n
a j T e č j i slovenski dnevniki
Iv Združenih državah
Velja za vse leto . .	$6.00
g Za pol leta .....	$3.00
i Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
List slovenskih delavcev v Ameriki.
I The largest Slovenian Daily in* | the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays« 75,000 Readers.
h
TELEFON: CORTLANDT 2876.	fEntered ae Second Class Matter. September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: CORTLANDT 2876.
NO. 39. — ŠTEV. 39.	NEW YORK, MONDAY, FEBRUARY 16, 1925. — PONDEUTEK, 16. FEBRUARJA 1925.	VOLUME XXXIII. — LETNIK XXXIII.
NOVA KRIZA V FRANCIJI
V Franciji se je pojavila nova kriza vsled padanja verdnosti franka. — Governer narodne banke je sporočil, da je pripravljen zapustiti
svoje
mesto, vspričo bližajoče se finančne krize.
PARIZ, Francija, 15. februarja. — Vrednost franka je padla včeraj zjutraj na pariški borzi od 19.5 na 19.245 ali približno na eno dvajsetinko centa. To padanje je resno samoposebi, a še večji pomen pripisujejo miru, ki je spremljal to padanje.
Naenkrat, v teku enega samega dneva, je proizvedel resni položaj v francoskih financah politično, če ne finančno krizo. Dejanski ni francoski finančni položaj nič boljši in nič slabši kot je bil predvčerajšnem, vendar pa se je pojavila "živčna kriza".
Govorilo se je o vseh možnih vrstah finančne katastrofe in take krize so napovedovali najbolj resni in trezni listi. Tudi v poslanski zbornici se je razpravljalo o tem.
Petit Bleu poroča, da je governer Bane de France, glavne francoske banke, Robinau, pripravljen resignirati. To bi ne zvenelo resno, če bi ne priobčil list L/F-re Nouvelle, odločen pristaš vlade, članka z naslovom: "Finančna kriza — Senzacij onalne govorice". V kratkem se glasi med drugim:
—	Vlada je v tem trenutku zakopana v finančne težkoče. Govori se, da je finančni minister prepričan, da je neobhodno potrebno intervenirati na borzi z večjimi svotami.
—	Neka zelo visoka osesba v finančnem svetu pa je diametralno različnih nazorov. Govori se, da je dotična oseba že resignirala, da pa je rešila položaj intervencija neke druge odlične osebe in sicer v zadnjem trenutku.
Ker so zadnje konference ministsrskega predsednika Robineau že dovedle do govoric, ki so škodile finančnemu položaju, je javno mnenje nervozno in v skrbeh. Ne pomaga niti dejstvo, da skuša vlada na vsak način izvesti finančne reforme, proti željam in kljub opoziciji vseh konservativnih krogov in večine finančnih in podjetniških sil.
Proračun, ki je obrnil pozornost cele Francije na vprašanje financ, kaže, da znaša javni dolg skoro dvajset tisoč milijonov frankov in vojaški izdatki trinajst tisoč milijonov frankov. Proračun je neurejen za svoto petih tisoč milijonov frankov.
Za vznemirljivimi dogodki dneva tičita dva dejstva in sicer ta, da ne more v prvi vrsti vlada preprečiti bega kapitala, ki je že dosegel svoto štirinajstih tisoč milijonov frankov in ker ni mogoče obnoviti zakladniških bondov na kratek rok, ki znašajo tudi tisoče milijonov frankov.
Poročevalec finančnega komiteja poslanske zbornice Violet te, je ugotovil: —
—	Našo deželo uničuje breme javnega dolga. Skoro dvajset tisoč milijonov frankov v proračunu je namenjenih le dolgovom, ne da bi vzeli pri tem vpoštev inozemske dolgove, ki so* sedaj predmet diplomatičnih razprav.
Naštel je možnosti izhoda iz finančnih težkoc, a zavrnil možnost razveljavljen j a vrednosti denarja.
—	To je zločin, katerega bi vlada ne izvršila, — je rekel. — Zakaj uničiti blagostanje tako številnih ljudi, če sta možni dve postavni poti: — amoritiza-cija ali konverzija?
Dejstvo je, da potrebuje vlada velikega finančnega poguma. Herriot je včeraj popoldne več kot enkrat povedal poslanski zbornici, da bo izvršil svoj finančni program neglede na napade, vprizorjene na njegovo vlado.
Koliko kave se je popilo v Ameriki.
WASHINGTON, D. C., 15. fdb. Trgovinski department je izračunal, da predstavlja konsum leave v Združenih državah v enem letu 55 tisoč milijonov čas in da pride vsled tega na -vsakega prebivalca po nekako 500 ea5.
©par
žiti majhno nazadovanje v primeri s konsumom leta 1923, ko se je računalo po 12.24 futo-v na os&-bo. —
Vrednost importirane kave je znašala skoro 250,000,000 dolarjev, a dosti te fearve se je nanovo izvozilo.
Cene kave so bile teSkom cele-?a let« izvaoredno visoke.
Povratek k zlatemu standardu.
Hitro zopetno uveljavi je nje zlatega standarda se smatra za edino zdravilo za ekonomska zla sveta. — Finančni komitej Lige trdi, da bi se s tem pospešilo ekonomsko okrevanje sveta.
ŽENEVA, Švica, 13. febr. — Finančni komitej Lige narodo\ je izjavil v svojem poročilu, da je najbolj zažeJjivi način, kako pospešiti ekonomsko okrevanje svt»-ta če se ta'koj vrnejo vsi narodi, ki imajo stabilizirano valuto čim preje mogoee k zlatemu .standardu.
ČVhoslovaska je baje sklenila ustvariti neodvisno bančno izdajo, da se določa natančno zlatu vrednost njenega denarja.
LONDON, Anglija, 13. eebr. — Angleška vlada se namerava vrniti k zlatemu standardu ob prvi možni priliki, — je izjavil an* gleeki finančni minister, Winston Churchill, v 'poslanski zbornici v odgovor na vprašanje, ki mu Je bilo stavljeno g-lede tega predmeta.
—	Vlada njegovega veličanstva, — je rekel Churchill, — soglaša v polni meri z nameni prejšnjih administracij, da se vrne dežela k zlatemu standardu čimprej e mogoče. V sedanjem trenutku pa ne morem dati nobenega bolj pozitivnega odgovora glede tega predmeta.
Po več nadaljnih vprašanjih je prosil finančni minister člane zbornice, naj ne zahtevajo od njega nadaijnih pojasnil, katerih ne more dati.
Vprašan glede italijanskega dolga je rekeL, da je imel tekom svojega bivanja v Parizu pogovor z italijanskim finančnim ministrom, Jkii je dal izraza svoji želji, ia se prične v teku par mesecev » tozadevnimi pogajanji.
PARTjZ, Francija, 13. febr. — Tekom ralzprave v poslanski zbornici glede predlaganega povišanja penzij. je objavil ministrski predsednik Herriot ognjeviit poziv za zavarovanje franka. Rekel je, da je pripravljen dovoliti težko poškodovanim povišanje, ki bi zahtevalo nadaljne izdatke v znesku 45,000,000 frankov, a rekel, da bi ne mogel vpisati v splošni proračun penzijskega proračuna v znesku štirih tisoč milijonov frankov.
—	Naša politika, — je rekel. — je vrniti franku njegovo vrednost, .kar je mogoče doseči s finančno poštenostjo. Francozi.
ga ali onega mnenja, morajo smatrati frank za stvar narodne vrednosti, katero je treba braniti na vsaki možni način, in krkravno v tedanjem času ne predstavlja svoje resnične vrednosti.
—	Ne bom dopustil, da bi zdrsnila moja dežela navzdol po griču, ki je povedel Nemčijo in Av-strnjo v tako strašno stanje. Vojni penzijonisti ne morejo dobiti celih štirih tisoč milijonov frankov penzij, dokler ne bomo imeli posebnega penzijskega sklada.
Njegov govor ni bil sprejet & prav posebnim navdušenjem.
Collinsa še dozdaj niso rešili.
Rešitev Collinsa je bila zavlečena za osem ur vsled novih posipov. — Navpični rov bo zadel duplino ravno pred ponesrečenim. — Reševanje bo opasna stvar. —
SAND CAVE. K v., 15. febr. —
Resni posipi na treh straneh ■navpičnega rova, katerega kopljejo, da rešijo Floyd Collinsa iz njegove podzemeljske jeee, so zakasnila reševalno delo za približno osem ur", — se je glasilo v uradnem buletinu ki je bil iadan ob devetih včeraj zvečer.
"To je nezaželjivo radi skrajno nevarnega terena, katerega bo treba premagati tekom naslednjih petnajst čevljev".
Domneva se, da bodo dospeli kopači do Collinsa jutri zjutraj. Jetnik je v ječi že petnajst dni ter je bil zadnjih deset dni brez. hrane.
''Uveljavili so iavanredne varnostne odredbe in vsled tega bo tudi trajalo dalj časa reševalno delo", — je objavil prof. Funk-houser.
Včeraj zvečer je grmelo in bliskalo. Reševalci so se bali, da bo slabo vreme še nadalje oviralo nujno akeijo.
Včeraj zvečer se je pričel zadnji in odločni napor reševalcev, ki so se lotili zadnje sekcije rova. po ka.terem nameravajo prodreti do ponesrečenega. Vsa znamenja kažejo, da bodo prodrli neposredno pred mesto, kjer leži Collins.
Nadaljne poskušnje z zvoki so prepričale, inžinirje, da bodo zadeli neposredno na skalo, pod katero leži Collins že od 5. februarja, ko je zadnjikrat zavžil hrano ter so culi njegov glass.

Vprizoritev mladostnega dela Mozarta
DUNAJ, Avstrija, 12. febr. — Tukaj so prvikrat vprizorili pred kratkim najdemo mladostno delo Mozarta, "Da Finta Semplice", katero je ustvaril Mozart v starosti dvanajstih let.
Delo je navzočim izvanredno
.. -4 *. •. J -'m
Coolidge je izpopolnil kabinet.
Predsednik Coolidge je izpopolnil svoj kabinet ter sklical posebno zasedanje kongresa, da po-potrdi imenovanja, — Novi poljedeljski tajnik bo Jardine, predsednik Kansas Farms College.
WASHINGTON. D. C., 15. feb. Predsednik Coolidge je izdal včeraj običajno predsedniško pro ikamaeijo, ki je izdana vsaka štiri leta. s katero je sklical senat na posebno zasedanje opoldne dne d. marca, da potrdi eksekutivne nominacije.
Ob istem času je izpopolnil svoj kabinet, ko je poslal senatu nominacijo Williama M. Jardine, predsednika Kansas State Agriculture College tza mesto poljedelskega tajnika. Sledil bo tajniku Gore, ki je bil izvoljen novembra meseca jrovernerjem West* Virgi-nije.
- Pričevanje pred hišnim komitejem za poljedelstvo je bilo odločilno za to imenovanje. Izjave -Jardina so napravile ugoden utis na predsednika Coolidga, Jardine je rekel, da ne morejo farmerji pričakovati nobenega zakonodajnega vsazdravila. temvefč da morajo sami gledati na to, da bodo postali deležni prosperitete. Dr. Jardine se zavzema za visok tarif ter je skrajno konservativen.
Obenem z novim poljedelskim tajnikom je (poslal predsednik senata tudi imenovani je poslanika ■Kellogga kot novega državnega tajnika, ki bi sledil državnemu
tajniku Hagbem.
--—-• - - - - -
Vatikan se boji za svoj ugled.
Vatikan se boji, da bo tudi Argentina prekinila diplomatične odnosaje s "sveto stolico". Spor radi imenovanja nadškofa v Buenos Aires se bliža svojemu višku.
Veselo življenje
• v •
v jeci.
Premožni kaznjenci s o labko dobili vse, kar je poželelo njih srce. — V jetnišnici so igrali poker kadili drage smodke ter pili vsakovrstne pijače, a ne "near-piva".
IilM. Italija, 15. februarja. — Čeprav se je že precej časa smatralo za neizogibno, da bo republika Argentina prekinila svoje diplomatične od noša je z Vatikanom, razburja ta možni korak še vedno duhove mogotcev v Vatikanu.
