Informatica A Journal of Computing and Informatics The Slovene Society INFORMATIKA Ljubljana Informatica A Journal of Computing and Informatics Subscription Information Informatica (YU-ISSN 0350 - 5596) is published four times a year in Winter, Spring, Summer and Autumn (4 issues). The subscription price for 1990 (Volume 14) is US$ 30 for companies and US$ 15 for individuals. Claims for missing issues will be honoured free of charge within six months after the publication date of the issue. Printed by Tiskarna Kresija, Ljubljana. Informacija za naročnike Informatica (YU ISSN 0350 - 5596) izide štirikrat na leto, in sicer v začetku januarja, aprila, julija in oktobra. Letna naročnina v letu 1990 (letnik 14) se oblikuje z upoštevanjem tečaja domače valute in znaša okvirno za podjetja DEM 16, za zasebnike DEM 8, za študente DEM 4, za posamezno številko pa DM 5. Številka žiro računa: 50101-678 - 51841. Zahteva za izgubljeno številko časopisa se upošteva v roku šestih mesecev od iàda in je brezplačna. Tisk: Tiskarna Kresija, Ljubljana. Na podlagi mnenja Republiškega komiteja za informiranje št. 23 - 85, z dne 29. 1. 1986, je časopis Informatica oproščen temeljnega davka od prometa proizvodov. Pri financiranju časopisa Informatica sodeluje Raziskovalna skupnost Slovenije. Informatica A Journal of Computing and Informatics EDITOR-IN-CHIEF Anton P. Železnikar Volaričeva ulica 8, Ljubljana ASSOCIATE EDITOR Rudolf Mum Jožef Stefan Institute, Ljubljana The Slovene Society INFORMATIKA Ljublana Letnik 14 Številka 2 April 1990 YU ISSN 0350-5596 Informatica Časopis za računalništvo in informatiko VSEBINA Model abstraktnih objekata: Model podataka za objektno - orijentisano projektovanje informacionih sistema Time and Temporality as Information Vgradnja Eulerjevih operatorjev in njihova uporaba pri tvorbi teles s translacijskim pomikanjem Definiranje projektnog zadatka za proces projektiranja i uvodjenja informacijskih sistema Novice in zanimivosti-The Latest News Upravljanje visokotehnološke korporacije 13. Mednarodno ONLINE srečanje, 12. do 14. decembra 1989 v Londonu S. Mrdalj A. P. ZelezniJcar B. Žalik N. Guid E. Drandić A. P. Zeleznikar A. P. Zeleznikar Metka Vrtačnik Nova knjiga profesorja Joža J. Dujmovića A. P. Zeleznikar Kritika članka "Zen and the Art of Modular Engineering" M. Gams 12 32 39 44 44 45 65 70 70 MODEL APSTRAKTNIH OBJEKATA: MODEL PODATAKA ZA OBJEKTNO-ORIJENTISANO PROJEKTOVANJE INFORMACIONIH SISTEMA Keywords: data models, information systems design, object-oriented data models Stevan Mrdalj College of Business Eastern Michigan University Ypsilanti, Ml 48197, USA REZIME: U ovom radu su prikazani rezultati koji su deo istraživanja mogućnosti upotrebe objekno-orijentisanih modela podataka za projektovanje informacionih sistema. Ovim istraživanjem je ustanovljeno da semantika postojećih objektno-orijentisanih modela podataka neadekvatno podržava projektovanje i nadgradnju kompleksnih informacionih sistema. Zbog toga se u radu predlaže nov semantički zasnovan objekno-orijentisani model podataka nazvan Model apstraktnih objekata. Ovaj model sadrži bogat skup sematičkih koncepata koji omogućavaju da se semantika sistema prirodno i direktno uključi u objektno-orijentisani model sistema. Značajno je istaći da model apstraktnih objekata omogućava direktno modeliranje semantike sistema kao što su: (1) struktura kompleksnih objekata, (2) veze izmedju objekata, (3) ograničenja integriteta u vezama izmedju objekata, i (4) različite nivoe apstrakcije objekata. Predloženi strukturni koncepti su istovremeno veoma orijentisani ka korisniku i njegovim aplikacijama. ABSTRACT: ABSTRACT OBJECT MODEL: DATA MODEL FOR OBJECT-ORIENTED INFORMATION SYSTEMS DESIGN. The research reported in this paper is part of an ongoing effort to explore potentials of using object-oriented data models for information systems design. We believe that the semantics provided by existing object-oriented data models do not adequately support the design and evolution of complex information systems. Therefore, oiir goal is to establish a semantics-based object-oriented data model called Abstract Object Model. It provides a rich set of semantic concepts that enables the designer to naturally and directly incorporate more of the semantics of a system into its object-oriented model. To this end. Abstract Object Model allows the direct modeling of system semantics such as: (1) complex object smicture; (2) relationships between objects; (3) extensive integrity constraints and exceptions on relationships between objects; (4) different levels of abstractions. At the same time, structural constructs used to represent a system's semantics are highly user-oriented and expressive of the application environment. 1. UVOD Več duži niz godina smo svedoci vrtoglavog razvoja i sve veće popularnosti objektno-orijentisanih programskih jezika. Ovi kao i drugi programski jezici predstavljaju sredstvo a ne metodu za razvoj informacionih sistema (IS). Za razliku od konvencionalnih programskih jezika, objektno-orijentisani programski jezici zahtevaju odgovarajuću objekmo-orijentisanu metodu za projektovanje ISa. Jedan od načina da se uspešno obavi objektno-orijentisano projektovanje ISa je taj da se za analizu i specifikaciju zahteva upotrebi objektno-orijentisani model podataka. Medjutim postojeći objekmo-orijentisani modeli podataka [KerSch'86, ManDay'86, WoKiLu'86, UnlSch'89] ne pružaju odgovarajuću semantiku za projektovanje i nadgradnju ISma. Semantička izražajnost koncepata kao što su ućauren/e. nasledjivanje i slanje poruka nisu ni izbliza dovoljni za modeliranje semantički bogatog modela sistema. Razlog tome je to što navedeni koncepti predstavljaju veoma jednostavnu strukturu objekta, pa je njima jedino moguće opisati sistem kao skup medjusobno nezavisnih objekata. Na taj način se nepovramo gubi svaka informacija o strukturi, funkcionisanju, a i samoj svrsi sistema. Zbog toga se u ovom radu predlaže takav objektno-orijentisani model podataka koji pruža bogat skup semantičkih koncepata neophodnih da bi projektant mogao da prirodno i direktno obuhvati semantiku sistema i da je uključi u objektno-orijentisani model sistema. Takav model podataka je nazvan Model apstrakmih objekata (MAO). Za MAO može da se kaže da je objektno orijentisani semantički model podataka koji je baziran na konceptima i principima semantičkog modela podataka [HamMcL'81] objektno-orijentisanih programskih jezika [Cox'86], operacionalne specifikacije [Cleave'86 i Zave'84], modela podataka objekti-veze [Chen'76] i apstraktnih tipova podataka [LìsGut'86 i BroSir82]. Modelu MAO je pridodau i formalna tehnika specifikacije " bazirana na jednostavnom i lako prihvatljivom matematičkom aparatu. Pored osnovnog zahteva da omogući objekmo-orijentisano projektovanje ISa, MAO je konstruisan i sa težnjom da omogući specifikaciju sistema koja ima izvršni karakter. Takva specifikacija ISa bi mogla da se, uz pomoć odgovarajućeg interpreterà, izvršava (kao i bilo koji drugi program), pa bi istovremeno pretstavljala i prototip sistema. Ovime se postiže da MAO može da se upotrebi kao osnova za izradu sistema za podrSku razvoja IS (CASE). 2. OSNOVNE POSTAVKE MODELA APSTRAKTNIH OBJEKATA Opis strukture i operacija objekata sistema je putem modela apstraktnih objekata ukomponovan u koherenmu celinu konceptualnog opisa informacionog sistema, polazeći od sledećih pretpostavki: - svi koncepti sistema se posmatraju kao objekti. - komponovanje objekata se ostvaruje njihovom agregacijom, - objekti se klasifikuju u tipove objekata, - tipovi objekata mogu da nasledjuju osobine i strukturu drugih objekata, - pristup objektima moguć je jedino upotrebom operacija tog objekta, - komunikacija izmedju objekata se obavlja putem poruka i - opis objekata se vrši apstrakcijom tipova objekata. Zbog toga je model apstraktnih objekata najjednostavnije opisati i objasniti defmišući pojmove koji su korišćeni u navedenim polaznim pretpostavkama. Objekt Polazna tačka u modelu apstraktnih objekata je da se svi koncepti sistema, koji mogu da se jasno identifikuju unutar sistema (predmeti, činjenice, dogadjaji, podaci i si.), pa i sam sistem, posmatraju kao objekti. Agregacija Koncepti sistema mogu da budu elementarni (nedeljivi) ili složeni kada predsUvljaju interakciju više drugih koncepata sistema. Objekt je pogodna forma za opis elementarnih i složenih koncepata sistema. Složeni koncepti sistema se predstavljaju komponovanim objektima, koji su agregacija drugih objekata u sistemu. Pri tome je broj objekata u agregaciji "otvoren" i može da bude vrlo mali (elementarni podatak) ili vrlo veliki (ceo sistem). Tip objekata U realnom sistemu postoji više objekata sa istim osobinama. Da bi se pojednostavilo njihovo dcfmisanje, objekti sa istim osobinama se klasifikuju u skup nazvan apstraktni tip objekta (ili jednostavnije tip objekta). Objekti koji pripadaju odredjenom tipu objekta nazivaju se primerci tog tipa objekta. Svaki primerak odredjcnog tipa objekta ima svoj privatan "prostor", dok sa ostalim primercima tog tipa objekta deli: - opis prostora koji zauzima (razlika izmedju primeraka je u sadržaju) i - opis operacija (svi primerci koriste iste operacije). Važno je naglasiti da je svaki objekt jedinstveni primerak svoga tipa, odnosno da ne postoje dva ista objekta u tipu objekta. Nasledjivanje MAO omogućuje "izvodjenje" novog tipa objekta na osnovu postojećih tipova objekata. Najvažnija osobina izvedenih tipova objekata je nasledjivanje osobina tipova objekata iz kojih su izvedeni. Izvedeni tipovi objekata su posebni objekti koji nasledjuju sve karakteristike tipa objekta iz koga su izvedeni (nazvanog generički tip objekta) sa mogućnošču posedovanja specifičnih karakteristika. Tako, umesto da opis novog objekta počne od "praznog papira", projektant može da iskoristi postojeće objekte i da samo specificira razlike izmedju novih i postojećih tipova objekata. Učaurenje U modelu apstraktnih objekata je pristup objektima moguć jedino putem upotrebe opcracija definisanih za taj tip objekta. To znači da je skup podataka o objektu, koji predstavljaju stanje objekta, privatoo vlasništvo tog objekta i da mogu da se promene ili "dobiju" jedino putem operacija tog objekta. Time se ostvaruje ideja da se objekti posmatraju kroz njihove operacije. Tako se tipovi objekata opisuju specificiranjem konačnog skupa opcracija nad njima. Pri tome treba naglasiti da se opcracije defmišu za tip objekta ali da se zaista izvode na primercima tog tipa. Kao primer, uzmimo objekt BROJAČ koji služi za odbrojavanje elemenata nekog skupa i koji može da se postavi na nulu (inicijalizira), da se postavi na neku odredjenu vrednost, da se uveća za jedan ili da se smanji za jedan. Ilustracije radi, na slici 1 je objekt BROJAČ predstavljen grafički u obliku kruga koji je obavijen plaStom njegovih operacija. Poruka Komunikacija izmedju objekata može da se ostvari jedino ako jedan objekt zatraži izvršenje neke od operacija drugog objekta. Zahteve za izvršenje neke operacije objekti Šalju jedni drugima putem poruka. Poruka može da se u ovom slučaju interpretira kao način za iniciranje odredjene operacije drugog objekta. Slikä 1: Graflčka predstava objekta BROJAČ Apstrakcija Za potrebe opisa tipa objekta prihvaćena je ideja o viSenivojskom načinu opisivanja objekata putem apstrakcije [Pamas'72 i LisGut'86]. Po ugledu na apstraktne tipove podataka [Cleave'86], nivoi apstraktne predstave tipa objekta u modelu apstraktnih objekata su prikazani na slici 2. tip-objekta specifikacija implementacija spolja^nja sintaksa semantika unutrašnja struktura prostora struktura operacija Slika 2: Nivoi apstrakcije tipa objekta Specifikacija tipa objekta predstavlja apstrakciju objekta koja postoji kao proizvod naše mašte o karakteristikama tipa objekta i koja: 1) može da bude shvaćena i analizirana nezavisno od mehanizma koji bi se eventualno koristio za implementaciju tog objekta; i 2) ističe neke osobine objekta dok se ostale ostavljaju po strani. Diskusija 0 implementaciji tipa objekta prevazilazi okvire ovoga rada i zbog toga će biti izostavljena. Specifikacija tipa objekta, u originalnim postavkama. objektno ^orijentisanog pristupa [Pascoe'86, Micall'88], obuhvata jedino skup njegovih operacija. Strikma primena takvog pristupa bi eliminisala mogućnost opisa strukture objekta pa samim tim i veza izmedju objekata. Kako se ne može zanemariti postojanje strukture objekata i njihove medjusobne povezanosti, to uslovljava da kompletna specifikacija tipa objekta mora da obuhvati kako njegovo ponašanje tako i njegovu strukturu. Zbog toga se u modelu apstraktnih objekata uvodi spoljašnja i unutrašnja specifikacija tipa objekta. Spoljašnja specifikacija tipa objekta obuhvata apstrakciju ponašanja tipa objekta. Sa druge strane kompleksna struktura objekta, koja ne sme da bude "vidljiva" za korisnika, opisuje kao unutrašnja specifikacija tipa objekta. Spoljašnja i unutrašnja specifikacija su detaljno opisane u narednim poglavljima. Pregled najčešće korišćenih metoda za opis apstrakmih tipova podataka, koji se podjednako dobro mogu primeniti na apstraktne objekte, može da se nadje u tCleave'86]. 3. SPOUAŠNJA SPECIFIKACUA TIPA OBJEKTA Spoljašnja specifikacija tipa objekta se obavlja u dva nivoa. Tip objekta se na osnovnom nivou specificira skupom operacija nad tim objektom. Time se prvenstveno ističe mogućnost njegove upotrebe. Kao primer, uzmimo objekt BROJAČ, prikazan na slici 1, čiji bi osnovni nivo specifikacije izgledao: objekt BROJAČ operacije: iniciraj, postavi, uvećaj, smanji Ime tipa objekta mora da bude jedinstveno u okviru sistema, dok imena operacija moraju da budu jedinstvena samo u okviru datog tipa objekta. To znači da različiti objekti mogu da imaju operacije sa istim imenom, što ni u kom slučaju ne znači da one imaju istu semantiku. Da bi ovako nabrojane operacije nekog objekta mogle da se upotrebljavaju od strane drugih objekata u sistemu, neophodno je specificirati način upotrebe tih operacija. Zbog toga je za potpunu spoljašnju specifikaciju tipa objekta neophodno definisati sintaksu upotrebe operacija, a takodje i semantiku operacija koja ujedno definiše i semantiku . samog objekta. Sintaksa operacije Specifikacija sintakse opcracija se vrši definisanjem skupa formalnih parametara koji predstavljaju lokalne identifikatore objekata koji se koriste u operaciji. Tako na primer naprcd data specifikacija objekta BROJAČ sada može da se proširi na sledeći način: objekt BROJAČ operacije: iniciraj (x) postavi (x, prima: na:CEO ) uvećaj (x, signalizira: nije-inicijaliziran, izvan-granica) smanji (x, signalizira: nije-inicijaliziran, izvan-granica) kraj BROJAČ Identitet stvarnih objekata je u vreme opisa operacije irelevantan. Stvarni objekti vezuju se za operaciju u trenutku primanja poruke. Prvi parametar u listi predstavlja objektnu promenljivu koja označava objekt koji je nosioc operacije pa je ona samim tim istog tipa kao i objekt u čijoj operaciji se nalazi. Podela ostalih parametara operacije je izvršena na one koje operacija prima i one koje opcracija daje nakon uspešnog zavrSetka. Kako je mogude da se operacija ne izvrši iz više različitih razloga, potrebno je da se za to obez-bedi odgovarajuća signalizacija. U tu svrhu su pred-vidjeni signalni parametri. Sa obzirom da signali mogu da budu ili postavljeni ili ne postavljeni, signalni parametri se tretiraju kao objektne pro-menljive objekta tipa LOGIČKI, koji može da ima vrednost TAČNO ili NETAČNO. Semantika operacije Semantika operacije se specificira skupom potrebnih uslova da bi se operacija izvršila kao i opisom željenih efekata te operacije. To se ostvaruje tako Sto se, napred navedenom formatu opisa operacije, dodaju iskazi o preduslovima i posledicama operacije. Specifikacija preduslova i posledica operacija može da se ilustruje dopunom prethodne specifikacje objekta BROJAČ. objekt BROJAČ operacije: iniciraj (x) posledica: postoji x (x = 0) postavi (x, prima: na:CEO ) posledica: postoji x (x=y) uvećaj (x, signalizira: nije-inicijaliziran, izvan-granica) preduslov: ako ne (postoji x) onda (nije-inicijaliziran) posledica: x=x+l ili ako X+1 > max-CEO onda (izvan-granica) smanji (x, signalizira: nije-inicijaliziran, izvan-granica) preduslov: ako ne (postoji x) onda (nije-inicijaliziran) posledica: x=x-l ili ako X-1 > 0 onda (izvan-granica) kraj BROJAČ Uslovi koji su neophodni da bi operacija mogla da se izvrši navode se u delu označenim sa preduslov. Ovaj deo opisa operacije je obavezan ako je operacija parcijalna što znači da postoje takvi objekti u skupu objekata za koje operacija ne može da se izvrši (nije defmisana). Ako je operacija totahia, tj. ako važi za sve primerke tog tipa objekta, onda ovaj deo opisa može da se izostavi. U delu označenim sa posledica specificiraju se činjenice koje treba da budu tačne posle završetka operacije, tj. kakve su osobine objekta nad kojim se operacija izvršila i kakve su karakteristike objekata koje operacija "daje". Specifikacija posledice se vrši pod predposuvkom da je preduslov ispunjen. Posledica može da se interpretira i kao specifikacija efekata operacije, jer posle završetka operacije mogu da se podrazumevaju samo oni efekti operacije koji su specificirani kao posledica te opcracije. S obzirom da je objektna promenljiva osnovni konccpt u opisu preduslova i posledice, takav opis može da se smatra kao specijalna primcna prcdikat-skog računa [Gray'84] nazvana objektni račun. Objektne promcnljivc u specifikaciji preduslova predstavljaju stanje objekta pre izvršenja opcracije, dok promcnljive u specifikaciji posledice predstavljaju stanje odgovarajućih objekata posle izvršenja opcracije. Kao što se vidi, za koriščenje neke operacije nije potrebno poznavanje njene realizacije (tela procedure), već je potrebno i dovoljno poznavati preduslov i poslcdicii te operacije. 4. KOMUNIKACIJA IZMEDJU OUJEKATA Zahtev da se neka operacija obavi nad odrcdje-nim objektom realizuje se tako što sc tom objektu pošalje odgovarajuća poruka. Nakon primanja poruke ispituje se da li je ispunjen preduslov operacije navedene u poruci. Ako je preduslov ispunjen, opcracija se izvršava i pošaljiocu poruke se šalje odgovor u skladu sa posledicom operacije. U suprotnom, ako preduslov nije ispunjen i ako je za takav slučaj predvidjena odredjena operacija, nakon čijeg uspešnog završetka može da se smatra da je preduslov ispunjen, takva operacija se automatski aktivira. Sa druge strane, ako posledica ne može da se u potpunosti ispuni, onda se poništavaju predhodno učinjene akcije i pošiljaocu poruke se vraća signal da tražena operacija nije izvršena. Zbog toga, preduslov i posledica mogu da se smatraju pravilima koja sa jedne strane opisuju semantiku operacija, a sa druge strane opisuju način komunikacije izmedju objekata. Za razliku od većine objekmo orijcntisanih jezika [Micall'SS], u modelu apstrakmih objekata se koristi eksplicitan način saopštavanja tipa objekta kome se operacija upućuje. Tako je poruka spoji'^TEKST (ulica-i-broj, prvi: ulica, drugi: " 3', signal: predugačak) sastavljena od imena objekta kome je poruka upućena .(ulica-i-broj), imena njegovog tipa objekta (TEKST) i imena operacije (spoji) koja se zahteva od tog objekta. Pri tome se znak koristi kao veznik izmedju imena operacije i imena tipa objekta. U vreme definisanja operacija nemoguće je uvek unapred odrediti koji će se parametri koristiti prilikom upotrebe te operacije. Taj problem je rcšcn upotrebom imenovanih parametara u poruci tj. prilikom slanja poruke specificiraju se imena onih parametara koji su u tom trenutku neophodni. U navedenom primeru to su: prvi, drugi i signal. Da bi se navedena poruka izvršila, potrebno je da se naziv poruke "spoji" podudari sa jednom od operacija objekta tipa TEKST. To znači da je od nekog objekta moguće zahtevati samo operacije koje je on "sposoban" da obavi, odnosno operacije koje su dcfinisane za taj tip objekta. 5. UNUTRAŠNJA SPECIFIKACUA TIPA OBJEKTA Do sada je u spoljašnjoj specifikaciji tipa objekta bilo reći samo o operacijama tipa objekta i ograničenjima nad tim operacijama, odnosno dinamičkim osobinama tipa objekta. Stoga je prevashodan cilj unutrašnje specifikacije tipa objekta opis strukture tipa objekta i strukture operacija. Pre nego. što se predje na opis unutrašnje specifikacije objekata, neophodno je izvršiti klasifikaciju objekata i opisati moguče načine specijalizacije objekata. Klasifikacija objekata U zavisnosti od toga da li mogu da se dekomponuju u manje složene strukture, u modelu apstraktnih objekata se razlikuju elementarni i komponovani objekti. Elementarni tipovi objekata predstavljaju objekte koji ne mogu da se dekomponuju u manje složene objekte, pa stanje elementarnih objekata može da se predstavi vrednošću tog objekta. Za. razliku od elementarnih objekata, komponovani tipovi objekata predstavljaju "àgregaciju elementarnih i/ili drugih komponovanih objekata. Zbog toga se stanje kompo-novanih objekata predstavlja putem strukture komponenti agregiranih u taj objekat. Detaljan opis elementarnih objekata je dat u delu S.l, dok je opis komponovanih objekata dat u delu 5.2. Specijalizacija objekata MAO omogućava podtip i podskup specijalizacije tipa objekta, koje se medjusobno razlikuju u sledečem: <, 1. Podtip tipa objekta nasledjuje sve osobine od svog generičkog tipa. Ujedno podtip ima i svoje osobine (operacije i/ili strukturu) koje ga i izdvajaju u poseban tip objekta. 2. Podskup je izvedeni tip objekta koji nema svojih specifičnih osobina (različitih od generičkog tipa objekta) pa on u suštini predstavlja podskup primeraka generičkog tipa objekta. Obe vrste specijalizacije mogu da se primene bilo na elementarne ili komponovane objekte. Iz jednog generičkog tipa objekta je moguće izvesti više različitih tipova objekata. Svaki od izvedenih tipova objekata može na isti način dalje da ima tipove objekata izvedene iz njega kada on postaje istovremeno i generički tip objekta. Na taj način se dobija familija objekata [Žaniol_83]. S obzirom da na osnovu jednog generičkog tipa objekta može da bude defmisano više stabala, jedan objekt može da bude primerak jednog ili više različitih izvedenih tipova objekata. Svrstavanje primeraka generičkog tipa objekta u izvedeni tip objekta se postiže navodjenjem načina izvodjenja tipa objekta, koji može da se specificira ekstenzijom (nabrajanjem) ili intenzijom (opsegom ili predikatskom definicijom selekcije). U slučaju nabrajanja, vrši se "fiksna" specifikacija članova izvedenog tipa objekta. Nasuprot tome. opsegom i predikatskom definicijom selekcije se postiže da svaki primerak generičkog tipa objekta, koji pripada navedenom opsegu odnosno zadovoljava navedeni predikat, automatski postaje primerak izvedenog tipa objekta. Primeri izvodjenja tipova objekata, sa odgovarajućim načinima izvodjenja, dati su u narednim delovima opisa elementarnih i komponovanih tipova objekata. Kao posledica specijalizacije tipova objekata moguće je da'se izvrši podela svih tipova objekata na bazne i izvedene. Bazni tipovi objekata su oni koji se defmišu nezavisno od ostalih tipova objekata i oni su medjusobno isključivi. To znači da svaki objekat može da pripada samo jednom baznom tipu objekta. Definicija baznih tipova objekata se razlikuje od defmicije izvedenih ù tome što oni nemaju specifikaciju izvodjenja. Svakako da bi moglo da se kaže da svi objekti na nekom višem nivou apstrakcije pripadaju tipu objekta "STVARI" ili, pak, da sve stvari pripadaju univerzumu [HamMcL'81]. Kao što je već rečeno, u modelu apstraktnih objekata sve "stvari" su objekti, pa bi moglo da se kaže da svi tipovi objekata pripadaju generičkom tipu nazvanom "OBJEKT". Medjutim, model apstraktnih objekata izostavlja taj najviši nivo apstrakcije, jer on u praktičnoj primeni nema većeg značaja. Prema datoj klasifikaciji objekata, smatra se da su svi objekti podtipovi ili elementarnog ili komponovanog generičkog objekta. Da bi se prilikoin definisanja objekata izbegla eksplicitna specifikacija njihovog izvodjenja kao podtipa bilo elementarnog ili komponovanog generičkog objekta, klasifikacija objekata je ugradjena u ključne reči formata za opis objekata. . 5.1 Elementarni objekti Zbog toga što elementarni objekti nemaju komponente, njihovo stanje može da se izrazi pomoću "vrednosti" tog objekta. Vrednost objekta je podatak koji se tretira kao objekt koji je moguće direktno porediti i koji se može prikazati (štampati). Deo formata označen sa vrednost služi za opis stanja elementarnog objekta (u daljem tekstu e-objekt), odnosno domena vrednosti podataka iz koga objekti tog tipa mogu da uzimaju vrednost. Domen vrednosti može da se specificira na dva načina: 1. nabrajanjem: kada se navode konkretoe vrednosti, na primer: e-objekt DANI opis: Naziv dana u nedelji. vrednost: [ponedeljak, utorak, sreda, četvrtak, petak, subota, nedelja] operacije: ... kraj DANI 2. opsegom: kada se navode početna (minimalna) i krajnja (maksimalna) vrednost, na primer: e-objekt GODINA opis; Oznaka kalendarske godine, vrednost: [1953 :: 2053] operacije: . . . kraj GODINA Operacije nad e-objektima se direktno implementiraju i stoga njihovu strukturu nije potrebno a nije ni moguće opisivati na ovom nivou apstrakcije. U modelu apstraktnih objekata definisano je nekoliko standardnih e-objekata kao što su: celi brojevi (CEO), razlomljeni brojevi (DECIMALAN), logička vrednost (LOGIČKI), znaci (ZNAK) itd. Svrha uvodje-nja standardnih e-objekata je da se projektantu olakša defmisanje novih elementarnih objekata. Izvodjenje elementarnih objekata E-objekti definisani od strane korisnika mogu da se izvedu iz standardnih e-objekata ili drugih korisnički definisanih e-objekata. Prilikom izvodje-nja e-objekata neophodno je specificirati ograničenja vrednosti koje izvedeni objekt može da ima. Ograničenja mogu da se izraze specifikacijom opsega vrednosti, navodjenjem vrednosti, predikatskom definicijom, odredjivanjem broja cifara ili znakova i kombinacijom navedenih mogućnosti. Uzmimo kao primer pozitivne cele brojeve koji mogu da se definiSu specificiranjem njihovog opsega na slediči način: e-objekt POZITIVAN-CEO je-podskup-od CEO sa-vrednostima: [1 :: max-CEO] Sledeći primer pokazuje kako e-objekti mogu da budu izvedeni iz standardnih e-objekata navodjenjem primeraka koji čine izvedeni tip e-objekta: e-objekt RADNI-DANI je-podskup-od DANI sa-vrednostlma: [ponedeljak, utorak, sreda, četvrtak, petak] Za razliku od pozitivnih celih brojeva, pame brojeve nije moguče definisati nabrajanjem niti opsegom, pa se za to koristi predikatska definicija: e-objekt PARAN-BROJ je-podskup-od CEO sa-vrednostima: [za-sve c:CEO (c mod 2 = 0)] Takodje je moguče da se prilikom izvodjenja tipa objekta specificira broj cifara/znakova izvedenog tipa objekta: e-objekt IME je-podskup-od TEKST sa 25 znakova Specifikacija broja cifara/znakova može da se koristi u kombinaciji sa ograničenjem vrednosti: e-objekt ŠIFRA je-podskup-od IDENTIFIKATOR sa 4 cih-e I sa-vrednostima: [1000 :: 2000] Napred izvedeni tipovi objekata nasledjuju sve operacije svojih generičkih objekata. Njima je takodje moguče pridodati nove operacije specifične za izvedeni objekt. 5.2 Komponovani objekti Da bi se objasnio način predstavljanja stanja komponovanog objekta, važno je ponovo istači da je to objekt sačinjen agregacijom drugih objekata. Ag-regacija ima veoma važnu ulogu u modelu apstraktnih objekata. Osim osnovne namene da opiše strukturu objekta, ona predstavlja sredstvo ostvarivanja veza izmedju objekata u sistemu [BoMyWo'84]. Komponovani objekti mogu da budu komponovani bilo od elementarnih objekata i/ili drugih kom-ponovanih objekata. S obzirom da komponente k-objekta mogu da budu takodje k-objekti čije komponente dalje mogu da budu k-objekti, stanje k-objekta nije moguče opisati jednostavnim navodjenjem vrednosti njegovih komponenti, več se to radi indirekmo opisom njegove strukture. 5.2.1 Struktura komponovanih objekata Oni objekti od kojih je neki k-objekt agregiran nazivaju se komponentama k-objekta. Svakoj komponenti k-objekta se pridodaje ime komponente, koje služi za referisanje te komponente. U slučaju kada se u k-objektu agregira više istih objekata ali sa drugim ulogama, tada ime komponente odredjuje ulogu agregiranih objekata u strukturi k-objekta. Komponente k-objekata ne moraju uvek da budu samo po jedan primerak, odredjenog tipa objekta, več mogu da budu agregacije grupe primeraka različitih tipova objekata ili, pak, agregacija skupa primeraka istog tipa objekta. To znači da i komponente mogu da imaju svoju strukturu. Iz toga sledi da ime komponente istovremeno predstavlja objekmu promenljivu u kojoj je agregirana odredjena struktura objekata, pa se ona može nazvati strukturna promenljiva. Da bi se eksplicitno prikazala struktura komponente k-objekata, ona se specificira parom: : gde struktura komponente k-objekta može da bude: 1. Element - kada komponenta predstavlja agregaciju jednog objekta odredjenog tipa (što ne znači elementarnog). Takva struktura se specificira imenom tipa objekta koji se agregira u toj komponenti. Pri tome tip objekta označava domen iz koga se mogu "birati" objekti koji se agregišu u toj komponenti. 2. Grupa - kada je komponenta agregacija više objekata, istog ili različitog tipa, gde svaki objekt ima različitu ulogu u agregaciji. To se specificira sa: [ ] Pri tome se komponenta specificira na jedan od ovatri načina. 3. Skup - kada je komponenta agregacija skupa objekata istog tipa i kada svi objekti tog skupa imaju istu ulogu u agregaciji. Struktura skupa se specificira sa: { ) I ovde se komponenta specificira na jedan od pomenuta tri načina. Očigledno je da kombinacijom navedenih struktura komponenti može da se izvrSi specifikacija k-objekta teoretski neograničene složenosti. Ovako definisani načini opisa komponenti k-objekta su ilustrovani na primeru sekcije stručne konferencije: k-objekt SEKCUA opis: Sekcija stručne konferencije, komponente: broj : IDENTIFIKATOR (o,j) naziv : TEKST sa 20 znakova (o) dan : DATUM vreme : [počinje : VREME, završava : VREME] uvrščeni : (rad : RAD-U-SEKCUI) (t4,s) broj-radova : BROJAČ kardinalnost SEKCUA.uvrSčeni operacije: . . . kraj SEKCUA Da bi se olakšao opis sistema, moguče je eksplicitno izvodjenje objekata (detaljno opisano u delovima 5.1 i 5.2.3) zameniti izvodjenjem u okviru specifikacije komponenti k-objekta u koje se oni agregiraju. Primer takvog izvodjenja je komponenta "naziv" u specifikaciji objekta SEKCUA. Time se "štedi" dodatno definisanje e-objekta NA2nV-SEKCIJE kao podskupa objekta tipa TEKST. Slično može da se za implicimo izvodjenje upotrebi i bilo koja operacija tipa objekta iz kojeg se komponenta izvodi, kao što je to uradjeno pri defìnisanju komponente "broja-radova" objekta SEKCUA. Zavisnost k-objekata i njihovih komponenti S obzirom da egzistencija k-objekta zavisi od egzistencije njihovih komponenti, neophodno je specificirati njihovu zavisnost. Egzistencijalne karakteristike komponenti k-objekta mogu da se specificiraju na sledeče načine: 1. Komponenta k-objekta može da bude opciona tj. da ne postoji za taj k-objekt ili, pak, može da bude obavezna kada ta komponenta mora da postoji i da bude agregirana u k-objekt. Obaveznost postojanja komponente se ne podrazumeva pa ju je potrebno eksplicitno specificirati slovom "o" u zagradi. U prethodnom primeru objekta SEKCUA komponente "broj" i "naziv" moraju da postoje da bi mogla da se izvrši agregacija objekta SEKCUA. Ostale komponente mogu ali ne moraju da postoje u trenutku formiranja sekcije i mogu da se kasnije dodaju (agregišu) sekciji. 2. Takodje može da se zahteva da objekt agregiran u nekoj komponenti k-objekta, bude /edinstveni pri-merak tipa objekta iz koga se vrši izbor objekata za agregaciju. Takva zavisnost se specificira slovom "j". Dodavanjem ove vrsta zavisnosti komponenti "broj", iz prethodnog pnmera, označa- va se da dve sekcije ne mogu da imaju isti broj. 3. Komponenta može da bude totalna (sveobuhvama), što znači da svi primerci tipa objekta iz koga se uzimaju objekti za agregaciju u tu komponentu moraju da učestvuju u nekoj od agregacija. Takva zavisnost se označava sa slovom "t". U primeru objekta SEKCUA više je nego jasno da svi radovi, koji su uvrščeni u sekcije, moraju da budu uvrščeni u nekoj od sekcija. Zbog toga se opisu komponente "uvr^eni" dodaje slovo "t". 4. Takodje je moguče zahtevati, da neki objekt bude isključivo agregiran u komponenti samo jednog k-objekta što se označava slovom "i". Na osnovu prethodne specifikacije komponente "uvrščeni", može da se izvede pogrešan zaključak da je moguće da se jedan rad prezentira u više sekcija. Kako to ipak nije moguče, mora da se eksplicitno specificira da jedan rad može da bude prezentiran samo u jednoj sekciji. Zbog toga se prethodnom opisu komponente "uvrščeni" dodaje i slovo "i". 5. Kada komponenta nekog k-objekta ne može da postoji a da prethodno ne postoji taj k-objekt, onda se objekt agregiran u toj komponenti naziva "slabi" objekt [Chen'85], pa se za takvu zavisnost koristi oznaka "s". Kako postojanje objekta RAD-UVRŠĆEN-U-SEKCUU zavisi od postojanja objekta SEKCUA, jer rad ne može da bude uvrščen u sekciju ako ova ne postoji, potrebno je tu zavisnost dodati prethodnoj specifikaciji komponente "uvrščeni". Referencijalne promenljive Za koriščenje komponenti k-objekta uvodi se re-ferencijalna promenljiva [Zanior83]. Referencijalna promenljiva je niz imena razdvojenih tačkom (.) u kome je prvo ime ime tipa objekta, a sva ostala imena su imena njegovih komponenti poredjana tako da dovode do željenog objekta. Na primer, referenci-jaba promenljiva: SEKCUA.broj označava komponentu "broj" objekta SEKCUA, odnosno označava objekt tipa IDENTIFIKATOR agregiran u odredjenoj sekciji. Dok referencijalna promenljiva: SEKCUA.vreme.počinje ukazuje na počemo vreme sekcije. Nasuprot tome, referencijjdna promenljiva: SEKCUA.uvrŠčeni predstavlja objekt koji je agregacija svih radova koji su uvrščeni u tu sekciju, a referencijalna promenljiva SEKCUA.uvrščeni.rad označava jedan rad iz skupa radova uvrščenih u nekoj sekciji. Mogučnost neposrednog ukazivanja na komponente k-objekta, putem referencijalnih promenljivih, ubr- zava i olakšava specifikaciju sistema i može da se smatra kao zamena za dosadaSnju praksu uvodjenja viševrednosnih atributa [ParSpa'85, KinMcL'85]. 