Slovstvo. 191 si je dobil s svojimi rajne Nemcove in njeni ^Pohorska vesnice*. Kar se pa tiče katoliških pisateljev, jih je pa, hvala Bogu, že lepo število. Na mestu umrlih delavcev katoliških, n. pr. Vinafickega, Ehren-bergra, Jablonskega, Tfebizskega, Štulca, Pa-koste itd. ni morda popolnoma jednakih naslednikov, vendar po njihovih stopinjah hodijo in v njihovem duhu pišejo sedaj v verzih in v prozi med drugimi veteran katoliških pisateljev František Pravda (Vojteh Hlinka), Alojz Dostal, Vaclav Kosmak, Bohumil Brodsky (Zabradnik), Kfen, Koštal, Brynych, Štastny, Dvorak, Kysety in mnogo drugih. Najpriljubljenejša sta vendar Pravda in Kosmak, katerih spisi so jedro vsem knjižnicam, ki se ustanavljajo po selih. Vsak izmed njiju je res dovršil jako zaslužno delo; njuni spisi so pravi misijonarji češkega ljudstva. Pravdova «Kaplička pod lipami* in «Matka študentu*, poleg njegovih nebrojnih drugih po-vestic, in Kosmakovo «Kukatko», «Chrt», «Eu-genie*, «Dobra rada» itd. so pravi biseri v slovstvu za ljudstvo. Ravno tako bere narod jako rad tudi povesti Dostalove in spise Brodskega. Oba pisatelja sta še mlada; napisala sta pa že povestij veliko število. Dostal zna zlasti ob- delovati povesti iz socijalnega življenja; Brodsky pa jemlje izvečine snov iz vojaškega in lovskega življenja. Kfen hodi ponajveč za Kosmakom in piše razkošne slike s Hane; Koštal pa priobčuje najrajši črtice iz pogorskega življenja, cesto polne humorja. Dr. Edvard Brynych, kraljevograjski škof, je pa pravi leposlovni katoliški apologet; v obliki povestic pojasnjuje ljudstvu verske resnice, ki ločijo katoliško vero od reformovane, in sicer v resnici izborno. Njegove povesti: «Kfiže a Kalichy», «Rflženka», «DIlo lidi» itd. so najboljši pripomočki, ali bolje, katekizmi za katoliško ljudstvo v versko mešanih krajih; in kako znamenito vplivajo, vidi se iz tega. da se jih je po teh knjigah izpreobrnilo že mnogo. Sicer pa Brynych še tudi na drug način de luje blagovito, s tem namreč, da izdava knjižice po dva krajcarja pod imenom «Slova pravdy» (besede resnice); v njih razmotrava večinoma sam v lahko umljivem zlogu najnavadnejša in najbolj pereča vprašanja, n. pr. o materijalizmu, o ateizmu, o emancipaciji, o socijalizmu itd. Med pesniki-duhovniki ima sedaj po smrti Pakostini prvo mesto Vladimir Šfastny, urednik brnskega «Obzora»; njegova najlepša zbirka je dosedaj «Kytice z Moravy» in v njej «Pohadka o dvanacti mesičkach*. Nadarjena pesnika sta tudi Ksaver Dvorak in Kysely, katerima se zlasti legende dobro posrečijo. (Dalje.) Poljsko slovstvo. Wyspy Sandwickie i Gambier w Oce- anii przez X. Jožefa Holubowicza T. J. W Kra-kowie,w drukami *Gzasu-» Fr.Kluczyckiego isp. 1892. Cena 40 kr. — Otoke sandviške in gam-bierske opisuje v tem delu prerano umrli urednik «Missyj katolickich*, o. Jožef Hohibowicz, T. J. Vsa obravnava ima dva oddelka. V prvem opisuje v treh poglavjih, z desetimi podobami in z malim zemljevidom sandviške otoke po zemljepisni legi in kakovosti, verske nazore poganskih prebivalcev, začetek in razširjanje krščanstva. V drugem delu opisuje gambierske otoke iz skupine družnih otokov: ljudi, misijonsko delovanje, težave in uspehe misijonarjev in njih upe za prihodnjost. Dve sliki dopolnjujeta