Pred kratkim je pozvala argentinska vlada sveto stolico. naj odpokliče papeškega nuncija v Buenos Aires z izjavo, da ni več persona gra-ta. Soglasno z diploma-tičnimi oduošaji je imel to namen pozvati Vatikan, naj odpokliče svojega, pooblaščenca, Gai-cia Mansilla. Vatikan pa ni hotel odpoklicati nnncija.
Pred par dnevin se je glasilo, da je vložil Monsignor Mansilla argentinskemu ministru za zunanje zadeve svojo resignacijo, a dobil od njega navodila, naj o-stane na svojem mestu ter čaka nadaljnih razvojev.
Spor med Vatikanom ter argentinsko republiko se je pojavil radi posebnega privilegija, zvezanega z imenovaaijem škofov, katerega je podedovala Argentina, kot prejšnja španska kolonija, o<l Španske. Privilegij obstaja v tem, da nominira argentinski senat tri kandidate za vsako prazno Škofovsko mesto in da izbere predsednik republike enega teh treh kandidatov. Dejanski torej ne iž-voli argentinskih škofov papež sam. temveč argentinska vlada
Čeprav je Vatikan zavračal priiznanje tega sistema v principu. je dejanski obstajal ter gladko posla v a ker se ni nikdar pojavil slučaj, da bi ne bilo imenovanje pi-ecLšedniika argentinske republike ugodno papežu.
To pa se ni zgodilo, ko je postalo pred dvemi leti prazno mesto nadškofa v Buenos Aires. Predsednik je predlagal Monsiginorja de Andrea, zelo priljubljenega In uplivnega prelata v Južni Ameriki, a papež ga ni hotel imenovati ter povzročil s tem konflikt med
Vatikanom in argentinsko vlado.
*
Vprašanje je še bolj komplicirano vsled dejstva, da je privilegij imenovanja škofov in nadškofov inkorporiran v argentinsko ustavo in da ga ni mogoče odstraniti razven potom am end men-ta k ustavi česar pa argentinska vlada noče storiti.
Vatikatn na drugi strani, pa no* če dovoliti nobeni vladi ,da bi sc vt.ikala v imenovanja prelatov. da izpolnijo prazna mesta.
Tega spora so se poslužile posamezne politične stranke v Argentini ter napravile iz njega politično vprašanje največje važnosti.
Nominacija Kellogga. Warrena kot generalnega pravdnika m Woodlocka kot tajnika za meddržavno trgovino je bila izvršena proti željam številnih senatorjev. Precej odločna bitka se bo vršila radi Kellogga. kajti senatorji iz zapadnih držav, ki so se borili proti njegovemu imenovanju na na mesto ameriškega poslanika v Londonu, so nespravljivi. Kljub temu pa je gotova stvar, da bo njegovo imenovanje potrjeno po par praskah. Slučaj Warrena pa je postal naravnost brezupen. Kot stoje sedaj stvari je poražen tudi Humphrey, ki bi moral postati zvezni trgovinski komisar.
ATLANTA, Ga.. 14. febr. -Po zaslišanju obtežilnih prič v procesu proti prejšnjemu warctw-nu v tukajšnji kaznilnici. A. Sar-tain ter dvema njegovima pomočnikoma. ki so obtoženi, da so sprejemali podkupnino, bo dobila danes besedo obramba. Razprave st-vrše že več d m i ter bodo trajale še par dni v prihodnjem tednu.
Kadi kršenja proliibieijske postave v zvezi kaznilnici zaprti bn-tlegarji, ki so biii člani žganjar-skega ringa v Atlanti. so imeli v jetnišnici lepe čafce. mogoče lepše kot doma. Neovirani so lahko vprizarjali manjša potovanja, spali v lavnih kvartirjih jedli v hiši wardena ter opravljali semin-tain kako lahko tlelo, če se niso umaknili v kak kot ter preganjali čas s pokerjem.
Tako je namreč trdil pott-warden. kapitan Madden in številni uslužbenci kaznilnice so v polni meri potrdili njegove izjave.
Med kaznjenci, ki so uživali te privilegije, so bili William llaai. Pred Ilaar, neki Tut en in Graham Vaughn, ki so bili vsi člani žga-njamkega kroga v Atlanta. Madden je rekel, da sio hazard ne igre v kaznilnici strogo prepovedane in da se strgo kaznuje kršenja tc določbe. Ob neki priliki je zasačil warden par kaznjencev, ki s<» imeli posebne privilegije, v gara-ži pri igranju pokerja. Hudomušno jih je pokaral, a ni nikomur odtegnil privilegijev in nikogar kaznoval, kot predpisano.
Maroko se zanaša na Francijo.
PARIZ, Francija, 15. fe-br. 'Maroški sultan. Mule j Jusuf, je Izjavil, da ne mo Francija kot pro-tektorirana sila dovolila, da bi Rit' pleme omejevalo njegove pravice.
" Pogodbe jamčijo integriteto Maroka, ki je pod mojo vlado. To je nadziranje, katerega se ne feme nikdar pregledati kadar se razmišlja o njeni pripravljenosti, tla zavaruje mene in mojo vlada. Zanašam se tudi na vera ost svojh podanikov".
Cvetoča trgovina z omamljivimi sredstvi.
Trgovina z omamljivimi sredstvi cvete, ko se bliža opijska konferenca svojemu koncu.—Velike množine omamlji-vih sredstev so naprodaj prav pod nosom o-mahujoče 'ž e n e v ske konference. — Odločno gibanje za razpust konference.
ŽENEVA. Švica, 13. febr. — Nad-komisija opijske konferenee zapletena v celo maso amendmen-tov in pmti-amondiiKMitov, j<- sedaj pred odloC-nim giba u j eni. da se -sploh razpusti konferenco, ne tla bi se peeala s kajenjem in produkcijo opija. Oni. ki se zavz<-~ raajo za to. hočejo, da se iznov;-potrdi haaškl dogovor, katerem;; naj se doda novo pogodbo k>>t protokol.
Komisija je včeraj zvečer izbrisala sprejeti ameriški člen predlagane pogodbe. Včeraj je bil sprejet amendment lorda Ceeila. načelnika angleške delegacije, da lahko uveljavijo proizvajajoče dežele neomejeno število reserva-eij-
Trinajst med šestnajstimi delegati nad-komisije> y je bilo tak« zmedenih, da sploh niso hoteli glasovati. Elinole Tr^ka je vala proti amendment u.
Francoski delegat Leon Rom-geois. je zahteval prosto herorin-sko klavzHlo. Rekel je. da uporablja večina francoskih patentnih medicin neizmerno majhno množino heroina.
"Konferenca je sprejela predlog, da se sme heroin uporabljati le v zdravniških receptih.
Do čim omahuje konferenca semintja. je postalo o!* i vidno, <Lt razkladajo švicarske in nemške tvormice omami ji vili sredstev velikanske zaloge tega blaga. Pred par dnevi so zaplenili v Hamburgu veliko množino »mamljivi & sredstev.
Glede govoric, tikajočih se imenovanja novega kalifa, je rekel, da ta zadeva ne briga nepsoredno Maroka.
"Kalif Maroka je sultan". — je rekel. — "Odnosaji z iztočnim kalifom smo bili v preteklosti vedno kordijalni. Če bo imenovan nov kalif, bom seveda obnovil ž njim prijateljske odnoaje".
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes so nai« cene tledede: JUGOSLAVIJA:
1000 Din. — $17.50 2000 Din. — $34.80 5000 Din. — $86.50
M nakailHh, Id snaSaJo manj kot kot en tlsei dtearjer ntmm* »osebej U centov n poštnino in druge stroške.
BotpdHIJ« n» zadnje pošte in Ispbrfoje "Patini fakevni tnT.
IT ALU A IN ZASEDENO OZEMLJE^
200 lir .......... $ 9.50	500 lir..........$22.75
300 lir.......... $13.95 1000 lir..........$44.50
Pri naroČilih, U znašajo man: kot MS Ur i ohima« pcoefccj po U n poštnino in drnge stroške.
Erpofflja na sadaje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditno ▼ Trota.
Za pošHjatre, ki presegajo PETTISOČ DINARJEV ali pa DVATISCC XJR dovoljujemo po mogočnosti še poseben popust
i sedaj nt stalna, mmj* m večkrat in uprt Is tega moleča mam al »egoše podati nstsnTim eene vnaprej
pošiljatve po brzojavnem pismu izvršujemo v najkrajšem Času ter kaCunamo za stroške
GLAS NARODA. 16. FEB. 1925.
r
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank Sakser, president	Louis Benedik, treasurer
Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
GLAS NARODA "Voice of the People"
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Za celo leta velja list za Ameriko
in Kanado .......................... $6.00
Za pol leta ............................ $3.00
Za četrt leta .......................... $1.50
Za New York za celo leto .... $7.00
Za pol leta..............................$3.50
Za niozemstva za celo leto .... $7.00 Za pol leta.............................. $3.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikom.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčil je j". Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje
najdemo naslovnika.
"G LAS NAROD A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876.
ra, v katerem so se vršile vaje malenkostno svoto. ki ni vredna, da bi jo omenjal. Sedaj ima pa prostor brezplačno in zato je tudi
dolžnost društva, da priredi to veselico, kajti vsaik dobro ve, da Dom ne dobi kurjave zatrtem j, in •tudi luč mora plačali. Naše društvo je vsega tega deležno, zato sodim, da mora podpirati LKom.
Pevsko društvo je kulturno društvo, ne pa stramkarslko. Naj vsak doticni, ki se ne strinja z Domom, reče: Na veselico pa grem vseeno zaradi pevcev, ker ljubim s V) vensko pesem. Mi pevci smo za vse. Mi se trudimo kolikor največ moremo, da vaau iistrežemo. Mi vas vabimo, da se udeležite naših veselic, da pripomorete, da moremo vzdržati naše društvo. Kadar ste vabljeni, pustite osebno sovraštvo.
Naše društvo je sklenilo na zadnji seji, da se ustanovi še ženski zbor. tako da bomo imeli mešan pevski zbor.
Dolgo se je že govorilo po naselbini. da bi rojaiki želeli, da bi en krat zapel na odru Slovenskega Doma domači mešani* zbor. Želja se je uresničila in ta'ko je društvo sklenilo, da se povabi vsa dekleta
VPOŠTEVANJA VREDNA PROŠNJA
Ivo je bila vojna končana, je bilo naše uredništvo prepravljeno s prošnjami iz stare domovine.
Prosili so za zvonove, cerkve, kapelice, spomenike in vse druge mogočr stvari.
Prosila so društva, občine, odbori in posamezniki. Taki posamezniki. ki so bili r«*s potrebni in taki, katerim ni ničesar manjkalo.
Ali smo sklenili, da ne objavimo nobene prošnje, ker nismo hoteli dajat: nikomur prednosti, če bi pa vse objavili, bi v listu zmanjkalo prostora.
Napravili smo edinole dve izjemi.
Natisnili smo prošnjo za podporo mladine, ki se vzgaja na Rakovniku, in prošnjo za podporo Narodne Galerije, katera zbira in ohranja naše narodne spomenike.
Obe sta imeli precejšen uspeh.
Danes objavljamo na tretji strani našega lista pretresljivo prošnjo, ki jo je poslala ljubljanska Glasbena Matica v imenu slovenskih
slepcev.
Objavljamo jo z upanjem, da bo otajala že itak radodarna srca naših rojakov in bo imela uspeh.
V letih po vojni so naši rojaki uredili svoje razmere z domom in domačimi. Nekateri so kupili posestva, drugi so plačali zaostale dolgove, velika večina pa redno pomaga svojcem, ki so v potrebi.
Najbrž ne bo nikogar med nami. pa magari, da ima napram svojim domačim v domovini še take obveznosti, ki ne bi že vsaj nekoliko žrtvoval za najbolj nesrečne Slovence, za naše slepce.
Te človekoljubne dolžnosti se je bil prvi zavedel že pred leti naš ugleden rojak Air. Walter Predovich, kateri je daroval v ta namen lepo svoto denarja. Z uzorno točnostjo je spravil v domovino ogromno pošiljatev zabojev napolnjenih z darovi za ožje sorodnike tukaj živečih rojakov.