5.2.2 Operacije komponovanih objekata Ako se zna, da stanje k-objekta predstavlja skup stanja njegovih komponenti, očigledno je da stanje k-objekta može jedino da se promeni promenom stanja njegovih komponenti. Kada se ovome doda činjenica, da stanje komponenti može da se promeni samo upotrebom njihovih operacija, dolazi se do zaključka, da se promena stanja k-objeku može postići isključivo upotrebom operacija njegovih komponenti. Ovakvo ograničenje je, za razliku od načina slanja poruka u objektno-orijentisanim programskim jezicima, posledica stroge defmicije strukture objekata i principa agregacije objekata. Tako se, za razliku od operacija e-objekata, operacije k-objekata defmiSu kao kompozicije poruka upudenih njihovim komponentama. Specifikacija kompozicije operacije se definiše u delu opisa operacije označenim sa kompozicija. Opis kompozicije k-objekta je ilustrovan na primeru operacije za registraciju rada za stručnu konferenciju. k-objekt RAD opis: Stručni (naučni) rad podnešen za konferenciju, komponente: broj: IDENTIFIKATOR sa 4 cifre (o,j) naziv: TEKST sa 160 znakova (o) napisali: {autor: AUTORSTVO) (o) tema: {oblast: TEHNIČKA-OBLAST) registrovan: DATUM (o) datum-odluke: DATUM ocenjuju: {recenzent: RECENZIJA) operacije: registruj (r, prima: n: RADjiaziv, d: DATUM, signalizira: rad-postoji) preduslov: ako (postoji r:RAD (r.naziv = n)) onda (rad-postoji) posledica: (postoji r:RAD rjiaziv = n ) I (za-sve rjiapisali.autor (postoji a:AUTORSTVO (a.rad = r))) koristi: b: RAD.broj t: TEHNIČKA-OBLAST a: AUTORSTVO i: AUTORSTVO.broj-u-listi ia: AUTOR-ime kompozicija: [ postoji'^RAD (r, naziv: n, postoji: rad-postoji) AKO (ne (rad-postoji)) [ generiäi'^RAD.broj (b) agregiraj'^RAD (r, broj: b, naziv: n, registrovan: d) DOK (ne (nema-viSe-tema) [ ulaz-^EKRAN-ZA-TEMU (t, signal: nama-više-tema) agregiraj'^RAD (r, tema.obiast: t) ] iniciraj'^AUTORSTVO.broj-u-listi (i) DOK (ne (nema-više-autora)) [ ulaz'^EKRAN-ZA-AUTORA (ia. signal: nema-više-autora) uvečaj'^AUTORSTVO.broj-u-listi (i) formiraj'^AUTORSTVO (a, rad: r. autor: ia, broj-u-listi: i) agregiraj'^RAD (r, napisali.autor: a) ] ] ] kraj RAD U navedenom primeru je, pored dela predvidjenog za opis kompozicije operacije, pridodat i dec označen sa koristi. U njemu mogu da se specificiraju imena internih objekmih promenljivih koje se koriste u kompoziciji operacije, a koje su komponente tog k-objekta ili komponente njegovih komponenti. Za specifikaciju kompozicije operacija koristi se operacionalna specifikacija PaChGr'83, 2^ve'84 i Cleave'86] koja se, u modelu apstrakmih objekata, ostvaruje organizovanjem poruka u kontrolne blokove. Da bi se precizno specificirao redosled slanja poruka unutar kontrolnih blokova, uvode se kontrolne struk- ture [HamZel'SS, FurNeu'86]. Kontrolne strukture operacija Kontrolna struktura se specificira u sklopu kontrobog bloka. Kontrolni blok je sastavljen iz bloka operacija ispred koga se nalazi oznaka kontrolne strukture. Pri tome je blok ope- racija skup poruka navedenih u uglastim zagradama. Redosled slanja poruka u kontrolnom bloku zavisi od kontrolne strukture vezane za taj blok. U modelu apstraktnih objekata koriste se sledeče kontrohie süiikture: 1. RedosUdna. U redoslednoj strukturi sve poruke u bloku moraju da se izvrše u redosledu kako su specificirane. Na primer: [x.y,z] znači da sve tri poruke x, y i z moraju da se izvrše i to baš u navedenom redosledu. Ova kontrolna struktura se smatra osnovnom pa se za nju ne koristi posebna oznaka. 2. Uslovna. Uslovna kontrolna struktura služi da se specificira slučaj kada neka poruka ili grupa poruka treba da se izvrši jedino ako je postavljeni uslov ispunjen. Sledeči primer: AKO () [ X ] [ LVAČE [ y ] specificira da poruka x treba da se pošalje jedino ako je navedeni uslov tačan; u suprotnom če se poslati poruka y. U slučaju kada postoji više grupa poruka, koje treba izvršiti pod različitim uslovima, potrebno je ispred svake grupe navesti odgovarajući uslov. U sledečem pnmeru: AKO () [ X ] () [ y ] () [ z ] se šalju sve poruke ili grupe poruka čiji uslovi su ispunjeni. Ako je ispunjeno više od jednog uslova, smatra se da odgovarajuće poruke mogu da se pošalju paralelno. 3. Iterativna. Kod iterativne strukture slanje jedne ili više poruka se ponavlja dok je postavljeni uslov tačan. Postavljeni uslov se uvek ispituje pre izvršenja poruke. Na primer: DOK () [ X ] znači da če se slanje poruke x ponavljati dok je navedeni uslov istinit. Navedene kontrolne strukture mogu da budu umetnute jedna u drugu na identičan način kao što se to defmiše u pravilima strukturnog programiranja. Na kraju treba istaći da je princip izvršenja operacije k-objekta "sve ili ništa". To znači da za uspešno izvršenje operacije k-objekta moraju uspešno da se završe svi kontrolni blokovi. Sa druge strane, smatra se da se blok operacija uspešno izvršio ako se uspešno završe sve poruke unutar tog bloka. Jedini izuzetak u odnosu na ovo pravilo je slučaj kada se nastali signal o prekidu neke poruke koristi u predikatu uslovne ili iterativne kontrolne strukture, jer se takav prekid operacije smatra normalnim tj. očekivanim. Ako jedan od blokova unutar operacija ne može da se izvrši, smatra se da se ni osnovna operacija nije izvršila. Tada se poništavaju sve prethodno obavljene akcije i pošiljaocu poruke se vraća odgovarajući signal greške. 5.2J Izvodjenje komponovanih objekata K-objekti mogu da se izvedu bilo iz standardnih ili korisnički defmisanih k-objekata kao njihovi podtipovi ili podskupovi. Izvodjenje k-objekata se postiže specifikacijom načina izvodjenja pri defi-nisanju tog k-objekta. U zavisnosti od vrste specijalizacije, za specifikaciju izvodjenja se koristi je-podtip-od ili Je-podskup-od deklaracija, dok način izvodjenja može da se specificira koristeći: 1. Vrednost neke komponente generičkog tipa objekta. Na primer: k-objekt KO-AUrOR je-podskup-od AUTOR takav-da (postoji a:AUTOR (a.napisaojad.broj-u-listi 1)) specificira izvodjenje koautora kao podskupa svih autora takvih da nisu prvi u listi autora 2. Pripadnost objekta odredjenim tipovima objekta. Na primer, izvodjenje k-objekt AUTOR je-podtip-od OSOBA takav-da ne (pripada (ČLAN-PK 111 RECENZENT)) označava da autori mogu da budu samo one osobe koje nisu članovi programskog komiteta ili koje nisu recenzenti. Istovremeno ČLAN-PK i RECEN-23BNn su tipovi objekata koji su izvedeni iz istog generičkog tipa objekta kao i tip objekta AUTOR. 3. Agregisanje u komponente k-objekata. Novi tip objekta može da se izvede tako da se sastoji od primeraka generičkog tipa objekta koji su trenumo agregirani u nekoj komponenti drugog k-objekta. Na primer: k-objekt PREDSEDAVAJUĆI-^KCUE je-podtip-od OSOBA takav-da pripada SEKpUA.predsedavajući definiše tip objekta čiji su primerci sve one osobe koje predsedavaju sekcijama. 4. Postojanje komponente nekog k-objekta. Ovo izvodjenje je najbolje ilustrovati na sledećem primeru k-objekt ZAVRŠENA-RECENZUA je-podskup-od RECENZUA takav-da postoji RECENZUA.obavljena u kome se objekt ZAVRŠENA-RECENZUA definiše kao podskup objekata tipa RECENZUA, koji imaju komponentu "obavljena". Takodje je moguće koristiti kombinaciju navedenih načina izvodjenja. Pri tome se sa logičkim operatorima "i", "ili" i "ne" ostvaruje presek, unija i razlika primeraka dva ili više tipa objekata. 5.2.4 Generički k-objekt Očigledno je da su neke operacije, kao što je agregiranje objekata ili ispitivanje sadržaja objekata, univerzalnog karaktera i mogu da se pri-mene na bilo kom k-objektu. Osnovna karakteristika tih operacija je u tome da je semantika operacija ista za sve k-objckte, bez obzira na njihovu strukturu. Da bi se minimizirao napor u opisu sistema tj. da bi se izbeglo uvodjenje velikog broja operacija iste namene, u modelu apstraktnih objekata su uvedene generičke operacije kao operacije generičkog k-objekta nazvanog K-OBJEKT. Kako su svi ostali k-objekti podtipovi objekta K-OBJEKT, to znači da svi oni nasledjuju njegove operacije. Medjutim to ne znači da svi objekti kojima se pošalje poruka sa imenom generičke operacije izvršavaju isti kod. Način izvršavanja generičkih operacija zavisi od strukture objekata kojima je upućena. Zbog toga se bilo koja generička operacija, primenjena na nekom k-objektu, može da smatra podtipom te generičke (polimorfne) operacije [Cleave'86, LisGut'86]. U generičkim operacijama datim u tabeli I, predstavlja ime neke od komponenti, predstavlja tip objekta kome je poruka upućena, a predstavlja meta objekt tipa . Za razliku od ostalih operacija, rezultat ope' racije odaberi može da bude skup primeraka tog TABELA I: Generičke operacije k-objekto k^bjekt K-OBJEKT opis: Generički k-objekL komponente: . { ; } operacije: agregiraj (e: prima: { k:. } ) posledica: postoji e (za-sve k (e. -inicijalno formiranje k-objekta k)) agregiraj-komp (e: prima: { k:. } signalizira: -ne-postoji>) preduslov: ako ne (postoji e) onda (-ne-postoji) posledica: za-sve k (e. = k) -dodatno agregiranje komponenti postojećem k-objekut dezagregiraj (c: signalizira: -ne-postoji>) preduslov: ako ne (postoji e) onda (-ne-postoji) posledica: ne (postoji e) -dezagregacija svih komponenti k-objekta dezagregiraj-komp (e: prima: komp: IME-KOMPONENTE signalizira: -ne-postoji>) preduslov: ako ne (postoji e) onda (-ne-postoji) posledica: ne (postoji eJcomp) -dezagregacija samo neke komponente k-objekta -ispitivanje postojanja neke komponente k-objekta postoji-komp (e: prima: komp: IME-KOMPONENTE daje: odgovor: LOGIČKI signalizira: -ne-postoji) preduslov: ako ne (postoji e) onda (-ne-postoji) posledica: ako (postoji eJcomp) onda odgovor = TAČNO ----------ispitivanje postojanja k-objekta sa odredjenom vrednošću neke njegove komponente postoji-vrednost (m: prima: komp: IME-KOMPONENTE, vrednost: . daje: odgovor: LOGIČKI ) posledica: ako (postoji e (e e m.primerci) i (e.komp = vrednost)) onda odgovor = TAČNO -izbor objekata datog lipa odaberi (m: prima: uslov: DFF daje: : { : } signalizira: takav--ne-postoji) preduslov: ako ne (postoji (e € m.primerci) I (uslov)) onda (takav-objekt-ne-postoji) posledica: za-sve e: (ako uslov onda . = e) -izbor objekata iz komponente k-objekta daj (e: prima: komp: IME-KOMPONENTE [, uslov: DFF ] daje: primcrak: Jcomp.< ime-komp> signalizira: -ne-postoji, nema-više-) preduslov: ako ne (postoji eJcomp) onda (-ne-postoji) posledica: primerak = e.komp. ili (nema-više-) k-objekta. Nasuprot tome, operacija daj je "odgovorna" da prilikom svake njene upotrebe pronadje i stavi na raspolaganje jedan po jedan objekt date komponente k-objekta u proizvoljnom redosledu. 2bog toga ova operacija mora da se koristi u kombinaciji sa kontrolnom strukturom tipa iteracije. 6. ZAKLJUČAK U ovom radu su prikazane mogućnosti upotrebe modela apstraktnih objekata za projektovanje IS. Model apstraktnih objekata čini kombinaciju koncepata koriščenih u semantičkim modelima podataka, apstraktnim tipovima podataka i objektno orijentisa-nim programskim jezicima. Ovakvom kombinacijom je ostvarena semantički bogata i krajnje formalizovana specifikacija sistema. Takodje je uvedeno proširenje specifikacije objekata, u odnosu na objektno-orijentisane programske jezike, nazvano "unutraSnja" specifikacija objekata. Ona obuhvata opis strukture objekata i operacipnalni opis operacija objekata. Takvim proširenjem je postignuto da se: 1. Struktura objeku i veze izmedju objekata opisuju putem agregacije manje složenih u složenije objekte. Na taj način je postignuta uniformnost opisa elemenata realnog sistema. 2. Za razliku od objektno orijentisanog programiranja, u kome bilo koji objekt može da zatraži izvršenje operacije bilo kog drugog objekta u sistemu, u modelu apstraktnih objekata objekt može da zatraži izvršavanje samo operacija svojih komponenti. Na prvi pogled ovo izgleda kao velika restrikcija, medjutim, takvo ograničenje je prirodna posledica agregacije objekata i omogućava formalnu analizu ispravnosti specifikacije sistema. Jedna od mogućih nadgradnji modela apstraktnih objekata je stvaranje tehnike za njegovu grafičku predstavu. Značaj uvodjenja grafičke predstave strukture sistema se prvenstveno ogleda u olakšanju komunikacije izmedju projektanata i korisnika infor-macionog sistema. Zbog toga uvodjenje dijagrama agregacije i nasledjivanja objekata predstavlja neposredni korak u razvoju modela apstraktnih objekata. 7. LITERATURA [BaChGr'83] Balzer, R., Chaetham, TJE., Green, C., "Software Technology in the 1990's: Using a New Paradigm", COMPUTER, Novembar 1983. [BoMyWo'84] Borgida, A., Mylopoulos, J., Wong, H., "Generalization/Specialization as a Basis for Software Design" u M. Brodie et. al. (ed.) "On Conceptual Modeling", Springer-Verlag, 1984. [BroSir82] Brodie, MJL., Silva, E., "Acüve and Passive Component Modelling: ACM/PCM", u T.W. Olle et. al. (ed.) "Information Systems Design Methodologies: A Comparative Review", North-Holland Pub. Co., IFIP, 1982. [Chen'76] Chen, P.P., "The Entity-Relationship Model: Toward a Unified View of Data", ACM TODS, Vol.1, No.l, March, 1976, pp. 9-36. [Cleave'86] Cleaveland, J.C., "An Introduction to Data Types", Addison-Wesley, 1986. (Cox'86] Cox, BJ., "Object Oriented Programming: An Evolutionary Approach", Addison-Wesley, 1986. [Gray'84] Gray, P., "Logic, Algebra and Databases", Ellis Horwood Lim., 1984. [FurNeu'86] Furtado, AX., Neuhold, EJ., "Formal Techniques for Data Base Design", Springer-Veriag, Berlin, 1986. [HamMcL'81] Hammer, M., McLeod, D., "Database Description with SDM: A Semantic Data Model", ACM TODS, Vol.6, No.3. Sep. 1981. [HamZer76] Hamilton, M., Zeldin, S., "Higher Order Software - A Methodology for Defining Software", IEEE TOSE, Vol.SE-2, No.l, 1976, pp.9-32. [KerSch'86] Kersten, Mi., Schippers, F.H., "Towards an Object-Centered Database Language", u Dittrich, K., end Dayal, U., (ed.) "International Workshop on Object-Oriented Database Systems", IEEE, 1986. [KinMcL'85] King, R., McLeod, D., "Semantic Data Models", u Yao, S.B. (ed.) "Principles of Database Design" Vol.I, Prentice-Hall, 1985. |LisGut'86] Liskov, B., Guttag, J., "Abstraction and Specification in Program Development", McGraw-Hill, 1986. [ManDay'86] Manola, F., Dayal, U., "PDM: An Object-Oriented Data Model", u Dittrich, K., end Dayal, U., (ed.) "International Workshop on Object-Oriented Database Systems", IEEE, 1986. [MicairSS] Micallef, J., "Encapsulation, Reusabila-ty and Extensibility in Object-Oriented programming languares". Journal of Object-Oriented Programming, Vol.1, No.l, April/may 1988. [Pamas'72] Pamas, D.L.,"On the criteria to be used in decomposing systems into modules", C ACM, Vol.15. No.12, Dec. 1972. [ParSpa'85] Parent, C., Spaccapietra, S.,"An Algebra for a General Entity-Relationship Model", IEEE TOSE, Vol.SE-11, No.7, July 1985, pp.634-643. [Pascoe'86] Pascoe, G.A., "Elements of Object-Oriented Programming", BYTE, Aug. 1986. [UnlSch'89] Unland, R., and Schlageter, G., "An Object-Oriented Programming Environment for Advanced Database Applications", Journal of Object-Oriented Programming, Vol.2, No.l, May/Jun 1989, pp.7-19. [WoKiLu'861 Woelk, D., Kim, W., Luther, W., "An Object-Oriented Approach to ' Multimedia Databases", Proc. of Inter. Conf. on Management of Data, Washington, D.C., May 1986. [Zanior83] Zaniolo, C., "The DaUbase Language GEM", Proc. of ACM-SIGMOD Int. Conf. on Management of Data, San Jose, 1983, pp.207-218. [Zave'84] Zave, P., "The Operational Versus the Conventional Approach to Software Development", CACM, Vol.27, No.2, Feb. 1984. TIME AND TEMPORALITY AS INFORMATION Keywords: axiomatization, Informational logic, theory of time and temporality, time-concerning informational operators Anton P. Železnikar* Time and temporality can be treated in aaveral ways: philosophically, mechanistically, and also informationally (universally). In this article an informationally conceptual and informationally formalistic way of time-concerning processes, i.e., time-concerning informational operands and informational operators within informational formulae is presented to essential details. The philosophy and the theory of this approach are developed in a straightforward manner, from introductory philosophical remarks, possibilities of informational formalization of time, mechanical time, human duration to several formalistic aspects. Then, the analysis of time phenomenology proceeds by introduction of characteristic informational time operators as general, parallel, cyclic, and parallel-cyclic time-concerning operators. Several implications axiomatizing and proving the time-concerning nature of information for unary, binary, and multiplex cases of informing are listed. The consequence of this analysis is an informational time-concerning hypothesis by which any informational phenomenon (formula) can be also time-concerning phenomenon (formula). Particular informational operators concerning time are discussed: for instance, how to inform about, after, always, before, during, late, now, timely, while, etc., to mention only few of them. Next, the trial is made, how informational operators of beginning and ending could have a universal, time-concerning power in comparison with other particular time operators. Duration as information deserves a separate treatment and so do several informational axioms concerning time as information. Further, some known examples of time and duration problems are presented within the framework of informational formalism. The essay ends by comments relating informational philosophy of time and by concluding remarks. 1. INTRODUCTIOH . . . quod, si nihil praeteriret, non esset praeteritum tempus, et si nihil adveniret non esset futurum tempus, et si nihil esset, non esset praesens tempus.^ Augustine, Confessionas, 11.14 »Prof. Anton P. Železnikar, Iskra Delta, Stegne 19C, 61000 Ljubljana, Yugoslavia. Home address: VolariCeva 8, 61000 Ljubljana, Yugoslavia. 1 .. . if nothing were to pass away there would be no past time, and if nothing were coming there would be no time to come, and if nothing were to exist there would be no present time [X]. The well known Augustine's remark can be immediately comprehended as being purely informational while concerning information of the past (perfect), future (coming), and present (existing) time as information, irrespective of the nature of information belonging to these times. To show the informational nature of this remark, we can paraphrase it informationally in the following way: "... if no information were to pass away there would be no past time, and if no information were coming (into existence) there would be no time to come, and if no information were to exist there would be no present time." What is time other than information concerning past, future, and present as information? Things do not anymore or already exist in the past or in the future, respectively, for certain information concerning these things as past and future objects is the only possible phenomenon to keep them in our minds. In this teapact, time and temporality appear merely to be relative and relational information to things as Information In the past and future as Information, which is informatlonally transformed Into the present as information. In [3], time as information Is nothing else than the way in which information informs, in which informing of information is becoming counter-informing. But Informing is nothing more than the phenomenon in which information is coming into being. So, time is only another way of stating that information is coming into_ existence. In this respect, the way to time is becoming—this way to a particular information which concerns the question of time and temporality. In philosophical terms, the being of time is Informational, so, time is a regular information in the Informational realm. The question of time belongs to the basic philosophical quests. In the realm of common sense, time seems to be a clear determination of the every-day experience. The awareness Is confronted with.time in different ways, for Instance, as information coming from mechanic or electronic equipments, as a feeling depending on beginning and ' ending of informational circumstances, as differences occurring within consequences of changing or arising of informational processes, as lasting or duration of necessary and possible informational processes. If time sounds as an admixture of informational machination, duration or lasting has a modulation of temporality, the property to be timely as informatlonally. Temporality is Information within which time as Information occurs, advances, elapses, in which time is estimated, recognized. Investigated. Temporality seems to be an explicit and informatlonally Implicit time-concerning information. Let us assume that we believe to know the meaning of time as information, the way, in which time could Inform. What is then the meaning of temporality as information? Time as information informs and informing of time can be called timing. Thus, time times. Timing of time can be, for instance, scheduling, regulating, setting of the time, observation of duration, tempo, speed; causing to keep time with something; to determine, record, investigate, understand the time, duration, rate; to dispose so that informing of information occurs or ends at a desired Instant or in a desired way; etc. Temporality is informational phenomenology of time and of timing of time. This phenomenology embraces not only timing In the described sense, but also durability, durableness, and duration; appearing, beginning, and occurring; disappearing, ending, and vanishing of information; etc. We can understand that temporality embraces also temporarinoss, existence, appearance, disappearance, or in short, the phenomenology of time as Information, of its arising, lasting, and ceasing. Ontologioally, temporality is an integrative Informational component of a being and its Being and can be informatlonally hardly separated from both of them. Evidently, téìnporality concerns the metaphysical realm of a being as a whole, for instance, also through its Internal blorhythm and the external rhythm of phenomena impacting it. The next question of time is the possibility of its informational formalization. Mechanic or machine time is already formalized by its own nature, for instance, by the so-called ticktack principle. Time in general or informational time is characterized by informational changes and can be formalized on the basis of essential changes (appearances or disappearances) of information. Duration can be comprehended as a lasting of particular, relevant or irrelevant information between time marks as information-ally observable (different) events. Temporality can be constructed as a feeling or theory of time phenomena as information within an informational domain. In [2], Olson and Sawada discussed some phenomena of mechanical (computer and quantized) time and human duration, using only one basic (operational) symbol "1, the mark. This symbol can be understood as an informational operator concerning time and temporality and appearing in the so-called time and duration formulae. In this essay we shall introduce operators of Informational appearing and ending [4] which can be easily applied to problems in which time and temporality are studied as explicit and implicit informational processes. But first, let us say some explanatory words about Informational operands, operators, and formulae describing Informational phenomena. 2. INFORMATIONAL FORMULAE The adjective informational will be used for a particular kind of understanding information and informing of information. Irrespective of the nature of Information (for Instance, time, duration, Being, phenomenology, substance, category, logic, idea, dialectic), the so-called information principles [5] will apply to any informational phenomenology, within which time and temporality can be comprehended to be informational partlcularlzations in operational sense [4], concerning informational operators of time and temporality as Information. Thus, it is possible to study time and temporality in an informational way where time-specific processes will be expressed by means of the so-called informational formulae. These formulae will be constituted through Informational operands and operators appearing in them. In general both, informational operands and operators will be variable (or will perform as informational variables). Operational variables (operands as well as operators) will underlie the principle (axioms) of operational particu-larization and unlversallzatlon [4]. As usually [4, 7], the most general informational operator will be marked by the symbol )= and its meaning, generally, is 'informs' or 'inform' or 'Is informed' or 'are informed'. In the same sense we shall use the informational operator The difference between |= and will be In the informing from the left to the right and vice versa, respectively. This fact will enable us to say that information Informs in one (t=) or another way (=^). In some cases, it will be simpler to describe informational processes if using both operators. If ^ is understood as informational metaoperator, which can be particularized or universalized according to the needs, goals, and applications of informational formulae, then this operator can be particularized to and to represent our former operators ^ and =1, respectively. In this paper wa 3hall use particularized informational operators being appropriate for our «tudies of time and temporality inforraa-tlonally. Also, for these operators we shall introduce symmetric operational cases. Instead of particülarization of ^ and =j by special subscripts we shall introduce special operational symbols, for instance L and J for informational appearance, and 1 and P for informational end (disappearance), and we will particularize these operators (for instanca, for non-appearance and non-ending). Informational formulae will be sequences of operational operands and operators. There will be not any particular rules governing the syntax of these formulae, for they will arise according to semantic circumstances of informational forms and informational processes being described by them. In these formulae, the informational operand variables will be denoted by the small Greek letters, explicit informational operators by the special symbols, and implicit informational operators appearing as parts of operands by the capital Gothic lettars. For instance, oc N 33(r) can have the following meaning; informational variable ot Informs (the operator the implicit operational variable B, which is a function of informational variable y- m this expression two operational variables appear: the explicit variable ^ which can be still particularized, and tha Implicit operational variable 9 which has the nature of a functional dependence on y. 3. GENERAL SYMBOLS OF TIME OPERATORS AMD THEIR MEANING in regard to non-identified operands to which the operator can be connected. In the unary case this openness is the most evident because on the one side of the operator there are no explicit operands. Let us look briefly at these particular cases. First, we have the following implicatively possible meanings for the unary case. a ^^ means that « possibly (operator 3^) informs or non-informa in a time-concerning general, parallel, cyclic, or parallel-cyclic way, respectively, in one way, yet unidentified operands 1> ... , JJ, or formally, 11. (a N.^) => ((3^ T).....?).(« T).....?;)); "N.," e Ik.,) Implication 11 does not mean that a as informational entity within (a is not Informed in a time-concemlng way, in one way, by yet unidentified informational operands as shown by implication 12 or in another way by implication 14. Certainly, it does not mean that a cannot inform in a time-concerning way, in another way, as shown by implication 13. a means that a is possibly informed or non-informed in a time concerning general, parallel, cyclic, or parallel-cyclic way, respectively, in one way, by yet unidentified operands t), ... , j;, or formally, 12. (N, «) => ((3^ n.....0.(5, r,.....Z: a)); 6 it^, IN.,, h.,, K, K) Time is information. This formula means that informational operators concerning notions of time underlie the general principles of information [5]. On the general or universal level of time operators it is possible to take into account the general matrix of informational operators of informing and, non-informing, in one way and another way (for instance, considering the discourse |Ì6]) N, Jit» [general informing] U»» 4, It«, A, [parallel informing] h, H/ tH, [cyclic informing] Ih, -II, 4i [parallel-cyclic Informing] and proceed to the general matrix of time operators 1=.,, A^i [general time informing] IV.^, »iL,, [parallel time informing] "ij, [cyclic time informing] B-.^, HL,, [parallel-cyclic time Informing] These informational tine operators are already particularized Informational operators and as such can be applied in a unary, binary, or multiplex operand manner. Irrespective of the number of operands on the one and the other side of an operator, the formula remains open Implication 12 does not mean that a as informational entity within a) does not inform in a time-concerning way, in one way, by yet unidentified informational operands as shown by implication 11 or in another way as shown by implication 13. Certainly, it does not mean that a cannot be informed in a time-concerning way, in another way, as ohown by implication 14. a means that a possibly informs or non-informs in a time-concerning general, parallel, cyclic, or parallel-cyclic way, respectively, in another way, yet unidentified operands t), ... , i;, or formally, 13. (4, «) => 5, 11, ... , t), ... . k «)); 6 H.J. A,. 4,) Implication 13 does not mean that « as informational entity within a) is not informed in a time-concerning way, in one way, by yet unidentified informational operands as shown by implication 12 or in another way by implication 14. Certainly, It does not mean that « cannot inform in a time-concerning way, in one way, as shown by implication 11. a 4, means that a is possibly informed or non-informed in a'time concerning general. parali"^' cyclic, or parallel-cyclic way, respectively, In another way, by yet unidentified (a [2] a :> (1=^ a); [3] a :> ((a V «)); [4] a (=1^ «); [5] a (a [6] a ((4, a) V (ct [7] a ((cx V (1=^ a) v (4^ a) v (a 4^)); [8] Ih.,, Ik.,}; [9] "4," e [4^, 4,, '^'t' ^T' From the previous implications there follows simply 16. [1] « r).....O. {(« n, ••■ - 2:) V a. r), ... , j; ^^ a) V (5. •■• , «) V (« 4, T1.....?))); [2] € IN.,, h.,, IH.,, ly.,); [3] e (4,, 4,, Al,, 4,, 4,, Hl,} It is to stress that similarly as « informs and is informed (15 and 16) each informational entity or informational operand, thus, also processes (a «), (4^ «), (a 4,)/ ((« 1=.,) 1=.,), «))' (4, (4, a)), ((« 4^) 4,), etc. (ad infinitum) can inform and can be informed in a time-concaming way. The reader can construct similar implications for further cases (ad infinitum) by himself/herself. Second, there are several implicative possible meanings for the binary case of informational time-concerning operators. If the possibility of impacting with respect to the informational Operand in the unary case was onefold, in the binary case becomes twofold in reference to the implicit operands, « and. ß, and to implicit (unidentified) operands, t), ... , and in the multiplex case will be manifold. a 1=^ ß means that a explicitly informs or non-informa ß and ß is explicitly informed or non-informed by « in a time-concerning general, parallel, cyclic, or parallel-cyclic way, respectively, in one way, and that possible, yet unidentified operands ^, t) , ... , ? exist, which (Implicitly or In a yet unidentified way) inform or non-inform a and ß and are informed or non-informed by a and ß in a time-concarning general, parallel, cyclic, or parallel-cyclic way, respectively, in one way. Formally, 17. (« ß) (O^ r), ... , ?). ((?, T).....? «, ß) V («, ß 1=^ T), ... , ?) V (?, ......? N., (« N., ß)) V ((« ß) T).....O)); e t^.,, t'.,, Ih.,, H.«.,} Implication 17 does not consider the possible time-concerning impacting of operand a by operand ß, although this case could be informa-tionally regular. ß 4, « means that o explicitly informs or non-informs ß and ß is explicitly inforroed or non-informed by a in a time-concerning general, parallel, cyclic, or parallel-cyclic way, respectively, in another way, and that possible, yet unidentified operands ... , exist, which (implicitly or in a yet unidentified way) inform or non-infono a and ß and the process ß 4, « itself and are informed or non-informed by a and ß and the process ß 4, a in a time-concerning general, parallel, cyclic, or parallel-cyclic way, respectively, in another way. Formally, 18. (ß 4, 0£) ^ (O^ T), ... , ?). ((«, ß 4^ 5, T,.....?) V {«, 5, T), ... , j; 4, ß) V 'I.....? «) V ((ß 4, a) 4, 5, T), •■• , V (5. n, ••■ , ? 4, (ß 4, a)))); "4," e H.,, 4,, HL,, ^l,, -I,, H,, HL,, It is to stress that processes (« ß), (ß 4, a), ((« (=., ß) 1=,), (4, (ß 4, «)),'' etc. (ad infinitum) can openly inform and can be informed in a time-concerning way. Again, the reader can construct to 15 and 16 similar implications for further cases (ad infinitum) by himself/herself. Third, there are several implicatively possible meanings for the multiplex case of informational time-concorning operators. a, ß, • • • , T 1=., JA, • • • , V means that operands cx, ß, ... , y explicitly Inform or non-infonn operands X, n, ... , v and operands X, n, ... , V are explicitly informed or non-informed by operands a, ß, ... , y in a time-concerning general, parallel, cyclic, or parallel-cyclic way, respectively, in one way, and that possible, yet unidentified operands T), ... , j; exist, which (implicitly) inform or non-inform operands a, p, f aa well as X, n, ... , V and the process «, p, ... , t X, (x, ... , V and ara Informed or non-informed by «» ß» • • • » T well as (1, X, ... , v and by the process a, ß, . . . , T 1=.