih, veliko pa so ga zataknili svatje kar
za harmoniko. Denar so prinesli tudi >preš-
'ci<. To so bih fantje, našemljeni v maske, da
jih ni nihče prepoznal. V pismu je bilo prilo-
ženo tudi besedilo, ki je govorilo o tem, da
so prišli od daleč, da pozdravljajo vse pri-
sotne, denar pa je za muzikanta, ki naj zai-
gra toVk pa toVk okroglih. Z nevesto niso
smeli plesati, plesali pa so z vsemi svati ter
ga močno lomili, saj so se fantje zelo radi
našemili v ženske. Ko je bilo muzike konec,
so se >preš'ci< odkrili.
Na gostijah so bili tudi heci zelo priporoč-
ljivi in med drugim je zelo >vžgal< tisti, ko
sem igralcu dal na čelo kovanec, ki naj bi ga
previdno spustil v lijak, pripravljen za pa-
som hlač. Medtem ko se je igralec mučil
s kovancem in pogledom v strop, sem mu
skozi lijak spustil kakšno tekočino, tako da
je na hlačah nastal velik moker madež.
S turizmom, ki se je zadnje čase na Rogli
zelo razvil, je tudi zame več dela. Le nekaj
korakov vstran je namreč gostišče Smogavc,
kjer se ustavljajo avtobusi in ljubitelji do-
bre domače hrane. Tam je dobrodošla tudi
Ena Iz Martinovega rokava
Za veliko mizo, kjer je sedela kmet
družina s hlapcem, je zmanjkalo elektri
ravno v trenutku, ko so se spravlj
k obedu.
»Jaz bom otroke in >žganke< pazil, vid
pa na dile >zihmgo< pogledat,« je rekel 03
ženi in hlapcu, ki sta seveda takoj uboga
Dolgo ju ni bilo, zato je mož poslal
mlajšega, naj pogleda, če ni koga elektri
spekla.
Mali se je takoj vrnil: »Ata, mama so
tleh čisto mrtvi, hlapec pa še malo miga
domača muzika. Kmetija mi daje prem*
in kakšen dinar od muzike mi še kako pt
pride.«
EDI MASN
Št. 45 - 10. november 1994