Na lastno inieijativo je daroval znatno svoto skladu za slepce. Kot je v prošnji omenjeno, so rojaki v domovini izredno ponosni na ta dar, naša odkritosrčna želja je pa, da se svota kolikor mogoče poveča, ker je namenjena najbednejšim med bednimi, najbolj potrebnim med potrebnimi.
Dajte, kolikor morete.
In pomislite le eno: če bi kdo dal slepcu bogastvo vsega sveta, bi mu ne dal preveč.
Dopis.
Girard, O.
Zopet se hočem malo oglasiti iz naše girardske meitropole. Zima nas počasi zapušča in tudi pustm dnevi gredo h koncu, tako da se bo treba kmalu pripraviti na slovo! Kaka zaljubljena devička še jo veselila t »-h putftnih dni s tolažbo v srcu. da ji prinese pustni čas zaročenca, da pohiti ž njun v zakonski jarem! Ali to ni tako. Pust pokaže pot, kako se je treba ravnati v tem čaesu. On vso skupaj vabi in kliče: O dekleta, sedaj vam prinašam ljubezen m veselje, ki ga boste uživaii z menoj v tem času! Marsikatera se jt* odzvala njegovem vabilu, da bo kmalu uživala zakonki raj. Ako je videla, da pust <ni še izvršil naloge. ki jo je obljubil, je začela premišljevati, da je prevarana od pustovih obljub. Začela je plakati v svojem srcu, a je prepolno. —
Da pa ne bo kdo mislil, da sem začel za ljub je ne romane pisati, vam naznanim, da je Pevsko in Dramatično Društvo Tjjubljansk; Vrt sklenilo na zaetaji seji, da 'priredi skupno s socijalLstičmm klubom maškaradno veselico na pustno soboto, to je 21. februarja 1S25 ob 7. uri zvečer v Slovenskem Narodnem Domu v Girard, O. Ta "veselica bo prirejena v korist
zato ste vsi -vabljeni ie Gi-
sebno vas delničarjev je dolžnost, da se vsi udeležite, da ne bo po item kake kritike, ki pa ni potrebna. Ako se vaselice udeležite v pol-inem številu, smo sigurni, da bo uspela.
Društva vaim bodo priredila to maškaradno veselico za v slovo (našega pusta, da ga »e enikrat počastimo, predno zatone zopet za leto <lni. Na veselici se bomo za bavali, da bo veselje. Zaljubljeni Jpari bodo slovo jemali od pusta, a mi, kar nas je vpreženih, se bomo pa spominjali, kako nas je pust potegnil v jarem, ki ga vozimo naprej, dokler nam je usojeno. ,Zato bomo imeli užitek od veselice vsi mladi, zaljubljeni in stari. Ko bo pnihaijala polnočna ura, ko se bomo poslavljali od pu-&ta, bomo lahko rekli, da smo pusta dostojno počastili, da se ne bo mogel nikamor pritožiti. Vstopnina za moške 50c, za žesnske 25c.
Za maske bodo tri nagrade, zato naj se vsaka potrudi, da dobi nagrado. Pci veselici bo igrala izvrstna godba, namreč orkester ■iz Yoaigstowna, Ohio. Siguren sem, da bo zaradi godbe Vsem ustreženo. Ljubitelji plesa naj pripravijo noge za poisJcok, da se bodo (dobro vrfteie. Za lačne in žejn* bo vse preskrbljeno.
Znano vati je, da ima društvo pevske vaje v-Slovenskem Domu. je uj&aiiovtfo. Prej se jft
in žene, katere imajo veselje do petja, da lahko pristopijo k društvu takoj. Prva vaja za ženske bo 19. februarja ob pol o-smih zvečer v Domu. Za to dekleta in žene. le na noge in korajžo. Pridite vse na vajo. katere imate veselje do pe«tja.
Na va.s sta riše pa apeliram, da vzpodbujate hčerke, da se bodo pridno učile slovenske pesani. Ena ali druga pravi: Xe znam slovensko citati in se ne bom mogla naučiti. To je prazen izgovor. Za to je šola. da se učimo. Ako ima vaša hčerka veselje do petja se b<« lahko naučila in ko enkrat razume slovensko pesem, ne bo ve? ljubila pe>-mi drujre narodnosti. Sama bo rekla, da je ni lepše pesmi kot je slovenska.
Dragi štariši. pošiljajte svoje hčerke redno k vajam, in mogo&e ni več daleč čas. ko boste imeli pri liko slišati mešani zbor na odru Slovenskega Doma. Takrat boste lahko z veselim srcem rekli: Dosegli smo. kar smo že dol^o pričakovali. Se enkrat pozdravljam vse rojake in rojakinje.
Nas viden je v Slovenskem Domu 21. februarja ob 7. uS zvečer!
John Dolcie.
Iz Washiugtona poročajo, da predsednik Collidge precej težko prebavlja in da so mu zdravniki priporočili več gibanja. Posebna ježa je baje dobra zoper želodcu« nereide.
Coolidge si je dal napraviti avtomatičnega konjiča, ki ga žene elektrika.
Predsednik pritisne na gumb. j in konj se ziblje v kalopu. Pritisne na drugi gumib. pa se kalop v t ra b izprememi.
Iz AVashingtona poročajo, da namerava predsednik Coolidge 5e v tretje kandidirati za predsedniško mesto.
Priporočljivo bi bilo, da bi se uril na konju vsak dan že vsaj par ur, da v usodepolnem trenutku ne bo zletel iz sedla.
Štiri leta so kratka. Vendar dosti dolga, da zamorejo delavci do-idobra preceniti dobrote republikanske administracije.
Raznoterosti
Jugoslavia irredenta.
Odstop dr. Dompierija.
Občiiuski odbornik dr. Domple-ri v Trstu je podal ostavko, kar je vzbudilo v mestu splošno pre-senečemje. Naiznanil je županu o-stavko brez navedbe razlogom. Pred dnevi še so hvalili Dompierija, kako da je sip ra vil v ravnotežje občinske finance. Dr. Dom-pieri je bil županov namestnik.
Fašisti delajo v Istri
našim ljudstvom, kar hočejo. V K o štab orni pri Kopru je nabiral nosestnik Ivan Zadnik podpise na prošnjo za pouk v materinščini v dodatnih urah na osnovni šoli. Fašisi so ga radi tega proglasili :a jugoslovanskega propagandist a in nevarnega aiasprotnika Ita-ije Zadnik je zdaj v zaporu!
Čehoslovaški generalni konzul v Trstu
Ed. Maehaty je dobil aksekvatir za izvrševanje poslov eehoslova-škega generalnega konzulata v Trstu z obsežjem Benečije, Julijske Krajine in Kvarnera. Maske so prepovedane v Trstu tudi letošnji predpusi. Ako dobe varnostni organi na ulici kako masko, bo dotičnik aretiran in kaiznovan. Na maškeradnih. plesih so dovoljene maske, toda samo lostojne.
Umrla
•e v Tržaški bolnici Antonija Martejanc soproga znanega go-tilničarja M. Martelanca v Bar-kovljah.
Kako popisjejo Italijani prebivalstvo na Reki.
Te dni se vrši popisovanje prebivalstva na Reki. Oblastni organi imajo očitno nalogo izvesti potovanje tako, da se bo izkazalo cnlikor mogoGe malo Jugoslovanov. Na popisni poli ni rubrike za mrodnost in jezik, marveč ima o is ujoči uradnik poseben listek, nji kateri zapiše aiarodnolst. Pri Tugoslovanih italijanska uradniki nočejo izpolniti listka za narodnost, marveč pravijo, da to sedaj ni potreba, da se izvrši pozneje. Take so pač inštrukcije italijam-ske politične oblasti, kž hoče po-kaizati svetu, da je Reka italijanska, ali zkazi ljudskega štetja bo-lo lažnjivi — naša dolžnost pa bo, da poskrbimo prave podatke!
Hišna preiskave v Istri
se vrše dalje. V Sv. Martinu pri Buzetu so v domačem društvu vse premetali, v Rukavcu, Maotzigah i« drugodi so preiskali številne kmečke hiše pa brez uspeha seveda. Skrajni čas je, da (preneha italijanska blada mučiti istrsko ljudstvo s preiskavami!
Tržaški mestni svet v krizi.
Občinskih svetovalcev v Trstu je 8& Dan« jih je samo ie 52, ker jih. je dobra tretjina, 28, odstopilo, osiroins jih je nekaj umu to. £ aqjem čefitokrat prihajajo
morejo vršiti V mestnem svetu je sedaj 34 fašistov, 12 liberalcev, 3 reformists in 3 komunisti. Govorilo se je že o razpustu obeinhke-ga sveta, sedaj se molči o tem, ker fašisti nočejo dati svoje moči iz rok.
Smrtna kosa.
V	Dračeveu v Istri je umrl Anton C'uš, znan borec izza dobe narodnega preporoda v Istri.
V	Trstu je umrla Ivana Dekle-va. Bila je zaevdna slovenska žena. ki je vzgojila svojo deco v narodnem duhu.
Na trgu v Sežani
je 'bila 12 jan. 1943 glav živin* in sicer 480 glav goveje živine. 196 konj in 567 prašičev. Prašiči so bili prodani vsi. cena 6-teden--skim je bila 70 do 130 lir, goveji živini za. kvintal 510 lir. konji po 1600—4000 lir. Kupišija je bila dobra.
V morje hotela skočiti ...
v Trstu 26-letna Ana jNJervič, stanujoča v ulici Pozzo biainco. Ko je bežala ob pomolu s svojim o-trokoin. so jo stražniki vstavili in odpeljali na rešilno postajo in od tam na opazovalnico, kjer je šele drugo jutr oprišla k sebi. Baje se je bila sprla z možem.
Telefon v rokah zasebne industrije.
Ita^janska vlada izroča telefon zasebni industriji in tako je tudi telefon v Julijski Krajini oddan privatnikom in sicer družbaima "Societa delle Veneciie" in "So-cita delle tre Vemezie". kateri smatra tudi telefon za Benečijo, Trident, Reko in Zader.
Rrzpust slovenskih kulturnih organizacij v Trstu.
Iz Trsta je -bilo javljeno. da namerava tržaška prefeiktura razpustiti tudi nekatera slovanska kulturna ki šoLskaa društva. Poročilo je celo vedelo, da namerava vlada razpustiti politično društvo 4'Edinost'*. Faktično so se v Trstu razširile gorenje vesti o razpustu. Pozneje se je izkazalo, da so vesti neresnične. Mer od a jm mi in prizadetim faktorjema o razpustu ni ničesar znanega.
Koledar za leto 1925.
Še nobeno leto nismo Koledarja tako naglo prodajali kot ga letos Skoraj sleherni, ki ga je naročil, nam sporoči, da je ž njim nadvse zadovoljen. Vsebuje dosti aktualnih člankov, lepih povesti ter nasvetov, ki pridejo prav vsaki go spodinji.
Nadalje vsebuje kratko zgodo vino priseljevanja v zadnjih petdesetih letih ter natančno besedilo nove priseljeniške postave.
Globok in mnogo odkrivajoč je tudi članek "Svet bodočnosti". KcU»r lioč« imeti Koledar, naj takoj naroči t j ,
Slišal sem dve rojakinje ki sta se pogovarjali.
Prva je tožila drugi:
—	Ti ne veš kako sem nesrečna. Moj 1110% ne govori dru<»ef;a kot o ženi. s ktero je bil prej poročen.
—	Le potolaži se. — ji je odgovorila druga. — Bo»a zahvali, dokler je tako. Moj mož je drugačen. On vedno govori o ženi. katero bo za menoj vzel.
In slišal sem dekleta ki je odgovorila na vprašanje, zakaj se ni poročila, takole:
— Ne rečem, da nisem bila zaljubljena vanj. Prav rada sem ga imela. Počasi sem ga pa začela spoznavati. Siten je bil in včasih me je celo zmerjal, ker se nisem tako oblačila, kot je oin hotel. Potem je začel za drugimi laiziti. Jaz sem vse to potrpela. Ko se je pa z drugo porotčil, sem naredila križ čez vse skupaj in sem ga pustila na cedilu.
Anglija ima največje b*odovje na svetu.