^ l^« ■ • • • In a tlme-concemlng general, parallel, cyclic, or parallel-cyclic way, respectively, in one way. Formally, 19. («, p, ... , Y lA. ••■ , v) :> ((3^ n..... ((«, P, ... , T. X, pi, ... , V 1=^ T), ... , ?;) V («, p, ... , y, I, 1), ... , ž; X, .......V) V n.....?.....T) V (?, T,, ... , ? (a, p, ... . Tf X, VI, ... , V)) V ((a, P, ... , T ^^ X, tx, ... , v) 1=^ T), ... , ?))); e The possibility we did not mention in the last implication is how operands X, (x, ... , v could in a time-concerning way impact operands a, P, ... , Y- Certainly, this possibility can bo added to implication 19. X, IX, ... , V a, P, ... , Y means that operands a, p, ... , y explicitly inform or non-inform operands X, vx, ... , v and operands X, IX, ... , V are explicitly informed or non-informed by operands a, p, ... , Y in * time-concerning general, parallel, cyclic, or parallel-cyclic way, respectively, in another way, and that possible, yet unidentified operands t), . . . , t^ exist, which (implicitly or in a yet unidentified way) inform or non-inform operands a, p, ... , y well as X, ... , v and the process X, ix, ... , V a, p, ... , Y and are informed or non-informed by operands a, p, ... , y well as X, n, ... , V and by the process X, ix, ... , V a, P, ... , Y in a time-concerning general, parallel, cyclic, or parallel-cyclic way, respectively, in another way. Formally, 110. (X, IX, ... , V a, p, ... , Y) => {{3, r).....K). ((?, .......? 4, «, p, ... , Y. X, n, ... , v) V (X, IX, ... , V «, P, • . • , Y. T). • • • , V («, ß, ■.. , Y T), ... , ?) V {(«, ß.....Y t=.T • • • ' = (« N^); [2] (1= a) => (1=^ a); [3] (H «) :> (4^ a); [4] (a H) => (« [5] (« t=) ((« V (4j «)); [6] a) :> ((h.^ «) V (a 4^)); [7] M a) ((« V (4^ «)); [8] (a =j) => a) V (a 4,)); [9] e Ik^, 1)=.,, W^, W^)} [10] "4^" e (4^, hl,, Al,, -i,. HL,, HL,) To these implications, implications 15 can be added as hypothetical ones in the sense that a is an arbitrary informational operator. Thus, 112. [1] « :> ((a V (a [2] « ((^ a) V a)); [3] a :> ((o 1=) V (t= a) V (a v a)); [4] « ((=1 a) V (4^ «)); [5] a :> ((« H) V (« 4,)); [6] a :>((=<«) V (=j a) V (4^ a) V (a 4^)); [7] « :> ((a V «) V (=1 a) V (ot H) V (a V (1=^ a) V (4^ «) V (a 4,)); [8] e If:^, h.,, IH.,, P^)! [9] "4," e (4,, 4,, 4,, -{,, HL,, HL,) What is time as information within information? We did not answer this question yet, although we move nearer to the kernel of the question. So, let us develop the following discussion: Time is nothing else than informational change or informational difference as information appearing within the arising of an informational entity a. What does this formula say? If wo observe information « as a self-sufficient infonoational process of the form a ^ a, then informational changes and differences appear within this process, i.e., within a as information. Operand a or the corresponding process « ^ a can be developed or analyzed under the scope of Informational arising of « through a itself, representing (...(a 1= a) 1= a)...) « as an infinite informational process. To consider this developing or arising Infonnational process, instead of the last expression, wa put (...(«> 1= «2)...) 1= «„ where differences Sj, ••• > among several informational changes within the process of informational arising can be seen explicitly. For instance, in the case of a self-sufficient process a, there is: 113. [1] (« a^) [2] (((a ^ aj^) h ^ ^ «1' [n] (( ... ((a 1= h «2) ••• t= => 8n((...({a h aj) t= «j^ ' ' ' >= «n-l'' «n^^ 8jj can be In these formulae, 831 ••• understood to represent substantial or informa-tlonally relevant time intervals or time-differences. It is possible to comprehend that only differences appearing or arising during the development of an informational process can be observed as "time", irrespective of the nature (origin, source) of information (mechanical clock, computer time, blorhythm, cosmic phenomena, essential informational changes in a lasting informational phenomenon, etc.). It can be said that time does not have any sense outside of cosmic and living informational phenomenology. Probably, there does not exist or there is even not possible at all to conceptualize (philosophize, infer, reason) a senseful non-informational notion of temporality. As an Informational difference we understand the breaking-down of a given informational process when Informational difference becomes evident. This evidence as information acts as a sort of time marker, as the moment in which something informationally relevant occurs or has occurred. In this way, 8^, 82> ... , 8^^ perform as informationally distinguished time markers, as for instance the limits between subsequent time intervals. The next question concerning the hypothesis of tine as information is the notion of duration as information. Duration seems to be information in which no time-relevant differences as Information occur. In this respect, duration seems to be an informational process lacking relevant Informational differences. Thus, duration can lead to the concept in which a difference of differences can be information-ally substantial. During informing of information, through informational arising, within information itself, informational differences and informational durations between observed differences appear which constitute time and temporality as information. In this respect any informational phenomenon (operand, operator) is time-concerning and this constitutes the background of the time-concerning hypothesis. Information- al change roots in the coming of information into existence, in its coming to be. Within the context of time-concerning phenomenology it is worth to mention the following basic components of Informational arising: information, arising of counter-information, and embedding of arisen counter-Information in information. These concepts have been exhaustively treated,, for instance, philosophically in [3, 53 and formally in [4, 6]. 5. INFORMATIONAL OPERATORS COHCBRNINO TIME AND TEMPORALITY The notion of time and temporality could be derived, for example, from all possible adverbs, conjunctions, and prepositions of time existing in natural languages. In alphabetical order, some of them are as follows: about, after, always, as yet, at, at once; before; during; early, ever; fast, finally; henceforth, hitherto; immediately, in, initially, instantaneously; late, long ago; meanwhile; now; permanently, perpetually, presently, prior to, punctually; slowly, soon, still; temporarily, then, thenceforth, till then, timely; while; etc. Considering these adverbs, conjunctions, and prepositions it would be possible to determine the adequate explicit informational operators, which would concern time and temporality. Let us show how a general informational operator ^ can be particularized against the listed adverbs, conjunctions, and prepositions with the goal to obtain the adequate tlme-conc-ernlng operations. To clarify the possibilities of their application let us show how they can be used in cases of unary, binary, or multiplex problems. In principle, each of the listed adverbs and prepositions has its unary, binary, and multiplex informational potential of concerning time as information. In soma cases, this principle can broaden the usual linguistic, meaning of time-concerning adverbs, conjunctions, and prepositions. In other cases it may happen that this time operators become operator compositions including into their structure verbal or other components. Examples of this sort could extremely useful for the development of a particular informational time-concerning theory. Thus, let us look at these examples. 5.1. The Cases of 'about', 'after', 'always', ■as yet', 'at', and 'at once' Operator which can be particularized in a general way, choosing general operators from the set 18 Tl. {|=, ti, ||=, =11, II«, h. H» t', A. Ih Hl. P. and particularize them in a tlme'-concarning way considering further partlcularlzation possibilities within the set T2. A,. 11=^, =11,, »iL,, h^, Ih^, HL,, dl^) can now be concretely realized for the cases of distinct time operators of the form 'about', 'after', 'always', 'as yet', 'at', and 'at once'. In this sense we have the following operator partlcularlzation process: T3. operator Is particularized into ^^ and this one Into t=.time_operator'' The set of concrete time operators under consideration is T4. [1] IN.,. =t,. IN.,, m.,. Ai,, I-.,, -I,, k.,, H,, IF.,, HL,, Ik.,, ^L,}; [2] T e ('about', 'after', 'always', 'a3_yet', 'at', 'at_once'} Consequently, all time-concerning, particularized informational operators, and thus also T5. ^'about" ^'after" ^'always" ^^'a3_yet" can take their unary, binary, and multiplex function within general, parallel, cyclic, and parallel-cyclic informing in one or another way. They may be combined within informational operator compositlona with other, for Instance, verbal informational operators. Let us now introduce a short informational analysis of them. The meaning of formulae T6. ^^^ «l='about'' N.about' « N-about' [4] a, ß, ... , r l=.about' 'I' ••• ' "N.about'-e about" about" about" about' f". about I, h*. about' 'about" 'about ifs in short the following: [1] a informs about something in a time-concerning way. The right side of operator about' informationally open. However, the right aide will concern explicit time operanda (information about time). It is to stress that the meaning of 'about' can concern also nontime information, but these cases do not come into consideration In our example. [2] Something Informs about a in a time-concerning way. The left side of operator about' Informationally open. However, the left side will informationally concern the explicit time information of the right-side operand. [3J In a t=.about' OP®""*^ « in^onas about p, in a time-concerning way and informationally Impacts ß in a distinct time-concerning fashion. It is possible to say that, for instance, a can be information which co-produces time-dependent information ß. [4] In a, ß, ... , Tf N.about' ' •.• ' operands a, ß, ... , y inform about entities T), ... , ì;, in a time-concerning way. We shall not treat separately the case of formulae T6.1. about' «'• «=i'about"-[33 ß ^'about' [4] T), ... , < H.about' P' ••• ' [53 "N.about'-e about" about" about" about" H.. about" about about about thus the reader can construct their meaning by his/her own taste. The meaning of formulae T7. [1] after"' [23 t='after' [3] ß; [4] ot, ß, ... , T after' 'I' ••• ' [53 "N.after'"^ [^'after" ^'after" '^'after" l^'after" l"'after" l^'after" ll'-aftor" l'''after'3 is in short the following: [1] In formula a Niaftar" op®"'^'^ « informs that it will follow after something on the right side of operator, in a time-concerning way. [2] Formula t=>after' " means that a is informed that something on the left side of operator will inform in a time-concerning way after the informing of a. [3] Formula a after' ^ " after ß in a time-concerning way or that ß is Informed before a in a time-concerning way. [4] Multiplex formula a, ß, ... , y t=.after' 5, T), ... , says that «, ß, ... , y inform after t], ... , ij, in a time-concerning way, etc. Wa see how definitions of particular time operators can vary and how distinct operators can be determined in one or another way. We shall not treat separately the case of formulae T7.1. [1] [2] [3] [4] [5] ==^'after' " after' P =l'after' 5,7), • • • , C i"_J II cr ^•after' ^ after' ß, y; after" 'l'after" "«'after" "Gl'after" after" '^'after" ^'after" "^''after'^ thus the reader can construct their meaning by his/her own taste. The meaning of formulae T8. always'' ^^^ ^='alway8' « always' [4] «, ß, . . . , Y t=-always' ^..... ^^^ "^'always'" ^ always" ^'always" '^'always" always'' '"'always'' always' always" always'^ can be interpreted similarly as in the previous two cases : [1] In formula a ^laiways" « informs always something on the right side of operator, in a time-concerning way. [2] Formula <* means that a is always informed by something on the left side ^ of operator in a time-concerning way. ' [3] Formula a always' ^ says that a always informs ß in a time-concerning way or that ß is always informed by a in a time-concerning way. [4] In case of multiplex formula a, p, ... , T l=. always' T), ... , j;, entities a, ß, ... , y always inform t), ... , j;, in a time-concerning way, etc. We recognize how definitions of particular time operatora can vary and how distinct operators can be determined in one or another way. The meaning of formulae T9. CI] «> 'aa_yat' [2] |=. [3] a [4] «, ß, 7.. , Y N "t='as_yet'" ^ •as yaf « N.;3_yet' 'as_yet . T), ... , ti; ff='as_yet" ^'a3_yet" l^'as_yet" I'''a3_yet" ^"•aa_yet" l^'as_yet" I^■'a8_yat" l'''as_yat'' is in short the following: [1] In formula a Ni.« <> operand a aB_yBu informs as yet something on the right side of operator, in a time-concerning way. .[2] Formula « means that a is as yet Informed by something on the left side of operator,in a time-concerning way. [3] Formula a ß says that operand a informs as yet operand ß in a time-concerning way or that ß is as yet informed by « in a time-concerning way. [4] Multiplex formula «, ß, ... , Y ^'aa yet' • • ' ^ ••• ' ^ inform as yet t), ... , ij, in a time-concern- [13 a ^-at' f [2] ^='at' " r [3] a ß; [4] a, ß, . [5] ML II P'at' e ^^'at" '■'at" ing way, etc. We will give additional (semantic) comments on this group of time operators at the end of this section. The meaning of formulae TIO. 'at' at" 1^'at" 1^'at' ' at" If-'at" il^'af' is in short the following: [1] In formula a Hi^t'' op®'^^"'^ « informs at something on the right sida of operator, in a time-concerning way. [2] Formula that aomathing on the left side of operator informs at a, in a time-concerning way. [3] Formula a ß says that a informs at ß in a time-concerning way or that at ß, entity a informs in a time-concerning way. [4] Multiplex formula a, ß, ... Y N'at' T), ... , ì; says that a, ß, ... , Y inform at T), ... , ij, in a time-concerning way, etc. The meaning of formulae Til. «^'at_once"' N-at once' «^'atonce'ß' [4] «, ß, ... , Y f=.at_once '>'at_once'" ^ ^^'at_once" ''''at_once '^•at once" '"'at once" '^'at once" ' ' l^'at once' ' Ih at once at onca is in short the following: [1] In formula a N.at once" ®"tity a informs at once something on the right side of operator (in a time-concerning way). [2] Formula N«at onco' " that a ij. informed at once by something on the left side of operator (in a time-concerning way). [3] Formula « ß says that a informs at once ß (in a time-concerning way) or that ß is informed at once by a (in a time-concerning way). [4] A multiplex formula of the form a, ß' • • • . T f=>at once' ■ • • ' ^ a, ß, ... , Y inform at once n. •■• - in a time-concerning way, etc. We shall not treat separately the case of formulae Tll.l. [1] H. [2] a [3] ß H. at once' at_onca' at once' a; i. r,.....? "H. f'] once-" ^ at_once' ^..... " '^'at once' ' "^''at once' • at_once _ _ '^''at_once" "''at_once'' '^'at_once'' "II ' at_once " ' at_once • ^ thus the reader can construct their meaning by his/her own taste. Let us make concluding remarks concerning time-informational operators 'about', 'after', 'always', 'as yet', 'at', and 'at once'. They can take adverbial and/or prepositional time-concerning meaning. It is possible to feel how formulae including these particular, time-concerning operators, can be differently interpreted. 5.2. The Case of 'before' Time-concerning operator 'before' can be interpreted as the opposition to operator 'after'. The meaning of formulae T12. [1] «^-before-' [2] N.before' «'• f^l « l='before' [4] a, ß, ... , Y N.before' "N-before'" e t^'before" ^'before" ''''before" before" before" before" ll'-beforo" '•''before'^ ... , is in short the following: [1] In formula a N.before" « informa that it will inform before something on the right side of operator, in a time-concerning way. [2] Formula ^tjjefore' " something on the left aide of operator informs before a, in a time-concerning way. [3] Formula « t=>before' ^ ^^^^ " forma before ß in a time-concerning way or that ß la informed after a in a time-concerning way. [4] A multiplex formula of the form a, P.....T before- ••• ' ^ ß, ... , Y inform before t), ... , in a time-concerning way, etc. Again, we see how definitions of particular time operators can vary and how distinct operatora can be determined in one or another way. 5.3. The Caae of 'during' Time-concerning operator 'during' can be inter-prated similarly as operator 'while' The meaning of formulae T13. [1] « N.during"' f^J ^''during' ^^^ «^'during' P' «' ß.....T t='during' ....... "N-durlng'" ^ ^^'during" ^'during" '^'during" l^'during" ^''during" l^'during" ''■'during" "^'during'^ is in short the following: [1] In formula « N'^uring" informs that it informs during something on the right side of operator, certainly, in a time-concerning way. [2] Formula f^'during' " "isafs that something on the left side of operator informs during a, in a time-concerning way. [3] Formula a inuring' ^ ^^^^ " forms during ß in a time-concerning way or that « informs while ß informs in a time-concerning way. [4] A multiplex formula of the form a. ß.....yk 'during I ■■■ I K saya that «, ß, ... , Y inform during 1» ••• / i" a time-concerning way, etc. Again, we see how definitions of particular time operatora can vary and how diatinct óperatora can be determined in one or another way. 5.4. The Caaea of 'early' and 'ever' Time-concerning operator 'early' can alao be interpreted aa the opposition to operator 'late'. The meaning of formulae T14. t^l «^='early" ^'early' «f='early' ß'-[4] «, ß, ... , Y N. '^'early-''^ early' 5/ T)< • • • . ^t='early" ^'early" '^'early" '^'early" •"'early" l^'early" ""'early" "^'early'^ is in short the following: [1] In formula a N.^arly" ®"tity a informs that it will inform early something on the right aide of operator, in a time-concerning way. [2] Formula N.^^rly' " ®aans that a is informed early by something on the left side of operator, in a time-concerning way. [3] Formula a Nigj^j^yi ß aaya that a Informs early ß in a time-concerning way or that ß is informed early by a in a time-concerning way. [4] A multiplex formula of the form a, ß' ••• I T Higarly' ••• • ^ that a, ß, ... , Y inform early to t), in a time-concerning way, etc. Time-concerning operator 'ever' can also be interpreted as 'ever since', 'ever before', etc. The meaning of formulae T15. «N.ever"- [2] a; [3] ß; [4] a, p, . . . , -r >=iever' ....... "N-ever-" ^ , ^'evor" '•''ever" 1^'ever" ^"•ever" l^'ever" ''"'aver'' "^'ever'^ i3 in short the following; [1] In formula a N>avar" " informs that it informs, for instanca, as avar, aver since, ever before, etc. something on the right aide of operator, in a time-concerning way. [2] Formula « means that a is, for instance, ever, ever since; aver before informed by something on the left aide of operator, in a time-concerning way. [3] Formula a N>aver' ^ " forms ever p in a time-concerning way or that ß is informed ever since by « in a time-concerning way. [4] . A multiplex formula of the form a, ß. ••• .T l=-ever' ''' ••• ' ^ ^^^^ ß, ... , r inform ever t), ... , i;, in a time-concerning way, etc. 5.5. The cases of''fast' and 'finally' Time-concerning operator 'fast' can also be interpreted as the opposition to operator 'slowly' or being similar to 'quickly', 'rapidly', etc. The meaning of formulae T16. [1] [2] «N.fast'P' [4] a, ß, . . . , Y N=.£aat' ' ' ' ' t^'fast" ^^'fast" It^'fast" I'^'fast" '"'fast" l^'fast" ''■'fast" 'i^'fast'^ is in short the following: [1] In formula « Nif^st'' OP®^®"*^ informs that it informs fast something on the right aide of operator, in a time-concerning way. [2] Formula Ntj^gt' ® means that o is informed fast by something on the left side of operator, in a time-concerning way. [3] Formula a ^ " informs fast p in a time-concerning way or that ß is informed fast by a in a time-concerning way. [4] A multiplex formula of the form a, P, ... , YN.faat' 'I' ■•• ' ^ P, ... , T inform fast t), ... , in a time-concerning way, etc. Time-concerning operator 'finally' can also be interpreted as 'lastly', 'at last', 'after all', 'definitely', etc. The meaning of formulae T17. [1] [2] [3] [4] ® ^'finally"" ^'finally' ® ^'finally' P.....finally' 'J'. f®^ "^'finally'" ^ t^'finally" ^'finally" '^•finally" ^''finally" '"'finally" t^'finally" finally" "''finally'^ is in short the following: [1] In formula a H-fmally" informs that it informs, for instance, finally, at last, after all, etc. something on the right side of operator, in a time-concerning way. [2] Formula N'finally' ® oeans that a is, for instance, finally, at last, after all, etc. informed by something on the left side of operator, in a time-concerning way. [3] Formula « finally' ^ says that « informs finally to ß in a time-concerning way or that p is informed finally by a in a time-concerning way. [4] A multiplex formula of the form «, ß, ■■■ . T l=.finally' .....^ ^^^^ a, ß, ... , y inform finally to t), . . . , in a time-concerning way, etc. We shall not treat separately the case of formulae T17.1. ^^^ =l'finally' ^^^ « finally"' P =<'finally' [4] T), ... , ? H.finally, a, p, ... , f; ""^'finally'" ^ ^^'finally" '^'finally" ""'finally" "^''finally" "I'finally" finally" ■"'finally" "^'finally'' thus the reader can construct their meaning by his/her own taste. It is possible to recognize how distinct time operators can be differently interpreted, even to the semantically opposed manner. Informational time operators or informational operators in general can put the linguistic meaning of particular operations to the extreme defi-nitenass and diversity. And even under these circumstances they can represent a class of operators, i.e., possess a more or less universal meaning. In this sense, the particulariza-tion of informational operators can never reach their definiteness or can come to a definite end. And the same can be valid for the univer-salization of informational operators. 5.6. The Cases of 'henceforth' 'hitherto' and To inform or to be informed henceforth in a certain way means that information of an identified or unidentified Informational source begins to inform something or that an identified or unidentified informational sink observes the henceforth informing information. In the figurative sense it means that suddenly an informational entity appears, comes into existence or simply enters in the scope or horizon of•Informational observation. It can be understood how such an informational phenomenon is ■ , K: informationally time-concerning. Tima-concarning operator 'henceforth' can also be interpreted as 'from now on', 'in future', etc. The meaning of formulae T18. ^^^ "^'henceforth'' ^^^ ^'henceforth' ® henceforth' [4] «, p, ... , Y t='henceforth' n. •• ^^^ henceforth'" ^ henceforth" ^'henceforth" '^'henceforth" '^'henceforth" '"'henceforth" henceforth" i'"'henceforth" 'i'''henceforth'' is in short the following: [1] in formula a operand a informs that it informs, for instance, henceforth, from now on, in future, etc. something on the right side of operator, in a time-concerning way. [2] Formula N. henceforth' " for instance, henceforth, from now on, in future, etc. informed by something on the left side of operator, in a timia-concerning way. [3] Formula « t=.henceforth' ^ « informs henceforth ß in a time-concerning way or that ß is informed henceforth by a in a time-concerning way. [4] A multiplex formula of the form «, 3.....T ^.henceforth' ...... ^ that a, ß, ... , Y inform henceforth entities n» ••• , in a time-concerning way, etc. To inform or to be informed hitherto means that information of an identified or unidentified informational source ceases to inform something or that an identified or unidentified informational sink observes the vanishing of a hitherto informing information. In the figurative sense it means that an informational entity ceases, vanishes, or simply disappears from the scope or horizon of informational observation. It can be understood how such an informational phenomenon is informationally time-concerning. Time-concerning operator 'hitherto' can also be interpreted as 'till now', 'to this tima', etc. The meaning of formulae T19. [1] « hitherto"' 1='hitherto' [3] « t=-hitherto' [4] a, ß, ... , Y t=.hitherto' ' "^'hitherto'" ® ^•^•hitherto" ^'hitherto" '•''hitherto" "'"hitherto" '"'hitherto" (^'hitherto" "■'hitherto" ""''hitherto'^ is in short the following: [1] In formula a l=.hitherto" " informs that it informs, for instance, hitherto, till now, to this time, etc. something on the right side of operator, in a time-concerning way. [2] Formula (=• hitherto' * that a is, for instance, hitherto, till now, to this time, etc. informed by something on the left side of operator, in a time-concerning way. [3] Formula a t=>hitherto' ^ " forms hitherto ß in a time-concerning way or that ß is informed hitherto by a in a time-concerning way. [4] A multiplex formula of the form a, ß.....Y N. hitherto' ......^ ^^^^ a, ß, ... , Y inform hitherto ri, in a time-concerning way, etc. 5.7. The Cases of 'immediately', 'in', 'initially', and 'instantaneously' Time-concerning operator 'immediately' can also be interpreted as 'as soon as', 'directly', etc. The meaning of formulae T20. ^^^ " immediately'' ^^^ ^'immediately' ® immediately' ß.....Tf N'i^ediately "^'immediately'" ^ ^[^'immediately" ^'immediately" ''''immediately" '^'immediately" immediately" '^'immediately" ""•immediately" 'l^'immediately' ^ 1 "H; • • • I is in short the following: [1] in formula a N. i„u„eđiately " operand a informs that it informs, for instance, immediately, as soon as, time-directly, etc. something on the right side of operator, in a time-concerning way. [2] Formula N-i^ediately' « ^^^^ « is, for instance, immediately, as soon as, directly, etc. informed by something on the left side of operator, in a time-concerning way. [3] Formula a N. i^edi^tely ' ^ ^^^^ « informs immediately or directly ß in a time-concerning way or that ß is informed immediately or directly by a in a time-concerning way. [4] A multiplex formula of the form a, ••• ' ^ '='immediately' n, • • ■ , says that a, ß, ... , Y inform immediately entities 5, T), ••• , in a time-concerning way, etc. To inform 'in' something time-concerning means that information of an identified or unidentified informational source informs something or that an identified or unidentified informational sink observes something time-concerning, which Informs in the source information. In the figurative sense it means that a time-concerning informational entity within information can be extracted, identified, or simply entared into observation. It can ba understood in a diverse manner how such an informational phenomenon is informa-tipnally time-concerning. The meaning of formulae T21. Cl] [2] N-in. «; [3] a p; [4] «, ß, . . . , T n, . . . [5] tN.in. / t^.in' ' ' '^'iti' ' ^''in" l^'in" II"'!!!" Il^'in'' ia in Short the following: [1] In formula « Ki in' entity a informs in something on the right side of operator, in a time-concerning way. For instance, a 'informs in' time or time dependent informational entity. [2] Formula « means that a is informed in something on the left side of operator, in a time-concerning way. In this case a is a time-depending information being informed from the open left side of operator. [3] Formula « N'^n' ^ that a Informs in ß in a time-concerning way or that in ß, entity a informs in a time-concerning way. [4] Multiplex formula a, ß, ... , Y N.^n« t), ... , ? says that a, ß, ... , y inform in t), ... , in a time-concerning way, etc. The semantic scope of preposition and adverb 'in' is very broad, indicating informational incluBion, location, position, etc. Instead of 'in' also 'into' can be used, certainly, in our case, in a time-concerning way. Time-concerning operator 'initially' can also be interpreted as 'at the beginning', 'incipi-ently', 'loomingly', etc. The meaning of formulae T22. [1] [2] [3] [4] [5] " ^'initially'' ^'initially' « ^'initiilly' «, ß/ , T N.initially' V. ■ , (N. 11=. h. h. initially' e ¥< initially' ' initially' ' initially" initially ' ^ is in short the following: [1] In formula oc N» i_nitially' ' operand oc informs that it informs, for instance, initially, incipiently, loomingly, etc. something on the right side of operator, in a time-concerning way. It is also possible to say that a initialises, begins to come into being, etc. (of) something on the right side of operator. This kind of informing is inherent to an informational entity. [2] Formula H"initially' " «e®"» that o is, for instance, initially, incipiently, loomingly, etc. informed by something on the left side of operator, in a time-concemlng way. [3] Formula a ^'initially' ^ says that « informs initially or incipiently ß in a time-concerning way or that ß is informed initially or incipiently by oc in a time-concerning way. [4] A multiplex formula of the form' a, P.....Y N. initially' ..... ^ that a, ß, ... , Y Inform initially 5, t), ... , in a time-concerning way, etc. Time-concerning operator 'instantaneously' can also be interpreted as 'occurring in a way', 'informing without any perceptible duration of time', etc. The adverb 'instantaneously' introduces in fact a state of Informing staying outside of a time domain as information. The meaning of formulae T23. [1] [2] [3] [4] [5] oc N 'instantaneously' ' ^'instantaneously' "'''instantaneously' a, ß, ... , Y N-ingtantaneously' /K h. 'instantaneously' e t?'.. instantaneously'' "^'instantaneously instantaneously' ' I'''instantaneously instantaneously' ' instantaneously' instantaneously'' I''''instantaneously'^ is in short the following: [1] in formula « H.instantaneously" OP«""^ a informs that it informs, for instance, instantaneously, as soon as, time-directly, etc. something on the right aide of operator, in a time-concerning way. [2] Formula N.instantaneously' « ^^at a is, for instance, Instantaneously, as soon as, directly, etc. informed by something on the left side of operator, in a time-concerning way. [3] Formula a instantaneously ■ ß a informs instantaneously or directly ß in a time-concerning way or that ß is informed instantaneously or directly by a in a time-concerning way. [4] A multiplex formula of the form a. ß. . Y N. instantaneously' r), ... says that oe, ß, ... , y inform instantaneously T5, ... , in a time-concerning way, etc. 5.8. The Cases of 'late' and 'long ago' The adverb 'late' can be understood as 'after_ the_expected_time', 'tardily', 'toward_the_end_ of_lnforming', but also 'not_long_ago', 'at_an_ advanced_timo', etc. Evidently, information can inform late and can be informed late. The meaning of formulae T24 «f='late'' ^='late' «N.late. [4] oc, ß, ... , Y l='iato' 'I' ••• • ^^'late" ^'late" l^'late" l^'late" '■'late" l^'late" '•"'late" ll^'late'' 24 iS In short the following: [1] In formula a l^'Xate'' " Informs late something on the right side of operator, in a time-concerning way. For instance, a 'informs after the expected time' possible informational entities. [2] , Formula " "»eans that a is informed late by something on the left side of operator, in a time-concerning way. [3] Formula a N'Xate' ^ that a informs late ß in a time-concerning way or that ß is informed late by entity o in a time-concerning way. [4] Multiplex formula a, ß, ... , y ^«late' T), ... , ? says that, a, ß, ... , Y inform late T), ... , in a time-concerning way, etc. The adverb 'long ago' can be understood as to be in opposition to the verb 'late' and its meanings listed in the previous case, thus 'not_ after_the_expected_tim6', 'not_tardily', 'not_ toward_the_end_of_informing', but also 'to_a_great_extent_in_time, 'at_a_previou3_ time', and so forth. Evidently, information can inform long ago (long before) and can be informed long ago. The meaning of formulae T25. [1] [2] [3] [4] [5] 'long_ago'' a; a long_ago' " ^'long_ago' P...... ^'long ago' '='long_ago' ^ ^^'long_ago'> long_ago ' long_ago ' ' ' long_ago 'long_ago'' long_ago Ih long_ago' long_ago is in short the following: [1] In formula a ^'^o^g ago'' operand a has informed long ago something on the right side o£ operator, in a time-concerning way. For instance also, a 'informs before the expected time' the potentially possible informational entities. [2] Formula ago' " means that a was informed long ago by something on the left side of operator, in a time-concerning way. [3] Formula a ß says, for instance that a has informed ß long ago, in a time-concerning way or that ß was informed long ago by entity « in a time-concerning way. [4] A multiplex formula of the form a, P...... ^.iong_ago' .......^ ^^^^ «» ßi ••• » T have informed ••• < ? ago, in a time-concerning way, etc. Again, the last case shows how an informational time operator can be used adequately to the needs and circumstances. 5.9. The Case of 'meanwhile' The adverb 'meanwhile' has two Interpretations: 'during the Intervening time' and 'at the same time'. While the first case is directly time-concerning, the second one represents a form of informationally parallel processing (between the left and the right side of operator). Obviously, informational parallelism is to the essential degree in such or another form time-concerning. The meaning of formulae T26. ^^^ ^'meanwhile"' ^^^ ^'meanwhile' « ^'meanwhile' P' [4] «, ß, ... , T ^='meanwhile' ^^^ "^'meanwhile'" ^ (N r).....K; raeauwiiixB f^'meanwhile" t^'meanwhile" '^'meanwhile" '^'meanwhile" '"'meanwhile" l^'meanwhile" ''"'meanwhile" "^'meanwhile'^ is in short the following: [1] In formula « operand a informs meanwhile something on the right side of operator, in a time-concerning way. For instance also, « 'informs at the same time' potentially possible informational operands. It is evident that the last interpretation can be comprehended to be always true within the Romain of informational principles. [2] Formula l=. meanwhile ' « ^^^^ something informs meanwhile a, in a time-concerning way. In this case, a comment similar to that one in the previous case is possible. [3] Formula « t=.meanwhile' P stance that « informs meanwhile ß, in a time-concerning way or that ß is informed meanwhile by entity « in a time-concerning way. [4] A multiplex formula of the form a, P' ••• ' T t=>meanwhile' .....