opisovanje. Delo je pisano jako prisrčno in v lahkem jeziku, tako, da tudi poljskega jezika manj vajenim ne bode delalo težave. Za vzgled ondotnega jezika naj služi ta-le pesmica: He Atua ko tahi noti. Bog je samo jeden. R toru mea Atua. Tri osebe so v Bogu. R kore toru Atua Ni treh Bogov; He Atua ko tahi noti. Bog je samo jeden. Dr. J. J. Albania. Zarisy etnograficzne, kulturabie i religijne. Skrešlil X. Martin Czerminski T. J. Wydanie ilustroivane. W Krakoicie, w drukami «Czasu» Fr. Klucsyckiego i sp. 1893. 8°. Str. 327. Cena 2 gld. — Dasi je Albanija v Evropi, ob morju, blizu dveh omikanih držav, dasi je bila v davnini — rekel bi — kulturna dežela, dasi je v preteklosti katoliška vera pridobila si mnogo tal, vendar si jo dandanes misli vsakdo kot pol — ako ne popolnoma barbarsko 192 Razne stvari. deželo. Pa tudi ne po krivici. Saj vemo, kaj je storil Turek, kjer si je podjarmil krščanske narode. — To še dokaj neznano in temno deželo nam opisuje navedena lepa knjiga, čim manj je novejših del o Albaniji, tem vrednejše je to delo, da se ga spominjamo, zlasti, ker ima veliko (skoro samo izvirnih) slik, bodisi krajev, bodisi znamenitih mož, posebej škofov in misijonarjev. Najprej nam opisuje naš pisatelj zgodovino Albanije, potem govori o narodopisnih in kulturnih straneh, zlasti o veri, dalje pa obširno o posameznih škofijah: nadškofiji antivarski (barski), škodarski, škofiji leski, pulatenjski, sappijski, opatiji Miriditov v Orošči, nadškofiji draški (Du-razzo) i skopijski, naposled o misijonu v Gorah. Dasi opisuje gosp. p. Czerminski Albanijo tudi v »Missijah Katolickih*, vendar je to delo sarno zase. Pisatelj teh vrstic ve iz svoje izkušnje, koliko se je p. Czerminski trudil za to delo, zlasti za dobre slike. Vrh tega je potoval pisatelj lansko poletje sam v Albanijo, da si tam ogleda znamenitejše stvari, pa se tudi pouči o virih. Zato pozdravljamo in radi priporočamo to delo, ki je Poljakom posebno še zaradi krasne oblike res v čast. Tudi Slovenec bi se ga razveselil, in kak mladenič bi morebiti dobil veselje za misijonarja v tej deželi. Tudi v tem listu smo že namerjali pisati o Albaniji, ker Razne Naše slike. Lahko opišemo današnje slike prav kratko. Prva mala slika na strani 145. nam predočnje Konstantinovo zmago pri Milvijskem mostu in je posneta po Rafaelovi sliki v »stanci Konstan-tinovi*. — O Sienkievviczu, slavnem poljskem pisatelju, ne moremo danes poročati natančnih podatkov, upamo pa, da bode možno še letos. Sedaj je na potovanju. — Glede na Slomšekovo sliko in na govor pri slovesnosti mariborski treba opomniti dve stvari. Podoben govor o Slomšeku je imel leta 1862. tudi gosp. Košar, sedanji dekan mariborske stolnice, in ga izdal z naslovom: «B e s e d a v slavni spomin na slovstvene zasluge pokojnega kneza in škofa Lavatinskega Antona Martina Slomšek a. Govoril Frančišk Košar, špiritval v Marbur-škem semenišu o shodu Marburške čitav-nice 26. oktobra 1862. (Cisti znesek v prid semeniške cerkve v Marburgu.)* V Ljubljani. Natisnil Jožef Blaznik. 8°. Str. 24. Druga stvar je sklanja imena Slomšek — Slomšeka. Tako smo ravnali: 1. Ker je tako pisal gosp. pisatelj in govornik; 2. ker Štajerci tako govore in so uredniku že očitali, ko je pisal v «Drobtinicah>