Francija ima največjo armado.
Finska ima najboljšega tekača, katerega bitajo Vveejem tisti Italijani. ki so se udeležili slavnega pohoda pri Kobaridu.
V Franciji se je pojavila velika agitacija za po,polno prekinjenje zvez med francosko vlado in med Vatikanom.
Vatikan bo lahko prebolel to izgubo, sevekla. če ne bodo obenem prdklnjeene zveze med Lurdom in Vatikanom.	/
Collinsa, ki je zaprt v podzemski duplini, še sedaj niso dobili. Delavci kopljejo navpičen rov do njega in zdravniki poslušajo m pomočjo radio-aparatov utripanje njegovega srea.
Zadnje dni je obiskalo na stoti-soi:-e ljudi Cave City, v kojega bližini .se nahaija dotiična podzemska duplina. Radovednost tujcev dnnaša meščanom lepe dobička. * Človeška natura je res nekaj čudnega.
I St omili jonski ameriški narod se zanima za enega samega ponesrečenca.
Ko so padali milijoni na bojiščih, je »bilo dosti takih, ki niso niti z očesom trenili.
Ženske so enalkopravnc z moškimi ter opravljajo dandanašnji službe, o katerih se pretd desetletji ni nikomur sanjado, da jih bodo opravljale.
Ženske so zdravnice, sodnice, porotnice in govemerke.
Pri vsem tem pa ni tako kot bi moralo biti.
Vzemimo, da stoji pred dvanajstimi poroftniki mlada in lepa obtoženka. V devetih izmed desetih slučajev je obtoženka oproščena.
Če pa stoji pred dvanajstimi porotnicami obtoženec, bo desetkrat v desetih slučajih romal t zapor.
Ratifikacija rusko-japonske pogodbe.
Ka'kor poročajo sovjetski listi-bo rusko-j aponska pogodba ratificirana dne te dni. Po ratifikaciji bo izpremenila japonska vlada svoje poslaništvo v Pekingu v ve-lesposianištvo, kitajska vlada pa svoje poslaništvo v Tokiju v poslaništvo prvega razreda. Sedaj ima v Pekijru le Rusija veleposlanika. vse ostale vlasti pa samo poslanike*.
Izmenjava političnih v jetnikov med Poljsko in Rusijo.
Prihodnja dni se izvrši med Poljsko Ln sovjetsko Rusijo izmenjava političnih jetnikov. Izmenjani bodo namreč v poljskih zaporih nahajajoči se ruski kom-nisti s Poljaki, zaprtimi v Rusiji. Kongres angl. liberalne stranke.
Te dni jo bil v Londonu v navzočnosti 2000 delegatov iz vseh krajpev države otvorjen kongres aiglesŠke liberalne stranke, za katerega je vladalo veliko zanimanje. ker je doživela stranka pr> zadnjih volitvah popoln poraz.
Najmlajša babica na svetu.
Doslej je veljala za najmlajšo staro mater v Evropi žena "kovinarja na Škotskem, ki je }M>stala s 33 leti stara mati. Sedaj pa ji je
Kar se tiče groba Tutanklianie, je računati, da se bo izkopavanje nadaljevalo sedaj z večjo nagl'i-co. tako da bo moči spraviti krsto v par mesecih na dan. Egiptolog Camtcr. sotrudiiiik pokojnega lorda Carnarvona. se je te dni vendarle sporazumel z egiptovsko vlado, ki velja do oktobra t. 1.
FXa prepreči na d al j ne napade ii;i Ilowarda Carterja, je o ll<>č.t-la egiptovska vlada, da bmlo odslej vodili prenos izkopuiu iz .kraljevih grobov mesto Carterja egiptovski arehologi.
Nadalje je sklenila egiptovska vlada podariti vdovi najditelja Tutan-khamenovega groba, lorda Carnarvona, enega od onih dragocenih predmetov. od katerih sta se našla vsaj dva izvoda.
PROTI PREKLINJANJU
V Italiji vodijo veliko akcijo prati preklinjanju. Pa tudi itali-jan zelo grdo prekIiinja in špranja ime«jYiis.ta. Matere božje, svetnikov z raznimi drugimi besedami v tako zvezo da je to zelo nedostojno za najbolj krščanski narod. Italijanska kletev je kuga. ki se širi tudi preko italijanskiii mej.
Kako odvaditi ljudstvo, da nt;
odvzela rekord Francozinja Lom- bo v» tako grdo preklinjalo /
bardova, rojena v Boneu v Alžiru, ki je stara sedaj 32 let. S IT) leti se je omožila z nekim ribičem. Xjena hči se je tudi poročila s 15 leti in je porodila v 10. letu sina. Gospa Lombarodova ima devet otrok.
Enajstletni patrijarh.
Iz Bagdada je dospel v .Temza leni 15-letni patrijarh asirskih kri stijanov. Od tu potuje na Angleško. kjer namerava nadaljevati svoje tudi je. V Jeruzalemu je gost anglikanskega škofa. Deček, ki ima naslov "dedni duhovni patrijarh" je prišel že z enajstimi leti do tega dostojnostva. Nekdaj je segala moč patrijarhov o<l Tatar! je do Malabarja v Indijskem oceanu in od Antioliije do Pekinga.
Novogradski komunisti pred sodiščem.
Početkom novembra lanskegs !ita so komunisti skušali proglasiti republiko v Novem gradu pri Zadru. Bilo je to v eri "sporazuma" g. Davidoviča. Okrožno sodišče v Sibeniku je preti artiranim republikancem uvedlo preiskav ter določilo glavno obravnavo na dan l. februarja. Radi poizkusa upora in napada na orožnike je ob teženih 43 oseb. K obravnavi je povabljenih nad sto prič.
Kraljevski grobovi v Egiptu.
Iz Kaire prihaja vest, da je iamer. arheološka misija naletela \ brzini sakarskih piramid na grob faraona in tretje dinastije. Ta jrrob je veiko starejši kot Tutankhamen o v.
Storili so v Italiji že mnogo v To svrho. toda danes konstatirajo še vedno žalostno dejstvo, da se v Italiji neprestano preklinja pa da je čas. da to preklinjanje preneha.
Pred f»0 let i -;.> se že vršili shodi. ki bi imeli tako ožigosati pre-klinjevalce da bi kar čez noč izgubili veselpje do kletvic. Doseglo se ni nič.
Ko je takrat nekdo predlagal, da naj se napravi zakon, po kat:— ■rem zo zaprt vsak preklinjevalec, mu je odgovoril neki pevec v Trmah. da "se chi bestemmia andrn in prigione. šara rinebinsa t nt in la nazione?\ (Ako pride v zapor, kdor preklinja. potem bo zaprt ves narod).
Sedaj vprizarjajo znova akcijo proti klet vin i in sicer velikopotezno. Tako so bila tudi te dni v Milanu predavanja, molitve n> pridige proti preklinjanju; pri mašah so p > vseh cerkvah molili, da bi prenehalo preklinjanje. 7.a mesec junij pa >e pripravlja veliko zborovanje raznih društev, na katerih se bo žigosala kletev namenom, da bo izginila iz italijanskih ust. Odbor za to prireditev je naprosil prestolonaslednika za pokroviteljstvo in prestolonaslednik je prošnji takoj ugodil. Po mestih trosijo manifeste proti kletvini. z brošurami, letaki, pro-povedmi itd.; občinstvo se poziva. da naj ne preklinja, ker kletev kliče kazen božjo na Človeka .. . Ali bodo kaj pomagale pri prošnje v svetem letu?
GLAS NAHODA", THE BEST JUGOSLAV ADVERTISING WEDTTTM
Naša želja je
da Vas z dejanji, ne z besedami prepričamo, kako koristno je za Vas, ako se za Vaše banko vne posle poslužujete našega posredovanja.
ZA DENARNE NAKAZNICE
v dolarjih, dinarjih in lirah,
ZA VLOGE NA "SPECIAL INTEREST ACCOUNT"
katere obrestujemo na 4 % na leto in katere so sigurno naložene.
ZA POTOVANJE V DOMOVINO IN POVRATEK
kakor za vse druge bančne posle obrnite se s popolnim zaupanjem na poznano
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street s s New York, N. Y.
mm

m
mm
m

\
GLAS NARODA. 16. FEB. 1925.
Jf. M. Doctojevskij:
Iz spominov mladeniča.
bil nejtač rabelj,
( Nadaljevanje.)
„Ne, o ne! Nisem vas jaz odkupil iz rulettenburške ječe, kjer ste sedeli radi dolga dvesto tolarjev, toda vedel sem, da ste bili v ječi radi dvesto tolarjev dolga."
„Torej vendarle veste, kdo me je odkupil
..O ne, ne morem reči, da vem. j pove s par besedami." kdo vas je odkupil."	j „ Izvolite, toda pod pogojem, da
„Ciulno! Rusom sem neznan, a se zadovoljite s temi par besedami, tukajšnji Rusi bi me ne odkupili. Miss Pavlina je bila dolgo bolna Samo tam pri nas. v Rusiji odku- in še sedaj je bolna. Nekaj časa pljajo pravoslavni pravoslavne. A je živela z mojo materjo in sestro jaz sem si mislil, da je to storil v severni Angliji. Pred letom in
mislite vendar, o čem naj govorim z vami, če ne o tem. Saj v tem obstajajo vsi naši spomini! Ne vznemirjajte se; saj ne zahtevam od vas, da mi odkrijete svoje notranje, skrivne zadeve.... Zanimam se samo, da se tako izrazin, za Pavi in in sedanji zunanji položaj, za to, kako se počuti. To se lahko
kak čudak Anglež, vsled lastnih mu muh."
31. Astlej me je poslušal začudeno. Menil je nemara, da ine najde potrtega in pobitega.
„Zelo me veseli, ko vidim, da ste si ohranili popolno nezavisnost duha in celo vesel ost/' je rekel precej nejevoljno.
..To se pravi, v svoji notranjosti^
pol pa je njena babica — pomnite, ona blazna ženska — umrla in ji zapustila, osebno nji, sedemtisoč funtov (angl. denar) premoženja. Sedaj potuje miss Pavlina skupno z družino omožene sestre moje. Njen mali brat in sestra sta tudi preskrbljena po oporoki babieini in se vzgojujeta v Londonu. Ge-_ neral, njen očem, je umrl pred škripljete od srda, da nisem potrt i mesecem dni v Parizu vsled kapi. in ponižan." sem rekel s smehom, j M—lie Blanche je ž njim lepo rav-
Ni me takoj razumel, toda po- Mala, toda vse, kar je podedoval po tem se je nasmehnil.
,.Prijajo mi vaše opazke. Spoznavam po njih prejšnjega, starega, umnega, navdušenega in za-jedno činičnega prijatelja svojega. Samo Rusi morejo hkrati hraniti v sebi toliko nasprotij. Človek res rad vidi svojega najboljšega prijatelja ponižanega pred seboj. Ponižanje je največkrat podlaga in temelj prijateljstvu, kar je stara, vsakemu umnemu človeku znana resnica. Toda v tem slučaju, bodi? e overjeni, me i.skreno radosti, da liUtc pobiti. Povejte, ali ne nameravate opustiti igranja?"
..Vrag je vzemi! Takoj je pus-tim, samo da...."
..Samo da še enkrat dobim * Tako sem si tudi mislil, ne govorite o tem dalje — vem — rekli ste to nehote, torej ste povedali resnico. Ali se razun igranja bavite še s kakim drugim poslom?"
..S prav nikakim!"
Začel me je izpraševati. Niče-nisem vedel, kajti niti časnikov nisem več čital in ves ta čas nisem odprl na ene same knjige.
„Odreveneli ste," je dejal. ,.Niste se odrekli samo življenju, interesom splošnim in lastnim, dolžnostim državljanskim in člo-večanskim, prijateljem svojim, (iu imeli ste jih), niste se odrekli samo vsakemu smotru in cilju razun dobitka, odrekli ste se cclo svojim spominom. Spominjam se vas v burnem in silnem trenutku vašega življenja, toda pi^iričan sem, da ste pozabili vse tedanje dobro utise. Vaše sanje, vaše se-
zom: Francoz in ruska gospica ? Kakšna zveza je to? Zakaj tiči v tej stvari ravno Franeoz in na vsak način ruska gospica?"