^ ^^^^ ^^^^ ot, ß, ... , T inform meanwhile t), ... , 2;, in a time-concerning way, etc. The last case shows how an informational time operator can possess an informationally parallel nature without an explicit operator particularization in a parallel manner. 5.10. The Cass of 'now' The adverb 'now' possesses a broad spectrum of time-concerning meaning, for instance: 'at the present time', 'in the time immediately before or after the present', 'forthwith', 'sometimes', 'at the time referred to', etc. The adverb 'now' can be used with the sense of present time to introduce an important information or indicate the informing (for instance, transition of information). The meaning of formulae T27. [1] « ^='now"' [2] ^'now' C3] « ^='now' P [4] a, ß, ... [5] "t- •• C P'now' ^ . Y N. now T), ... , ^^'now'' ^'now'' 1^'now'' '^'now'' ^"•now" t^'now" ^'aoW ll^'noW^ i3 in short the following: [1] In formula entity « informs now something on the right side of operator, in a time-concerning way. For instance also, « 'informs at the time referred to' potentially possible informational operands. This interpretation can De comprehended to be always true within the domain of informational principles. [2] Formula Ni^ov,! « means that a is informed now by something on the left side of operator, in a time-concerning way. In this case, a comment similar to that one in the previous case is possible. [3] Formula a ^ says, for instance that a informs now ß, in a time-concerning way or that p is informed now by entity a in a time-concerning way. [4] A multiplex formula of the form a, ••• , T N-now. 11. ••• , ? aays that a, ß, ... , r inform now 5, t), ... , in a time-concerning way, etc. is in short the following: [1] In formula a operand a informs permanently, perpetually, presently, prior to, or punctually something on the right side of operator, in a timo-concerning way. [2] Formula a means that « is informed permanently, perpetually, presently, prior to, or punctually by something on the left side of operator, in a time-concerning way. [3] Formula « ^^ ß says, for Instance that a informs permanently, perpetually, presently, prior to, or punctually ß, in a time-concerning way or that ß is informed permanently, perpetually, presently, prior to, or punctually by entity a in a time-concerning way. [4] A multiplex formula of the form a, ß- • •• . T 11. • • • . ? says that a, ß, ... , Y inform permanently, perpetually, presently, prior to, or punctually t), ... , ì;, in a time-concerning way, etc. 5.12. The Cases of 'slowly', and 'still' 'soon' 5.11. The Cases of 'permanently', 'perpetually', 'presently', 'prior to', and 'punctually' The adverb 'permanently' means continuing without change, in a stable, durable, or lasting way. In principle, information informs permanently and is informed in such way. The adverb 'perpetually' means uninterruptedly, continuously, in an everlasting, for all time valid way, occurring continually, lasting indefinitely, etc. The most general form of perpetual informing of information is the spontaneous, circular informing, i.e., the cycle of informing, counter-informing, and embedding. The adverb 'presently' means in a now existing way, before long, without undue delay, at a present time, now, etc. To inform presently accentuates simply to inform. The preposition 'prior to' means 'in advance of or 'before'. In an informational cycle, informing is prior to counter-informing, and this one prior to informational embedding, etc. The adverb 'punctually' means promptly (informing on time) (rarely pungently). The meaning of formulae T28. CI] [3] [4] a, ß, ... , T 1.....Kl [5] e l-^, IV^); [6] re {'permanently', 'perpetually', 'presently', 'prior to', 'punctually') The adverb 'slowly' means the opposite of fast, early, quickly, readily, etc. The adverb 'soon' means without undue delay. Immediately, speedily, etc. The adverb 'still' means yet, without motion, always, continually, etc. The meaning of formulae T29. [1] [2] ^^ «; [3] a|=^ß; [4] a, ß, . . . , r T), . . . , [5] e H.,, II-.,, W^); [6] T e {'slowly', 'soon', 'still'} is in short the following: [1] In formula « entity a informs slowly, soon, or still something on the right side of operator, in a time-concerning way. [2] Formula « means that « is informed slowly, soon, or still by something on the left side of operator, in a time-concerning way. [3] Formula a ß saya, for instance that « informs slowly, soon, or still ß, in a time-concerning way or that ß is informed slowly, soon, or still by entity o in a time-concerning way. [4] A multiplex formula of the form a, ß/ ••• . Y 1=., 5/ n. • • • , ? says that o, ß, ... , Y inform slowly> soon, or still r), ... , in a time-concerning way, etc. 5.13. The cases of 'temporarily', 'then', 'thenceforth', 'till then', and 'timely' The adverb 'temporarily' means during a limited time. 26 The adverb 'than' means at that time, soon after that, being next In a time series, etc. The adverb 'thenceforth' means from that time forward. The prepositional-adverbial composition 'till then' means to or until that time, etc. The adverb 'timely' means in time. The meaning of formulae T30. [1] « [2] 1=^ «; [3] « P; [4] a, ß, ... , Tf T), ... , [5] e 11=^, IV.,}; [6] T e {'temporarily', 'then', 'thenceforth', 'till then', 'timely') is in short the following: [1] In formula « operand a Informs temporarily, then, thenceforth, till then, or timely something on the right side of operator, in a time-concemlng way. [2] Formula a means that a is informed temporarily, then, thenceforth, till then, or timely by something on the left side of operator, in a time-concerning way. [3] Formula « ß says, for Instance that a informs temporarily, then, thenceforth, till then, or timely ß, in a time-concerning way or that ß is informed temporarily, then, thenceforth, till than, or timely by entity a in a time-concerning way. [4] A multiplex formula of the form a, ß, ••• , T t=T 5' • • • ' ? ß, ... , Y inform temporarily, then, thenceforth, till then, or timely 5, r), ... , in a time-concemlng way, etc. 5.14. The Case of 'while' while something Informs on the right side of operator, in a time-concerning way. [2] Formula N>„hila' ® means while a informs, something on the left side of operator Informs, in a time-concerning way. [3] Formula « l=<„hile' ^ sayS/ fo^ instance that a informs while ß Informs, in a time-concerning way or that while ß informa, operand « informs, in a time-concerning way. [4] A multiplex formula of the form a, P. ••■ ' T while' ••• ' ^ ß, ... , Y Inform while rj, ... , ? Inform, in a time-concerning way, etc. At the end, let us look at the case of formulae expressing the time-concerning informing in another way: T31.1. =<'whlle' P =^'whlle' [4] 5, T), ... , ? =N>v,hiie' •■• ' "H.while'"^ ^^•whlle" '^•while" "^''while" '^''while" ^'whlle" '^'while" ""'while" "^I'while'^ Thus the reader can construct their meaning by his/her own taste. Within the case of time operator 'while' a general comment can be made concerning all time-relating operators. When we have, for instance, « l=i„hile' "extended" meaning of this formula is the following: a Informs while ß (informs in a time-concerning, particular way). The parenthesized part of this meaning is the consequence of the definition of an Informational operand as informational entity. If the right side of the formula is empty, « informs while something informs in a time-concemlng, particular way, etc. Under this circumstances the usage of particular informational time operators becomes acceptable and constructions of operators, for instance, inform while, informs till then, etc. are linguistically reasonable. The conjunction 'while' means 'during the time that', 'as long as', 'similarly and at the same time that', etc. The meaning of this conjunction is well Icnown in programming languages, mostly in a unaware sense of time. The meaning of formulae T31. t^l «^'whlle" N.while- « ^='whlle' P'-[4] a, p, ... , T N.while' ■•• ' "^'whlle'" ^ f'^'whlle" ^'•while" l^'whUe" i^'while" ^"'whil«" ^'whlle" I1-. while while is in short the following: [1] In formula « t=>v,htle" <* informs 6. INFORMATIONAL OPERATORS OF BEGINNING AND ENDING OF INFORMATION Considering the listed adverbs, prepositions, and conjunction, it could be understood that the poBslbilities for expressing the following facts could be useful: the beginning (appearance), duration (lasting), and ending (ceasing) of an informational process. The controversial possibilities to the listed ones would be, for instance, the non-beginning (non-appearance), non-existence (non-duration), and non-ending (lasting, duration) of an informational process. Now, let us choose some explicit temporal informational operators satisfying several basic demands for expression of temporality. DFl. Let us have the following definition of two operators of informational appearance (beginning of Information): I <'comes/come_into_existence(_by)') In case of two operands a and ß within an informational formula, these examples taka the form The meaning of this definition is that operators Li and J, in auch or another way, cause the appearance of Information or that by them, Information is coming into existence. □ EXl. Three different examples can be listed: La or a J Information a comes into existence in such (L) or another way (J), but the cause of its appearance la not yet explicitly determined. Further, a L ß or ß J a means that « begins ß in one or another way; or that p starts by a in one or another way; or that a brings ß into existence in one or another way; or that ß appears as a consequence of a in one or another way; etc. Also several operands «, ß, ... , Y can cause that several operands t), ... , ^ are coming into existence in one or another way: 5. n, T L TI, J «, ß, ? or r ■ DP2. Ending, ceasing, or vanishing of information can be made operative in a similar manner as the beginning of information in DFl, Two alternative informational operators of ending are, for instance, OIO =Df <■ends/end->I <'vani3he3/vanish_(by)'>| <'diaappears/di3appear_(by)'> The meaning of this definition is that operators "1 and r in such or another way, end the existence (lasting) of Information or that by them, information vanishes or disappears. □ fflC2.It is possible to list again three different examples: a or Fa Information a ends in such (~1) or another way (T), but the cause of its end is not yet explicitly determined. Further, a "1 ß or ß r a means that a ends ß in one or another way; that ß vanishes by » in one or another way; that a causes the disappearance of ß in one another way; etc. Also several operands ß, ... , Y can cause that several operands T), ... , end to exist (vanish) in one another way: j or or or a, or «, ß, V, Y ? r «, ß, ? or Y ■ EX3. DQes the beginning of information has its end? And if so how can this phenomenon be expressed? The beginning of operand a is marked in one or another way by L a or a J. Possible cases of ending of looming (beginning) of « are, for instance: (L «) -|; (« J) 1; r (L a); r (a J) (a L ß) -1; (ß J a) -I; r ( (ß l=.after' C3],(ß J «) :> (« l=.before' ? > [4] (ß J «) :> (ß N.after- [5] (« 1 ß) (a h-after- [6] (« -I ß) (« t=.before' [7] (ß r «) (« after' [8] (ß r ec) (« N-before- ^^ etc. Here, ^^ means 'possibly implies' and means 'not necessarily Implies'. To be more formalistic, it is possible to introduce explicit (non-particularized) time-concerning operatora, for instance, in the following way: T33. K'abouf ß) = ••• [2] (a after' " ^^ <« N-aiways' ß) = ^ ß)' ^='a8_yet' ß) = ° ß > [5] (a ß) = (a i ß); N.at_once' 0) = («^ ß)'" [7] (« h.before- ß' ^ ß ' [8] (a N.during' ß) ^ (« A ß) etc. We see how particularized Informational time operators can be replaced by special symbols in a aemantically effective way. 7. DURATION AS INFORMATION Duration always concerns lasting of something (a particular information) between two or more informational entities (processes, forms), in fact, also time-concerning markers as informational marking points. To be precise, within the framewor)c of informational philosophy or informational theory, we can discuss only the duration of information or informational duration as information, i.e., a particular, time-concerning informational phenomenology. Duration of something depends on informational perception of observable informational markers and these markers are nothing else than substantial events of informational change, arising, or vanishing. For this reason, duration of a single observed phenomenon can be subjectively different, depending on the perception possibilities of an informational observer. In this sense, mechanical duration measured by clock on the one side and observable duration of a living system, measured by substantial informational events, on the other sida can be totally different and even informatlonally incompatible. Duration of an informational operand a is the so-called informational Interval observable between the informational conception L oc and the informational ceasing a "1. And now the following question arises: What is the interval as information between L a and a "I? Is it information a Itself? Or is information a unremarkable and only its conception and ceasing are remarkable events? Or is it even possible that other informational markers which do not necessarily concern « determine the observable lasting of a? DF4. Evidently, it seems reasonable to introduce particular tlme-conceming operators marking the property of informing between or in between Informational events (processes). In this respect, duration 8{a, ß) is simply information which informs between entities a and ß in one or another way, or formally, [1] a(a, ß) LI (a, ß); [2] («, ß) rj 8(a, ß); [3] LI e L^or^, [4] rj e (r^o-L^, i^oj^, "^oi^); [5] "1="' € (N. fei, f-, k, Ih, 11^}; [6] 6 4, 4. -I, vi, 4) In this system, "double" operators L"1 and TJ are compositions of beginning and ending operators in one and another way and of ending and beginning operators in one and another way, respectively. The last system offers substantially complex as well as ambiguous possibilities of construction of operator compositions. It is even possible to interpret the informational duration between the ending of a process and the beginning of another process. This universalness of duration as information seems to be reasonable too. □ Expressions [3] and [4] in DF4 can be symbolically Interpreted also in the inverse form, for instance, [3] LI e [4] rj € =j_|0=i_j, By this interpretation the question of definiteness of the beginning and the ending operators can be put in the following way: Can the beginning (L, J) and the ending operators ("1, D be particularized, for Instance, in a particular beginning and/or particular ending way or la the beginning and the ending of something determined universally? Let ua examine some further cases of informational duration. DF5. Duration is information between the beginning L a and the end "1 a of information a. In this respect, duration 8(a) s 8(L a, "1 a) is inherent to the existence of information a and it informs as long as a informs. Thus, for the one way of informing there is [1] 8(a) C «; [2] a(a) 1=^ a; [3] T e {N-aa_iong_aa" ^'during" ^•until' ' ^'while' ' " " " ^'' [4] e {t=, IN, \V. h, Ih, anđ for the other way of informing there is [1] 8(a) C «; [2] « 8(«); [3] T e CN=.aa_long_a8" during" ^'until" ^'whlle.....^ [4] "M" € m, =«, 4. 'I, Hi, 4) o The meaning of these formulae is the following; [1] Duration 8(«) is a part of a itself. Duration 8(a) informs as information through the informing of information a. [2] Duration 8(a) informs as long as a informs, during informing of a, until « informs, while a informs, etc. EX5. On the basis of the previous definition, the genesis of duration of an informational entity roots in the genesis of the entity in question. The genesis of «, and through a of 8(a), is a system of informational processes ((U a) N «) N n a); (L a) L 8(a); (-1 o) 1 8(«) or expressed in a strict systemic form (L a) 1= «; a N ("I a); (La) L 8(a); (1 a) H 8(a) Certainly, it does not mean that the genesis of a does not depend from other information which may or may not impact a. The openness for this informational impacting is threefold: (1) The conception of a depends on its beginners, for L a is an open formula. Certain, explicitly undefined operands can impact the conception of a. (2) The arising or informing of a after its conception Is open too. If we remind that for any operand a ❖ ((a ^s) v a)), the part a of this expression is open for the impacting of other informational operands upon a. (3) The end of a depends on its terminatora, for 1 a is an open formula. Certain, explicitly undefined operands can impact the ending of a. (4) Duration of operand a. I.e. 8(a), depends explicitly on the conception of a and the end of a. ■ Obviously, the beginning, the duration, and the end of a are tightly connected processes. The system L a; a; "1 a or its equivalent t L a; a t=; a; 1 a Is senaaful and determines the duration of a as a specific, to a Inherent system (L a) L S(a); (1 a) &(«) The trivial case of self-informing would be aLa; a|=ct: ala and the other extreme would be, for instance, ßLa;a[=Y;E[=a;-&~la Hare, ß, y, e, and 0 are different complex entitles of the form r), ... , , where y, and d Include a. 8. SOME INFORMATIOKAL AXIOMS CONCERNING TIME AS INFORMATION In the previous discussion, time was treated as a regular Informational phenomenon. This sense of regularity can be understood through the following actively Informing examples within the framework of a natural language: Information Informs. Philosophy philosophizes. Science scientizes. Axiom axiomatizes. Human humanizes. Marker marks. Time times. Being Is. Etc. More strange or curious, however still understandable cases of this expansion would be, for Instance: Stone stones. Ideology 'ideolog-izes'. Art 'artizes". Thing 'things'. Antony 'antonizes'. Etc. In the last case, new verbs derived from nouns have been Introduced, possessing a new, noun-concerning meaning. All these cases have the following, first step meaning: a thing informs (impacts) in a thing-characteristic way. In the other case, a thing is informed (impacted) In a thing-characteristic way. Thus: Information is informed. Philosophy la philosophized. Science is scientized. Axiom is axioma-tlzed. Human is humanized. Marker la marked. Time la timed. Being is being. Etc. Again, more strange examples are: Stone la stoned. Ideology is 'ideologized'. Art is 'art-Ized'. Thing is 'thinged'. Antony is 'antonlz-ed". Etc. This inconvenient exemplified discussion can be a aenseful introduction into the axlomatlzatlon of Informational, time-concerning principlea. Irrespective of the verbal (cultural) legality, it is always possible to construct (determine) verbs with the most general meaning to the chosen nouna (things). Let us list now some general axioms concerning Information in a time-relating way: AXl. [1] (a t=) => (« Nv^' [2] (t= a) (1=^ a); [3] a ((a V a)); [4] (=j a) a); [5] (a H) :> (a =(y); [6] «=>((!=.,«) V (a [7] a ((a V a) v «) v (a |=^)); [8] (a :> ((a 1=.,); - [9] ()= a) (1=^ a)); [10] (=1 a) :> (4, «)); [11] (« =<):>((« [12] "h" € {(=, lt=, Ih, W; [13] € 4. 4. A. HI. □ In these axioms, time symbol x belongs to the set of time operator particularizations treated in the previous part of the essay. Further, mora specific time-concerning axioms can be listed. The beginning and the ending of informational operands can underlie the following axioms: AX2. Condensation axioms: [1] (L (La)) 3 (L «); [2] ((« L) L) 3 (a L); [3] ((o J) J) 3 (« J); [4] (J (J a)) 3 (J a); [5] (-1 (la)) = (-1 «); [6] ((a 1) -I) [7] {(a D D 3 [8} (r (r «)) 3 [9] (L (a J)) 3 [10] ((L a) J) s [11] (J (a D) 3 [12] ({J a) U) 3 Cancellation axioms: [13] ((a L ß) L a) [14] (« J (ß J a)) [15] ((a -1 ß) 1 a) [16] (a r (ß r a)) (a 1) ; (a D; (r «); ((L a) ({L a) ((a L) ((« L) (a J)); (a J)); (J «)); {J «)); (a L ß); (ß Ja); (1 «; 1 ß) ((1 ß) 1 a); (a T; ß D) (a r (ß D); Miscellaneous axioms: [17] (L a) (L a) t= a; [18] (U a) (L o) -| (L a); [19] ("I a) :> (1 a) -| a; [20] n a) :> (1 a) -1 ("1 a) □ etc. Axiomatic systems AXl and AX2 are only examples of general possibilities how particular axiomatic systems cold be constructed into more detail. Further, specific axioms can be constructed, belonging to several time-specific operators. 9. SOME INFORMATIONAL EXAMPLES OF TIME AND DURATION PROBLEMS In [2], Olson and Sawada present a formalization of time by introduction of the mark of distinction 1. In expression ß ~1 a, entity a is marltad and entity ß is unmarked. Expression (ß "1 «) "I ß is umarked, however, ( (ß ~1 a) "I ß ) 1 a is marked. It can be imagined how in this manner (quantized) time can be generated. Humans recognize the so-called states (make dietinctlona) and then mark these distinction«. This la in accordance to mark the distinctive Informational entitles. Human duration has ita roots In informational distinctions. Problema presented In [2] (for instance, a second level typology of time) can be described effectively and In necessary detail by the time-informational symbolism proposed in this article. 10. INFORMATIONAL PHILOSOPH* OF TIME Philosophy of time becomes a particular part of philosophy of information. Time markers and duration (of informational forms and processes) are particular, time-concerning information by themselves. Further, temporal Informational operators are only to some extent particularized Informational operators. The so-called temporal logic can be understood to be a particular caae of informational logic. Let us look at soma specificity of temporal operators. In general, « ß does not mean that T is the final particularization. For instance, in expression a N'„jjile' OP®'^®^®'^ ^'whlle' ^^^ brought to a finally definite form. It only says that a informs while ß Informs. Thus the question of 'how does « inform while ß informa' remains open for the further particularization of t=ivrhile'' pective of the choice of t, this question remaina open. It is possible to realize that a time-concerning particularization does not limit other possibilities for the determining of informational operators. Time as information appears to be axi autonomous informational entity. 11. CONCLUSION Is it possible to Imagine that time and temporality are not (purely) informational concepts? What is time other than counting of informational events being informatlonally essential in one or another way? What is duration other than counting of distinct informational events or lasting of distinct informational events laetween remarkable events? What is temporality ,other than informational conceptualism concerning time and duration in the quested sense? Does a non-informational sense of time exist at all? After all, la it possible to have any other, non-informational, for instance, physical, chemical, cosmic, or any other, self-evident notion of time? Why in philosophy time is separated from Being as an extremely different entity? If time times, changes change or, in general, information informs. There is probably not more general concept of time as is the informational one. And as time flows, time-concerning information comes into being. It is simply not possible to say that an absolute, non-informational time could exist. That would be the request for the existence of a cosmical-ly independent (non-impacted) absolute clock. Time as Information is a realistic as well as rationalistic concept. It proves that by principles of information [5] time-embracing concepts can be constructed, maybe in the similar way as we can perform as living, auto-poletlc syatems. And therefore, the informational concept of time seems to be the only possible one. All this may have substantial influence when developing (alao designing and constructing) time-concerning intelligent systems. Time and temporality are natural, but can also be artificial. Technological time is artificial, but for human biorhythm it can be said that it is cosmic or natural so far. Let us close our discussion on time and temporality as information with the basic question put by Heidegger in Being and Time (page 1), namely that interpretation of time is the possible horizon for any understanding of Being. By paraphrasing this question we can end: what is time other than the possible horiion for any understanding of information. REFERENCES [1] Heidegger, M., The Basic Problems of Phenomenology (Indiana University Press, IN, 1982). [2] Olson, A.T. and Sawada D., Computer, Quantized Time and Human Duration, Cybernetica 31 (1988) 65-76. [3] Seleanikar, A.P., On the Way to Information, Informatica 11 (1987), No.l, 3-18. [4] žaleznikar, A.P., Informational Logic I, Informatica 12 (1988) 3, 26-38; 4, 3-20; Informatica 13 (1989) 1, 25-42; 2, 6-23. [5] Železnilcar, A.P., Principles of Information, Cybernetica 31 (1988) 99-122. [6] železnilcar, A.P., An Informational Theory of Discourse I, Informatica 13 (1989) 4, 16-37. [7] železnikar, A.P., An Introduction to Informational Algebra, Informatica 14 (1990) 1, 728. CAS IN CASOVNOST KOT INFORMACIJA Čas in fiasovnost je mogoCe obravnavati na veS naSinov: filozofsko, mehanistiCno, pa tudi informacijsko univerzalno. V tem spisu Je prikazan informacijsko konceptualni in informacijsko formalistični naSin časovnih procesov v bistvenih podrobnostih, tj. formul informacijskih operandov in operatorjev, ki zadevajo Cas. Filozofija in teorija tega vidika se razvijata premočrtno od uvodnih filozofskih izhodiäC, možnosti informacijske formalizacije Saša, mehanskega časa, človeSkega trajanja, do različnih formalističnih vidikov. Analiza časovne pojavnost izhaja iz uvedbe značilnih informacijskih časovnih operatorjev, kot sc sploäni, paralelni, ciklični in paralelno-clklični časovni operatorji. Razloženih Je več implikacij, ki akaiomatizirajo in dokazujejoi časovne naravo informacije za uname, binarna in multipleksne primere informiranja. Posledica te analize je informacijska časovna hipoteza, po kateri je kateri koli informacijski pojav (formula)- tudi časovni pojav (formula). Obravnavani so posebni časovni operatorji: npr. kako informirati o, po, vselej, pred, med, pozno, zdaj, občasno, medtem itd., če omenimo le nekaj teh operacij. Narejen je tudi poskus, kako bi lahko bili informacijski operatorji začetka in konca' univerzalni, časovno potentni v primerjavi z drugimi, partikularnlmi časovnimi operatorji. Trajanje kot informacija zahteva posebno obravnavo in to valja tudi za vrsto informacijskih aksiomov, ki zadevajo čas kot informacijo. Nekaj znanih primerov problemov časa in trajanja Je prikazanih z uporabo informacijskega formalizma. Spis se konča z razpravo o informacijski filozofiji časa in s sklepnimi opombami. VGRADNJA EULERJEVIH OPERATORJEV IN NJIHOVA UPORABA PRI TVORBI TELES S TRANSLACIJSKIM POMIKANJEM Keywords: solid modeling, Euler-Poìncaré formula, Euler operators, translation sweeping, computer graphics. Borut Žalik, Nikola Quid Tehniška fakulteta Maribor Smetanova 17, 62000 Maribor Povzstek: V filanJcu predstavimo vgradnjo Eulerjevlh operatorjev v Experloentalnen modellrniku teles, Icl temelji na predstavitvi z ovojnico. Podrobno Jo opisana uporabljena podatkovna struktura In vgradnja naslednjih Eulerjevlh operatorjev: mvsf, nev, mof, mekr, kfnrh, semv In svne. V zadnjem delu prestavimo tvorbo teles z uporaèò Ideje translaclJskega pomikanja, ki Je podprto z izdelanimi Eulerjevlml operatorji. Isqplenentatlon of Euler operator« and their usage by creation of solids by the translation sweeping: The Implementation of Euler operators In the Experimental geometric modeler based, on boundary representation Is described in this paper. The data structure and the Implementation of Euler operators mvsf, mev, mef, n»kr, kfmrh, semv and svme are explained In details. At last, the creation of solids by usage of an Idea of the tremslatlon sweeping, supported by build-in Euler operators Is represented, too. 1. UVOD Osnovni problem geometrijskega modeliranja Je v oplaovmnju tridimenzionalnega telesa v rafiui\alnlku tako, da Je predstavitev nedvoumna ('unambiguous*) (HILL821. Za geoMtrlJako gtodellranje so zanimiva le takSna teleu, katerih povrAJa zadostijo vsem pogojem o dobro oblikovanih povrAJlh ('well-formed surface«'), saj lahko ■•M takAna tsle«a tudi fizično Izdelamo ({BEAR79], (EAST89]). Za nedvoumno predstavitev teles poznamo vefi ■etod, ki «o z vseal svojimi slabostmi In prednostmi podrobno opisana v literaturi ((REQU80], IPRAT83), [H0RT85], [MATK881). NaJpopularneJ&e pa so: predstavitev s temeljnimi gradniki ('constructed solid geometry', CSC), predstavitev z osmläklml drevesi ('octree represantatlon*), predstavitev z ovojnico ("boundary representation*, B-rep) in hibridne predstavitve ('hybrid representations") med pravkar nafltetlml. Eksperimentalni modelIrnlk teles (EMT) Je modellrnlk teles, ki temelji na predstavitvi z ovojnico. Največji problem predstavitve z ovojnico Je, kako zagotoviti pravilnost sosednostnlh relacij med elementi telesa. Pravilnost vsakega predstavljenega telesa lahko preverimo z dobro znano Euler-Poincaréjevo formulo: v-e.+ f- r« 2(s - h) kjer Je: v: ätevllo ogllSö, e; ätevllo robov, f; àtevllo lic. r: atevllo prstanov, s: atevllo lupin, h: Število lukenj skozi telo. Podrobnejšo razlago pojmov najdemo v (lMXNTB2a), IW1LS8S), IŽALlSaj). literaturi Podatkovne strukture, s katerimi opisujemo sosednostne relacije pri predstavitvi z ovojnico, so oblCaJno zelo kompleksne. Podatkovno strukturo grtullmo postopoma tako, da z elementarnim operacijami tvorlno ali brlSemo lica, robove, oglisea In povezave med nJlml. Zahtevamo, da podatkovna struktura na koncu opisuje telo, za katero velja Euler-Polncaréjeva formula. Za pravilno predstavitev telesa moramo torej skrbeti sami In Aela na koncu dobimo odgovor na vpiraàanje, all Ja predstavitev telesa pravilna. Ce nI, moramo tudi napako pri gradnji podatkovne strukture telesa po1skat1 sami. Pri telesih, ki so sestavljena Iz veä sto lic, robov In ogllSfi, Je to zelo zamudno In naporno delo. Veliko ugodneje bi bilo, £e bi elementarne opereu:lJe nad podatkovno strukturo združili v nekoliko kompleksnejše na ta naäln, da bi po vsaki teücl operaciji bila Euler-Polnceu-éJeva formula Izpolnjena. Preverjanje podatkovne strukture bi bilo sprotno, gradnja pa hitrejša. Zaporedju elementarnih operacij, s katerim spremenimo vrednost dveh aH veS spremenljivk v Euler-Polncaréjevl formuli tako, da ohranimo njeno veljavnost, pravimo Eulerjev operator. Eulerjevlh operatorjev Je veliko, velja pa, da lahko vsako veljavno telo sestavimo le s kombinacijo petih operatorjev In njihovih Inverznih operatorjev. Te operatorje Imenujemo osnovni Eulerjevl operatorji. Ideja delovanja Eulerjevlh operatorjev Je podrobno opisana v literaturi ([MXNT82al, [MXNT82bl, [mXnT83), [MANT84I, (Kocoa?), [MÀNT881), v članku pa bomo predstavili njihovo konkretno Implementacijo v EMT. •telo_l telo_a telo_3 telo.n Slika 1. Vrh podatkovne struktura Seznam ogllSč edini hrani geometrijske podatke o telesu (homogene koordinate to£k v prostoru pred In po geometrijskih transformacijah In projekcijah). Vsak zapis vsebuje tudi Indeks ogllflča, katerega geometrijske podatke opisuje. Ugodno Je, da so vsi geometrijski podatki zbreml na enem mestu, ker Jih potem lažja ažurlrajso. Seznam robov Je sestavljen Iz Številke roba In dveh kazalcev na zapisa v seznamu ogllS£, ki omejujeta rob. Seznam potrebujemo le v primeru, ko želimo telo prikazati z 21£nlm modelom. Relacije med seznamom ogllfiä in seznamom robov kaže slika 2. Prikazana podatkovna struktura Je dovolJSna za £l£no predstavitev telesa. »»znan ogiiSC Slika 2. Relacije med seznamom ogllU In seznamom robov Ker seznama ogllSč In robov na enem mestu hranita podatke o tem, katero ogllSće oz. rob Je ie vkljućeno v opis do sedaj tvorjenega telesa. Ju mnogokrat uporabimo za začetno preverjanje, ali lahko posaaozen EulepJev operator sploh opravimo. 2. PODATKOVNA STRUKTURA EKSPERIMENTALNEGA MODELIRNIKA TELES Podatkovne strukture pri modelIrnlklh teles, ki temeljijo na predstavitvi z ovojnico, so običajno hierarhične In takSna Je tudi podatkovno struktura EKT. Ce bi naSo podatkovno strukturo klasificirali glede na sosednostne relacije med osnovnimi elementi telesa, kot Je to storil Ueller, bi lahko rekli, da Je nafia struktura struktura llce-rob (WEIL8S1. Podatkovna struktura vsakega telesa Je dostopna preko kazalca, ki ga hranimo v enodimenzionalnem polju In predstavlja vrh podatkovne strukture (slika 1). Zapis, na katerega kcUe kazalec, hrani skupne podatke o posameznem telesu (Ime, koordinate omejujoče dkatle ("bounding box*)) In kazalce na enosmerno povezane sezname ogllSč, robov In ploskev. Seznam lic sestoji Iz zapisov, ki hranijo naslednje podatke: Številko lica, koeficiente normale na lice, koordinate opisnega pravokotnlka lica, polje parametrov, s katerimi določamo Izgled lica, levi In desni kazalec na zanko lica In kazalec na seznaa prstanov vsakega lica. L s e z n a n o g I I j č zonka.desno zanko.levo Slika 3. Podatkovna struktura zanke lica Zanka lica Je predstavljena kot dvojno povezani seznaa OgllSč in robov, kot kaSe slika 3. Vsako lica Je opisano z natanko eno zanko, vsebuje pa lahko nič ali končno Število prstanov. Prstani lica so shranjeni v enosmernem seznamu prstanov. Podatkovna struktura vsakega prstana Je enalca strukturi zanka s slike 3. 34 telo.i P V 1 C Slika 4. Colotna podatkovna struktura talesa Celotno podatkovno strukturo telesa kaže slika 4, kjer pa zaradi preglednosti nlaao vrisali povezav ned zankaal In pi-stanl telesa ter njegovla seznamom ogllSö In med seznaBOB robov In seznamom ogllse. Te povezave pa so razvidno Iz slik 2 In 3. V predstavljeni podatkovni strukturi bi bilo ugodno, fie bi bill vklJuCenl Se nekateri povratni kualcl (npr. rob-llce), kar bi povečalo hitrost Iskalnih algoritmov predvsem pri Boolovih operacljeih. 