,,Vidite ? Tudi vas zanima. Toda v tem tiči ogromno gradiva, m. Astlej. Pri tej stvari je treba že nekoliko predznanja.
(Konec prihodnjič.)
babici, je še pravočasno utaknila v svoj žep.... To je vse !..„"
„A des Grieux ? Ne potuje-li tudi on po Švici?"
„Ne, des Grieux ne potuje po Švici, in sploh ne vem, kje se nahaja. Obenem vas enkrat za vselej opominjam, da se ogibljete podobnih opazk in grdih domnev, sicer boste imeli opraviti z menoj !"
..Ivako ? Brez ozira na prejšnje prijateljske odnosaje najine?"
..Da! Brez ozira na prejšnje prijateljske od noša je najine!"
,,Tisočkrat vas prosim oprošče-nja, m. Astlej. Toda dovolite, saj v tem ni bilo ničesar razžaljivega in grdega, saj ničesar ne podtikam miss Pavlini. Razun tega, govoriti hočem splošno, pa sta Franeoz in ruska gospica v nekaki zvezi drug napram drugemu, m. Astlej, v zvezi, ki je midva nikdar ne bova razvozlala, še manj pa prodrla v njeno bistvo."
..Ako ne boste omenjali imena ties Grieux zajedno z drugim imenom, tedaj bi vas prosil, da mi razložite, kaj razumevate pod izra-
Para brez parnega kotla.
Kakor pišejo nemški listi, je napravil inženir Becker senzaci-jonalno -iznajdbo. Gre namreč za hitro proizvajanje pare brez kotla. Pri dosedanjih poskusih tega izuma se je dobila para za pogon stroja že v petih minutah.
Pravijo, da pomenja ta izum revolucijo na polju, industrijske produkcije.
Defravdant Papp obsojen na 4 leta ječe.
Kakor javljajo iz Subotiee, je bil Štefan Papp. ki je defravdi-ral 230.000 dinarjev ter z denarjem pobegnil v Budimpešto in bil tamkaj aretiran, obsojen na štiri leta težke ječe.
Izgradba anatolske železnice.
Turška vlada je predložila parlament u v Angori dodatni proračun. v katerean se pooblašča, da sme prodati državna zemljišča in staro cesarsko palačo v Carigradu. Z izkupičkom naj ibi se izgradila nova anatolska železnica.
Carica na prodaj.
Na dvoru ruske carice Katarine II. je bil nekoč razgovor o zvestobi in nezvestobi, moškega in ženskega spola. Takratni francoski poslanik je trdi z vso vnemo, da je vsako žensko mogoče kupiti. "Tudd mene?" je vprašala carica. "Da. Vaše veličanstvo", je naglo odgovoril poslaoiik. "toda za Vas ni — kupca!'*
V Carigradu štrajka občinstvu,
ker je občina prepovedala predstave po 11. uri, tamošnja publika pa ob ti uri šele zahaja v gledališča.
Največji reveži v domovini.
danje, isti ni te želje ne gredo preko pair, impair, rouge, noir, dvanajst srednjih itd. To je moje mnenje."
„Dovolj, m. Astlej; prosim, ne vzbujajte spominov!" sera vsklik-nil nevoljno, skoro srdito. „Vedite torej, da prav ničesar nisem pozabil ; le začasno sem zapodil vse to i/, glave, celo spomine dotlej, dokler ne izboljšam korenito svojega položaja. Tedaj.... tedaj, boste videli, vstanem od mrtvih!"
„Vi boste tu še čez deset let," je rekel. „Staviva, da vas na to spomnim, ako bom še pri življenju, evo tu, na tej klopici."
„Dovolj, dovolj, bodi tega," sem mu posegel v besedo, ,.in da vam dokažem, da nimam tako slabega spomina za minolost, dovolite, da izvem, kje je sedaj miss Pavlina? Ako me vi niste odkupili, tedaj me je gotovo ona. Od onega časa nimam od nje nikakili vesti."
„Ne, o ne! Dvomim, da bi vas ona odkupila. Sedaj je v Svief, in veliko uslugo mi napravite, e* me nehate povpraševati o miss Pavlini," je rekel odločno in cel« jezno.
„To pomenja, da je tudi vam zadala hudo rano!" sem se zasmejal nehote.
„Miss Pavlina je med vsemi nad vse spoštovanja vrednimi najboljše bitje; toda ponavljam, da mi na-fredite uslugo, če nehate povpraševati o miss Pavlini. Nikdar je niste poznali in izgovarjanje njenega imena po vaših ustih smatram za razžalitev nravstvenega čuta
Od "Glasbene Matice" v Ljubljani smo prejeli:
Bratsko društvo!
Preti nedavnim časom je priredil pevski zbor "Glasbene Matice" v Ljubljani svoj običajni k on cert in pavalbiL .na njega tudi slep j če iz tukajšnje šole za slepce. Občinstvo je »nemalo začudeno pogledalo ta nenavadni obisk v koncertni dvorani.
Pevski zbor je začel s svojim sip o red oni in njegovi izredni gosti so polagoma dvigali svoje žalostne obraze. Pesem za pesmijo, narodna za umetno, se je vrstila in v globoklih očesnih duplinah naših gostov-slepcev so se začele porajati solze, ki so naposled lile po uvelih, nemih obrazih. Niso pa bile to solze žalosti, t fini več solze veselja in Iskrene hvaležnosti, saj jim je bil ta večer svetal žarek v njihovo sicer tako mračno življenje. Vsli ginjeni so se zahvaljevali prirediteljem za ta prvi užitek v njihovem življenju.
To je bil za te največje reveže na svetu dan največjega veselja in pojavila se je splošna želja, da bi se tem netsreunežem se veičkrat na ta način razjaisnjevali njihovi tužni dnevi. Tu pa samio ob sebi nastane vprašanje-, kolrko lažje hi bilo izvrševati to naj plemenitejše delo, ako bi imeli slepci v Slove-uiji svoj dom.
Po raznih statistikah je v Sloveniji okolu 500 slepih. Od teh je okrog 80 vojnih slepcev, za katere v lepi merii skrbi država. Vsi i-majo državno pokojnino poleg tt»-ga pa še trafike ali pa so izučeni, da pletejo razne pletarske izdelke, kakor koše, košare, vrtno o-pravo itd. Izdelujejo pa tudi krtače in slanimice. Največji reveži pa so ostala sflepci. Pretežna večina njih žrvtit qa deželi v največji bedi in kmetake občine se rikoro
Pi so brez dvoma največji reveži ia svetu in zadnji 'čas je, da se jim preskrbi s pomočjo javne dobrodelnosti primeren dom, kjei boelo dobivali vestno ob skrb o in 'judomilo negovanje.
To delo in ta skrb je žalrbog-prepuščena skoro izključno privatni inicijativi in privatnim zbirkam. Jasno pa je, da mi v Slove-liliji ne zmoremo vsega sami in zato se obrača Glasbena Matica ^ Ljubljani do svojih slovenskih pevskih zborov v Ameriki z vljudno prošnjo, da priskočijo s svojim plemenitim delom na pomoč slovenskim sle<pce«n.
Bratsko društvo! Glasbena Matica te iskreni prosi: priredi v svojem kraju in svojem delokrogu v najbližjem času vsaj en koncert, kojega ves dohodek je namenjen slepim v Sloveniji.
Glasbena Matica, ki skuša biti z vsem svojim delovanjem sloveti ski m pevskim zborom res prava matica, Te iprosi in prepričana je, da njemi prošnji ne od rečeš in to tembolj, ker je bul tudi prvi denar, ki je bil sploih abran za Dom slepih v Ljubljani, bil zbran od naših rojakov v Severni Ameriki. Ta denair hrani še danes mestna občina ljubljanska in na njen naslov naj se pošljejo tudi zbirke, ki se bodo zbrale na koncertih pevskih zborov v ta namen.
Bratje, ne od rele it e vaše pomoči onim rojakom, ki so brez lastne krivde največji reveži na svetn. Bodite u/verjeni, da bode par sito nesrečnih src blagrovalo Vaše dalo. Hvaležni Vam bodo ti reveži in hvaležnost Vam bodo ohranili tudi oni tisoči, ki ž njimi sočustviv jejo.
Odbor Glasbene Matice v Ljubljani.
Dr. Ravnikar, predsednik.
nasfeji-Bceaaanove hiše. Xaf-eteila si je tudi ogrtač iz hermelino.vih kožic in je plačala zanj poldrugi milijon frankov. Klobukov je ihnela I toliko, da jim nihče ni vedel šte-i vila. Toda v Parizu si je nabavila še eno po-krivalo iz peres najred
Policija je dognala, da je Lederer, ki je s svojo ženo umoril budimpeštanskega klobasičarja Kou-delko, opravljal v vojaški službi rabeljske posle.
Svojeročno je obiskal ljudi in delal pri tem ne-|kpfUl b™«iijanskih rajčic. Pia-
_____:___l__r\j________ _i__v__-i_ __ icala je zanje celah stotisoč fran.
kov.
Ko se je go*pe zdelo, da je na-, kupila dovolj toaletnih predmetov. se je napotila, naizaj v domo-je v london-kein hotelu "Claridge". kjer se
slane pripombe. Od sorodnikov obešenih je hteval podkupnino.
Zasliševanje zverinskega
za-
na>d- ^ tovo izpeljal, da se niso vmešali i. ki ■ vaščani z župnikom, ki,s< je umoril klobasičarja Koudelfco no protestirali zoper tako pošto
poročnika Gustava Ledererja, ki j vaščani z župnikom, ki,so enereič-1 -	* -,
-----	i	r '	e -vino. Nastanila se
se nadaljuje. Morilec priznava'panje. Postaviti so se odločno na - , ,	c . ,
svojo krivdo, pripominja ga. daUran Steina in so možu pomaagri«^ ra^vala J	panike
k dejanju zapeljala njegova Ubežati v Budimpešto, kjer seV?***	»^cev zapore -
... , . '1 .	J .doma se je samo preoblačila pet-
skril preti zasledovalci.	• , . . . ' .	.
j do se.stkrat dnevno. Pri tem se je
Kmalu nato je Lederer izvršil hvalila, da ne obleče nikoli ene In še drugo podobno jimtifikacijo.' iste obleke dvakrat. Ljudje so jo Potem je odšel v Kečkemet, kjer imeli, za blazno, toda ona se je izje baš takrat divjal zloglasni Ivan1 govar jala, da hoge podpirati kro-Hejjas. Na njelgovo poveJlje je na-|.iače. Kakor obleke je menjavala 'skočil Lederer andatno ječo, v ka-1 nakite; zdaj je nosila ogrli-ieri se je nahajalo mnogo ljudi iz ki je pripadala nekoč kitaj-irrtelige ničnih krogov, ki šo bili pkim cesaricam, 'potem se je kin-
ga je
žena. ki je pred zločinom ljubimkala z žrtvijo. To je v Ledererju še bolj podžgalo morilski nagon in zločin se je rodil.
Madžarski dnevnik "Az Est" slika nadporočnikovo delovanje v Transdanubij'i v času. ko je bi! Lederer še v islužbi Pronavevega detašmana. Leta 1919. je bil skupaj s 14 drugimi oficirji poslan v Donafoeldwar, k,jcr je imel zasuti glavni hotel. Preganjal je ko-muniste in zahteval od prebivalcev, da mu izdado vse, kar vedo o simpatizerjih iz vlado Bele Kuna. Ker pa so ljudje trdovratno molčali, je Loderer vzel na piko hotelirja Kovasca in njegovega svaka Steina. Sodil jih je kar sam ter ju obsodil na smrt. Ljudje pa ki so dobro vedeli, da sta Kov ase tu Ste in nedolžna, so se zavzeli za nji ju ter jima pomagali k pobegu. Lederer 'je poslal 7JX beguncema vojake na konjih, ki so jih dohv-tel v nekem bližnjem kraju. Ko-vaesa so prijeli ter ga pripeljali nazaj v Donafoeldwar. Lederer £?a je po prokem s udu obsodil na takojšnjo usmrtitev, zvezal mu jr lastoročne roke- in noge ter mu vr irel 7=iniko okolu vratu. Xato si jp nataknil bele oficirske rokavice je pokazal navzočim častnikom kako se dajo zlomiti vretenca ni. filniku. S pomočjo nekega mlajše-za poročnika je potegnil žrte> kvišku in Ko vacs je v par trenutkih izdihnil.