3. IMPLEMENTACIJA EULERJEVIH OPERATORJEV Izgradnjo opisane podatkovne strukturo nadziramo z Eulerjevlml operatorji. Implementirali smo sedem operatorjev s pozitivnim delovanjem (tj. da z njimi dodajamo elemente telesa) in sedem Inverznih operatorjev (a katerimi odvzemamo elemente telesa iz podatkovna strukture). Oglejmo si implementacijo operatorjev s pozitivnim delovanjem, katerih delovanje bomo v vefilnl primerov predstavili z ravninskimi modeli. Operator MVSF ("make vertex, shell, face"). Operator pokličemo z: msf(f, v) Ce telo Ze obstaja, operatorja ne opravimo, sicer pa ustvarimo zapis telesa, na katerega ka2e kazalec telesa. Zatem tvorimo lice s Številko / in ga uvrstimo v seznam lic (lice f Je zaenkrat edino lice podatkovne •tnjkture). Tvoriti moramo tudi prvi zapis seznama ogllt« In vanj vpisati Številko ogllSäa. Nazadnje ustvarimo zanko telesa, ki sestoji samo Iz enega ogllS£a ■ Številko v. Na zapis, ki predstavlja zanko, postavimo levi In desni kazalec zanke. Dobljeno podatkovno strukturo po operatorju mvsf, pri čemer sta / " 1 In v ■ 1. kale slika S. Slika S. Podatkovna struktura po ukazu mvsf Operator KEV ("make edge, vertex"). Operator pokličemo z: mevf/, Vj, v^, e) Najprej preverimo, če leOiko operator opravimo. Obstajati mora lice s Številko /, v čigar zanki Je vsebovano tudi ogllSče v^, ogllSče v^ in rob e pa Se na smeta obstajati v podatkovni strukturi. Zatem tvorimo novo ogllSče v^, ki ga vstavimo na vrh seznama ogllSč, ter nov rob e, ki ga vstavimo v seznam robov In ki ga preko kazalcev poveZemo z ogllSčl v^ in v^ Iz seznama ogllSč. Nazadnje razširimo zanko ploskve f za ogllsče v^ In rob e, kot kaže slika S. r- r- nev I e, I Slika 6. Primer uporabe operatorja mev Operator MEF ("make edge, face"). Operator pokličemo z: «»/fv,. v^, e,, e^, v^) Z operatorjem razdelimo lice f^ v dve lici tv novo lice f^ in lice f^) tako, da ogllSči v^ in v^ povežemo z robom e^. Parametra e^ In v^ sta uporabljena za to, da lahko enolično določimo, katero lice bo po operaciji mef f^ In katero lahko pravilno sestavimo njihove zanke. Dogovorimo se, da e^ in v^ pripadata zanki novega lica f^. Primer uporabe operatorja mef ka2e slika 7. I e. Slika 7. Primer uporabe operatorja aef Op«rator KEKR ("kill edge, make ring"). Operator poklieaoo ■! L!" _ _ Jl _ _ Ll'_ _ JL. _ _ "iJ Slika 8. Primer delovanja operatorja kemr Operator lahko opravlno, öe Je rob e vsebovan le v zaiìkl ploskvtt f, ni pa vsebovan v nobenem drugem licu. Zanko lica najprej razbijemo v del. ki pripada prstanu lica In del, ki bo opisoval spremenjeno zanko lica (slika 8), zatoi pa generiramo prstan lica In ga vstavimo v seznam prstanov lica. Nazadnje izbrläeoo rob e Iz seznama robov. Operator KFIOUI ("kili face, make ring, hole"). Operator pokllćeiBO s: semv(v^. e^, v^, a^) Operator lahko Izvedemo, Ce so Izpolnjeni naslednji pogoji: rob e^, ki mora biti omejen z ogllSćem v^, mora biti član dveh lic, ogllAfie v^ In rob e^ pa Se no smeta biti vključena v podatkovno strukturo. Najprej tvorimo ogliSče v^ In rob e^ In Ju poveZemo v seznama ogllSč oz. robov, zatem pa vrinemo novo ogllSče In nov rob v zanki obeh lic, kot kaže slika 10. G U e. 1 g. vH e. 1 1 f, 1 f> 1 1 U r. 1 vs g. ."i f f' 1 f. 1 p. e. f, I Slika 10. Primer delovanja operatorja seov Operator SVME ("split vertex, make edge"). Operator razdeli ogllSče v^ v dve ogllfičl (v^ In v^), ki Ju povezuje nov rob. Operator pokličemo s: svmefv J kfarMf^, f^). Najprej preverimo, ali llcl f^ In obstajata In če lice /j nima nobenega prstana. Ce ti pogoji niso Izpolnjeni, operatorja ne moremo opraviti, alcer pa v licu f^ tvorimo nov prstan, ki Ima Isto fitevllo ogll&č In robov kot zanka lica f^. Zatem tvorimo N lic (N Je Število robov v licu f^), ki določe^Jo luknjo skozl telo (slika 9). Pri tem uporabimo te opisane operatorje mev In aef. Lice f^ zbrišemo Iz seznama lic. \ \ A kfnrl-i luknja skozi kocko [• zgornji utor (• spodnji utor •) Slika 13. Telo "pešćena ura", tvorjeno z Eulerjevlnl operatorji sosednostnlh relacij med elementi zgrajenega telesa. Tvorbo simetričnih telea na ta naöln moćno poenostavimo In skrijemo Eulerjeve operatorje, ki so za konćnega uporabnika oblCaJno preveč elementarni. Oglejmo si ImpleiDontaclJo translacljskega pomikanja. g; M» f. ___\__JiJ Slika 14. Generator translacljskega pomikanja Pomikanje lahko Izvedemo le, če Je naš začetni objekt (generator) lice, ki lahko vsebuje tudi prstane, kot kaže slika 14. Najprej oblSčeno vse robove In ogllSča zanke f^ In Jih ločeno vstavimo v dinamično enosmerno povezana seznama, ki delujeta na principu vrste, kot vidimo na sliki 15. vrsta _robov —> 'J »2 »1 Slika 15. Stanje v vrstah po obhodu zanke lica f^ Z operatorjem mev razSlrliao zanko lica f^ z novimi robovi In ogllSčl. Referenčna ogllSča pobiramo Iz vrste ogllSč 1. Pseudo kod vidimo na sliki 18. procedure Tvorinobove(t) (• - t: kazalec na vrh podatkovne strukture telesa *) begin TvoriRobove TvorlVrstoOgliačInRobovCVrstaOgllftčl, VrstaRobov) VNovl NaJmanjaiNeuporablJenlndeksOgllSČ(t) ENovl :- NaJnanjaiNeuporablJenlndekBRobov(t) VrstaOgllSčla lCoplraJVrsto(VrataOgliačl) PrlpravlNovoVrsto(Vr8ta0glieč2) f ŠtLlcaKlCaBomoRazSlrUl while nai. VrstaPrazna(VrstaOgllSCl) ä2 begin' v :> VzaallndeksIzVrsteCVrstaOgliačl) mev(t, f, v, VNovl, ENovl) VstavlWrsto(VrstaOgllSč2, VNovl) PovečaJ2aEna(VNovl, ENovl) endwhlle end TvorIRobove Slika 18. Pseudo kod za tvorbo robov v zanki lica f. Rezultat procedure vidimo na slikah 17 (stanje vrst) In 18 (ravninski model). vrsta_robov------> e^ e^ e^ e^ vrsta_ogllSč_la —> ^J "t vrsta_ogllSö_2 —> ^J Slika 17. Stanje vrst po proceduri tvori robove rv4 e, j ________^ Slika 18. Ravninski model po proceduri tvori robove Telo sedaj sestavimo z uporabo operatorja me/. Pseudo kod vidimo na allkl 18, rezultat pa v obliki ravninskega grafa na sliki 20. prgct^w» TvorlUca(t) (• - l: kazalec na vrh podatkovna struktura telesa begin TvorILIca f :» StLlcaXlCaBoTODellll VNovt NaJmanJälNeuporablJenlndeksOgllSä ENovl NajBanJftlNeuporablJenlndeksRobov FNovl NaJaanjaiNc-uporablJenlndeksLlc vi :> VzaBlIzVrste(Vrsta08llSö2) VShranl :■ vi wh^le not VrstaPraznaCVrstaOgllftö2) iSKUl v2 vi vi VzaalIndeksIzVrate(VrataOgllSä2) e2 VzaallndeksIzVrstetVrstaHobov) v3 VzaallndekBlzVrste(VrataOgllMla) iaef(t. vi, v2, f. FNovl. ENovl, o2. v3) f FNovl PovečaJZa£na(FNovl, ENovl) endwhlle e2 VzaallndeksIzVrsteCVrstaRobov) v3 :» VzaallndakslzVrBteCVrBtaOgllftCla) mef(t, VShranl, vi, f. FNovl,. ENovl. a2, v3) end TvoriLica Slika 19. Pseudo kod za tvorbo 11c r-r ej 1 1 f, 1 C Vj s r 1 ) e- f. e. f, 1 1 V, e, V. 1 1 S fi k e. ■ PI e.l Slika 20. Ravninski model po proceduri tvori lica Slika 22. Kvader z luknjo, dobljen s translaclJskln poralksmjem S. ZAKLJUČEK EKT smo razvili v Laboratoriju za raäunalnlSke algoritme In simulacije na TF Mairlbor v raziskovalne In Izobraževalne namene. Napisan Je pascalu, teCe pa pod sistemom VMS ali DOS. Telesa lahko tvorimo z Eulerjevlal operatorji, s traiislacljsklm pomikanjem In s prirejenimi Boolovlml operatorji ("regularized Boolean operators'). Vgrajen Je klaslänl algoritem za odstranjevanje zakritih ploskev In robov ([S0B088], (S0B089]), algoritem sledenja žarka ("ray-tracing") pa Jo v fazi Implementacije. EKT sluZl tudi kot osnova za programski paket za tvorbo In preverjanje pločevinastih sklopov za potrebe naSe Industrije. Ker Je prstem lica opisan na povsem enak naäln kot lice, uporabimo zelo podobne procedure tudi za tvorbo lukenj skozi telo. Seveda moramo v llcl f^ In f^ (na sliki 20) vpisati tUdI Informacije o prstanih In odstraniti lica, ki "zapirajo luknjo". Proceduro v EMT pokličemo kot; sveap(x^. /j. z^) pri čemer so pomika. z^ koeficienti translaclJskega 8. LITERATURA BAER79 Baer, A., C. Eastman, and M. Henrlon, "Geometric modelling: A survey", CAD, Vol. 11, No. 5, Sept. 1979, pp. 253 - 271. EAST84 Eastman, C. M. and K. Prelss, "A review of solid shape modelling based om Integrity verification", CAD. Vol. IB, No. 2. March 1984. pp. 68 - 80. OglejDO si uporabo procedure sveep prl tvorbi kvadra s trikotno luknjo, katere generator vidimo na sliki 14. Slika 21 kale zahtevano zaporedje operatorjev, slika 22 pa dobljeno telo. begin KvaderSTrlkotnoLuknJo mvsfd, 1) mevd,1,2,1) mev(1.2,3,2) mevd,3,4,3) fflefd.4,1,2,4,1,1) mev(2,1,5,5) iiiev(2.5,B,6) mev(2,8,7.7) ■ef(S.7,2,3.8.4,4) kemr(2.5) swoep(x.y.z) end KvaderSTrlkotnoLuknJo Slika 21. Program za tvorbo telesa s translaclJsklm pomikanjem HILL82 Hlllyard. R. . "The Bulld Group of Solid Modelers", IEEE CC&A, Vol. 2, No. 2, March 1982, pp. 43 - 52. K0C087 ICočovlč, P., "Geometrijsko modeliranje upotrebom Eulerjevlh formula". Informatica, Vol. 11, No. 1, 1987, pp. 67 - 72. MATK88 Matko, D., P. Omersel Idr., "Računalniško podprto načrtovanje I. del". Fakulteta za elektrotehniko In računalništvo, Ljubljana. 1988. M*NT82a KlntyHL. M. and R. Sulonen, "GUB: A Solid Hodeler with Euler Operators", IEEE. CG&A. Vol. 2. No. 7. September 1982, pp. 17 - 31. KXNT82b Mftntyia, M., "An Inversion Algorithm for Coometrlc Modols", Computer Graphics, Vol. 16, No. 3. July 1982, pp, 51 - 59. MXNT84 MäntyU, M., "A Noto on the Modeling Space of Euler Opertttors", CVCIP, No.l. Vol. 28, 1984, pp. 43 - 80. MXNT88 Mintyia, M., "A Introduction to Solid Modeling", Computer Science Press, Rockvllle, 1988. M0RT85 Mortenson, M. E., "Geometric Modeling", John Wiley & Sons, New York, 1985. PRAT83 Pratt, M. J., "Interactive geometric modelling for CAD/CAM", EUROGRAPHICS '83 Tutorials, Zagreb, Jugoslavija, Avgust 1983. REQU80 Requlcha, A. A. C:, "Representation for Rigid Solids: Theory, Methods, and Systems", Computer Surveys, Vol. 12, No. 4, Dec. 1980, pp. 437 -464. REQU82 Requlcha, A. A. C., "Solid Modeling: A Historical Summary and Contemporary Assessment", IEEE CG&A, Vol. 2, No.2, March 1982, pp. 9 - 24. S0B088 Sobot P.. B. 2alllt, and N. Quid, "Extended Robert's hidden llne/hldden surface algorithm for computer graphics", X. International Symposium Computer at the University, Vol. 2, Cavtat 1988, pp. 7.5.1 - 7.5.4. S0B089 Sobot, P. B. 2alllc, and N. Culd, "Analiza In uporaba razälrjenega Robertsovega algoritma, kl reduje problem zakritih delov pri mnogokotnlSklh pravilnih telesih', 13. Slmpozljua o Infornaclonla tehnologijama. Vol. 2. Sarajevo 1989, pp. 227.1 - 227.10. UEIL8S Weiler, K., "Edge-Based Data Structures for Solid Modeling In Curved-Surface Environments", IEEE CG&A, Vol. S, No. 1, Jan. 1985, pp. 21 -40. WILS85 Wilson, P. R. , "Euler Formulas and Geometric Modeling", IEEE CG&A, Vol. 5, No. 8, August 1985, pp. 24 - 38. 2ALIKB9 2allk, B. . "Geometrijski modellrnlk z Eulerjevlml operatorji", magistrska naloga, Tehnläka fakulteta Maribor, Marlbor 1989. DEFINIRANJE PROJEKTNOG ZADATKA ZA PROCES PROJEKTIRANJA I UVODJENJA INFORMACIJSKIH SISTEMA Keywords: project task, process modelling, data flow diagram, data modelling, entity-relationship model. Eligio Drandić* ABSTRACTi -THE PROJECT TASK DÈFINITION FOR INFORMATION SYSTEM DEVELOPMENT" The process of defining a project task for inforaation system development based on software engineering is analized. A data flow diagram shows as all the subprocesses needed for defining such a project task. Then we have the description of the contents of the task, and finaly an en t ity-re1a t ionshi p »ode! for that project task. KLJUCNE RIJECI: projektni zadatak, modeliranje procesa, di.jagrai« toka podataka, model i ran je podataka, model ob jek t i-veze. SAŽETAK: Analizira se proces definiranja projektnog zadatka za projektiran je i uvođenje informacijskog sistema. Dijagram toka podataka nam prikazuje sve podprocese koji ulaze u sastav takvog procesa, zatim slijedi opis sadrZaja projektnog zadatka i na kraju dijagram objekti-veze za zadatak. 1. NEOPHODNOST FORMALIZACIJE Za uspjeSno upravljanje projektom i njegovu realizaciju od presudnog Je znaCaja kako ja projektni zadatak definiran. Kvalitet definicije zadatka ovisi o tome da 11 su svi neophodni procesi definiranja projektnog zadatka (pravilno) izvrSeni i da 11 su oni u pravilnoj »edjusobnoj uzroCno-pos1 j ed 1 C no j vezi. ; Dakle, postoji potreba da se proces definiranja projektnog zadatka formalizira radii - poboljšanja kvalitete samog zadatka kao zavrSnog dokumenta, - s tandard i zac i je procesa i svih dokumenata (Cime se povećava produktivnost), - eventualne automatizacije kompletnog procesa. Za formal i zac i Ju izrade projektnog zadatka koji bi upravljao procesom projek t i ranja i uvodjenja informacijskog sistema potrebni su slijedeći model i (metode): Elektronski raCunski centar 8rodograd11ISte "3. maj" JNA U, 51000 Rijeka - model ' procesa (pomoću dijagrama toKa podataka), - model podataka (pomoću dijagrama objekti-veze) , - opis. sadriaja projektnog zadatka kao završnog dokumenta. Pod pojmom projektiranja 1 uvodjenja informacijskog sistema podrazumijevamo izradu logičkog projekta, fizičkog projekta, fizičku realizaciju, testiranje \ primjenu novog informacijskog sistema. 2. MODEL PROCESA Na prvo« nivou dekompozicije, proces definiranja projektnog zadatka obuhvaća 12 podprocesa (tabela 1). Iz dijagrama toka podataka mo2e se dovoljno lako sagledati kompletan proces definiranja zadatka (sl^ika 1). Potrebno je dati samo objašnjenje da uvodim konoept resursa: koji «ože predstavljati bilo koji ulazni 111 izlazni resurs unutra upisan. Naime, snatran da je pri praćenju toka podataka (kao najvalnijeg resursa informacijskih sistema) za jasnoću praćenja neki put bitno naglasiti i ulaz (izlaz) nekog drugog resursa, u prvom redu izvrSloca ili sredstva, koji presudno utjeCu na odgovarajući proces. Datoteke koje Imaju oznaku 1 naziv dat Izvan grafićkog prikaza, znaCi da se prvi put pojavljuju, dok datoteke koje imaju oznaku 1 naziv unutar grafičkog prikaza^ znaCi da su se već ranije pojavile. Isto vrijedi za resurse i interfejse (izvore i ponore). entiteta-veza! ORGANIZACIJSKA JEDINICA, PRIPADA, RADNO HJESTO. RADI, RADNIK mo^e predstaviti bilo koji projektni tim ili bilo koju organizacijsku jedinicu sa sistematizacijom radnih mjesta i rasporedom radnika. Tu su 1 ostali resursi koji se mogu vezati uz bilo koji proces: sredstva rada, mjesto, vrijeme, način, koji bi sa odgovarajućim atributima mogli realizirati sve potrebe za opisom realnog sistema. 4. LITERATURA TABELA 1. PROCESI ZA DEFINIRANJE PROJEKTNOG ZADATKA 1. 2. 7. 8. IDENTIFIKACIJA PROBLEMA IZRADA OPISA POSTOJEĆEG STANJA 3. PROCJENA PODOBNOSTI POSTOJEĆEG STANJA 4. DEFINIRANJE CILJEVA 5. DEFINIRANJE MOGUĆIH VARIJANTI BUDUĆEG STANJA 6. DEFINIRANJE RASPOLOŽIVIH RESURSA DEFINIRANJE KRITERIJA VREDNOVANJA VREDNOVANJE I IZBOR PRIHVATLJIVIH VARIJANTI 9. DEFINIRANJE RESURSA ZA UPRAVLJANJE PROJEKTNIM ZADATKOM 10.OPIS PROCESA ZA REALIZACIJU PROJEKTA 11.IZRADA PRIJEDLOGA PROJEKTNOG ZADATKA 12.KOREKCIJA I USVAJANJE PROJEKTNOG ZADATKA - Meilir Page-Jonesi "The practical Guide to Structured System Design", Prent ice-Hal1 , Inc. ,Englewood Cliffs, New Yersey 1980. - B. Lazarević, V. Jovanović, M. VuCkovići "Projektovanje informacionih sistema", I i II deo, NauCna knjiga, Beograd 1986. - Slavko Tkalec: "Relacijski model podataka". Informator, Zagreb 1986. - James M. Kerr; "The Data-driven Harvest", Database Programming and Design, May 1989. - Suad Alagići 'Relacione baze podataka". - James Martin, Carma McClure; "Structured techniques for computing", Pren 11 ce-Ha 11 , Inc., Englewood Cliffs, New Yersey 1985. - Richard Fairley: "Software Concepts", McGraw-Hill 1985. Engineering Za prikaz vremenskih resursa morali bismo upotrijebiti neku drugu metodu (mrežni dijagram, gantogram). SadrZaj projektnog zadatka prikazan je tabelom 2. - mr. Anton Haue (redakcija): "Upravljanje projektima" , Informator, Zagreb 1975. - Cybernetica projekti ranje Opatija 1989. 80: "Metode i 1nformac 1 jsk i h alati za sistema". 3. MODEL PODATAKA Prikazan pomoću dijagrama objekti-veze predstavlja statićku sliku realnog sistema (siIka 2) . Mogli bi ga, vrlo kratko, opisati: Za uvodjenje nekog Informacijskog sistema (kojemu su definirani ciljevi sa definiranim kriterijumina vrijednosti) pokrećemo projektni zadatak (kojemu takodjer postavljamo ciljeve). Informacijski sistem se sastoji iz procesa u kojeg ulaze ili Izlaze podaci. Pri tome pod informacijskim sistemom moZemo podrazumijevati bilo koji informacijski sistem, pa prema tome i onaj zai - izradu projektnog zadatka, - projektiranje i uvodjenje Informacijskog sistema, - za bilo koji postojeći 111 budući Informacijski sistem. Odgovarajući procesi i podaci se realiziraju pomoću potrebnih resursa. Tako se pomoću skupa TABELA 2. SADRŽAJ PROJEKTNOG ZADATKA 1. DEFINIRANJE ZADATKA - osnovni razlog zbo9 koga se zadatak zadaje - tko zadaje zadatak - osnovni cilj projektnog zadatka - osnovni dokuaenti sa kojisa «ora biti u skladu 2. OPIS POSTOJEĆEG STANJA 2.1. GRANICE PROJEKTA - koje sve procese (funkcije), organizacijske jedinice, podatke obuhvaća analizirani problea 2.2. OPIS POSTOJEĆEG STANJA - opis procesa koji se analiziraju - opis podataka koji se analiziraju - opis resursa s kojiaa se realiziraju gornji procesi - opis organizacije rada - granice autoaati zi ranog i ruCnog - poziv na dokuaente koji opisuju postojeće stanje - ekonoaska analiza postojećeg stanja 2.3. OPIS PROBLEMA KOJI SE JAVLJAJU U POSTOJEĆIH PROCESIMA 3. DEFINIRANJE CILJEVA - opisati sve ciljeve koji se 2e1e postići - definirati posebno ciljeve projektnog zadatka a posebno ciljeve budućeg realnog sisteaa 4. PREDLOŽENE VARIJANTE BUDUĆEG STANJA Definirati kriterije vrednovanja. Ponuditi nekoliko varijanti realizacije projekta i budućeg Inforaacijskog sisteaa u salsTu: - različitih organizacijskih varijanti odvijanja budućih procesa, - različitih granica autoaatiziranog i ruCnog, - Izrade vlastitog softvera (varijante), - kupovine gotovog softvera (varijante), - Izrade projekta po fazaaa. Za svaku varijantu prikazati: - koji se od postavljenih ciljeva realiziraju, - vrednovanje ciljeva (ekonoaski aspekt), - odnos izneđu raspoloiivih i potrebnih resursa. - vreaenske rokove realizacije zadatka, - 5to je do" sada urađeno na realizaciji varijante, - vrednovanje varijante u skladu sa kriterijima. Ako SSO se opredijelili za jednu varijantu, objasniti razloge. 5. DEFINIRANJE RESURSA ZA UPRAVLJANJE PROJEKTOM 5.1. SASTAV PROJEKTNOG TIMA - pokrovitelj projekta - voditelj tioa - unutrašnji i vanjski izvrSioci - organizacijska struktura tiaa - vreaenska angažiranost svakog pojedinca na projektu - nadležnosti (odgovornosti) za pojedina podruCja (procese) 5.2. ORGANIZACIJA RADA - ajesto rada - vrijeae rada - sredstva rada (hardver, softver) - naCin rada 5.3. REALIZACIJA RESURSA POTREBNIH ZA UPRAVLJANJE PRO^KTON - postojeći resursi ■- potrebni resursi - nadležnosti za nabavku resursa 6. OPIS PROCESA ZA REALIZACIJU PROJEKTA Realizaciju projekta podijeliti u procese za koje aora biti definirano: - opis procesa - uzroCno-pbsl jediCna veza izaeđu procesa - ulazi u procese (podaci, ostali resursi) - izlazi iz procesa (podaci, ostali resursi) - definicija rokova - kontrolne toCke (vrijeae, rezultati) - izvrSioci - aetode rada - standardi (propisi) kojih se treba pridržavati - izvještavanje u toku realizacije tUM 1. »atlUMUUt rROJDITNK ZRMtM - »IMCIIM TOM rOMttM - (il) «ic sua i> »iriNIMNJI riHUEnNOC UMIK« (11) RUUU SISTEM (U) IWXSVOKIVO UUISMICI FBOriSI I (si) y oris problom oris fKlSLDK »HIJIV ZA lUrSENjr (B3) oris fosiojtac STAMJ« I lu a IZMW FROjailOC laiMiiei I okolim sisidm IU2I I SVE rNKSE ^ x bp-mumoi hocucih MI1JÉHII UMCEC SI1NJ4 (B7) NOaia ftlUAKIE mmtccc stanj* ciuni uducec u«u«)c SISTD« ciuivi rUJiXTtOC zamilti imsijakie bjbdu« probuma: - Nosai mocEs«, podataka, resursa CB3> OPIS r0ST0JE(XC STANJ« OPIS nUMALNDC I NETORMLNOC STANJA NOSa PMXXSA, RESURSA, POtATAKA ItOairillAClJA KRITIČNIM PROCES« EHMORSlIA ANALIZA X PROCJENA rOSOBNQSri POSTOJEĆEG SlSTDM L ILI (M) OBLUltA O NETOmTANJU niOJElCTNOC »COTM (■Azuai) 1 (D5) PRDJCKTNI ZAHTJEV (nastauua se) ' IZBAVAC ZABATKA OMNICE REILNOC SISTEMA OSNOVNI CIU OSNOVNI BOlOlllEmi (PROPISI) TIN ZA IZRABU PROJEXTNOC ZABATKA OSNOVNI ROKOVI IZAIRANE VAIIJAHTE UESEKM PKUiHA: - NOSai PROCESA, POtATAKA, RESURSA - VRENOVANJE CIUEVA HUE ISPUNJAVAJU (NASTAVUA SE) (M) KtSPOUBIUI RESURSI (MSiovtJi sua 1) pefinimiui projixtnoc zamik« (3> X (DIO) IMBMUO; ««RI JAHTE tiriNiMMJS anusM ( » (tnnvumtuc V fROJOtlNIM ZAMTkON^ h*- (Ml) KCSURSI ZA UFHtVLJAtUE 2AMIK0H »ITINISANJE PROJUCINOC TINA PETIMRAIUE ORCAKIZACIJI RASA TIHI OSTALI RESURSI / xorexcua i USVAJANJE Vprojekinoc ZAMTKA tutu 2. tiranni maii-vm rstuaiNOC aatm - rkajenittwje i uvomdue INTOSMCUSKIH SISTOM SASTAU ! fSOJEKINl i MMTAk «REIMIVANJE aut»» <" INA Cl u vremwahji ciueva < NACIN ! DOKUHDffl i PRQCISI i ! I NnOBE ■ ! VRIJEME rocnAt 1 MM KUJ " ( ROK i NJESTO N 1 RADA i SREKIUA HARMMRE ; RADA SOnUARI "1 1 ( riojaam iadaiax NEWS NOVICE IN ZANIMIVOSTI The Latest News Information Technology in Slovenia Iskra Delta Computers, the Yugoslav biggest communication and information system producer, bankrupted. The bankruptcy commissioner dismissed the staff of IDC, engineers, marketers, economists, journalists, etc. These people have been forced to search for new employment outside of Iskra in their own, quickly established information system companies in Ljubljana, Zagreb, Belgrade, Novi Sad, Split, etc. The main preoccupation of these companies is information engineering, communication, system integration, consulting, training, expert systems, and reselling of gear with added value. The business cooperation among new companies leaded by high-skilled professionals is beginning to rise and a new skyline of information system activities and market is already visible. There is no communication and information system industry in Slovenia yet. Small companies are expecting foreign venture capitalists to enliven the entire industry and to open new expanding possibilities. The main interest comes from Spain where the necessary experience in transition from totalitarian to free market economy exists. Siemens AG, having its share in Iskra's telecommunication circuits industry, is preoccupied with the entering of emptied industrial place in Eastern Germany. Italian capitalists and companies are still cautious, waiting the denouement of the political simation. It is expected that free elections in Slovenia, in April this year, will open the streaming of foreign venture capital and new entrepreneurship into domestic enterprises. It is worth to mention that no high-tech com- pany from Eastern Europe can succeed in open market economy without Western support in knowledge, technology, management, and marketing. Bankruptcy of companies in Slovenia is caused by confused and unshaped transition from the old style of company management into new organizational possibilities. The period of the last 45 years lacking any healthy economic experience seems to be lost for ever. A. P. Železnikar Professor Saša Prešern in Australia Professor Saša Prešem, the head of the Parsys Project (look at Informatica 12 (1988) 1, 77-91: »Parsys Expeditions to New Worlds II«) at Iskra Delta Computers left Ljubljana together with his family, in February, after cancelation of the Project by IDC. The Footscray Instimte of Technology offered him a permanent, tenured position in the Department of Electrical and Electronic Engineering. He remains the member of the Editorial Board of Informatica. We wish him and his family a pleasant staying in Australia. Full address: Prof. Saša Prešem, Footscray Instimte of Technology, BallaratRoad, Footscray, P.O. Box 64, Footscray, Victoria, Australia 3011. Telex: Fitlex AA36596. Facsimile: (03) 689 4069. Telephone: (03) 688 4200. A.P. Železnikar Prosim, upoštevate spremenjeni naslov časopisa Informatica in novo telefonsko številko, na kateri se pogovarjate s tehničnim urednikom dr. Rudolfom Murnom. Upravljanje visokotehnološke korporacije Anton P. Železnikar, Volaričeva ulica 8, 61000 Ljubljana l.Uvod Vodilni upravljavci — generalni direktorji in direktoiji — se v korporacijah in podjetjih po svetu soočajo s spremenljivimi in nastajajočimi pogoji in možnostmi upravljanja, vodenja in vzpodbujanja svojih podrejenih. Za nas Slovence so vprašanja vodenja v gospodarsko in industrijsko razvitih okoljih še poseben problem, izvirajoč iz preteklega zaostajanja na področju tržnega gospodarjenja, intelektualne in podjetniške tekmovalnosti in seveda mednarodno primerljive poslovne uspešnosti. Ta zaostanek nam narekuje, da se v pomanjkanju splošnih in posebnih usmeritev za uspešno vodenje v tej razvojni fazi preobrazbe, iskanja, hitenja in gospodarske nujnosti lotevamo stvari začetniško, površno, počez in poprek, iščoč nova oprejemaiišča, uporabna v naših, slovenskih razmerah. Odtod izhaja tudi nuja po šmdiju, učenju, priučevanju in eksperimentiranju v podjetjih, da se razmere vodenja ne le ozdravljajo in premikajo, temveč postavljajo v okvir mednarodnih standardov kakovosti upravljanja. Kar nekaj časa sem preživel v poslovni industrijski areni, ki sem jo lahko opazoval od zunaj in znotraj v zadnjih 35 letih in v kateri kot raziskovalec, inženir, svetovalec, akter in intelekmalec nisem bil nikoli uspešen v spopadu s starim, ustaljenim, administrativnim, nesposobnim na eni in sodobnim, razvitim, motivirajočim, sposobnim na drugi strani. Realsocializem je vtisnil možnostim intelektualnega posredovanja in razvoja v podjetjih svoj neizbrisni pečat z blokado utemeljene pobude.Ta blokada je naposled pripeljala spočetka normalno zamišljeno «korporacijo" v upravljavsko in odtod v konceptualno in razvojno zmedo in iz nje v pragmatično logičen oziroma spontan sistemski razkroj. Vprašanja, ki sem sijih skozi zgodovino neke korporacije postavljal, so se naposled zgostila okoli problema vodeiya in krize vodeiya pod-jety, lastnosti (sposobnosti) generalnih direktorjev in direktorjev podjetij in specifičnega, predvsem industrijskega okolja, ki je pogojeno z visoko teh-nologüo. Elektronska industrija je danes kompleks, ki obsega telekomunikacije, avtomatizacijo, informacijske sisteme s komunikacijo, elektronsko tehnologijo pa tudi robotiko. Produkti te industrije segajo od integriranih elektronskih vezij do robotov, ob tem pa še do kompleksnih sistemov, kot so avtomatizirane tovarne, energetski objekti in podjetja na ključ. , Preden začnem z razpravo o možnostih korporacije in njenega upravljanja — predvsem industrijske korporacije v Sloveniji — se mi zdi vredno upoštevati slovensko specifiko, določeno majhnost in nezadostnost, ki ju je moč kompenzirati le z zunanjo povezanostjo in s tisto prodornostjo, ki mdi slovenskemu podjetju zagotavlja integriranost v svet in poslovno zadostoost. Pot k korporaciji, ki bo dolgoročno uspešna (skozi desetletja in stoletja), izhaja danes iz zavedanja o slovenski majhnosti (populacijski, ozemeljski) in nezadosmosti (poslovnosti, integriranosti, inter-nacionalnosti) na eni strani in iz zgodovinske dediščine realsocializma (neuspešnosti, nesposobnosti) na podjetniški, državni in osebnostno-raz-'vojni (zgodovinsko-razvojni) ravni. Teh treh pogojenosti (majhnost, nezadosmost, dediščina) ni moč zanemariti v nobeni strategiji preobrazbe in dolgoročne zasnove uspešne korporacije. Na področju življenja korporacije se bo tako potrebno resno in že kar na začetku spoprijeti s problemom vsakršnje uspešnosti in neuspešnosti, kar pomeni na kadrovskem področju obračun sposobnosti z nesposobnostjo. V tem obračunu včerajšnji vodilni kadri in njihova mentaliteta ne bodo preživeli na vodilnih mestih in v miselnosti podjetja. Druga smer razmišljanja o korporaciji v Sloveniji, ki pa ni nujna, je mogoča mdi v okviru karseda obsežne korporativne integracije v Sloveniji. Taka korporacija bi lahko obsegala npr. dejavnosti Gorenja, Iskre, Smelta, Intertrada, Litostroja, Metalne, Birostroja itd. da bi tako po prihodku, številu zaposlenih, profitu — skratka po velikosti in kakovosti — postala primerljiva s povprečno evropsko korporacijo (npr. Siemens, Buli, Olivetti, Nokia itd.). Vendar je očitno, daje v Sloveniji možna le manjša korporacija, ki ob primeijavi z velikimi evropskimi korporacijami zmore dosegati le njihovo desetinsko velikost ob primerni tehnološki in upravljavski kakovosti. Vendar mora ta korporacija dosegati primerljive poslovne rezultate, zlasti profitnost in donosnost. To pa je cilj, ki se lahko uresničuje skozi desetletja napornega dela podjetnikov in njihovih podjetij. V tem spisu bom obravnaval tri izhodiščne motive, povezane v osnovno vprašanje o pogojih in možnostih vodenja in organizacije korporacije, in sicer: — osnovni principi vodenja podjetja za generalne direktorje in direktoije; — koncepti, kontinuiteta in spremembe v trženju visoke tehnologije; in — možnosti korporativne organizacije z upoštevanjem posebnosti v Sloveniji. Ti trije motivi bodo vseskozi prepleteni z — videnjem krize vodenja kot posledico pomanjkanja izkustva in znanja o vodenju in našega razvojnega zaostajanja. direktorji indirektoiji morali upoštevati pri svojem delu^ Uspešni trenerji poudarjajo temelje — osnovne veščine in igro, ki omogočajo moštvu, da trajno zmaguje. Uspešni generalni direktorji ukrepajo podobno. Vedo, da trajne superiorne zmogljivosti ni mogoče vzdrževati s hitropoteznimi izboljšavami, kot so prestrukturiranje, masivno zniževanje stroškov ali reorganizacija. Te ukrepe bodo seveda uporabili, kadar bo položaj podjetja to zahteval. Vendar je njihova strategija v tem, da bi se takšnemu položaju podjetja izognili. To je moč dosegati z upoštevanjem nujnosti šestih ključnih opravil, ki oblikujejo temeljne naloge vsakega generalnega direktorja: — oblikovanje delovnega okolja, — postavljanje strategije, — razporejanje (alokacija) virov, — razvijanje (vzgoja) direktorjev, — graditev organizacije in — pregled nad operacijami. 