Ena žrtev pa mu je bila oč.ivid-:io premaJo. Lederer je hotel na isti način ugonobita še Kovacse-vega svaka Steina. češ da je židovskega porekla. Načrt bi bil go-
osumljeni komauiizma. Nadporoe-nik je spusstil ljudi iz celic na dvorišče ter se vrgel z golim orožjem na nje. Pokončaval jih je na grozovit način. V priznanje za ta zve-rinstva je bil Lederer po-zneje i>o-zvan v Budimpešto, kjer mu je biLo izročeno poveljstvo nad nekim lovskim bataljonom.
Te dni so v Budimpešti pokopa, li telesne ostanike umorjenega Koudelke. Ob tej priložnosti je prišlo do ne^uvenih škandalnili prizorom. Pred Koudelkovo hišo se je nabralo toliko ljudi, da je množica večkrat zaporedoma predrla policijski kordou ki ni mogel zadrževati navala. Na pokopališču se je naval ponovil. Ljudje so pritiskati s tako silo, da so prišli vsi. ki -so >itali ctb odprtem grobu, naravnost v žuvljeaisko opasnost. Ko je bil Ktoudelka pokopan, se je divja množica vrgla na vence, katere je trgala in eefrala. Za posamezne cvetlice in liste, kakor tudi vejice se je bil naravnost nečloveški boj. Posebno so se odlikovale v tem prerivanju ženske, med katerimi so bile številno zastopane tudi dame iz boljših krogov. Sede po več urah se je-poliev ji posrečilo vzpostaviti mir in red i ki razkropiti divjake.
Ker ni imela drugega dela...
Pred kratkim je umrla prismuknjena ženska, ki se je s ponosom nazivala kraljica mode. Ker je imela dosti denarja, je večji del svojega življenja posvetila modnim norostim. Vsak dan se je najmanj šestkrat preoblekla. Umrla je v starosti devetinštiridesetih let.
tijmlr
Pred nekoliko tedni je umrla -v Londonu gospa Smith-Wilkinson, jama, ki je že pred tremi leti dan za dnevom presenečala svojo okolico z najvidnejšimi toaletami. Ne prestano je onenjaA-ala kožuhe, o bleke, nogavice, čevlje in seveda tudi nakit, brez katerega ni bila nikoli. Vse te predmete je dobavljala kar na debelo iz Pariza. Njen ugled v modnih krogih jc bil tolik, da so bili modni časopisi talko rekoč njen monopol. V javnosti so jo poznali pod raznimi imeni; eni so jo imenovali t£Kra-'jieo toalet*', drugi "Aladinovo orincetzinjo", treltji "Grofico Monte Kristo, četrti 'cesarico dija mantov"' itd. Splošna sodba je bita. da je nje na toaletna garderoba najpopolnejša in najbogatejša ne le v Angliji in na kontinentu, temveč sploh na vsem svetu. Življenje gospe Smith-Wilkinson pa je ihilo poleg vsega zelo nenavadno in jo je obdajalo z neko pt* aehno zagonetnostjo, ki je povzročala, da se je njen ugled dvignil do nerazumljivega spoštovanja.
Gospa Smith-Wilkinson je bila v svoji mladosti trgovka. Poročila je nekega hotelirja v Nottdng-hamu in je začela podjetje samostojno voditi. Mož je kmalu umrl in ker ji vdovski at an ni prijal se ie omožila drugič, topot z bogatim podjetnikom. A tudi drugi zakon ni trajal dolgo. Mož je n-rarl in gospa je obvtdovela drugič. Po svojem drugem možu je podedovala toliko imetje, da je na|cu-polovieo akcij fldr&vilifič^ -v iocku. Umela je zcjlo aptre^no
m* i? m^-m*
šilinga, protlala pa jih je za najstkratno ceno, po 33 šilingov. Imetje se ji je množilo kar samo od sebe.
Ko si je tako opomogla, da ji ni bilo več torefoa skrbeti za vsakdanji kruh, je zapadla čudni muhavosti, v kateri so videli ljudje že pojav aibnormalitete. Vdova se je začela nepopisno drago oblačiti. Kupovala, je najdražje obleke. Najboljši krojači v Parizu in Londonu so šivali saono 'zanjo. Krojaški mojster Reville je na pr. sam napravil zanjo nad 700 toaleft.
Krojaiči pa so imeli z damo stra šno dosti opravila: vdova je namreč bila debeluh as ta. majčkena, zalita. V Obrazu ni bula niti najmanj lepa. Nosila je velike naočnike, kar jo je naipravljalo še gr-šo.
Kmalu ipa se je nasitila londonskih krojaških mojstrov in se je odpeljala v Pariz, da si ogleda ta-mošnje modne salone in dragoti-narske trgovine. Vse časopisje je pisalo o tem potovan ju. D 1st i so reproducirali njeno sliko, seveda olepšano, naštevali so njene toalete in govorili o okusu angleške "kraljice mode".
Pa roški krojači so jo kmalu obkolili Klanjali so se ji in hvalili njeno zunanjost iter ope v aH njena nelepa lica. To je dami tako laskalo, da je v par dneh naročila za tristotisoč frankov novih toalet. Za 10 milijonov frankov pa je kupila ogrlico, ki je po sporočilu izvirala. od stare plemenitaške o-b it ©I ji. Še več denarja pstjeizda-la za (biQjjuotni diaklem. ki je n«^
sultani j. Trgovci, »ka-ojaci in dra-
guljari so jo neprestano obletavali in ona jim je dajala naročila.
To življenje ji je sča-soma začelo presedati. Vdovstva je bila sita in zgodilo se je. da se je zaljubila v mladega moža. ki je po poklicu plesni učitelj. Najprej ga je ado-ptirala, ker je bil mnogo mlajši od nje. pozneje, pa se je poročila z njim. V zakonu pa. je kmalu pn-šlo do nesoglasja, ki je končalo i. ločitvijo. Prevarani '"soprog" je odpotoval v Južno Afriko in v transvalske dežele.
Ko je dama začutila, da se ji bliža smrt. je podvzela akcijo, radi katere so jo imeli ljudje zope* za blazno: začela je prodajati toalete in nakit. Vnovčila je vse do zadnjega predmeta nakar je umrla v veliki londonski -bolniniel. stara 49 let. Denar j^ zapustila svojim sorodnikom. Neko vsoto je določila tudi za 'krojaške šole, do-čim je na siroma he. katerih živi na londonskih in ,pariških ulicah čala z nelkdanjo lastnino turških brez števila, doeeln pozabila.
Trgovka z belimi sužnjami.
Ker oblasti po vsem svetu ostro zasledujejo trgovce z belimi sužnjami, se slednji poslužujejo vseh mogočih sredstev, da se izognejo postavi. Iz Beograda je v moškega preoblečena ženska odvedla mladega dekleta v Carigradu. Nesrečno žrtev je v zadnjem trenutku rešil gentlemanski Anglež.
V 'beograjskih Listih beremo neverjeten, toda resničen roman, katerega je doživelo neko dekle iz pre&tolice. Gol slučaj je naaiesel. da se je žrtetv v zadnjem trenutku Iztrgala brezvestni trgovki z belimi sužnjaaui. ki bi ji> bila kmalu prodala v Orientiu
Ze lani spomladi se je seznamila 2.3-1 etna Ri<sto>sija Nestorovič z mladim trgovcem, ki se ji pred-tavil za Rudolfa Loeweja. doma iz Monakovega. Znanje se je razvijalo, postajalo je vedno nežnej-£e in je končno dogorelo tako daleč. da je Loewe obljubil Ristosiji zaikon. Dekletovim staršem je bilo to zelo všeč. kajti bali so se že, da ne bodo mogli svoje hčere oddati nikomur in da jim Ristosija ostane v hfiši za staro tetko.
Pred par dnevi pa je dozdevni trgovec Loewe sporočil nevesti, da mora odpotovati po opravkih v Carigrad. Dekle pa se je bilo že tako privadilo družbe mladega trgovca, da nikakor ni hotelo ostati v Beogradu. Sililo je ž njim. Napo led je bilo dogovorjeno, da se žeartn in nevesta odpeljata skupaj na Turško. jZadeva potnega lista je bila takoj rešena in Rudolf in Ristosija sta sedla na vlak ter se odpeljala čez bolgarsko o-zemlje v Carigrad. Deklertova dru žina ni prejela ves ta čas od Ri-stosije nobenega poročila.
Z Riistesijo so se godile medpo-toma zelo čudne reči. Spremljevalec dekletov se je med vožnjo v Carigrad nenavadno izpremenil. Bil je molčeč in je postajal vedno bolj čuden. V Carigradu se je par podal v neko turško hišo, kjer je Ristosija s strahom opaeila, da se je v osebi svojega poročenca ves čas temeljito varala, kajti zaročence ni bil mož, am/pak preoblečena ženska ...
Slučaj je nanesel, da se je baš v najopaisnejšem trenutku pojavil
ntfki Anglež, ki je nagovoril Ri-stosijo po francosko. Vprašal jo je. ali ve. kje se nahaja. Dekle mu j* odgovorilo, da ne ve in Anglež je porabil to priliko, da je Rist Osijo otel ter jo s koe i jo odpeljal v hotel, kjer ji je najel -aob<». Ko je prevarana nezvesta prebolela prvi strah, ji je Anglež pomagal. da se je z vlakom oi I peljal a nazaj v Beograd, kjer so jo roditelji vsi srečni sprejeli. Kmalu na to je Ristosija prejela od Angleža pismo, v kateri ji je gentleman >poroeil. da se nahaja, <rna ženska. katera je RLstosijo varala ter se izdajala za tr^ovea Loeweja. že pod ključem. Ženska je bila nu finirana trgovka z belimi sužnjami. Piše se Matilda Rieman ter je rodom iz Rige. Svoj čas se je zadrževala v Berlinu, kjer so ji postala tla kmalu vroča, da se morala odstraniti iz Nemčije. Odpeljala se je v Carigrad, kjer je navezala stike z lastnicami javnih hiš. Njim je dobavljala nesrečne žrtve. Lice Riemanove je imelo precej moške poteze. To je preve-jana zvodnica izkoa-istila. ter preoblekla v moškega. Tako preoblečena je romala po Evropi od kraja do kraja in lovila nesrečne žrtve. Da ni naneslo si*ečno naključje, bi -bila danes tudi Ristosija Nestorov<ičeva žalosten objekt Riemanove umazane kupčije, tako pa se ima zahvaliti Angležu Woodu, čaistuiku v Carigradu, rodom iz Oxforda, da. je rešil ne samo njeno čast-, temveč mogoče tudi njeno življenje, kar gotovo pa njeno prihodnost.
Najemnino hočejo povišati v Trstu
hišni poset.niki na zelo bčuten način. Široki ljudski sloji so radi tega zelo vznemirjeni, ker je že sedanja najemnina za marsikoga previsoka. Pričakuje "se intervencije poklicane oblasti.
Posebna oonudba našim čitateljem
Prenovljen! pisalni stroj $20.
0 streUco 9» slovenske fcr-
'OUVgB* PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI
Pisat! na pisalni stroj ni nfltaEm tmietnost, TaloJ laB-Ee pile. Hitrost pisanja dobite s vajo.
Vev Točk, X. V.
mm
AS NARODA, 16. FEPJ. 1925.
PAST
ROMAN'IZ NAPOLEONOVIH VOJN.
Spisal Rafael Sabatini. — Za Gl. N. poslovenil G. P.
Zmagovalec.
A A A
17
(Nadaljevanje.)
—	Una, — je rokla nežno. — Jaz ne stavljaan preveč vere v grofa Samovala in njegove obljube.
—	Kaj misliš s tem?
Lady O'Moy ni bila nikdar preveč tolerantna z nasvoti, posebno če so prihajali od neizkušene mlade deklice.
—	Jaz mu sploh ne zaupam in tudi Terence ne.