2.1. Oblikovanje delovnega okolja 2. Osnovni principi vodenja korporacije Vodenje oziroma upravljanje podjetij je v polpreteklem obdobju pri nas tako zaostalo, da je ta zaostanek postal usoden za preživetje podjetij, zlasti velikih. V trenutni tekmi z gospodarsko nujnostjo postajata izbira in šolanje direktorjev ključnega pomena pri blažitvi trenutoih tržnih pritiskov in specifičnih kriznih razmer. Osnovno vprašanje je postalo: kdo in kako naj vodi podjetje? Neglede na stile vodenja, ki so značilni za delo generalnih direktorjev in direktorjev v razvitem svetu, je njihove osnovne naloge (razvide dela) vendarle mogoče strniti v oziroma standarizirati z značilno množico opravil: gre za t.i. osnovne principe, ki obvladujejo delo direktorjev. Dolgoletrfi ameriški predsednik podjetja PepsiCo, svetovalec v podjetju McKinsey & Co., raziskovalec in profesor Harvardske poslovne šole govori npr. o šestih principih upravljanja, ki bi jih generalni Vsako podjetje živi v svojem posebnem delovnem okolju, ima svojo legaliteto iz preteklosti, ki določa, kako njegovi direktorji reagirajo na probleme in priložnosti. Toda neglede na podedovano okolje ostaja kritično pomembna naloga vsakega direktorja oblikovanje — ali preoblikovanje — delovnega okolja. To načelo — princip oblikovanja — mora obveljati tako za mala kot srednja podjetja in je neizogibno v življenju največjih industrijskih velikanov. Trije elementi nerekujejo oblikovanje delovnega okolja podjetja: — veljavni standardi zmog^ivosti, ki določajo korak in kakovost naporov uslužbencev; — poslovni koncepti, ki opredeljujejo, kaj je bistvo podjetja in kako to podjetje deluje; in — koncepti in vrednote uslužbencev, ki so prevladujoče in določajo način dela. V teh treh elementih so standardi zmogljivosti najpomembnejši, saj opredeljujejo kakovost naporov, kijo izkazuje organiziranost podjetja. Če si generalni direktor postavlja visoke standarde, bodo morali take standarde sprejemati tudi ključni direktorji. Če so standardi generalnega direktoija nezahtevni in megleni, tudi standardi podrejenih ne bodo dosti boljši. Visoki standardi so tako glavni pripomoček, s katerim generalni direktor vpliva in spodbuja talente uslužbencev v okviru celotnega poslovanja podjetja. Če tedaj podjetje ali divizija podjetja že ima visoke standarde — in nekatera podjetja in divizije to že imajo — bo največji prispevek generalnega direktoija ali direktoija k trenutnim rezultatom in dolgoročnemu uspehu podjetja prav v dvigu zmogljivostnega pričakovanja tako pri uslužbencih kot pri samemu sebi. To pa pomeni zavestno odločitev o naslednjih vprašanjih: — katera otipljiva merila pogojujejo večjo zmogljivost? — v kakšnem položaju je podjetje v danem trenutku? in — ali je generalni direktor pripravljen na energične pozive in potrebne korake, da izvleče podjetje iz nastale situacije? Seveda je eden izmed najpomembnejših standardov generalnega direktoija postavljai\je ciljev podjetja. Najboljši generalni direktorji oblikujejo take cilje, ki silijo organizacijo k naporom, da se ti cilji dosegajo. Ti cilji niso naključni in nerealistični, tako da usihajo in ne motivirajo, temveč so takšni, da opozarjajo, kako neizprosna je konkurenčna arena. Tako mora npr. generalni direktor utemeljeno zavrniti načrt podrejenih, ki prikazuje večletni znaten (dvomljivo visok) dobiček zaradi trenutno uspešnega plasmaja na trgu. Podrejeni namreč razmišljajo, da je ta načrt zahteven in konkurenčen. Toda generalni direktor zahteva od njih npr., da znižajo ceno proizvodov za 5 % vsako leto in ne, da cene rastejo z obsegom proizvodnje. Taka zahteva po spremembi načrta se pojavi zaradi prepričanja generalnega direktorja, da bodo konkurenčni ponudniki znižali cene z namenom, da si izboljšajo delež na trgu. Posledica tako spremenjenega načrta je npr., da se v naslednjih letih bistveno spremeni cenovna struktura, ki jo spremlja inovativno zniževanje cene v proizvodnji, distribuciji, prodaji, korporativni administraciji in v produktno-mešanem upravljanju. Rezultat tega pa je lahko kljub znatni cenovni eroziji rekordni dobiček in povečanje tržnega deleža. Tega rezul- tata pa prav gotovo ne bi bilo brez pretanjeno izdelanega cilja, v katerega strmi vodstvo podjetja vsako jutro. Visoki standardi lahko izhajajo le iz več kot zahtevnih ciljev. Vrhunski treneiji, vojaški vodje ali dirigenti simfoničnih orkestrov, vrhunski direk-toiji vselej postavljajo sebe kot primer, in sicer — po neomejenem delovnem času, — s svojim prepričanjem o uspehu in — z nepretrgano kakovostjo svojih ukrepov. Tako generalni direktorji krepijo visoke standarde z majhnimi koraki, ki se hitro povečujejo. Dober generalni direktor bo zavračal dolgovezne, pomanjkljivo pripravljene načrte in „napihnjene" profitne cilje in ne bo pristajal na njihovo pojasnjevanje in sprejemanje. Njegovi direktorji morajo dobro poznati podrobnosti svojih poslov ali funkcij ne pa tudi celotne slike podjetja. Marginalni aktivisti (nesposobneži) ne morejo voditi ključnih poslov. Najboljši generalni direk-toiji postavljajo tesne izvajalske termine in zahtevajo, da se ne prekoračijo. Ti termini morajo biti domala nedosegljivi. Kakor hitro doseže prodaja, proizvodnja ali razvoj določen standard, morajo direktoiji dvigniti pričakovanja za stopnjo navzgor in zahtevati, da se od tega standarda napreduje. Generalni direktor lahko zahteva od svojih direktoijev, da ocenjujejo letno svoje podrejene npr. z ocenami od 1 do 10. Potem predlaga, da se v naslednjem letu srednje ocene znižajo za 1 in s tem tudi nagrajevanje. Taki ukrepi sprožijo dodaten pritisk, tudi občutek frustracije, vendar preprečujejo samozadovoljnost, vzpodbujajo napredovanje osebja in povzročajo boljše rezultate. Drugi element pri oblikovanju delovnega okolja je v konsistentnem vplivu generalnega direktoija na osnovne poslovne koncepte, ki jih je podjetje sprejelo. Neglede ali so ti koncepti zapisani ali ne, ima dober generalni direktor širok pregled nad področji, kjer se želi poslovno tekmovati, vidi pa tudi poti, kako bo podjetje uspelo na izbranih področjih — z ravnotežjem med centralizacijo in decentralizacijo, — z vlogo linij (produktnih, poslovnih) in vodstev in z načini nagrajevanja, ki bodo motivirali uslužbence pri doseganju ciljev, — z veščinami, ki so potrebne, da postaneš industrijsko uspešen. Skratka, ta pregled opredeljuje, kako bo podjetje različno — in boljše — v množici docela neodvisnih poslov. Ker se vsako poslovno okolje s časom spreminja, se mora dober generalni direktor stalno vpraševati: — kakšne vrste poslov si želimo izvajati? — ali se nahajamo na pravih področjih? — ali še imamo preživetveno pozicijo na vsakem področju? in — kako naj bi preoblikovali posle? i Rezultat takega vpraševanja je množica poslovnih konceptov, ki povzročajo majhne korake v konsistentno smer. Kaj lahko npr. iz takega načina vpaševanja izhaja? Podjetje želi biti vodilno na svojem področju dela v določenem geografskem prostoru. Ugotavljati mora sproti in pred drugimi, kje so obetajoči tržni segmenti, prilagajati mora produkte, ki se v te segmente ustrezno uvrščajo in te produkte mora hitro plasirati na trg. To nalogo je mogoče opravljati z uporabo informacije iz tržne mreže, ki je lastna, decentralizirana in specifično izkušena. Tako se lahko vzdržuje marketinška in produktna inovativnost, kije podprta s korporativnim credom, ki spaja napore uslužbencev v humano in tekmujoče podjetje. Tak način kor-porativnega pregleda omogoča podjetju, da je vselej konkurenčno pri svojih tržnih operacijah. Direktorji pa morajo kljub dolgoročni uspešnosti nekaterih poslov, te posle preverjati z revizijo obstoječih poslovnih konceptov. Uporabniki si lahko želijo npr. manjše število dobaviteljev in bolj integrirano distribucijo in administrativne storitve. Posledica tega je lahko drugače organizirana divizija, ki pomeni bistven poseg v dosedanje koncepte podjetja. Tretji element pri oblikovanju delovnega okolja zadeva koncepte uslužbencev podjetja in je tesno povezan s prejšnjima elementoma. Hitro napredujoči, inovativni posli zahtevajo drugačen tip direktoija, kot je značilen za podjetja s počasno rastjo, razdrobljenimi posli, kjer je poudarek na kontroli stroškov in velikih serijah. Npr. agresivno, hitro rastoče podjetje se odloča za mešanico potencialno sposobnih direktoijev, več dobrih direktoijev v zgornjem delu podjetja in t.i. im-plementorjev ali izvršilnih direktorjev spodaj; nadalje ima inovativne direktorje, ki delujejo kot lastniki in ne kot administratorji, ki le prenašajo odločitve navzdol; zaželeni so npr. ambiciozni direktorji, ki se hitro priučujejo in ne taki, ki napredujejo počasi po korporativnem kadrovskem predalčju. Seveda pa opisani vzorec ne bo ustrezal slehernemu podjetju. Za opredelitev ustreznosti je pomembnih predvsem dvoje vprašanj: Katero vrsto direktorjev potrebujemo za učinkovito tekmovalnost sedaj in v predvidljivi prihodnosti? Kaj moramo storiti, da bi pritegnili, motivirali in obdržali take direktorje? Generalni direktorji, ki ti vprašanji permanentno ponavljajo in vztrajajo pri odgovorih, nastavljajo vplivnejše direktorje kot tisti generalni direktorji, ki ne znajo razmišljati o raznovrstnosti veščin, spretoosti in stilov, ki so potrebni za zmagovanje v njihovih partikulamih bitkah. Najboljši generalni direktorji so tudi globoko vpleteni v opredeljevanje vrednot svojih podjetij. Npr. pri odpuščanju delovne sile mora generalni direktor moralno utemeljevati potrebnost takih ukrepov, tako da uslužbenci to razumejo in se lahko primerno obnašajo. To pristno razumevanje za usodo sodelavcev-uslužbencev in visoki etični standardi morajo prežemati osebnost direktorjev, ki vpliva pedagoško in pomirjajoče na uslužbence. Čeprav vse to zveni znano, so znani tudi primeri, ko direktorji razrešujejo svoje probleme v okviru konfliktnih kulturnih vrednot in z nekonsistentnimi normami obnašanja, ker se zavestno niso odločili, kaj je za njih same pomembno. In seveda so m vselej aidi posamezniki, katerih vrednote so spačene in koristoljubne in katerih uspešnost je le kratkotrajna. Sčasoma pa osebnostne popačitve ali celo osebnostne pomanjkljivosti, kot je npr. nekonsistentnost v medosebnih odnosih, povzročajo resne probleme tako direktorjem kot podjetju. 2.2. Nastajanje strateške vizije Ker je generalni direktor edini izvršni direktor, ki lahko zaveže celotno organizacijo za izpolnjevanje določene strategije, se dober generalni direktor nenehno sooča s formulacijo strategije, ki jo usmerja in vodi, vendar jo pokroviteljsko ne utesnjuje. Formulacija se začenja s strateško vizijo vsakega posla ali pa se oblikuje na hitro v primeru. ko se začenja nova naloga. Strateška vizija generalnega direktorja, ki je inovativno usmerjena, upošteva industrijo, uporabnika in specifično konkurenčno okolje. V tej smeri se pojavlja razlika med koristno strategijo in med množico nesmiselnih posploševanj, ki jih uporabljajo nekateri generalni direktorji pri opisovanju svojih poslovnih strategij. Vplivni generalni direktorji motrijo konkurenčne razpoke — produkte, lastnosti in storitve — kot krize. Zapolnjevanje takih razpok postane njihova glavna prednost in ne le dodaten pomemben poslovni problem. Implicitno doseganju tega je nekaj, kar večina generalnih direktoijev ne opravlja zadovoljivo, in sicer z razumevanjem podrobnosti, kako se njihovi stroški, produkti, storitve in sistemi kažejo v primerjavi s konkurenčnimi. Koliko generalnih direktorjev bi se npr. domislilo razstaviti celotni konkurenčni avtomobil ali računalnik, da bi pokazalo uslužben cem v proizvodnji, kaj vse je potrebno upoštevati Preveč direktoijev gradi svoje strategije na neosnovanih predpostavkah in na fantazmah o njihovi komparativni zmogljivosti. Primeri iz elektronske industrije so lahko zanimivi, ko gre za stroškovno strukmro v proizvodnji elektronskih sestavnih delov. Japonska podjetja so investirala več le v dve področji — v raziskave in razvoj ter v kakovost. Posledica tega je bilo manj reklamacij in večji donos na vložek. Lahko le ugibate, kdo je moral spremeniti svoje gledanje — vendar nekaj let prepozno —, koje že izgubil svoj tržni delež. Danes ni mogoče več govoriti o strategiji brez kakovosmejšega upoštevanja uporabnika produktov, kot ga ima konkurenca. Seveda pa je eno govoriti o konceptu in drugo oživljanje koncepta. Izgleda, kot da izredni generalni direktorji prav skozi zadovoljevanje interesov uporabnikov največ prispevajo k oblikovanju kakovostoejših produktov. Namesto trdovratnega gledanja v lastno podjetje si direktorji pridobivajo izvirno kompetitivno informacijo v pogovoru s kvalificiranimi uporabniki in distributorji. To znanje pa jih prepričuje, kako naj se dogodki odigravajo in do kod naj segajo meje kakovosti. • Generalni direktorji vedo, da razpoznavanje tržno veljavnih kompetitivnih meja le stežka nastaja; zato gradijo na obstoječi moči podjetja, ko iščejo nove vire napredovanja. Najprej izboljšujejo prodajo in dobiček najmočnejših produktov na njihovih najmočnejših trgih z njihovimi najmočnejšimi distributorji. Potem uporabijo nastala naplačila za pomoč (fondiranje) pri iskanju prihodnjih meja. Napačno bi bilo npr. vlagati denar in napor v razvoj šibkejših trgov, produktov in kanalov, še posebej, če bi bili zaradi tega zanemarjana močnejša področja. Napačno je npr. razširjati trg s 5% deležem na 10% delež namesto močnejši trg s 30% na 35 % delež. Seveda pa najboljši generalni direktorji pričakujejo od svojih konkurentov, da bodo ti vračali milo za drago do skrajnih mogočih strateških potez in zato načrmjejo odgovor tudi za najslabši primer. Takoj mdi izstopajo iz iger, kijih ne morejo dobiti. Generalni direktorji morajo znati mdi pravočasno opažati, kdaj so bili pritegnjeni v , mjo in ne svojo igro. Zniževanje cene produktov in hkramo iskanje nizkocenovnih tržnih niš je lahko npr. prava kombinacija. 2.3. Razporejanje virov Vsi generalni direktorji poudarjajo, da — alocirajo vire z namenom podpiranja kompetitivnih strategij, — ohranjajo ekonomsko zdravje podjetja in — producirajo visoko donosnost. Če analiziramo način dejanskega procesa alokacije virov, bomo v večini podjetij opazili prekomerno podporo marginalnim (obrobnim) poslom, nizko donosnim projektom in operativnim nujnostim. Ta način alokacije virov pa se seveda ne more nahajati v žarišču strategije dolgotrajno uspešnega podjetja. Najboljši generalni direktorji namenjajo več virov situacijam, ki nudijo priložnost za krepitev pomembnih kompetitivnih meja ali pa vsaj izboljšujejo simacijo, v kateri uživajo. Še precej pred uveljavitvijo prestrukturiranja so bili direktorji pripravljeni, da prenesejo težišče z namenom, da bi dosegli večje skoke s svojimi zamislimi. Tako je z majhnim plasmajem virov v izboljšavo procesov in produktivnosti mogoče zvišati kompetitivno mejo in se šele kasneje, ko se rezultati pokažejo, odločiti za večjo alokacijo virov. Obstajajo tudi razlike, kako generalni direktorji postopajo z denarnimi sredstvi. Čeprav zveni smešno, je glavna slabost večine poklicnih direk- toljev, da razsipljejo denar podjetja tako, kot da bi pripadal komu drugemu. Tako npr. inverstirajo v marginalne projekte na način, za katerega se nikoli ne bi odločili, če bi morali to početi s svojim denarjem. V nasprotju s takimi direktorji pa razmišljajo najboljši med njimi kot lastniki podjetja. Izogibajo se projektom, kjer naj bi vse delovalo s 110%, da bi bila dosežena zadovoljiva donosnost. Pri raporejanju virov za zmagujoče strategije so pripravljeni na odložitev ali premislek o visoko tvegani investiciji ali nizko donosnem poslu. So torej mdi realistični glede tega, kdo kaj dobi, ker ugotavljajo, da izredna donosnost ne izvira iz razdeljevanja denaija podrejenim, ki obljubljajo najboljše rezultate (kljub malim razlikam) ali ključnim direktorjem, da bi ti pstali zadovolj ni. To ne pomeni, da ti generalni direktoij i niso naklonjeni tveganju — daleč od tega. Toda z osredotočenjem na manjše število vložkov (stav) in na njihovo napadalno umikanje ti direktorji izboljšujejo različne možnosti. Vrhunski generalni direktorji skrbno zaščitijo trend propadanja važnejših investicij. Vsi vemo, da obetajoče zamisli dostikrat propadejo na trgu. Praktično je veliko generalnih direktorjev popolnoma pripravljenih, da stavijo s podjetjem (vložijo vire), še preden je znano, ali bo nova strategija uspela. Tako hazardirajo naprej in zgradijo tovarno, zbirajo nepotrebne kadre;, podpirajo nerentabilne projekte in promovirajo produkte hitro in agresivno, da bi na silo premagali konkurenčne ponudnike. Toda če ta pobuda takoj ne uspe, ne povzroči tovrsten površno zasnovani pristop prav nič drugega kot znaten odpis. Najboljši generalni direktorji opravljajo vrsto majhnih stvari, kot je npr. snovanje in zagon pilotske proizvodnje, najemanje obratov, tovarn in strojev, ki zmanjšujejo čelno izpostavljenost podjetja. Poskušajo se izogniti procesom, ki jih ni mogoče konvertirati za drugačno uporabo. Dodatne vire najemajo le z izrazito nenaklonjenostjo. Nadzirajo regionalne predtsavništva in predstavitve produktov tako, da testirajo trg in kontrolirajo stroške. Šele ko so prepričani, da bo zamisel uspela, gredo s to zamislijo v spopad. Vrhunski generalni direktorji neutrudno iščejo in identificirajo neproduktivne vire, jih ocenjujejo in knjigovodsko odpisujejo. To dosegajo s skrbno analizo kapitalnih izdatkov, ko nadzirajo, ali so bili projektirani donosi realizirani. Pri tem pooblaščajo vsako poslovno enoto, da upravlja s svojim bilančnim načrtom in skrbno merijo njeno donosnost. Nepretrgoma pritiskajo na organizacijo podjetja, da se izboljša produktivnost. To perspektivo je mogoče slikovito izraziti na različne načine. Npr. vsak petek zvečer začenja vodstvo podjetja novo igro. Postavljajo se vprašanja o vsakem poslu, obratu, tovarni, stroju, nalogi. Če določeni posli, obrati, tovarne, stroji, naloge ne producirajo ustrezne donosnosti, pridejo takoj na listo izločanja. Če pri tem ni mogoče predvideti njihove izboljšave, se sprejemajo predlogi o načinih njihovega prenehanja. 2.4. Razvijanje direktorjev — zvezdnikov Danes se vsi zavedamo, kako pomembna naloga je pridobivanje nadarjenih direktorjev, njihov hiter razvoj, da jim ohranjamo in nudimo možnosti izziva in jih učinkovito razporejamo. Pri tem generalni direktorji ne opravljajo vsega, da bi se takšen razvoj direktorjev lahko uresničeval in le malo je podjetij, ki v tem uspevajo. Pomanjkanje upravljavskega ali managerskega talenta lahko sega pod dopustne standarde zaradi nizke izhodiščne kakovosti. Najboljši generalni direktorji pošiljajo zavestno energične pozive za izboljšavo in dograjevanje organizacije. Ne poskušajo racionalizirati brezdelje (neprizadevnost, mlačnost) z upanjem, da bo večje izkustvo nekako transformiralo slabega direktorja v boljšega ali solidnega izvrševalca v izjemnega direktorja. Kot posledico svojega prizadevanja imajo na kritičnih položajih vsako leto boljše direktorje namesto skupin, ki le podaljšujejo svojo nemoč. Izvajanje energičnih odločitev o kadrih se mora začeti pri vrhu. V nasprotnem primeru bodo direktorji zavlačevali akcijo, racionalizirali marginale sposobnosti uslužbencev in delali napake pri pridobivanju sposobnega osebja. Zaradi tega bodo najboljši generalni direktorji sami opravljali letne personable preglede namesto delegiranja te naloge na oddelčne direktorje ali predsednike divizij. Razvoj visoko sposobnih direktorjev je mogoče pospeševati z dodeljevanjem najbolj izzivajočih nalog tako, da se jim ukinjajo blokade in odpirajo občutljiva mesta. Generalni direktorji morajo razumeti, kako pomembna naloga je rotacija in razbijanje funkcionalnih grupacij, ki se pojavljajo kot ovira. Razen tega morajo generalni direktoiji vplivati na pomembna imenovanja z uporabo veta ali s ponudbo drugih kandidatov, kot jih predlagajo podrejeni. Predvsem naj dosežejo, da so linijski direktoiji temeljito vpleteni v proces napredovanja skozi periodične, realistične in nesentimentalne ocene posameznikov in skupin. Stalno naj sprašujejo, kaj dosegajo njihovi visokopotencialni uslužbenci in kako rešujejo direktoiji probleme svojih podrejenih. Toda akcija in ne vprašanja je ključnega pomena, še posebej v odnosu do nižjih kvartihiih izvršiteljev. Tako generalni direktoiji dosežejo, da so proizvodni procesi vsako leto boljši in da se kakovost pomika po organizaciji navzdol. Najboljši generalni direktoiji se vselej obdajajo s sposobnimi ljudmi — uspešneži in ne z znanci, prijatelji in lojalisti. Pri tem ne vztrajajo na nekih svojih predstavah, prej tolerirajo in celo vzpodbujajo različne delovne stile. Tako njihova zaloga talentov postaja z vsakim letom raznovrstoejša in kakovostnejša, ker vztrajno izgrajujejo kritično maso s teorijo, da kakovostnih sodelavcev ni nikoli dovolj. Ko se priložnosti pojavijo, imajo ti generalni direktoiji vselej dovolj ljudi, kijih ni potrebno jemati z uspešnih poslov in jih premeščati na nove zadolžitve. 2.5. Organizacijsko oblikovanje Veliki cilji — če seveda so realistični — so načrti za reorganizacijo in decentralizacijo poslovanja z namenom hitrejšega odločanja, izboljšanega izvajanja na lokalnih trgih in zmanjševanja stroškov. Morala vsake zgodbe o reorganizaciji naj bi bila: preden reorganizirate, se temeljito vprašajte, kaj želite izboljšati in zakaj. Izgleda, kot da najboljši generalni direktoiji iščejo n^enostavnejše poti za stvari, ki navadno pomenijo manjše število upravljavskih plasti, večje naloge in širše odgovornosti. So tudi osebno vpleteni v reševanje pomembnih problemov neglede na organizacijsko hierarhijo. Akademski organizacijski koncepti jih ne odvračajo od vmešavanja v tuja področja pristojnosti, če je stanje kritično odločilno za uspeh podjetja. Da bi zmanjšali možnosti bolečega občutja, dajejo vedeti, da podrejeni razumejo delovanje sistema in zakaj je včasih vmešavanje potrebno. Vendar te posebne pravice ne uporabljajo kot opravičevanje zaradi vmešavanja v tuje delovno področje. Drugi organizacijski pristop, ki je vreden omembe, je, da najboljši generalni direktorji sprožijo reorganizacijo predvsem v obstoječem okolju ljudi in ne toliko z uporabo konceptov ali principov. Kadar imajo strategijo ali poslovni problem ali veliko priložnost, se oprejo na posameznike, ki obvladajo primerne veščine in stil za dano nalogo. Ko so opravili izbiro, delegirajo odgovornosti in ne zavirajo osebja s togimi opisi naloge in organizacijskimi omejitvami. Tako se direktorji počutijo odgovornejši za rezultate preprosto zaradi tega, ker jim je bila zaupana večja odgovornost. Veliko generalnih direktoijev si domišlja, da so razrešili bistvene probleme z logično utemeljenimi reorganizacijami, ki so pustile za seboj bistvene sestavine — ustrezno organizacijsko predalčje. Seveda pa so take reorganizacije dosegle bore malo. Ni namreč mogoče ignorirati organizacijske logike in strateške primernosti, da bi bili prepričani. Toda razpoložljivi ljudje so navadno dominantna predpostavka, e Čeprav lahko zveni banalno, generalni direktorji vselej priznavajo pomembnost, vpliv in možnost skupinskega dela. Dan za dnem poudarjajo zlasti finančno restrukturiranje, formulacijo strategije in tehnologijo; zato ni presenetljivo, da veliko direktoijev načeljuje uspešnim projektom in njihovim posebnim funkcionalnim področjem. Tako se naučijo, kako je mogoče prodreti z idejami skozi majhne, ozko zasnovane skupine podrejenih in sebi enakih, ne naučijo pa se, kako je mogoče voditi diverzno skupino direktoijev iz različnih področij. Prav ničesar pa praktično ne vedo o problemih uresničevanja svojih pobud v drugih funkcionalnih področj ih ali o problemih integracije naporov razočarane, često geografsko razpršene skupine direktoijev. Naspromo temu pa najboljši generalni direktorji zberejo direktoije skupaj in jim pustijo govoriti o poslih, tako da dobijo različne inpute o pomembnih projektih in da se lahko odločajo za potrebno podporo. Končno znajo najboljši generalni direktoiji dobro in problematiki ustrezno uporabljati svoje sodelavce (pomočnike, svetovalce) in od njih tudi pričakujejo pozitivne doprinose brez dlakocepstva ali nadležnega nadzora. Sami imenujejo močne funkcionalne osebnosti oziroma vodje (ne zavrnjene linijske direktoije, politike ali utrujene stare strokovnjake), ki zmorejo inovativno in z idejami vzpodbujeno vodenje (ne le postavljanje dobrih vprašanj) in lahko prenesejo ideje skozi organizacijo. Posledica tega je, da linijski direktorji spoštujejo in uporabljajo te sodelavce namesto da bi pisarili neprijetna opozorila ali igrali neproduktivne politične igre. 2.6. Pregled nad operacijami često in zadnje področje odgovornosti generalnega direktorja je nadziranje operacij in njihovo uresničevanje. Vodenje posla pomeni namreč dnevno produciranje harmoničnih načrtov, pravočasno zaznavanje problemov in priložnosti in agresivno reagiranje na to dogajanje. Vrhunski generalni direktorji so običajno zelo občutljivi na rezultate. Njihovi operacijski načrti temeljijo na dogovorjenih obvezah in ne le na nečem, kar bi bilo mogoče stežka doseči. Sami poznajo številke in kaj je potrebno, da bi jih dosegli. Vedo pa tudi, da se bodo pojavila presenečenja in si zato pridržijo dovolj prožnosti pri nastajanju kompetitivnih nevarnosti, dobrih novih idej ali mehkejših volumnov. V nasprotju z generalnimi direktorji, ki razpolagajo z manjšimi viri, ne zgrešijo svojega letoega načrta o dobičku prav zaradi pričakovanih nepredvidljivih (nepričakovanih) dogodkov. Hkrati tudi ne razbijajo poslov zaradi izdelave načrtov v primeru resnega nazadovanja. Če posel hitro upada, so njihove poteze hitrejše kot pri drugih, da bi znižali stroške, prepovedali posamezne izdatke in izločili tiste, ki povzročajo izgubo. Pri tem pa ne žrtvujejo tekmovalnosti samo zaradi boljšega videza v slabem poslovnem letu. Nadalje vzpodbujajo funkcionalno popolnost skozi ves posel. V nasprotju z generalnimi direktorji, ki so zadovoljnji s samo enim ali dvema visokoproduktivnima enotama, zahtevajo izredno dobro izvajanje vsake funkcije. Zavračajo slabosti na enem sdi dveh področjih, npr. pri kontroli, v raziskavah ih razvoju ali inženiringu in nevtralizirajo njihove močne enote. Posledica tega je, da iztržijo več iz vsake strategije in iz vsakega programa kot njihovi konkurenti. Generalni direktorji se razlikujejo od manj sposobnih direktorjev po izostrenem smislu za sposobnosti organizacije. Ne zaupajo podjetju več stvari, kot jih podjetje lahko obvlada ali — v drugem ekstremu — tisti korak, ki bi lahko bil prekratek zaradi omejenih zmogljivosti podjetja. Razumejo tudi pomembnost istočasnega osredotočenja na nekaj stvari. Ti direktorji predstavljajo mdi oviro pri nastajanju stroškov. Razumejo denarno mehaniko svojega posla: kako se stroški obnašajo pri volumskih premikih. Ne dopuščajo, da stroškovni procenti gredo nad določeno mejo neglede na vrsto razumnega pojasnjevanja. Npr. ko enostavno ne dovolijo, da se prodajni stroški povzpnejo iz 12% na 14% neglede na okoliščine. Stalno iščejo načine za boljše delo in nižje stroške. In tudi ne prepričujejo z dvomljivimi odgovori, nepremišljenimi željami in s pomanjkanjem ukrepov, ko se predlagajo nove delovne enote ali programi. Vrhunski generahii direktorji uporabljajo informacijo bolje kot njihovi slabši kolegi, ko prepoznavajo probleme prej in identificirajo potencialne kompetitivne meje. Tu ne gre za vprašanje več informacije; informacijo znajo pač bolje uporabiti. Delno je temu tako zato, ker so najboljši generalni direktorji redka kombinacija prefinjenih izvršnikov (operativcev) in prefinjenih snovalcev (konceptualistov). Toda zadeva sega še preko tega. Številke in dejstva pomenijo za njih nekaj več, ker poznajo dovolj dobro svoje uporabnike, produkte in konkurente. In sami tudi nikoli ne prenehajo prebirati ta dejstva in številke kot oporo pri postavljanju tržnih meja. Sami sebe učijo in se vadijo v vpraševanju po „kako zdaj" in „zakaj. " Terenski obiski v tovarnah in predstavništvih jim nudijo prvovrstno informacijo. Zahtevajo poročila o pomembnih zadevah in se ne zadovoljujejo z zapiski ali podatkovnimi seznami iz upravljavskega informacijskega sistema (MIS). Predvsem so se naučili poslušati, da so resnično zainteresirani, kaj ljudje mislijo o poslu, o konkurenčnem okolju, strategiji, o drugih ljudeh in organizaciji — o delu. Če njihovi podrejeni nimajo dobrih idej, se jih znebijo in si pridobijo take sodelavce, ki ideje imajo. Toda če ■ imajo dobre sodelavce, tudi pozorno poslušajo, kaj jim ti sodelavci govorijo. 2.7. Povzetek Povzemimo, da izredni generalni direktoiji vplivajo na svoja podjetja na šest pomembnih načinov: — razvijajo distinktivno (značilno, nevsakdanje) delovno oklje; — so na čelu inovativnega strateškega razmišljanja; — upravljajo produktivno vire podjetja; — usmerjajo razvoj podrejenih in proces razvoja; — gradijo dinamično organizacijo; in — imajo pregled nad dnevnimi operacijami. Posamezno ni nobena od naštetih aktivnosti popolnoma nova ali' edinstvena. Toda uspešni generalni direktoiji vidijo povezavo in odnose med naštetimi šestimi področji, postavljajo prioritete in vplivajo, da se prave stvari dogajajo. Posledica tega je, da so njihove aktivnosti na teh področjih koherentne in da obstaja konsistentna paradigma o gibanju posla naprej. Seveda pa teh šest odgovornosti ne pomeni konca zgodbe, kije bila povedana. Veščine vodenja, osebni stil in izkušenost generalnega direktorja so le pomembni deli celote. Todaz osredotočanjem naporov v teh šest področij je mogoče doseči, da postane delo generalnega direktorja učinkovitejše. To pa naj bi pomenilo, da se bodo prave stvari dogajale hitreje in pogosteje, — kot si to želijo prav generalni direktoiji. 3. Koncepti, kontinuiteta in sprembe v trženju visoke tehnologije v svetu visoke tehnologije veljajo pogoji visoke tržne in tehnološke negotovosti, ki vpliva na tržno strategijo in taktiko. Kakšno je trženje visoke tehnologije, ki ga direktorji morajo upoštevati? V začetku sedemdesetih let seje trženje visoke tehnologije začelo strmo vzpenjati in pojavila so se prva podjetja za raziskavo tržišča in tržne napovedi. Na univerzah so stekli prvi tečaji za trženje visoke tehnologije tudi na podiplomski ravni. To trženje je zajelo tudi področja, kot so npr. računalništvo, telekomunikacije in biotehnologija. Cela generacija podjetnikov (npr. Steve Jobs, Apple Computer; Bili Gates, Microsoft; H. '■Ross Perot, Electronic Data Systems) je oblikovala sliko tega trženja v okviru značilnih poslovnih skupnosti. Marketinškim strokovnjakon je jasno, da se programska oprema, milo in storitve tržijo na različne načine. Zakaj je trženje visoke tehnologije različno? Kakšni so ključni rezultati, ki nastanejo iz te razlike? Kako naj direktoiji prilagajajo svojo marketinško politiko, da bodo možnosti za uspeh večje? 3.1. Zakaj je trženje visoke tehnologije različno? Tehnologija ima danes raznovrsten pomen in obsega znanje, veščine in artefakte . Tehnologija predstavljajo praktično znanje, know-how, spretnosti in artefakti, ki jih je mogoče uporabiti pri razvoju sistemov za nove produkte, storitve, novo proizvodnjo, dostavo itd. Tehnologijo sestavljajo ljudje, materiali, spoznavni in fizični procesi, tovarne, naprave in orodja. Ta opredelitev obsega produktno in procesno tehnologijo, pa še marketinško tehnologijo, znanje o tem, kako se tržijo produkti in kako se vodijo posli. Z visoko tehnologijo se oprede^uje tudi visoka negotovost, ki zadeva tehnolog^o in trg. Kaj je torej edinstvenega v trženju visoke tehnologije? Čeprav so mnenja različna, je mogoče obravnavati naslednje tri definicije: — industrija, ki zaposljuje dvakrat več tehničnih strokovnjakov in ima dvakratne stroške pri raziskavah in razvoju glede na industrijsko povprečje je visoko tehnološka {U.S. Bureau of Labor Statistics^)', — za visoko tehnološke industrije so značilni kompleksni produkti, veliko število podjetniških konkurentov, uporabniška zmeda in hitre spremembe (/?. McKerma\, — vsako podjetje, ki participira v poslu z visoko tehnološkimi značihiostmi, je visoko tehnološko; te značilnosti so: posel, ki zahteva močno znanstveno/tehnično bazo; nove. tehnologije, ki hitro izločajo stare; nove tehnologije, ki so posledica njihove uporabe in oblikujejo ali revolucionirajo zahteve (W.L. Shanklin in J.K. Ryans ). Na prvi pogled so te tri definicije divergentne, vendar je mogoče z dodatnimi elementi pokazati, kako so povezane in kako ločujejo visokoteh-nološki od nizkotehnološkega marketinga. Prvi element je marketinška negotovost, kije dvoumnost o tipu in obsegu uporabniških potreb, ki jih tehnologija zadovoljuje. Razlika med prodajo in marketingom je namreč v tem, da prodiya zadeva prodajo z zvijačami in metodami pridobivanja ljudi, da zamenjujejo gotovino za produkte, marketing pa ima pregled nad celotoim poslovnim procesom, ki ga sestavljajo tesno povezani napori o odkrivanju, oblikovanju, rasti in zadovoljevanju uporabniških potreb. Vendar je upoštevanje uporabniških potreb kot fundamenta za marketing visoke tehnologije problematično, ker potencialni uporabniki ne znajo artikulirati, kaj potrebujejo. Zakaj so potrebe na tržišču visoke tehnologije bolj negotove? Oglejmo si pet vprašanj, ki oblikujejo problemski prostor tržne negotovosti: — Katere potrebe zadovoljuje nova tehnologija? — Kako se bodo potrebe spreminjale v prihodnosti? — Ali bo trg sprejel industrijske standarde? — Kako hitro se bo inovacija uveljavila? — Kako velik je potencialni trg? Prvo: uporabniki, ki se soočajo z radikalno novo tehnologijo, ne razumejo, kako bi tehnologija lahko zadovoljila njihove potrebe. Znani problem te vrste je npr. prvi nakup mikroračunalnika. Direktorji so prisiljeni, da izbirajo med namiznimi in prenosnimi račimalniki in raznimi variantami osebnih računalnikov brez jasne slike, kateri izmed njih bo najbolje ustrezal reševanju njihovih upravljavskih nalog. Drugo: ko so uporabniške potrebe dobro znane, se lahko pojavijo hitre in nepredvidljive spremembe z razvojem uporabniškega okolja. Zadostuje že npr., da se spremenijo davčni predpisi in že je tu bistvena sprememba pri obraču-navanju davka na dohodek. Tretje: vprašanje standardov obsega kompatibilnost uporabe v povezavi z drugimi produkti, ljudmi ali organizacijo. Četrto: napovedovanje, kako hitro se bo visokotehnološka inovacija uveljavila, je problematično. Peto: ocenitev obsega potenciahiega trga je težka. IBM je leta 1959 zavrnil investicijo v kserografsko tehnologijo, ker je marketinška študija napovedovala le 5000 enot. Deset let kasneje je podjetje Xerox plasiralo že 200000 enot in postalo milijardno podjetje. Drugi element, s katerim se visoka tehnologija razlikuje od nizke tehnologije, je tehnološka negotovost. Marketinška negotovost ne ve, kaj pričakujejo uporabniki od nove tehnologije. Tehnološka negotovost pa ne ve, ali tehnologija — ali podjetje, ki to tehnologijo trži — lahko izpolni obljube, ki se skladajo s potrebami, ko so te bile artikulirane. Tehnološka negotovost je višja v primeru nove tehnologije ali hitrih sprememb. Pet potencialnih virov tehnološke negotovosti oblikujejo tale vprašanja: — Ali bo novi produkt deloval tako, kot je bilo obljubljeno? — Ali bo lahko izpolnjen časovni načrt dobave:? — Ali bo proizvajalec zagotavljal visoko-kakovostni servis? — Ali se bodo pojavili stranski učinki produkta ali storitve? — Ali bo nova tehnologija izrinila obstoječo tehnologijo? Prvo: ne obstaja informacija o funkcionalni zmogljivosti produkta oziroma ali bodo izpolnjene obljube prodajalca. Ta problem se je pojavil npr. v začetku sedemdesetih let s prodajo računalnikov z deljenim časom. Ali bodo uporabniki zadovoljni s časom odziva za njihove naloge? Drugo: podjetje, ki dobavlja tehnologijo, se ne bo držalo obljubljenega termina, včasih pa ta tehnologija sploh ne bo dovolj dodelana (tj. t.i. vaporware). Pri računalniški in programski opremi je to prej pravilo kot izjema. V letu 1988je pomanjkanje integriranih dinamičnih pomnilnih vezij povzročilo zastoj v proizvodnji namiznih računalnikov. Tretje: obstaja negotovost, ali bo dobavitelj visokotehnološkega produkta sposoben zagotoviti hiter in učinkovit servis. Pri novih tehnologijah manjkajo namreč podatki o tem, kakšno bo obnašanje visokotehnološkega produkta v praksi. Četrto: tehnologija lahko pokaže nepredvidene stranske učinke. Povečana uporaba mikroračunalnikov in računalniških mrež je v letu 1980 povzročila povečan neavtoriziran dostop v poslovne in vladne računalniške sisteme. Tako so se pojavile številne poslovne motnje, zlorabe zasebnosti, zaupnosti in celo državne obrambe. Peto: tehnološka negotovost se lahko pojavi zaradi zastarelosti, ko se bo trg preusmeril k drugi tehnologiji z zamenjavo produkmih generacij. To tveganje obstaja, koje neka tehnologija že dodobra osvojila trg. Negotovost obstaja mdi pri uvedbi nove tehnologije, ko so uporabniki še odvisni od svoje dosedanje tehnologije in se bodo za noviteto odločali kasneje. Velja tudi pravilo „počakaj, pa boš videl." 3.2. Kritična vprašanja pri trženju visoke tehnologije če sta tehnološka in tržna negotovost glavna razlika v trženju visoke in nizke tehnologije, kakšna je tedaj narava negotovosti, da bi bilo lahko trženje visoke tehnologije uspešno? Tržniki visoke tehnologije postavljajo pet bistvenih vprašanj. — Kako obvladujemo stalno narašč^očo množico veščin? Tržniki in prodajalci visoke tehnologije si morajo pridobiti zadosmo ekspertizo o ključnih tehnologijah, da lahko razumejo potencial svojega trga in zgradijo verodostojnost (kredibil-nost) pri svojih strankah na področju inženiringa ter raziskav in razvoja. Naučiti se morajo tudi vrsto stvari o poslovnih in industrijskih funkcijah svojih uporabnikov, da bi lahko prepoznali potencialne aplikacije, kijih trg še ni odkril. — Kako opustimo veščine in znai\]'e, ki so zastareli? Tehnološka negotovost in hitro nastajajoče uporabniške preference (nagnjenosti) skrajšujejo življenske cikle produktov in tehnologij. Eden od paradoksov visokotehnološkega trga je, da je uporabnost nekega znanja krajša, čeprav je znanje o tehnologijah, trgih in aplikacijah temeljito. — Kako usklajujemo veščine, vire in infor-macüo skozi različne funkele podjela? Tržniki in prodajalci v tehnološko intenzivnih poslih morajo često povezovati (meriti, ocenjevati) funkcionalne meje, da bi si pridobili ekspertizo, pozornost in sodelavce, ki jih potrebujejo pri reševanju uporabniških problemov. Ko je tehnologija nova in nepreizkušena, so veščine ljudi v raziskavah in razvoju, proizvodnji in servisu bolj kritične kot pri dozorelih produktih ali tehnologijah. Izboljšana komunikacija med trženjem, prodajo, proizvodnjo, raziskavami in razvojem vzpodbuja ideje za nove produkte, ko so tržne potrebe nejasne. Ta komunikacija tudi zagotavlja, da bodo obstoječi produkti dopolnjeni skladno s potrebami trga. — Kako se lahko medpodjetniške zveze spopadlo s tehnološkimi in marketinškimi spremembami? Za osemdeseta leta je značilen nastanek velikega števila marketinških zvez med dobavitelji in uporabniki, med proizvajalci in dis-tributorskimi kanali, med dobavitelji komplementarnih produktov (npr, računalniška literatura in programska oprema) in med konkurenco. Ta razvoj je pomemben pri gradnji trustov, pretoku informacije, spodbujanju uporabnikov in konzultantov s t.i. beta testi novih produktov. — Kako dosežemo kontinuiteto v pogojih stalnih sprememb? Visoka stopnja tehnološke in marketinške negotovosti povzroča vznemirjenost in inovativnost, prinaša pa tudi velikanski stres v visokotehnološka podjetja, med ljudi, v njihove odnose in organizacijo. Kontinuiteta je potrebna, da bi se ti različni pritiski lahko zdržali, kar velja še zlasti za „stara" podjetja, kot so npr. IBM, Digital, Hewlett-Packard itd. Izgleda, da so „stari mački" (npr. Ken Olsen) v teh podjetjih našli primemo vodilo za tržnike visoke tehnologije. 3.3. Taktika trženja pri visoki negotovosti Oglejmo si še nekaj odgovorov na pet postavljenih vprašanj s primeri iz nekaterih vodilnih visokotehnoloških podjetij. 3.3.1. Razširitev in poglobitev množice veščin Uspešni tržniki visoke tehnologije morajo imeti osnovno razumevanje tehnologije, uporabniške industrije in uporabniških poslovnih fiinkcij. Kako je mogoče razširiti in poglobiti veščine trženja in prodaje? Del rešitve je kreativno rekrutirai\je. Vrsta računalniških podjetij močno poudarja višjo tehnično izobrazbo za mesta' v prodaji in trženju. Ta izbira sicer utijuje tehnološko veščino, pušča pa praznino v podrobnem poznavanju industrije in poslovnih funkcij. Podjetja za programsko opremo in sistemsko integracijo ugotavljajo, da vztrajanje na ljudeh, ki imajo izobrazbo in izkušnje le v informacijski tehnologiji, ni priporočljivo. Potreben je t.i. funkcionalni specialist, ki se hitro uči in pozna poslovne funkcije svojih uporabnikov. Priučevanje funkcionalnih specialistov na računalniško tehnologijo je lažje kot priučevanje računalniških inženirjev na zapletenost uporabniških plač ali računovodstva v javnem sektorju. Drugi del rešitve je kreativni trening, ki zbližuje prod^'ne in marketinške strokovi\jake z uporabniki. Prodajalci in direktorji prodaje preživijo kakšen teden v uporabniški organizaciji, kjer se ukvarjajo s tehnološkim nakupom s perspektivo kupca. Prodajalci se poglabljajo v vlogo uporabniškega generalnega direktorja divizije ali podpredsednika zia finance, marketing, prodajo, proizvodnjo in upravljavski informacijski sistem. Prodajalci si tako pridobijo doživljen pogled uporabnika, kar s pogovorom ali poslušanjem svojih strank ne bi bilo mogoče. Priporočljiv je tudi odprt pogovor z lojahiimi uporabniki pa mdi s tistimi, ki so se odločili za nakup pri konkurenci. Na ta način je mogoče zbirati kritično informacijo o pomanjkljivostih produktov in tehnologij. Tretji, dokaj potrpežljivi način širitve in poglabljanja množice veščin je kreativno dode-Uevai\je nalog. Novinec (programer ali analitik) spremlja izkušenega prodajalce k perspektivnemu uporabniku in je vpodbujan, da postavlja vprašanja, s katerimi se ugotavljajo potrebe uporabnika, sestavlja dele ponudb, ocenjuje pogoje in ima ključno vlogo pri predstavitvi ponudbe perspektivnemu uporabniku. Če je posel dobljen, postane programer ali analitik član implementacij ske skupine. 3.3.2. Opuščanje znanja, ki ni več relevantno Kako seje mogoče naučiti, da spoznamo, kdaj so se razmere spremenile in da opustimo nekdaj uspeSne marketinške pristope, ki so svojo uspešnost preživeli? Eden najprepričljivejših načinov učenja tržnikov je, da razmišljajo v terminih t.i. prihodi\jega preteklega časa. S. Davis uporablja ta termin v naslovu svoje knjige o povezovanju strategije, znanosti, tehnologije in organizacije. Uresničevanje strategije vidi v radikalno novem kontekstu, ki zahteva od direktorjev podjetja, da vodijo podjetje od nekega mesta pravočasno in s predpostavko, da podjetje tam, kamor naj bi prišlo, žeje. Računalniško podjetje naj bi s kompleksnim in za kupca specifičnim informacijskim sistemom skupaj s kupcem oblikovalo strateški koncept, kako bo ta sistem dodal vrednost k organizaciji. Tako prodajalec kot svetovalec skupaj s stranko oblikuje sistemski koncept, kije opisan v sedanjem času, kot da že obstaja in opredeljuje ljudi in tehnologijo v novi informacijski interakciji, z odgovori na vprašanja o spremembah in o funkcijah, ki jih bo sistem podpiral. Ta vizualizacija strategije prihodnjega preteklega časa je na področju visoke tehnologije edinstvena in čedalje bolj uveljavljana. Projektivna tehnika prihodnjega preteklega časa artikulira lastno marketinško strategijo v večletnem obzorju, tj. v življenskem ciklu programske opreme in sistemskih konzultantskih poslov. Podjetje Apple Computers je npr. korporiralo univerzo (t.i. Apple University) z vrsto programov za svoje direktorje, s skupnim imenom Living Programs, ki prav tako upoštevajo metodo prihodnje preteklosti. V Applovem upravljavskem seminarju preživijo direktorji štiri dni v petih letih prihodnosti. V samoupravljavskih skupinah po 20 do 25 direktorjev oblikujejo produkte, uporabljajo računalniško tehnologijo za reševanje prihodnih Applovih problemov in sporočajo novim uslužbencem, kakšno bo podjetje v prihodnosti. Applovi starejši direktorji, skupaj s predsednikom podjetja, obis^jejo seminar in v(^ijo zasedanja. Zmagovalno filozofijo je mogoče vsebinsko zajeti z izjavo hokejskega zvezdnika: „Ne drsam tja, kjer je ploščica — grem tja, kamor bo ploščica drsela." 3.3.3. Medfunkcionalno sodelovai^ie in komunikac^a Strokovnjaki produktnega načrtovanja, proizvodnje, prodaje in trženja morajo izboljšati svojo medfunkcionalno komunikacijo in razumevanje uporabniških potreb, če želijo oblikovati, proizvajati in tržiti produkte, ki bodo prinašali vrednost. Obstaja več načinov za izboljšavo medfunkcional-nih dejavnosti in komunikacije. Npr. kakovostno funkcijsko razvrstitev (angl. Quality Function Deployment, okrajšano QFD) je razvilo podjetje Mitsubishi leta 1972, uvedli pa so ga v Digital Equipment Corporation, AT&T in ITT šele leta 1980. S to metodo se dobijo atributi fizičziega produkta, upoštevajoč njegovo kvaliteto. 7 8 Takeuchi in Nonaka pa tudi Hayes in drugi opisujejo, kako vzorna podjetja organiziijao razvoj novih produktov, da bi pospeševala med-funkcionahio komunikacijo in zmanjšala čas med spočetjem in promocijo novega produkta. Vsi ti pristopi priporočajo intenzivno interakcijo med marketingom, prodajo, servisom, raziskavami in razvojem in proizvodnjo skozi celoten proces. Ta stopnja interakcije nasprotuje tradicionalnemu načinu, pri katerem dominira ena funkcija v procesu določene faze in se potem prenese postopek na drugo ftmkcijo v kasnejši fazi. Razen novih metodologij za razvoj produktov in projekmega upravljanja mora visokotehnološko podjetje podpirati razvoj upravljanja in trening nameščencev v smeri kooperacije in komunikacije prek tradicionalno postavljenih meja med funkcijami, poslovnimi enotami, domačimi in mednarodnimi lokacijami. Podjele IBM uporablja organizacijske in vodstveno-skupinske simulacije za udeležence tečajev, kjer se pridobiva neposredno izkustvo v razvoju skupinskega razreševanja problemov v območju visokotehnoloških projektov. Data General organizira tečaje serviserjev, razvojnikov in raziskovalcev skupaj s tržniki za področje tržnega vodenja razvojnih programov. Medfimkcionalne skupine uporabljajo pri tem nova orodja in tehnike za reševanje tistih marketinških problemov, ki trenutno pestijo organizacijo. 3.3.4. Učinkovita uporaba medpodjet-niških zvez Poznamo veliko število primerov zvez (koalicij, alians) med visokotehnološkimi podjeli. Leta 1985 je podjele Digital Equipment Corporation ustanovilo program z naslovom Izdelava kor-porativnega obračunskega vodenja (IKOV), v okviru katerega se direktorji proizvodnje, ki so odgovorni za vnaprejšnjo (ciljno, kakovostoo) tehnologijo v operacijah podjetja Digital, srečujejo s svojimi oponenti (kolegi, direktoiji) iz vodilnih uporabniških organizacij podjetja z namenom, da izmenjujejo mnenja, kako bi bilo mogoče uporabiti novo tehnologijo. Program IKOV se izvaja tudi med proizvodnjo, marketingom, prodajo in produkmim razvojem podjetja Digital, preden se Analizirajo ideje različnih funkcij podjetja. V razdobju 1985-88 se je število raznovrstnih zvez med proizvajalci računalnikov in računalniških programov, ki so odpirali skupne marketinške kanale, še povečalo. Npr. računalniško podjetje Tandem Corporation je oblikovalo skupino 100 specialistov, ki so razvijali poslovne in delovne odnose s tretjimi proizvajalci programov. Tako je v treh letih trikrat povečalo število zvez s softwarskimi dobavitelji. Drugo podjetje, imenovano Systems Integration Age, poroča, da se je bistveno povečalo število odnosov med proizvajalci računalniških programov in svetovalnimi podjetji, ki so specializirana za uporabniško modifikacijo prograinov, njihovo instalacijo in za šolanje uporabnikov. Tudi vrsta biotehnoloških, polprevodniških in računalniških podjetij oblikuje strateške koalicije, da bi kompenzirala finančne pritiske močnejših partoeijev s kreativnostjo visokotehnoloških podvigov ali da bi povezala produkte in tehnologijo enega partnerja s tržno prisotnostjo, uporabniškim dostopom in distribucijskim znanjem drugega partnerja. Ob razmnoževanju zvez je pomembno, da se skrbno premisli, kako izbirati in potem uresničiti delovno področje partnerstva. Tako je mogoče razlikovati pet potencialnih ohlapnih blokov globalnih zvez (koalicij). — Različni parmerji so različno organizirani na področju marketinškoga in oblikovalnega odločanja; to stanje vodi k problemom koor-dinacüe. — Podjetje s posebno pristojnostjo se lahko pridruži drugim podjetjem, ki so zagrenjeni (ogorčeni) konkurenti; to stanje vodi k problemom kccperacye in zaupai^a. — „Zavezniki" z najboljšo kombinacijo komplementarnih veščin v eni državi so slabo pripravljeni, da bi pomagali eden drugemu v drugih državah; to stanje vodi k problemom ures-Dičevai;|a zveze na globalni osnovi. — Velika hitrost tehnoloških sprememb povzroča, da bo najboljši jutrišnji partner različen od najboljšega današnjega partneija; to stanje vodi k problemom vdrževai\ja zvez skozi da^ša časovna obdobja. — Težnja vsakega partneija, da si želi kolikor mogoče veliko zaveznikov in kolikor mogoče malo sovražnikov, bo otežkočala prekinjanje odnosov s katero koli zvezo; to stanje vodi k problemom oblikovanja edinstvene konkurenčne prednosti. Strateške zveze je mogoče okvirno ocenjevati s temle vprašalnikom za vsakega partneija: Profil partnerja:_. Viri: denar_, tehnologija_, informacija_, kadri_, čas_. Odnosi: uporabniki_, kanali_, vpliv v industriji _. Ugled: vidnost (vizibilnost) _, zaupanje (kredibilnost)_. UsposobUenost: tehnološka ekspertiza_, industrijsko izkustvo_, funkcionalna kompentenca _, ustvarjalna nadarjenost _, upravljavsko znanje_, marketinške/prodajne veščine_, podjetniške veščine_, poznavanje države_, sposobnost strateškega mišljenja _, spretnosti v medpodjetniški diplomaciji_. Kemya in kultm-a: vrednote podjetja_, stil/osebnosti vodilnih nameščencev_. Vsak potencialni partner lahko ima različno mešanico sestavin v različnih državah, kjer se marketing izvaja. Gornji vprašalnik je pristop za primerjavo alternativnih partnerjev in za ugotavljanje moči in slabosti predlaganih parmer-jev na trgih različnih držav. 3.3.5. Osnove, ki omogoč^go kontinuiteto v spremembi Razmerje sprememb v tehnologij i in na trgih je v zadnjem desetletju neusmiljeno naraščalo. Visokotehnološki produkti prehajajo od negotovega razvoja in njihove promocije skozi faze rasti in zrelosti že v razdobju nekaj mesecev in ne nekaj let kot nekdaj. V tem procesu občutijo tržniki tako vznemiijenje valjarja napredka kot stres spopada. V ozračju te zmede je potrebna določena oblika stabilnosti, če želijo nameščenci in podjela dosegati stalen uspeh v razdobju desetletij, ki označujejo življenske cikle organizacij in pok- licnega razvoja tržnikov. Pri ohraixj^'u kontinuitete v spremembi so pomembni fundamenti. Prvi fundament je množica podjetniških vrednot, Vrednote podjetja IBM — spoštovanje posameznika, uporabniški servis in uresničevanje popolnosti — so dobro znane uslužbencem, uporabnikom in vsem drugim na tržišču. Tem vrednotam je podobnih sedem korporativnih ciljev podjetja Hewlett-Packard, ki so v območju profita, uporabnikov, interesnih področij, rasti, nameščencev, upravljanja in državljanstva. Vendar so te vrednote danes že dokaj trivializirane, ker jih ima skoraj vsako podjele. Teh pravil obnašanja je tudi preveč. Da bi korpotativne vrednote omogočale kontinuiteto mdi v spremembi, morajo biti dobro ponmljive in smiselne za odločanje v strelskih jarkih. Drugi fundament ziiùtyz. marketinške segmente in uporabnike. Posledica dediščine inženirsko vodenih podjetij je v prepričanju, da je ključ k uspehu oblikovanje dobrih produktov in njihova prodaja vsakomur, ki ima denar. Toda zaradi hitrih sprememb tehnologije in trga ni mogoče več vsega postoriti pri vseh uporabnikih. Zaradi tega je osredotočenje na dovolj ozke ci^ne segmente mdi edina možnost majhnega visokotehnološkega podjetja, da bo uspešno proti veliko večjemu podjetju. Na globalnem tržišču celo največja podjetja niso več dovolj velika, da bi pravočasno postorila vse pri vseh svojih uporabnikih. Visokotehnološki prodajalci, katerih naloge so uokvirjene v četrtletoe kvote in visokotehnološki podjetoiki, ki razmišljajo, kako oblikovati naslednjo plačilno listo, zavračajo ozko tržno usmeritev, ker jim ta pomeni, da kratkoročno zgubljajo priložnosti. Hkrati pa je prav vzdrževanje discipline in samozavesti v naporni bitki bistveno za nadaljevanje uspeha. Tretji fundament je področje produktne politike. Tržna selekcija govori, da ni mogoče postoriti vsega pri vseh uporabnikih, produktna politika pa poudarja, da večina visokotehnoloških podjetij ne more postoriti vseh stvari niti pri nekaterih uporabnikih. Specifične odločitve, ki naj bi se uporabljale v produktni politiki podjetja, vsebujejo več elementov: — Prvi element je razmerje med standarizacijo in posebnostjo, ki ga bo tržnik upošteval pri fizičnem produkm, da bo ta zadovoljil posebnosti uporabniških potreb. Podjetje lahko zavrne modifikacijo programskih produktov, ko bi ta modifikacija zadovoljila potrebe enega samega uporabnika. Toda konkurenčna podjetja modificirajo produkt za dodatno plačilo. Zahtevam po spremembi se npr. dobro softwarsko podjetje prilagaja z izdajo novih verzij programskih paketov vsakih šest mesecev ali vsako leto. — Drugi element je obseg storitev, ki se nudijo s produktom. Proizvajalci računalnikov nudijo različne vrste izobraževanja, servisa in tehnične podpore. Servisne storitve zaračunavajo posebej ali pa jih vežejo na ceno produkta. — Tretji element je obseg produktoe linije, tj. število različnih tipov produktnih kategorij. Odločitev podjetja Intel, da bo proizvajalo delovne postaje in se ne bo omejevalo le na proizvodnjo polprevodnikov, je razširila obseg njegove produkme linije. — Četrti element je globina produktoe linije, tj. število modelov, ki se proizvajajo v okviru ene produktne kategorije. Ob novem modelu je mogoče obdržati tudi proizvodnjo obstoječih modelov, to pa povečuje globino linije. — Peti element so industrijski standardi v primeijavi z lastoo tehnologijo. Visokotehnološka podjetja se morajo odločati med upoštevanjem neodvisnih tehničnih industrijskih standardov in uporabo specialne lastoe tehnologije pri reševanju uporabniških problemov. Razprave o industrijskih standardih lahko trajajo več let in zavirajo načrte podjetij z novimi produkti. Vendar se pritiski uporabnikov za priznanje industrijskih standardov povečujejo. 3.3.6. Sklepne opombe v naši razpravi smo se omejili le na tri bistvene elemente trženja visoke tehnologije, in sicer na osnove skupnih vrednot, temelje ciljne marketinške izbire in osnove produktne politike. Seveda pa to ne pomeni, da v viskotehnološkem podjetju ni potrebno upoštevati Še drugih marketinških taktik, kot so oblikovanje cen, oglaševanje, vodenje prodajalcev in upravljanje distribucijskih kanalov. Vendar, če tržna selekcija in produktoa politika nista skrbno usmerjani, bo kakovostoo izvajanje drugih tržnih spremenljivk tudi prej ko slej pomanjkljivo. Nasprotoo pa bo sodelovanje visokotehnoloških tržnikov z uporabniki usklajeno, če bodo jasno artikulirane tržne vrednote, ki bodo podprte z disciplinirano produktoo politiko. Le tako se bo mogoče izogibati napakam in nazadovanju tržnih dosežkov. Našo razpravo o trženju visoke tehnologije smo začeli z ugotovitvijo, da obstaja bistvena razlika med visokotehnološkimi podjetji in drugimi podjetji zaradi visoke stopnje tehnološke in tržne negotovosti. Ta negotovost je povročitelj marketinških problemov, ki jih visokotehnološko podjetje rešuje z ustvarjalnim prilagajanjem in o-sredotočanjem na fundamente, ki smo jih opisali. Vzdrževanje tega delikatnega ravnotežja prožnosti in fiindamentov predstavlja izziv, s katerim se soočajo visokotehnološka podjetja v devetdesetih letih. To soočanje pa bo specifično in inovativno mdi na skupnem trgu Evropske skupnosti in to prav na področju visokih tehnologij. 4. Možnosti korporativne organizacije z upoštevanjem slovenskih posebnosti v tem poglavju si bomo postavili dve osnovni vprašanji: „Kaj je korporacija s svojimi različnimi oblikami (kot so koncem, trust, kartel, sindikat, podjetje itd.) v razvitem svem?" in „Katere so nastajajoče posebnosti pri snovanju slovenske korporacije?" Odgovor na prvo vprašanje bo vseboval podatke iz izkušenj razvitejših družb in s temi podatki se bomo okvirno seznanili. Odgovor na drugo vprašanje zahteva izvirno raziskovanje tistih domačih razmer, posledic in stremljenj, ki bi lahko zagotavljala dolgoročno (večdesetletoo) poslovno in razvojno uspešnost in rast korporacije. Korporativna organiziranost v svetu priznava neke osnovne standarde kakovostne poslovne strukmriranosti. Ti standardi segajo danes mdi na področje kakovostnega upravljanja (npr. evropski DIN/ISO standardi serije 90(X)) in bi jih morali upoštevati v vseh prihodnjih organizacijskih zasnovah slovenskih i^jetij in še posebej slovenskih (mednarodnih) korporacij; 4.1. Kaj je korporacija? Odgovor na vprašanje „Kaj je korporacija?" naj bi ne bil doktrinären, saj je izvirni pojem dovolj širok in ima civilizacijske korenine. Latinska beseda corpus (-oris, n.) ima vrsto za nas uporabnih pomenov, in sicer telo; oseba, individuum, bitje; substanca, bistvo; gmota, okvir, sistem, struktura, družba, korporacija. Angleška beseda co^jorario/i ima med drugimi tale, za nas bistvena pomena: telo, kije zakonsko oblikovano in avtorizirano, da deluje kot ena sama oseba, čepravje konstituirano z eno ali več osebami in so mu legalno podeljene različne pravice in dolžnosti, vključno z možnostjo pravice do nasledstva; združenje delodajalcev in nameščencev v bazni industriji. V slovenščini ima beseda korporacija pomen družbe, zveze ali združenja kot pravnega telesa. Veijetoo smemo pojem korporacija uporabljati tudi namesto pojma podjetje, ki je samostojna gospodarska enota na področju proizvodnje, trgovine, storitev itd. Korporacija je tako sinonim za podjetje. V razvitem svem je kcrporacga^® družba, ki ščiti pravice svojih članov-podjetij, zastopa njihove interese in uresničuje njihove in skupne (družbene) poslovne cilje. Korporacija je tudi oblika državne gospodarske aktivnosti in oblika upravljanja z javno lastnino. Stams korporacije imajo tista podjetja, ki v okviru svoje gospodarske dejavnosti zastopajo mdi interese države, so pod nadzorom državnih organov in javnosti in so v tem okviru podjetoiško samostojna. Korporacija je posledica nacionalizacije (podržavljenja) podjetij in sodobnih državnih, podjetniških in zasebnih kapitalskih razmerij. Skozi to je korporacija vselej tudi instrument državne gospodarske politike in raznovrstoe intervencije (naložbene, kapitalske, davčne, poslovne). Korporacija je posledica praktičnih potreb populacije in ne predvsem posameznika, ima svojsko socialno uravnoteženost in smisekiost. Ta ohlapna definicija korporacije seveda ničesar ne pove o velikosti in domala nič o strukmri podjetja. Zakonsko je seveda lahko opredeljeno, kdaj ima podjetje pravico do naziva korporacije. Pri nas si običajno pod korporacijo predstavljamo le največja, sestavljena podjetja, lahko pa bi bilo korporacija tudi enostavno in malo podjetje, ki izpolnjuje omenjene pogoje. Na Zapadu poznamo vrsto korporacij, ki so mala zasebna podjetja, le z nekaj nameščenci, imajo pa sloves tehnološko in storitveno inovativnih podjetij, ki se finančno napajajo z državnim in predvsem zasebnim rizičnim (naložbenim) kapitalom. V okvir pojmovanja korporacije kot velikega podjetja je mogoče umestiti še pojme koncem, trust, kartel in sindikat, saj se nekateri izmed njih napovedujejo mdi pri nas. Koncem je najvišja stopnja monopolističnega združevanja podjetij, v katerem ima odločilen vpliv na poslovanje najmočnejši član. Podobno kot v trustu, zgubijo podjetja tudi v koncernu svojo samostojnost. Razlika med koncernom in trustom je v tem, da trust zdužuje podjetja ene panoge, koncem pa podjetja različnih proizvodnih panog. Prednosti, kijih ima tmst glede na kartel in sindikat kot obliki monopola, se ohranijo tudi v koncernu. Prednost koncema glede na tmst je v združevanju podjetij različnih panog, ko se s konjukmro povzročene spremembe profitnih stopenj v večji ali manjši meri lahko eliminirajo. Oscilacije profime stopnje koncema so tako v gospodarskem ciklu manjše. Trust je monopolistično zlitje podjetij v eno skupno podjetje, ki ima monopolističen položaj na trgu. Prednost tmsta glede na kartel in sindikat kot monopohii obliki je v večji prožnosti vodenja poslovne politike. Tmst lahko zmanjša ali popolnoma ukine proizvodnjo v svojih najbolj nerentabilnih podjetjih; s tem zmanjšuje stroške proizvodnje in oblikuje enotne cene kot izhodišče v politiki prodajnih cen. Posebni profiti najdonosnejših podjetij se lahko prelivajo v akumulacijski sklad tmsta kot celote. Kartel razdeljuje za razliko od tmsta proizvodnjo premosorazmemo med svoje člane, v politiki prodajnih cen pa mora izhajati iz stroškov najmanj donosnega podjetja; pri tem najbolj donosna podjela zadržijo ekstraprofite za sebe. Kartel je monopolistična interesna skupnost oziroma združenje enakih ali sorodnih podjetij, ki formalno ohranijo svojo samostojnost. Združevanje podjetij temelji na pogodbi, združenje pa ima monopolni položaj na tržišču. Čeprav je samostojnost podjetij formalna, je prednost kartela v primeijavi z navadnimi podjetji prav v raznovrstnih načinih omejevanja samostojnosti. Podjetja se pridružujejo kartelom s ciljem, da bi s pomočjo skupnih dejavnosti povečala profit. Najenostavnejša oblika je cenovni kartel, v katerem se združena podjetja dogovaijajo o cenah in se s tem izognejo medsebojni konkurenci ter z novimi, višjimi cenami povečujejo svoje profite. Višja cena vzpodbuja podjetja k večji proizvodnji, ki pri nepovečanem ali padajočem povpraševanju pritiska na zniževanje kartelne cene. Karteli se večkrat dogovarjajo tudi o geografskiparcelizaciji trga. Nadaljnja oblika kartela je kartel proizvodnih kvot, s katerim se razen cen regulira tudi obseg proizvodnje, kar zagotavlja večji dobiček. S tem se kompenzira slabost cenovnega kartela. V nekaterih državah označuje sindikat monopolno obliko združevanja podjetij. Tako kot v kartelu obdržijo podjetja mdi v sindikam svojo proizvodno samostojnost, vendar opravlja njihove operacije prometa skupna komercialna agencija. Z odpravo komercialne samostojnosti lahko sindikat močneje kontrolira tržišče in cene kot kartel in je zaradi tega obstojnejši od kartela. Podjetja lahko iz sindikata izstopajo, vendar se pri tem pojavijo problemi, kako obdržati položaj na trgu. Z enotno prodajno politiko usklajuje sindikat tudi proizvodnjo, in sicer s kakovostjo, obliko in zmogljivostjo produktov. S tem se utrjuje in posodablja medsebojna povezanost podjetij v sindikatu. Holding (ali krovno podjetje) je družba, ki ima v svoji aktivi samo akcije drugih podjetij ali v katerem je največji del aktive setavljen iz akcij drugih podjetij. Holding opravlja predvsem finančne operacije v interesu podjetij, ki jih nadzira in upravlja ali nadzoruje proizvodne in komer-ciahie aktivnosti svojih podjetij. Holding je odgovor na veliko število malih delničarjev, z disperzijo dehiic v različnih slojih prebivalstva. Holding ima kontrolo nad delniško družbo že z nizkim procentom dehiic. Holding plasira svoja sredstva v več dehiiških družb in v vsaki od njih razpolaga s kontrolnim paketom delnic, ki navadno ne presega petine skupne mase delnic delniške družbe. Tako holding zavlada nad večjim gospodarskim področjem, kontrolira kapital večjega števila podjetij in denarne prihranke prebivalstva, vložene v nakup dehiic. Holding postane tako organizirana oblika finančne kontrole nad podjetji. Delniška družba je organizirana oblika velikega podjetja, ki nastane z združevanjem posameznih kapitalov v en akcijski (delniški) kapital, z vložki solastnikov (delničaijev), ki so lastniki določenega števila delnic. Obseg kapitala (glavnica) je vnaprej opredeljen in razdeljen na delnice, ki jih lahko kupujejo tudi država, varčevalci in posamezniki. Prednosti delniške družbe glede na individualno podjetje so v glavnem naslednje: večje možnosti pri pridobivanju sredstev za proizvodnjo in pri pridobivanju delovne sile; večja sposobnost povečevanja obsega proizvodnje z upoštevanjem tehnološkega napredka, ki se ne omejuje z akumulacijsko sposobnostjo posameznega podjetja; lažje pridobivanje bančnih kreditov zaradi zaneslivejšega plasmaja in s tem raznovrsmejšega vračanja posojil. Delniška družba omogoča tako tiste vrste proizvodnih razmerij, ki so bistvena za razvoj in rast sodobne industrije. Korporacija v Sloveniji bo tako lahko selektivno upoštevala prednosti koncema, kartela, trusta, sindikata, holdinga in dehiiške družbe, ko se bo prilagajala svojemu znanju in kakovosti o vodenju podjetja. Pri tem bo morala v strategiji svojega razvoja še posebej upoštevati internacionalizacijo in globalizacijo korporacije, možnosti vlaganja mjega kapitala in logiko t.i. strateških koalicij z domačimi in tajimi partnerji. Standardi kakovosti vodenja korporacije in njenih podjetij bodo morali biti upoštevani mdi na vseh proizvodnih (industrijskih) in marketinških ravneh. 4.2. Primer značilne „elektronske" korporacije v Evropi poznamo več „elektronskih" kor-poracij, med katere lahko prištevamo nemški Siemens, nizozemski Philips, finsko Nokio, pa tudi italijanski Olivetti, francoski Buli itd. Slovenska Iskra ima v svojem proizvodnem programu marsikaj, vendar ji v primerjavi s Siemensom manjka dobršen del nekdanje jakotočne in energetske usmeritve, npr. tiste, ki jo s svojim proizvodnim programom pokriva podjetje Rade Končar. Če poskušamo opredeliti programsko primerjavo s Siemensom, potem sta Iskra in Rade Končar zadovoljivo programsko primerljiva z nemSkim Siemensom. Da bi dobili pregled nad dejavnostjo neke evropske korporacije (delniške družbe, koncema itd.), si na kratko oglejmo njeno programsko in organizacijsko strukturo. Korporativne divizie so lahko npr. tele: raziskave in razvoj (tehnologija), kadri, prodaja in marketing, poslovna administracija in finance. Skupine ali produktne linye korporacije so npr.: komunikacija in informacijski sistemi (komunikacijski terminali, sistemi in mreže za zasebno komunikacijo, podatkovni sistemi), telekomunikacijska vezja in varnostni sistemi (javne telefonske centrale, sistemi za prenos, telekomunikacijski kabli, varnostni in zaščitni sistemi), energija in avtomatizacija (bazne industrije, proizvodne industrije in pogonski sistemi, transportna in javna oblast, instrumentacija in kontrola, mehanizmi in krmilni produkti, sistemi za avtomatizacijo tovarn, industrijska elektronika), električne instalacije in avtomotivni sistemi (energetski kabli, instalacijska oprema in svetilni sistemi, električni merilniki, segre valni in klimatski sistemi, avtomotivni sistemi, trgovina, inženiring in sklepanje pogodb), komponente (integrirana vezja, diskretni polprevodniki, pasivne komponente, elektronke), energetske naprave (fosilna in nuklearna energija, energetska regeneracija, transformatoiji, visokonapetostni prenos in distribucija, cikel nuklearnega goriva, ekološki inženiring, biotehnologija, morska, vetrna in laserska tehnologija), medicinska tehnika (rentgenski, terapevtski in elektromedicinski sistemi, zobozdravstvena oprema, slušni instrumenti) itd. 4.3. Ekonomska, standarizacij-ska in mednarodna pogojenost slovenske korporacije Slovenska korporacija bi se lahko v konteksm svojege ekonomskega, političnega in mednarodnega razvoja zgledovala po korporacijah v manjših ali manj razvitih evropskih državah, kot so npr, skandinavske^^ in južnoevropske države. V tem spoznavnem okviru je poučen razvoj španskega gospodarstva'^ v zadnjih nekaj letih. Čeprav je menda jasno, da bo slovenska korporacija morala javno razkrivati svoje ekonomske (fmančne, razvojne) in poslovne podatke vsaj v letnih poročilih, si na kratko poglejmo, kateri podatki in na kakšen način se javno predstavljajo v zadevnih poročilih. Javnost finančnih in finančnorazvojnih podatkov mora biti zagotovljena skozi uradna poročila davčnih in državnostatisstičnih služb pa mdi z direktnim vpraševanjem pri ustreznih državnih službah s strani domačih in mjih interesentov. Ta podatkovni servis (npr. storitev v okviru komunikacijske računalniške mreže) mora biti zakonsko ali dogovorno (npr. prek Gospodarske zbornice Slovenije) brez dodatnih omejitev omogočen. Naštejmo na kratko podatke in njihov pomen, ki so za presojo uspešnosti korporacije standardni in bistveni. Strokovni časopisi po svem objavljajo za preteklo obračunsko leto največkrat tele podatke o posameznem podjetju mesto podjetja glede na prihodek v okviru panoge v svetovnem, kontinentalnem, regionalnem in/ali državnem okviru_, prihodek_, prihodek v odstotkih v okviru panoge v svetovnem, kontinentalnem, regionalnem in/ali državnem okviru_, profit oziroma obseg izgube, če seje pojavila, z letoo rastjo oziroma upadanjem v primerjavi s prejšnjim letom_, napredovanje oziroma nazadovanje v prihodku glede na prejšnje obračunsko leto (fmančni podatki in odstotki)_, prihodek na zaposlenega (ob podatku o prihodku in številu zaposlenih)_, donosonost iz prometa v zadnjem obračunskem lem in leto pred njim (v odstotkih)_, donosnost celotoega kapitala oziroma donosnost poslovnih sredstev v zadnjem obračunskem letu in letu pred njim (v odstotkih)_, rast prihodka v preteklem leto in leto pred njim z odstotki rasti_, komparativni podatki o navedenih podatkih, ki dajejo pregled o stanju na svetovnem tržišču in stanju neposredne konkurence_itd. Razen tega se bomo morali sprijazniti s prakso, da so na določen način standarizirani finančni in razvojni podatki o podjetju mednarodno dosegljivi prek računalniških mrež in dostopni širokemu krogu interesentov (javnosti). Slovenska Gospodarska zbornica mora v okviru evropske svobodne izmenjave podatkov imeti te podatke v banki, ki je povezana v mednarodno mrežo. Ti podatki obsegajo razen omenjenih še: ustanovitev, ustanovitelji in sedanji lastoiki podjetja (z datomi, razmerji deležev, dužbenim kapitalom itd.). fiskalni kod (v okviru državne administracije), tip podjetja (delniška družba, itd.), sedež podjetja, konstitutivni podatki, razvid dejavnosti podjetja (registracija), podatki o vodstvu podjetja (imena, naslovi), bilanca podjela v preteklih letih itd. Našteti podatki omogočajo mednarodni nadzor kakovosti p^jetja, in sicer v samem podjetju, kjer obstaja pritisk za doseganje kakovostnih podatkov kakor tudi pri partneijih, ki določeno kakovost pričakujejo in zahtevajo. V tej zvezi je potrebno omeniti standarde kakovosti upravljanja podjetij , ki veljajo v okviru Evropske skupnosti. Ti standardi (ISO 9(X)0-9(X)4) zadevajo — navodilo za izbiro in uporabo norm za kakovostoo upravljanje in dokazovanje doseganja kakovosti (9000); — model za doseganje in dokazovanje kakovosti v oblikovanju (konstrukciji), razvoju, produkciji, instalaciji in uporabniških storitvah (9001); — model za zagotavljanje in doseganje kvalitete v proizvodnji in instalaciji (9002); — model za doseganje in dokazovanje kakovosti pri končni kontroli in testiranju (9003); in — navodilo za vsako podjetje, ki želi izboljšati kakovost upravljanja (9004). Naslednji, bistven problem je mednarodna pogojenost (povezanost, strukmra) slovenske korporacije. Tu se pojavljajo vprašanja, kot so: — kolikšen naj bo holding države v mednarodni korporaciji, da bo korporacija lahko realizirala interese slovenskega ljudstva? — kako in za katere tehnologije pridobiti tuje, perspektivne partnerje? — kako oblikovati strateške poslovne koalicije in katerim se pridruževati? — kako in s kakšnimi sredstvi razvijati in širiti mednarodne operacije in tržišče korporacije? — kako privabiti z ukrepi države mji kapital in vplivati, da bo ta kapital pospeševal tudi znanstveno in razvojno dejavnost na ozemlju Slovenije? — kje zgraditi tehnološki park in kako ga povezati s slovensko in tujo industrijo? itd. Našteta vprašanja se bistveno dotikajo razvojnih možnosti slovenske korporacije v mednarodnih okvirih. 5. Videnje krize vodenja Smisehio je, da naše razglabljanje o korporaciji v Sloveniji motrimo skozi permanenten problem obstajanja krize vodenja^^. Kriza vodenja podjetij in še posebej velikih padjetij (korporacij, koncer-nov, kartelov, trustov itd.) ni le naš specifičen problem, je pa v naših sedanjih razmerah kritičen. Dobrih manageijev praktično Se nimamo, saj,ni bilo priložnosti in pravih izzivov, v katerih bi se lahko formirali. Idealni manager (generalni direktor, direktor) je seveda utvara, ki praktično ni dosegljiva. Zato je povsem upravičeno, da si postavimo vprašanje, kakšna naj bo managerska skupina, ki ji direktor načeljuje in katere osnovne pogoje mora izpolnjevati, da se upravljanie korporacije ne znajde v resni krizi. Ichak Adizes , naše gore list, govori o štirih vlogah direktorja (oziroma vodilne upravljavske skupine), in sicer kot - proizvajalca (P), - administratoija (A), - podjetnika (E) in - integratola (I). Te štiri vloge se morajo izvajati in za nje je potrebnih več ljudi. Kot pravi Adizes. je za dober management potrebno, da nekdo zbere ljudi, ki delajo in razmišljajo različno. Zato je vselej smiselno govoriti le o managerski skupini, ki vse naštete funkcije opravlja. Vloge proizvajalca, administratorja, podjetnika in integratorja lahko opravlja le komplementarna skupina, ker noben posameznik ne more odgovarjati za vse štiri vloge. Pomanjkljivost idealne sheme PAEI je tedaj v tem, da je ni mogoče realizirati v eni osebi. Par-tikulami primeri te sheme so npr.: P--je osamljeni komandos, —A--je birokrat, -E— je potigalec in ---1 ']t superprivrienec. Možne so mdi različne variacije (kombinacije) teh štirih vlog, npr.: gonjač sužnjev (PA-), benevolenmi, benigni princ (PA—I), patemali-stični birokrat (—A—I), drugorazredni trener (P-^I), nadobudni ustanovitelj (P—E—), solo graditelj (PAE—), demagog (--EI), lažni vodja (—AEI), Živa pokora (—AE—), karizmatični gum (P-EI) itd. Podobno kot manageije je mogoče ocenjevati tudi podjetja, Se posebej, če uvedemo male črke p, a, e in i in jih kombiniramo z velikimi črkami. 