—	Ha, Terence ne zaupa nikomur, ki pogleda mene. Draga moja, nikdar ne vzemi ljubosumnega moža, — je dostavila s svojo neizogibno liekonsekvenco.
—	On je zadnji človek, — namreč grof, — na katerega bi se jaz, v tvojem slučaju, obrnila za pomoč, če bi prišel Dick v stiske. —
Mislila je na to. kar ji je pravil Tremavne glede stališča portugalske vlade in njen prodirni duh je zapazil očividno nevarnost •če bi se dovolilo profil Sam o val, da izve za bivališče Dieka v slučaju da bi postalo znano.
—	Kakšna neumnost, Silvija! Včasih limaš nejbolj neumne in čudne ideje. Seveda, nikakih izkušenj nimaš še v življenju.
Una ni hotela še nadalje razpravljati o zadevi in modra Sil« vija tudi ni hotela siliti.
Peto poglavje.
BEGUNEC.
-TfT
Pick Butler je sieer izginil telesno, a v duhu sta bila on in njegova mizerna afera vedno navzoča, neprestan vir zadreg.
Približno ob trni času se je završil v Lizboni obžalovanja vre d<*n dogodek, ki je v popku uničil kanijero enega največ obetajočih mladih častnikov, majorja Berkeley, slavnega pešpolka Die-liards. številka 29.
Prišel v Lizbono na dopustu od svojega polka, ki'je bil nastanjen v Abrantes ter predstavljal del divizije, kateri je poveljeval Sir Roland llill. Major je zašel v družbo, ki je vsebovala najmanj enega člana, sovražnega nafčinu vojevanja lorda "VVellinjr-tona ali pravzaprav odredbam, ki so bilo posledica tejra vojevanja.
Kot v slučaju Prmcipala Souza je tudi njega gnal predsodek tako daleč, da je prijel v rokf, vsako orožje, ki se mu je nudilo, da zada udarec sistemu, katerega je obžaloval.
Ker se pečamo le indirektno s to afero, jo hočemo omeniti le na kratko.
Omenjeni gospod je bil portugalski častnik ter nečak patriarha v Lizboni in pogovor se je tikal prepirljivega in razgrajaškega Dick Butlerja. Portugalski častnik je zaničljivo kritiziral dejstvo, da dra-Vtcnskega poročnika še vedno pogrešajo in šel je celo tako daleč", da je sarkastično prorokoval, da ga ne bodo sploh nikdar nagli.
Major Berkeley, katerega je raakačil ta zavratni napad na angleško čast, je povabil mladega gospoda, da naj se boilj jasno in določno izrazi.
—	Mislil scm,da som se zadosti jasno izrazil, — je rekel mladi nesramnež, ki je meril angleškega častnika z zaničljivim pogledom. -- Ce pa hočete stvar še bolj natančno pojasnjeno, potem rečem, da niste imeli vi Angleži nikdar resničnega namena kaznovati tega skrunitelja ženskllh samostanov. Da se opravičite, boste dobro skrbeli za to, da nikdar ne najdejo poročnika Butlerja. Dvomim celo, da bi ga sploh kedaj pogrešali.
Major Berkeley je bil odkrit, še preveč odkrit človek.
—	Vi niste nič drugega kot trapast lažnjivec ter zaslužite, da se vas nabije s palico.
Le to je rekel, a način, kako je privlekel svojo palico izpod pazduhe, je kazal, da bo sledilo še več in raditega so takoj posegli vmes drugi člani družbe.
Nečak patriarha, ves prepaden in razkačen, ko je slišal te besede, katerih ni še nikdo dotedaj naslovil nanj, — v glavnem iz ob-zirov do njegovega mogočnega in vzvišenega strica, — je zahteval trenutno zadoščenje.
Dobil ga je prihodnje jutro, v obliki pol unče svinca skozi bedaste možgane in posledica te~a je bil strašen vik in krik. Da se po-miiu razburjenje, je bilo treba žrtve.
Samo val je rekel povsem točno in pravilno, da je 'ljudska drhal krvoločen malik, kateremu je treba doprinesti /krvave žrtve. V tem slučaju je bila žrtev seveda major Berkeley.
Poslali so ga domov, da se umakne v privatno življenje in angleška a>rmada je izgubila ž njim nmogoobetajočega častnika. Povsem jasno je, da je ta dogodek še poslabšal prilike poročnika Butlerja.
V svoji naglici, da pojasnim dogodek majorja Bericeleva, sem zgrešil krono logični red dokodkov, s katerimi se peča naša' povest.
Major Berkeley je odpotoval domov v Anglijo na krovu fregate "Telemachus", ki je bila ob času tega dogodka zasidra-na v reki Tajo. Fregata je prišla s tovoni in obsežno pošto za čete ter ni mogla odpluti tekom nadaljnih štirinnajstih dni. Častniki so biK na kopnem tekom tega časa, dobrodošli gostje častnikov posadke. Fregata se je zasidrala v reki na dan. ki je bil določen za pol-oficijelen ples pri grofu Redondo.
Lady O'Moy je pozno vstala, kajti hotela je dolgo počivati, da bo zvečer res čedno izgledala. Večji del popoldneva je posvetila pripravam za ples. Njo samo je presenetilo, koliko podrobnosti je bilo treba upoštevati pri tem in Silvija ji tudi ni pomagala v toliki mer. kot si je želela. Več kot enkrat si je že mislila, da manjka Silviji pristnih ženskih lastnosti in da ima nekaj moškega na sebi. To «e ji je zdelo naravnost nedopustno, nenaravno in celo sumljivo, če ne nemoralno.
Konečno je prišla k obedu, — cele pol ure prekasno,_ a tako
očarljiva, da je en sam pogled nanjo tako prevzel Sir Terenca, da je v trenutku zatrl v sebi ves sarkazem, katerega je pripravljali s tam naporom. Po obedu, ki se je vršil ab šestih, je ostala še ena ura do časa, iko so se morali odpeljati s kočijami v Lizbono.
Sir Terence se je izgovarjal z ofidijehrimi dolžnostmi ter se ,_4 . . ___v ...____
■umaknil s kapitanom Tremaytne v «vorj urad, da preživi to uro s par tU tekmeca tik za seboj. Razdalja zadevami, katere je bilo treba rešiti takoj. Sil vija je odšla v svojo se ni ve zmanjšala, smoter je bil sobo, da se obleče in Lady O'Moy je ostala sama, — kar se je le red kokedaj -pripetilo.
Večer je bil gorak an zrak je bil miren in vstled tega je odšla ven na prosto.
Na velikem solnenem travniku j zunaj mesta no biii postavljeni pa« I viljoni mlaji in slavoloki. Zeleni : venci so ovijali naprave, cvetice j so jih oživljale, banderca so plapolala kot plaimenečti jezik in sc j zvijala. Čez cesto se je speli j al [ najlepši slavolok, ves pisan in mo-gočen; na njem je bilo zapisano z velikimi, rdečimi črkami: Slava zmagovalcu!
Na travniku je bila pisana slika veselih obrazov, slamnikov in solnčnikov. Pol dežele je bilo tam, vse mesto. Nekaj veselega se je zgibalo v valovih tega živega morja. Pisan smeh se je zibal še na listih dreves, še na hribih v ozadju.
Cez cesto pod slavolokom je bila potegnjena črta: smoter. Na vzvišenem prostoru so se ob beli mizi svetili trije cilindri; na mizi je bil papir in ura. venci in dragoceni darovi. Vse oči iso zrle proti mizici, zapLamenile, za hip u-<rasnile in se upičile v ono točko ravne beile ceste tam v dalji, kjer se oba bregova stikata v ostrem kot«. Testa, je bila podobna viso-kemu, 'ozkemu stožcu, si o peč emu vid in zavitemu v n.earlen pajčo-lan bliščobe in prahn.
Dasi je tiščala srxpara na ljudi, vendar mi scpraaiil nihče. Celo rožnate pahljače foi so jih držala ženske roke. so mirovale ob licih, roke so se tresle od pregrete ki--vi. lica so rdela. V čudoviti točki stika joči h se robov ceste so bili za frvo zd en i vsi. Vsa velika množica je bila pripeta z neznatno buciko na eno mosto. Stopali so na piste. napeljali oči in zadrževali sapo. Tisti trenutek ne bi nihče slišal klica, da gori. ne bi nihče "iitil, če bi ga rezal v živo meso.
"Kaj se bo zgodilo?" je pristopil tujec.
Nihče ga ni slišal. Trije cilindri za mizo so se dvignili in obstali. Celo banderca tisti hip niso plapolala. Vsakemu se je zdelo, da je tista točka tam v beli dalji vse preozka, da so mu oči in duša soseda napoti, da ne more razločiti iz strnjenih črt. kjer se neha vse, ničesar . . . Molk in napetost sta se stopnjevala do čudovite višine — :če bi bil kdo zaklical tisti trenutek, ubili bi ga bili.
Ah! . . . Zdaj! ... Iz spicastega roba na koncu ceste se je vtrgala točka. Roke so se povesile, usta so se odprla, prsi so zastale. Pika na beli cesti se je zaizibala bliže, gospod s cilindrom in daljnogle-lom je zamahnil z roko. Godba v pisanem, z deželnimi barvami o-krašenem paviljonu je zaigrala veselo himno, banderca so zapla-polala, obraizi, klobuki in so Imeniki so se zganili.
Vse oči so legle na črno piko. Ta se je trgala vedno jasneje iz nejasnega stožčevega kota in vz-trepetala na belimi, kot bi se tehtal ptič na solnčnih višinah. Rasla je in dobivala obliko, pri srcih vseh je igraio najradostnejšo nin-ziko. največji trenutek se je bližal, ljubezen je opletla tisto točko in jo je prežala. On je prvi, on je njih! Ni jim v sorodu, ne znanec in še prijatelj ne ! Ampak prvi je, vencu se bliža, zlatemu daru, predirjal je »pokrajino in brezobzirno pustil vse za seboj, samo zato. da postane njih ljubljence.
Ze je za-šumela množica, roke so se dvignile, da bi ga vzele in nosile po ulicah. mata so se odprla, da bi vriska je in pevaje sprejela zmagovalca, ki je že dobil obliko nečesa podolgovatega, bližajočega se z naglico bliska. . . » Nihče izmed množice ni zapazil. kdaj se je iz skrajne točke ceste vtrgala druga pika in planila v belino hitreje nego plaz. Zagledali so ga, ko je bil tik za prvim. Vseeno je bilo. tkdo je prvi, kdo je njen — eden bo! Njih duša se je razpolovila in ni mogla najti enotnosti. Cek> godba je vtihnila, vc-ter v bandercah je posluhnil . . . jZdaj . . . zdaj . . . Prvi je začu-
(Dalje prihodnji«.)
... -Jr
if
L .^jr. J _
Nekaj stranejšega nego čilo ve k se je moralo vzbuditi v njem. Razdalja se je v hipu zmanjšala na ničlo in v trenutku, ko sta morala dospeti ipod slavolok je bil zadnji prvi ogromne rdeče -črke so zaplale za njim. pero se je potočilo v črnilo in zapisalo njegovo tevil-ko. množica si ga je vtisnila v si-ce. On je postal njih! Vse glave so se zasuknile, premaknilo se je o-gromno telo. tisočero rok je vihtelo robce, tisočero ust je klicalo slavo njegovemu imenu, godba je igrala.
Vsakdo ga je hotel videti, pol življenja bi dal, da bi se smel dotakniti pogledati v oči.
Ponudili so mu stol da je sedel. Krog njegovih nog in na kolenih so počivale cvetice. Na čelu mu je ležal zelen lavorov venec. Drugi se mu je ovijal krog prsi; pisani svetli trakovi z napisi so izražali neznano mnogo povelujočili in sla vnostnih besed. Okrog njega so stali in mu stiskali roke, tisoč čast it k so nm klicali. Lepo oblečene dek iiee so mu 'prinesle na srebrnem podstavku gorke pijače. > On je sedel kot da ne čuti ničesar, ne šuma ne godbe, ne množice. Obraz je bil spačen, nečloveški. pokrit z debelo plastjo črnega prahu, beli la-sjf so štrleli, na rokah. golili d<> ramen, ^o bilo žile nahrelkle. tenka, zamazana maja se je držala života, hlačice so bile blatne in raztrgane, noge v sandalih so trepetale.
Množica se je trgala od vseh strani, da bi videla ljubljenca, ki mu je klicala slaivo do razkričeniii grl. Lep se ji je zdel, dasi ji je daroval en sam hipen pogled, moten in brezbrižen kot .steklo.
S sol-neem in godbo je vriskalo vse, kot da je rešenik in ne kla-vern komedijant. — Pobledel je in nagnil glavo, pomračil čelo. 4'Čemu ta šum? Zakaj vse to."'
Kaj govori ljubljenec Kaj j>& dejal on. »ki je njih? Vjemite besedo vi. ki stojite bližje in ste jo slišali in jo ohranite našim rodovom. Godba igraj, ljudje vriskajte! On je naš. ker je prvi. Dvignite ga na roke!
"Pustite me! Naj vtihne godba!"
Kaj govori J Pat! On odgovori . . . Ujemite njegove besede! — Nihče ni zapazil, da se mu je o-braz spremen.il, ker je bil pokrit z blatom. Nihče ni razumed njegovih besed, ker je bil slavospev tako silen, da je zaglušilo vse. Godba pa je igrala najradostnejšo pesem.
Slavljenec pa je kriknil, zgrabil rse za prsi in se opotekel . . . Pre-stregli so ga, da ni udaril ob tla n močne roke so ga dvignile v višino.
Kot polbog se je zibal nad množico, ki je bil njih in ona njegova,' pijana njegovega imena in obču-j dovaiya. Zagvozdila se je za njim v gost tok proti mestu in mu pe-; la ter vzklikala, ki bi dal zanjo svojo srčno kri, samo da more en trenutek zavladati nad njo ... j
cvetic, ki so padele z oken, ni čutil vonja. Venci so ga tlačili kot mora, in ni moged spregovoriti, da naj jih odstranijo.
Se nekaj hipov je plaval nad množico glav. vsrklikanja in rož. zavedel se je za hip in vztrepetal, kot bi se hotel osvoboditi — nato mu je plajiil iz ust val krvi . . .
Eksplozija kotla na parnikn.
V	rumunskem pristanišču Kon-stanei se je razpočil na grškem parniku "Kirijaki" kotel, ki je povzročil požar na ladji. Parnik se je kmalu nato potopil. Doslej so potegnili osem mrtvih na suho. Rešili so tudi osem liudo ranjenih, ostala posadka, ki se je nahajala v trenutku nesreče na krovu, je izginila. Najbrže se je potopila s parnik om vred.
Drzen rop v Čazmi pri Belovaru.
V	bližini Čazme biva odvetnik dr. Kešer v vili pri svojem vinogradu. Ko je sedel te dni s svojo rodbino pri večerji, je stopilo \ sobo več mož, ki so z revolverji ^ roki zahtevali od njega denar in dragocenosti. Pobrali so vse. naložili stvari na voz ter se odpeljali. KoncLpista Kešerjevega. ki so ga srečali na cesti, so pretepi in težko ranili. V torek zjtraj so našli dra. K ose rja in njegovo ženo zvezana, hčerko pa zaprto v kuhinji. škoda znaša nad 100.000 Din. Storilcem so baje na sledu.
Kako se potuje v stari kraj io nazaj v Ameriko.
Kdor je namenjen potovati \ stari kraj, je potrebno, da je na
tančno poučen o potnih listih, prt ljagi in drugih stvareh.
Pojasnila, ki vam jih zamorenk dati vsled naše dolgoletne izkaSnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nike, ki imajo kabine tudi v III. razredu.
Glasom nove naselniške postave
ki je stopila v veljavo s 1. julijem 1024, zamorejo tudi nedr$avljaiil dobiti dovoljenje ostati ▼ domovin eno leto in ako potrebno tudi delj ; tozadevna dovoljenja izdaja generalni naselniSki komisar v Washington, D. C. Prošnjo za tako do voljenje se lahko napravi tudi \ New Yorku pred od potovanjem, tei ae poSlje prosilcu v gtari kraj gla som nanovejSe odredbe.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA
Kdor Želi dobiti sorodnika al svojca iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Is Jugosla vije bo pripuSčenih v prihodnjih treh letih, od 1. Julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev.
Ameriški državljani pa ramorej dobiti sem žene in otroke do 18. le ta brez, da bi bili šteti v kvoto. T rojene ose lie se tudi ne Štejejo kvoto. StarišI in otroci od 18. di 21. leta ameriških državljanov p Imajo prednost v kvoti. Pišite ■ pojasnila.
Prodajamo vozne liste za vse pro ge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St., Hew York
Kretanje parnikov - Shipping News
KI
17.	februarja:
Ohio, Hamburg; Deutschl&nd, Hun-
burg-
18.	februarja:
De Grass«, Havre.
19.	februarje:
Mongolia, Cherbourg In Hamburg, ti. februarja:	.
Aquitania. Cherbourg; Pittsburgh. Cherbourg in Hamburg; Veendam Rotterdam: President Roosevelt, Cher bourg.
84.	februarja:
Martha Washington. Trat; Stuttgart, Cherbourg In Bremen.
85.	februarja:
La Savoie, Havre. •
28. februarja:
Leviathan, Cherbourg; France Havre; Berengarla, Cherbourg.
5. marca:
Clevland. Boulogne In Hamburg; Minnekahda, Cherbourg in Hamburg.
7. marca:
Olympic. Cherbourg: Pres. Harding. Cherbourg in Bremen; Conte Verde, Genoa.
10. marca:
Bremen. Bremen; America, Cherbourg in Bremen.
12. marca
Pittsburgh Cherbourg In Antwerp; Westphalia, Hamburg.
14. marca:	%
Aquitania, Cherbourg: Suffren. Havre; George Washington, Cherbourg in Bremen; Xew Amsterdam Boulogne in Rotterdam.
16. marca:
De Grasse. Havre.
18.	marca:
Orduna, Cherbourg In Hamburg.
19.	marca:
Albert Ballin, Boulogne In Hamburg.
21. marca:
Leviathan. Cherbourg; Majestic, Cherbourg; France. Havre; Conte Rosso Genoa.
24.	marca:
Pres. Wilson. Trst.
25.	marca:	a
Bcrengaria. Cherbourg.
26.	marca: Thuringia, Hamburg.
28. marca:
Olympic, Cherbourg; Taris. Havre; Pres. Roosevelt. Cherbourg in Bremen; Reliance. Cherbourg in Hamburg; Ohio, Cherbourg in Hamburg; Veen-dam. Boulogne.
31. marca:
Stuttgart. Cherbourg in Bremen.
1.	aprila:
Mauretania, Cherbourg.
2.	parila:
Deutschland Boulogne In Hamburg. 4. aprila:
Homeric. Cherbourg; Ascanla. Cherbourg; Pres. Harding, Cherbourg in Bremen.
7.	aprila:
Resolute, Cherbourg in Hamburg; Republic. Cherbourg in Bremen.
8.	aprila:
Aquitania, Cherbourg; La Savoie. Havre.
9.	aprila:
Zeeland, Cherbourg in Antwerp; Mt.. Clay. Hamburg.
11. aprila:
Majestic Cherbourg; Leviathan. Cherbou.g; Volendam. Boulogne in Rotterdam; Conte Verde. Genoa.
14.	aprila:
Martha Washnigton, Trst.
15.	aprila:
Berengaria, Cherbourg; I>e Grasse, Havre; America. Cherbourg in Bremen.
16.	aprila:
Cleveland, Boulogne In Hamburg: Pittsburgh. Cherbourg in Antverp; Columbus Cherbourg in Bremen.
18. aoHIa:
Olympic Cherbourg; France. Havre; George Washington, Cherbourg in Bremen; Orbita. Cherbourg.
21.	aprila:
Belgenland, Cherbourg in Antwerp.
22.	aprila:
Mauretanitf, Cherbourg; Suffren, Havre.
25. aprila:
Paris, Havre; Homeric. Cherbourg; Orduna Cherbourg; Pres. Roosevelt. Cherbourg In Bremen.
28.	aprrla:
Lapland Cherbourg in Antwerp; Luetrow, Bremen,
29.	aprila:
Aquitania, Cherbourg.
30.	parila:
Ohio, Cherbourg In Hamburg; Albert Ballin, Boulogne in Hamburg. 2. maja:
Majestic, Cherbourg; Leviathan, Cherbourg.
16. maja:	^ .
Paris. Havre. — s tem parnikom bo
spremljal potnike uradnik tvrake
Frank Sakser State Bank.
Toda on Hi slišal klicev, ni videl ADVERTISE in GLAS NARODA
U pijanosti.
V Uhanovi gostilni so te dni popivali fantje iz vasi Sv. Štefan pri Trebnj eni. Kot av.sk envn po* močniku Žeipieien so fantje najra-jali, kr je baje .padel s konja, ki g& je gnal napajat. V jezi je Že-pie z nožem zabodel Antona Miši-ea, po.sestnLkovega .sina z Rožnega vrha. Žepič zagovarja, da je \ pijanosti napadel Mišica.
Boljševiški agitator Zija Dibra ubit.
Ministrstvo vnanjih zadev je prejelo 'iz Albanije poročilo, da je bil tamkaj ubit znani boljševiški agitator in elan "Balkanske Federacije " Zija Dibra. Zija je bil aretira« ter so ga orožniki iz Dra-ea e.s'kontirali v Kavajo. Na potu je skušal pobejmiti, nakar so ga orožniki ustrelili.
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ate ■ njih postrežbo ladovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". 8 tem boste ▼stregli vsem.
Uprava "Glas Naroda'*
ROLE za PIANO
SLOV. IN HRVATSKE
dobite pri:
NAVINŠEK-POTOKAR
SSI Greere St_ Con«m*ufh. P«, edina »Iot. idtlonbi piaao rol v Aatribi. PIŠITE PO NOVI CENIK.
Slovensko Amer. Koledar za leto 1925
"Smo že skoro razprodali V kratkem easu smo ga prodali več tiso<5. Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči, ker ga je le še par sto izvodov zalogi. Cena s poštnino vred
40 CENTOV.
Oni naši zastopniki, ki še niso naročili koledarjev, naj se požu-rijo, da ne bo prepozno.
SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt St., N. 7. C.
Prav vsakdo—
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —•
MAT,T OGLASI
v"Glas Naroda"
- že pred očmi. Venec je dihal na vroče čelo ... V tistem 'trermitk« se je ne'kaj zgodilo. Množica je pripovedovala, da se je iz zadnjega dvignil (plamen, da se je razra-»tei t giganta vjgoko pod sobice.
Nove pošiljatve knjig.
Prejeli smo veliko zanimivih in poučnih knjig in jih prodajamo po označenih cenah.
Po teh knjigah smo imeli mnogo vprašanj, zato ne odlašajte z naročilom, da katere ne zmanjka, prodno dobimo vaše naročilo.
Z naroČilom pošljite potrebno »Teto bodisi z money-ordrom, ▼ znamkah ali gotov T xavarovanem pismu na:
GLAS NARODA, 82 Cortlandt St., New York
Prečitajte pazno oglase o novih knjigah.
KNJIGARNA "GLAS NARODA" POUČNE KNJIGE:
Eneippov domači zdravnik..................^.$1.25
Naša zdravila ...............................50
Sadje v gospodinjstvu..................e,.....: .70
Zbirka domačih zdravil z opisom človeškega ^rnpla .76
Najboljša slovenska kuharica z mnogimi slikami, obsega 668 strani ........................8.00
Slovensko nemški besednjak, (Wolf-Pletrinik)
2 trdo vezani knjigi, skupaj 1888 strani ..^10.00
Nemško slovenski besednjak, (Wolf_CigaIe), — 2 trdo vezani knjigi, skupaj 2226 strani____7.00
Jugoslavija, 3. zveski, zemljepisni, dtatistidpi in gospodarski pregled in — Zgodovina SHS-, 3. zvezki, zgodoviiMki podatki Jugoslovanov in Slovanov sploh na Balkana. Zelo zanimivo za VBakega Jugoslovana.....3.25
Ml plačamo poštnino.
......