6. Sklepne opombe Javno strukturirana korporacija, kije bila glavni motor ekonomskega napredka v zadnjem stoletju, je preživela^® svojo namembnost v vrsti ekonomskih sektorjev in je v zatonu. Nastajajo nove organizacije, ki so korporativne, toda nimajo javnih dehiičaijev in se ne pojavljajo in prodajajo na organiziranih borzah. Te organizacije uporabljajo javni in zasebni dolg kot glavni vir kapitala. Njihovi lastniki niso gospodinjstva temveč velike institucije (npr. pokojninsko zavarovanje) in podjetniki, ki pooblastijo agente, da v njihovem imenu upravljajo in vodijo kontrakte o uporabi in distribuciji gotovine. Te organizacije razrešujejo glavno slabost javne korporacije: konflikt med lastniki in direktorji. Slovenska korporacija naj bi izkoristila tudi to možnost učinkovitejše alokacije kapitala z večjo profitno stopnjo, pretokom gotovine, prodaje na zaposlenega in delovnim kapitalom. Slovstvo Pearson, Six Basics for General Managers, Harvard Business Review, July-August 1989, 94-101. Monarty and T.J. Kosnik, High-Tech Marketing: Concepts, Continuity, and Change, Sloan Management Review, Summer 1989, 717. ^W.L. Shanklin and J.K. Ryans, Marketing High Technology, Založba Heath, Lexington, Ma, 1984. '^R. McKewia, The Regis Touch: Million Dollar Advice from America's Top Marketing Consultant, Založba Addison-Wesley, Reading, Ma, 1985. ^W.L. Shanklin and J.K. Ryans, Organizing for High-Tech Marketing, Harvard Business Review, November-December 1984, 164. ^S.M. Davis, Future Perfect, Založba Ad-dison-Wesley, Reading, Ma, 1987. ''h. Takeuchi and /. Nonaka, The New New Product Development Game, Harward Business Review, January-February 1986, 137-146. ^R.H. Hayes et al, Dynamic Manufacturing Creating the Learning Organization, Založba The Free Press, New York, 1988. ^A.P. Železnikar, Razvojni credo Evrope in Iskre Delte, Integralni poslovni integracijski sistemi, Al-13, Zbornik referatov, Letna šola Iskra Delta, 7.-9. junija 1989, Ljubljana. Ponatis v Novi proizvodnji 40 (1989) 1, 24-30. ^^A.P. Železnikar, Sposobni direktoiji namesto „nesposobnostoo preverjenih ekip", Delo, 30. septembra 1989, Soboma priloga, 25 ali pod naslovom Razmislek o Iskri kot korporaciji. Informatica 14 (1990) 1, 100-103. ^^A.P. Železnikar, Finska Nokia na pohodu, Informatica 13 (1989) 4, 81. ^^A.P. Železnikar, Informacijska tehnologija v Španiji, Informatica 13 (1989) 4, 84-85 ^^A.P. Železnikar, Poslovni podatki za računalniška podjetja na svem v koledarskem leto 1988, Informatica 13 (1989) 4, 75-76. ^^A.P. Železnikar, Izgubarji in nazadovalci v računalniški industriji v letu 1988, Informatica 13 (1989) 4, 76. ^^A.P. Železnikar, Največji prihodek na zaposlenega v računalniški industriji leta 1988, Informatica 13 (1989) 4, 76-77. ^^A.P. Železnikar, Računalniška podjetja z največjo donosnostjo v letu 1988, Informatica 13 (1989) 4.11. ^^A.P. Železnikar, Računalniška podjetja z največjo rastjo prihodka v leto 1988, Informatica 13 (1989) 4, 77. ^b.J. Kendrick, The EC Phenomenon (The new European Economic Community approach to standards development). Quality, November 1989, 26-30. Adizes, Kako riješiti krizu upravljanja, Založba Globus, Zagreb, 1989. Jensen, Eclipse of the Public Corporation, Harvard Business Review, September-October 1989, 61-74. 13. Mednarodno ONLINE srečanje 12. do 14. december 1989 London Nekatere novosti Ključno pomanjkljivost informacij na CD ROM pa predstavlja dejstvo, da podatkov ni mogoče brisati in dodajati. Ažuriranje baze je tako vezano le na proizvajalce CD ROM - baz, ki svoje usluge zaračunavajo v obliki visokih letnih naročnin. Za. proizvode s tržnimi in finančnimi podatki znašajo letne naročnine tudi več kot £5000. 1. UVOD Z vidika potreb raziskovalno-razvojnega dela, vodenja proizvodnje, planiranja novih proizvodov in tehnoloških postopkov, sprèjeimanja tržnih, ekoloških in finančnih odločitev, kaže novosti na področju informacijske tehnologije za specifične potrebe kemije in sorodnih disciplin razdeliti v tri ključne kategorije: - prodor visoko specializiranih integriranih baz podatkov- zlasti faktografskih oz. numeričnihna CD-'RÓM; - razvoj integriranih sistemov za upravljanje s kemijskimi bazami podatkov (Structural Database Management Systems, Reaction Database Management Systems)Jd so bili do nedavnega dostopni le na večjih računalniških sistemih, vse bolj pa se uveljavljajo tudi mikroračunalniške verzije; - numerične baze podatkov z vgrajenimi algoritmi za predikcijo kemijskih, fizikalnih, farmakoloških in toksikoloških lasmosti na osnovi strukturnih značilnosti spojin (Structural Activity Correlation). 2. CD- ROM (Compact Disc - Read Only Memory) proizvodi Integrirane baze podatkov, dostopne na CD-ROM, postajajo vse bolj propulzivno področje informacijske ponudbe. 21načilnost baz podatkov na CD-ROM je, da lahko posamezni diski vključujejo različne tipe baz podatkov, ki so urejene po vsebinskih področjih. Na veliko prodornost kaite tudi podatek, da se je v letu 1989 število naslovov kompaktnih diskov v primerjavi z letom 1988 več kot podvojilo ( Information World, 1989). Zaradi velike kapacitete in cenene proizvodnje kopij (£5 za kopijo pri pripravi 1000 kopij), so optični diski optimalen medij za diseminacijo informacij. Ekvivalent tekste, ki je shranjen na enoto CD ROM, ustreza 39 magnetnim trakovom, 3000 mikrofishem, 810.000 tiskanim stranem, oz. 1000 mikroračunalniškim disketnim enotam ( Peniston, S., 1989, Rivett, M., 1987). Poleg tega se proizvajalci opreme trudijo, da bi tehnike iskanja informacij čimbolj približali potrebam in profilu končnega uporabnika, ki naj bi bil pri svojem delu neodvisen od specialista - infomiatika. Vendar je v postopku komercializacije že nov tip optičnega diska - write-once and erasable CD - zbrisljiv optični disk. Uporabnik bo lahko dograjeval mednarodne baze podatkov z vključevanjem svojih lasmih informacij. Tako bo optični disk postal tudi medij za shranjevanje novih informacij. Tabela 1: Pregled baz podatkov na CD - ROM po posameznùi področjih Področjo StevUo (1989) Delei (%) Splošne infonoadje in literatura 96 11.8 Znanost in tehnologija 94 11,5 Zakonodaja in pravo 80 9,8 Poslovne infcamacije ofirmah 71 8.7 Medicina in zdravje 67 8,2 Audio-vizualni sistemi 53 64 ' Enciklopedijo in slovatji 47 5,8 Direktoriji 42 5.1 Katalogi 39 4.8 Prognun&ka oprema 39 4.8 Ekonomija/ Statistika 39 4,8 Knjige v tisku 25 3.1 Kemija/Faimadja 22 2,7 Atlasi, zemljevidi plani mest 22 2.7 Ekonomija in finance 21 2.6 Oeobika statistika 20 24 Avtomobilski deli 12 U Tehnični katak>gi 12 IJS PrinVSniki 9 1.1 Knjižnični katalogi 9 1.1 Vodilno mesto med proizvajalci baz podatkov na CD ROM imajo Združene države Amerike (62% celotne proizvodnje), sledi Evropa s 30% proizvodnje. Japonska in Avstralija pa skupaj pokrivata le 8% celotne proizvodnje. Opisi izbranih produktov s področja kemije in sorodnih disciplin Tabela 2 Produkt Proirvajalec Dnig Infcmnation System Poltox ChemBank Ige SilverPlatter 2^£ilno8ti značilnosti zdravil, indikacije in kontraindikacija doziranje in režiin, toksičnog interakcije, kemijske in farmakološke značilnosti, itd. raziskovalni projekti na področju onesnaževanja okolja in toksičnosti kemikalij potencialno nevarne spojine -RTECS (NIOSH) -OHMTADS (EPA) -CHRIS (US Coast gard) Urk-Othfflcr JohnWUey& clo- Sons t of ctl Technology TOMBS Plut Micromedex Inc. celotni teksd približno 1200 < Slankov.abstrakti, indeksi, tabele, CAS Registrske Številke ekoIoSki podatki; baze: -MEDITEX zdravljenje zastrupitev z industrijskimi kemikalijami, -HAZARDTEXT ravnanje v primeru nesreč,npr. požarov, razlitij, itd., -HSDB toksičnost, regulativa za okoli 4000 najbolj pogosto uporabljanih kemikalij, -OHM/TADS učinki na okolje in zdravje za več kot 1000 derivatov nafte in drugih nevarnih kemikalij, -CHRIS požarna varnost, načini gaSenja in podobno Pest - Bank SüverPlatter The Pesticidei Disc Pergamon Compaa Soludon podatki o 50,000 pesticidih: - EPA registrske Številke, - sestava produktov, - aplikacije, uUnki, itd. sredstva za zaSčito delkov. -AGRO (podatki o 600 aktivnih substancah v pesdddnih in f^kridnlh formulacijah, .EDAP( Evropski direktorij registriranih pesticidov), -INDEX-25000 najbolj pogosto upo^ljemh pesdci^alcev pesticidov Med uporabniki baz podatkov na optičnih diskih je zlasti velik interes za poslovne in finančne informacije. Zelo zanimivi proizvodi prihajajo zlasti iz založniSke hiSe Jordan&Sons. Poleg fmančnih baz podatkov, ki so organizirane po državah Evropske gospodarske skupnosti, vključujejo produkti omenjene založbe tudi programske pakete za finančne analize (Financial Analyst Software). Na tržišču so trenutno dostopni naslednji produkti: FAMB ( Financial Analyst Made Easy)- finančna baza podatkov za vodilna privatna in državna britanska podjela, ( zajema informacije o 125000 firmah), letna naročnina: £4S00, ĐIANB( Dbque pour I'ANalyse Economique)- finančna baza podatkov za vodilne francoske firme, letna naročnina: £5500, NBB (National Bank of Belgium) • finančna baza podatkov Narodne banke Belgije, letna naročnina: £2500. V pripravi je tudi podobna baza za podjetja v 231N ( Jordan& Sons, Specialist in high quality company fmancial information). 3. INTEGRIRANI SISTEMI ZA UPRAVUANJE S KEMUSKIMI BAZAMI PODATKOV REACCS - Current Ulerature File 25.000 REACCS - CHIRAS - Asymmetric Synthesis 5.000 Na področju specializiranih kemijskih informacijskih sistemov je v zadnjih nekaj letih opaziti močan prodor strukturnih in reakcijskih baz podatkov, katerih razvoj podpirajo sistemi za upravljanje s struktumimi podatki, med njimi zlasti: - Organic Reactions Accessed by Computer (ORAC), ki ga je razvila družba ORAC Limited, UK, - REaction ACCess System (REACCS), družbe Molecular Design Ltd. (Heller,D. R.. 1989). Sistema ORAC in REACCS sta razvita za uporabo na VAX. o Arhitektura obeh sistemov je podobna, oba podpirata procesiranje komercialno^ dostopnih reakcijskih baz podatkov in hkrati dograjevanje le-teh z vključevanjem poda±ov lastnega raziskovalnega dela. ORAC in REACCS predstavljata integracijo strukturnih, numeričnih in tekstovnih podatkovnih sklopov s ciljem nuditi končnemu uporabniku solidno računalniško podporo pri reševanju problemov organske sinteze. Ker sta oba sistema dokaj odprta - možne so povezave z drugimi sistemi za upravljanje s podatki - sta zlasti primerna za snovanje problemsko orientiranih kemijskih informacijskih sistemov za uporabo znotraj posameznih kemijskih in sorodnih firm (in-house application). Tabela 3: Pregled reakcijskih baz podatkov Baza podatkov Število reakcij Čaiovso inionaacy ORAC Gore Database 50.000 ORAC-nieilheima Syntbedo Method* of 42.000 Organic Chemistry ORAC-Academic CoUaboniiion 7.200 ORAC - Heterocycles 15.000 REACCS-Theilheimer- Synthetic Methods 42.000 REACCS - Derwent's Journal ot Synthetic 29.000 Methodi. REACCS-Organic Synthesis 5.000 19001946-1980 198719801946-1980 19801921- ( S.R. Heller, 1989, CRAC Limited -publikacija. Molecular Design Limited - publikacija). Bistvene značilnosti komercialnih reakcijskih baz podatkov, ki so dostopne prek obeh računalniških sistemov, ORAC in REACCS, so: - selektivnost: posamezne reakcijske baze podatkov ne povzemajo opisov reakcij iz vseh dostopnih virov. Proizvajalci se običajno omejijo le na nekaj ključnih virov primame literature, ki tvorijo osnovo za gradnjo reakcijske baze podatkov, zato so nekompletne; - podrobnost opisov izbranih reakcijskih sistemov je za različne reakcijske baze podatkov različna. Običajno vse baze vključujejo možnost iskanja po molekulski strukturi ali strukturnih fragmentih reaktantov, produktov, katalizatorjev in topil. Zioževanje profilov za iskanje je v večini primerov možno z opredelitvijo reaktivnega centra v molekuli reaktanta. Večina sistemov omogoča tudi iskanje po ključnih reakcijskih parametrih in literatumih referencah; - reakcijske baze podatkov trenutno ne vključujejo reakcij, ki jih prinaša patentna literatura. Proizvajalci baz podatkov se upirajo gradnji takih specializiranih reakcijskih baz, čel da različnost interesov in potreb uporabnikov ne omogoča zasnove poenotene strukture baze, ki bi ustrezala večini uporabnikov (R. C. Dana, 1989). Čeprav proizvajalci specializiranih kemijskih sistemov za upravljanje z bazami podatkov le počasi sledijo potrebam tistih uporabnikov, ki nimajo neposrednega dostopa do velikih in miniračimalnikov, se vse bolj pogosto javljajo na tržišču tudi zmogljive mikroračunalniške verzije programov za shranjevanje in procesiranje strukturnih podatkov. Ključni kriterij vrednotenja teh sistemov je lyihova odprtost , ki omogoča povezovanje in prenos podatkov med različnimi DBMS neposredno, ali preko ASCn datotek. Tako z vidika cene, kakor tudi odprtosti in kvalitete, je najbolj znani proizvod na tem področju Chemist's Personal Software Series (CPSS), Molecular Design Limited. Ključni deli sistema so: ChemBase - grafični elementi tega sistema omogočajo shranjevanje in iskanje informacij na osnovi strukturnih formul ali strukturnih fragmentov. Program je izredno jjporabniško naravnan in ne zahteva znanja programiranja. Zgradbo vidnega prostora za vnos podatkov je mogoče prilagoditi specifičnim potrebam uporabnika. Sistem omogoča definiranje strukturnih,numeričnih in tekstovnih polj.Možcn je tudi vnos enačb za kemijske reakcije in iskanje informacij po strukturah reaktantov ali produktov. Iskanje je možno po vseh poljih ali kombinacijah polj z uporabo logičnih operatorjev. Podatke iz drugih informacijskih sistemov lahko preko ASCII datotek prenašamo v strukturo baze ali pa iz te v druge DBMS sisteme. ChemText - je urejevalec teksta, ki omogoča neposredno vključevanje podatkov iz sistema ChemBase v tekst poročil. Podobne funkcije kot omenjeni programski paket, opravljajo tudi produkti Hampden Data Services Limited, PSIDOM - PsiBase (zasnova baze), PsiGen (procesiranje baze na osnovi kemijskih struktur, ali strukturnih fragmentov). Slaba stran sistema PSIDOM je, da ni možen prenos podatkov iz različnih datotek v format baze. Podobno pomanjkljivost ima tudi proizvod Fraser Williams, PC Sabre. Tudi PC Sabre ima modularno strukturo. Z modulom Picasso je možna zasnova baze in vnos strukturnih elementov. Modul Degas omogoča iskanje informacij na osnovi struktur in pripravo izpisov. SpcctraScarch je specifični paket Sabre, ki omogoča iskanje spektralnih podatkov in prikaz NMR spektrov. Specializirane kemijske baze podatkov, dostopne na mikroračunalnikih E3M PC in kompatibilnih Za te baze je značilno, da so zasnovane z enim od sistemom za snovanje specializiranih kemijskih strukturnih baz podatkov.Tako programski paket PSIDOM podpira procesiranje baze Pharma structures (Phatmaproject). Baza vključuje preko 3000 farmakološko aktivnih spojin in 7000 komercialnih imen zdravil. Poleg molekulske formule so v bazi Se naslednji podatki: - firma, ki je razvila zdravilo, - lastnik licence, - terapevtska aktivnost, - CAS registrska številka, - razvojni status, - reference. Bazo ažurirajo štirikrat letno z novimi podatki iz farmakoloških projektov. V bazo je možno vključevati tudi podatke lastnega raziskovalnega dela in jih tako primeijati z drugimi dosežki. Za uporabo na osebnih računalnikih je prirejena tudi baza NIST / EPA / MSDC Mass Spectral DaUbase. Baza nastaja v sodelovanju naslednjih institucij: National Institute of Standards and Technology (NITS), Environmenul Protection Agency (EPA), Mass Spectrometry Data Center (MSDC) - Royal Society of Chemistry - UK. Baza podatkov vključuje približno 50.000 masnih spektrov in vrsto programov za hitro iskanje podatkov. Podatke lahko iščemo po Chemical Abstracts registrski številki spojine • CARN, kemijskemu imenu, empirični formuli, molekulski masi, po spektralnih pikih. Sistem vključuje tudi opcijske programe za izpisovanje strukturnih formul in zasnovo ter gradnjo lastne baze spektralnih podatkov ( Royal Society of Chemistry). 4. NUMERIČNI SISTEMI ZA UPRAVUANJE S PODATKI Ključni dosežek na področju numeričnih baz podatkov je sistem Numerica, Fraser Williams. Numerica je sistem baz podatkov o fizikalnih, kemijskih, ekoloških in karcinogenih parametrih kemijskih spojin. Podsistemi znotraj Numerice omogočajo računanje in predikcijo lastnosti na osnovi kemijske strukture spojin ali eksperimentalno poznanih vrednosti različnih parametrov. Integracijo sistemov podpira centralni indeks baze SYNDEX, ki je skupen vsem podatkovnim zbirkam. Baza vključuje dve ključni kategoriji podatkovnih sklopov: - fizikalno kemijske lasmosti in ekotoksikoloSke karakteristike spojin: - zbirka podatkov o parnem tlaku spojin -TRC Vapour Pressure Datafile, - logaritem porazdelitvenega koeficienta oktanoWoda in sorodni parametri, • fizikalno - kemijske lastnosti spojin so dostopne tudi preko podsistema PPDS (Physical Property DaU Service), s tem da lahko ta sistem raCuna lasmosti mešanic neopredeljene sestave, - sistem DETHERM omogoča izračunavanje tennofizikalnih lastnosti, - sistem CHEMEST omogoča izračun 11 lastnosti spojin na osnovi poznanih lastnosti ali stniktumih značilnosti spojin. - sistem QSAR omogoča napoved 10 lastnosti na osnovi poznane molekuMe strukture spojin. ■ ekololkl podatki (kemijska in biokemijska razgradnja spojin, karcinogenost): - Environmental Fate Database - je vir eksperimentalnih in bibliografskih podatkov o kemijskih interakcijah in biodegradaciji nevarnih snovi v okolju, - CIDES (Carcinogenicity Information Database of Environmental Substances) - baza prinaša objektivno vrednotene ocene podatkov o karcinogenosti za posamezne spojine, - Carcinogenic Predictor - je statistični podsistem, ki računa verjemost karcinogenosti neke spojine na osnovi rezultatov testov mutagenosti. Sistem NUMERICA je dostopen le na posebnem gostitelju Fraser Williams. Letna naročnina za celotni sistem je £375, dodatno pa je treba plačati še čas poizvedbe, ki je kar £97 za uro. Ob uporabi nekaterih podsistemov je potrebno plačati še po £1.40 za vsak zadetek ( Numerica, Fraser Wiiüams). Metka Vrtačnik . Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, VTOZD Kemijsko izobraževanje in informatika (FNT-KII) LITERATURA 5. ZAKLJUČKI Dana, R. C., 1989, Where do they all come for ? Appropriate coverage of the literature for a chemical reactions databases, ONLINE 89 Information, Proceedingsof the 13th International Online Information Meeting, 12-14 December, London, pp.129 -136. Heller, S.A., 1989, A survey of reaction databases, ONLINE 89 Infonmation, Proceedings of the 13 th International Online Information Meeting, 12 -14 December, London, pp.119 -127. Peniston, S., 1989, Market potential of CD ROM for text application, J. Inf. Sci., Principles &Practice, Vol. 15, No. 1, pp. 21-26. Rivett, M., 1987, Videodiscs and digital optical disks, J. Inf. Sci., Principles A'Practice, Vol. 13, No. 1, pp. 25 - 34. TFPL Publishing, CD - ROM titles more than double. Information World Review, December 1989, pp. 12 Informacijska gradiva, dostopna pri FNT - KII Proizvajalci informacijske tehnologije se vse bolj prilagajajo potrebam končnega uporabnika. Integrirani informacijski produkti naj bi služili razvoju'specializiranih informacijskih sistemov, ki so ciljano vključeni v reševanje problemov razvoja, proizvodnje in odločanja. Značilnosti teh produktov so možnost povezovanja, fleksibilnost in enostavnost za uporabo. Z vidika finančnih in kadrovskih možnosti je tudi pomembno, da se vse bolj uveljavljajo mikroračunalniški sistemi za upravljanje s kemijskimi bazami podatkov. Njihova zmogljivost hitro raste, obenem pa so vs^ desetkrat cenejši od miniračunalniškib verzij. Bistvenega pomena je fleksibilnost sistemov, kar pomeni, da lahko uporabniki glede na svoje specinčne potrebe opredelijo tako strukturo baze, kakor tudi vire, iz katerih bodo zajemali informacije. 2Ìasti pomebna je možnost gradnje specifičnih reakcijskih in stmktumih baz podatkov na osnovi analize patenme dokumentacije. Vse kaže, da take baze Se dolgo ne bodo komercialno dosegljive, so pa za potrebe razvoja, tako novih proizvodov kakor procesov za kemijske in sorodne firme, izrednega pomena. Tudi o nabavi informacij na optičnih diskih bo veijetno kazalo razmisliti, vsaj za tiste vrete informacij, ki so bistvenega pomena za delo več oddelkov, oz. pokrivajo Širok in stalen interes firme. V prid diseminaciji podatkov na optičnih medijih govorijo tako pestra ponudba proizvodov, prilagojena zelo specifičnim področjem, kot enosuvni programi za procesiranje informacij,- velika kapaciteta optičnih diskov ter nizka cena pogonskih sistemov za optične diske, ki je bila v decembra 1989 že pod £800 funtov za nekatere proizvode Hitachi in Philips (CD -ROM, Title Index & Price List). CD-ROM, Tide Index & Price List, (Microinfo Ltd.) DRUG INFORMATION SOURCE, Compact Cambridge FAME - Jordan ÄSons Ltd., Bureau van Dijk, S.A. NBS/EPA/MSDC Mass Spectral Database, Hie PC version. Royal Society of Chemistry PHARMA STRUCTURES, Pharmaproject POLTOX, Compact Cambridge ChemBase, ChemText, Molecular Design Limited PSIDOM, Hampden Data Services Limited PC Sabre, Fraser Williams State of the art software for chemists, ORAC, Limited TDS Numerica. Fraser Williams Nova knjiga profesorja Joza J. Duj-movića Knjiga z naslovom »Programski jezici i metode programiranja« beograjskega profesorja Duj-movića na Elektrotehniški fakulteti v Beogradu, je izšla letos pri Naučni knjigi v Beogradu. Zaje too in za naše razmere zares izčrpno delo je razdeljeno na pet poglavij, in sicer: 1. Uvod v organizacijo računalnikov in v programiranje v strojnem in simboličnem strojnem jeziku. 2. Principi programskih jezikov. 3. Metode programiranja in proizvodnje programov. 4. Zbirniki in simulator za računalniški model pC. 5. Tehnika komuniciranja z računalniki. Knjiga je napisana natančno in slikovito, spremljajo pa jo mdi številni poučni primeri. Obsega snov, ki bi jo moral temeljito obvladati vsak študent računalniške smeri, saj poučuje osnovne veščine programiranja računalnikov. Programski sistem pCAS in izbrane programe iz te knjige je mogoče nabaviti na disketi ali traku in jih izvajati na različnih računalnikih. Informacije je mogoče dobiti v pravilno frankirani ovojnici z naslovom, ki jo pošljete na naslov: prof. Jožo J. Dujmović, Elektrotehnički fakultet Beograd, Bulevar revolucije 73, 11000 Beograd. Knjiga profesorja Dujmovićame vrača v mojo računalniško mladost, v obdobje mojega učenja in razumevanja programiranja v osnovnih in visokih programimih jezikih. Tudi zato jo jemljem v roke in na znanje s spoštovanjem za ogromno delo in za nakopičeno znanje, ki je nastajalo v preteklih desetletjih. Priporočam jo študentu, ki mu poglobljeno znanje o programiranju postaja poklicna zavest in njegova delovna usmeritev. A.P. Železnikar Kritika članka »Zen and the Art of Modular Engineering« V znanstveni računalniški reviji Informatica 14 (1990) 1, 2-6 je bil objavljen članek B.R. Kirka »Zen and the Art of Modular Engineering«. Žal ta članek ne vzdrži strokovne kritike. 1. Kakšno povezavo ima zen z modularnim inženirstvom? V članku najdemo le naslednjo utemeljitev: >Zen - looking inside in a search for understanding«. V Leksikonu Cankarjeve založbe. 1988, najdemo: »zen, zen-budizem, kit. čan, sanskrt, džana, budistična sekta, osnoval jo je indijski patriarh Bodhidharma, v 13. st. seje razširila čez Kitajsko do Japonske, se tam močno usidrala ter odločujoče vplivala na jap. kulturo. Z. je metoda neposrednega prodiranja vase brez posebnih predpostavk, razen močne psihične napetosti ter želje po osvoboditvi in razsvetljenju (jap. šatori); to se doseže največkrat z razrešitvijo kakega mističnega paradoksa (jap. koan).« Bralcu naj bo prepuščeno razmišljanje, kakšne mistične paradokse naj bi reševali tisti, ki se ukvarjajo z »umetoostjo modularnega inženirstva« in kako prodirajo vase brez posebnih predpostavk razen želje po osvoboditvi in razsvetljenju. Naj bo avtorju tega sestavka dopuščena kritika, da tak naslov članka nikakor ne sodi v znanstveno literamro. V slednji je strogo prepovedana cenena reklama in populištično izražanje. 2. Članek ni napisan po navodilih revije, ki se sicer zgledno drži konvencij glede znanstvenih objav. Tako manjka povzetek in zaključek ali diskusija. Tudi literamra s samo 5 navedki je hudo pomanjkljiva, denimo »3 Parnas D L, Dec 1972, "On the Criteria to be used in Decomposing Systems into Modules,,, Comm of the ACM«. Sem in tja kakšna pika ne bi škodila! Zaključek: Čeravno vsebina članka niti ni tako napačna, pa nekaj hudih napak, ki ostro odstopajo od minimalnih znanstvenih konvencij, popolnoma uniči celoten vtis. Zato si lahko samo želimo, da bi v naši najboljši računalniški reviji Informatica čim-manjkrat naleteli na kaj takega. Matjaž Gams Pojasnilo urednika 1. Ker prihaja članek Briana R. Kirka iz anglosaškega jezikovnega območja, si oglejmo najprej pomen besede zen v tem prostoru jezikovnega razumevanja. Ker sem prepričan, daje avtor uporabil besedo predvsem metaforično, se izog-nimo pomenom, ki s to metaforo v okviru konteksta nimajo neposredne povezave. Naj mi bo tudi dovoljeno, da se gibljem v prostoru angleškega jezika, ki je v omenjeni zadevi bistven. Source: Webster's Ninth New Collegiate Dictionary. Zen n [Jp, religious meditation, fr. Chin (Pek) eh'an, fr. Palijhäna, fr. Skt dhyäno, fr. dhyäti he thinks-more at SEMANTIC]... semantic adj [Gk semantikos significant, fr. semainein to signify, mean, fr. sema sign, token; akin to Skt dhyäti he thinks] 1: of or relating to meaning in language 2: of or relating to semantics... semantics n pi but sing or pi in constr 1: the study of meanings: a: the historical and psychological study and the Classification of changes in the signification of words or forms viewed as factors in linguistic development... Kritik mi bo bržkone pritegnil, da umetnost modularne tehnike ni religiozna meditacija. Toda v čem pa je vendarle lahko meditacija, premišljanje, razsetlitev programimega problema, psihološki napor, iskanje problemskega razumevànja, razreševanje paradoksalnosti itd.? Ali sem tega naštel že preveč, čeprav sem z naštevanjem komaj začel? Namesto naslova .»Zen in umetnost, modularne tehnike« bi avtor ža besedo zen seveda lahko uporabil substitute razumevanje, zamišljanje, odkrivanje, umski napor, razjasnitev problema itd. vendar z vsem tem naštevanjem ne bi presegel pomena metafore zen. In še to: čeprav so Anglosasi lahko zadrti tradicionalistični racionalisti, kaže omenjeni naslov, kako, je tudi v racionalnost izražanja mogoče vnesti kompleksen pomen z odmišljanjem t.i. mističnih, verskih in. drugih pomenskih atributov, ki v danem primeru zaradi konteksta tako ne pridejo do izraza. 2. Dokler avtorji sami grafično oblikujejo svoje izdelke za tisk, je včasih vendarie nujno tudi nekolikšno odstopanje od norme. Omenjeni referat je bil pripravljen po formulaiju časopisa Informatica, vendar so uredniki posvetovanja o moduli na Bledu to spregledali. 3. Kritik bi moral eksplicitno navesti t.i. hude napake in jih sporočiti avtorju v lepem angleškem jeziku. Tudi umernost nekako ne spada v znanost pa je v omenjenem kontekstu znosna, saj naposled oblikovanje programa za določen problem ni znanost, temveč je prav gotovo umetnost konkretnega človeškega akteija. Opomba. Kolegi M. Gamsu bi se rad vnaprej opravičil za epizodo, ki z njegovo kritiko ni povezana, osvetljuje pa delo znanstvenika par excellence. Leta 1967 sem se mudil v Mehiki v zvezi z jugoslovansko kandidaturo za svetovni kongres IFIP '7r v Ljubljani. Nekega dopoldneva so nas mehiški gostitelji odpeljali na turistični ogled templja mehiške, indijanske umetnosti. Ko sem se oddaljil od strnjene skupine, sem v predelu nekakšnega dvorišča opazil očeta projekta Algol ■68, tedaj svetovno znanega nizozemskega profesorja (Dijkstra je bil njegov učenec). Ko sem se mu približal, meje profesor mrzlično zaprosil, naj se takoj oddaljim, ker da meditira o nekem problemu, povezanem s formalizacijojezika Algol '68. Tako, mdi on! Torej mojster za konstrukcijo formalnega jezika v ambienm stare mehiške kulture, kije prežeta z religiozno simboliko. Anglež bi prav gotovo razumevajoče pripomnil: This reminds On a Zen-like situation. Šele kakšen dan kasneje sva se lahko pogovorila o tem, kaj prav za prav delava. In ta profesor ni bil mistik, skrbel je za svojo izredno številno družino (10 otrok). Pa brez zamere, ker je tedaj meditiral. Urednik Opravičilo urednika v prejšnji številki sta nastali dve neprijetni napaki. Urednik se opravičuje kolegici Mirjani Ivaiiović, ki jo je tiskarski škrat preimenoval v Marjano Ivanovič. Ker se glava člankov posebej oblikuje šele v tiskarni, do teh napak večkrat prihaja. Druga napaka je nastala pri zamenjavi strani 91 in 94. Avtoiju in bralcem prispevka EUUG Gonference Report se urednik in tiskarna vljudno opravičujeta,. . . Kaj boste brali v naslednjih številkah Informatice? Profesor Fakultete za naravoslovne znanosti in matematiko Univerze C.M. v Skopju, dr. Oliver Popov, sporoča uredništvu, daje z zadovoljstvom sprejel pobudo, da se loti teme »A Survey of Logic and Logical Concepts in Al«. Predvideva, da bo to vrsta člankov, ki bo obsegala tele koncepte: characteristics of knowledge and its processing; why formal logic; standard and nonstandard logic (deviant logic); modal logic; dynamic logic; multivalued logic; temporal logic; nonmonotonic logic; fuzzy logic; epistemic logic; default logic; and common sense reasoning. Dr. Popov predvideva. da bo že v naslednji številki Informatice lahko objavil razpravo o epistemološki logiki. Podjetje dr. Popova bo prav gotovo priložnost za logične in umetnointeligenčne guruje glede na njegovo večletno izpopolnjevanje in spremljanje zadevne problematike v ZDA. V pripravi je še nekaj del, ki obsegajo paralelno procesiranje, paralelne ekspertne sisteme, podporo za informacijsko upravljanje podjetij, informacijsko logiko razumevanja pa tudi novice, kijih bomo zbirali o in v novonastalih podjetjih za področje komunikacij in informacijskih sistemov, in sicer inženiringa, svetovanja, izobraževanja, organizacije, marketinga, prodaje itd. Pozivamo predsednike in podpredsednike vseh novonastalih in že uspešno posluj očih malih in srednjih zasebnih družb, podjetij, individualnih agencij na področju komunikacije in informacijskih sistemov v celotni Jugoslaviji, da pošiljajo glavnemu uredniku podatke, novice in programe o svoji dejavnosti, ki se bodo v posebni rubriki objavljale kot novice in zanimivosti. Torej oblikujmo mdi naš skupni strokovni, poslovni in poklicni prostor. Urednik Avtorje in bralce časopisa Informatica opozarjamo na spremenjene naslove in telefonsko številko urednikov. Prosimo tudi naročnike, da ne komunicirajo več na naslov Ljubljana, Parmova 41, ker na tej lokaciji ni več nikogar, ki bi bil povezan s Slovenskim društvom Informatika. Zanesljiva sta le naslova glavnega in tehničnega urednika. Dr. Rudolf Mum in prof. dr. Anton P. Železnikar Opozorilo Na pisma avtorjev in bralcev časopisa Informatica bo glavni urednik odgovarjal samo, če bo za odgovor priločena zadostno frankirana ovojnica z izpisanim naslovom. Glavni urednik zaenkrat ni dosegljiv s telefonom in njegov pravi naslov je objavljen na drugi strani platnic. Zato komunicirajte v nujnih primerih po možnosti s tehničnim urednikom dr. Rudolfom Murnom. Uredništvo Redakcija zaključena 28. 2. 1990 Informatica Editor-in-Chief ANTON P. ZELEZNIKAR Freelance Researcher Volaričeva 8 61111 Ljubljana Yugoslavia PHONE: ( + 38 61) 21 43 99 to the Associate Editor Associate Editor RUDOLF MURN Jožef Stefan Institute Jamova c. 39 61000 Ljubljana Editorial Board Publishing Council SUAD ALAGIĆ Faculty of Electrical Engineering University of Sarajevo Lukavica-Toplička bb 71000 Sarajevo DAMJAN BOJADŽIEV Jožef Stefan Institute Jamova c. 39 61000 Ljubljana JOZO DUJMOVIC Faculty of Electrical Engineering University of Belgrade Bulevar revolucije 73 11000 Beograd JANEZ GRAD Faculty of Economics E. K. University of Ljubljana Kardeljeva ploščad 17 61000 Ljubljana BOGOMIR HORVAT Faculty of Engineering University of Maribor Smetanova ul. 17 62000 Maribor UUBO PIPAN Faculty of Electrical Engineering and Computing E. K. University of Ljubljana Tržaška c. 25 61000 Ljubljana TOMAŽ PISANSKI Department of Mathematics and Mechanics E. K. University of Ljubljana Jadranska c. 19 61000 Ljubljana OLIVER POPOV Faculty of Natural Sciences and Mathematics C. M. University of Skopje Gazibaba bb 91000 Skopje SASO PREŠERN Footscray Institute of Technology Ballarat Road, Footscray P.O. Box 64, Footscray Victoria, Australia 3011 VIUEM RUPNIK Faculty of Economics E. K. University of Ljubljana Kardeljeva ploščad 17 61000 Ljubljana BRANKO SOUČEK Faculty of Natural Sciences and Mathematics University of Zagreb Marulićev trg 19 41000 Zagreb TOMAŽ BANOVEC Zavod SR Slovenije za statistiko Vožarski pot 12 61000 Ljubljana ANDREJ JERMAN- BLAŽIČ Iskra Telematika Trg revolucije 3 61000 Ljubljana BOJAN KLEMENČIČ Turk Telekomunikasyon E.A.S. Cevizlibag Duragy, Yilanly Ayazma Volu 14 Topkapi Istanbul, Turkey STANE SAKSIDA Institute of Sociology E. K. University of Ljubljana Cankarjeva ul. 1 61000 Ljubljana JERNEJ VIRANT Faculty of Electrical Engineering and Computing E. K. University of Ljubljana Tržaška c. 25 61000 Ljubljana Informatica is published four times a year in Winter, Spring, Summer and Autumn by the Slovene Society Informatika, Iskra Delta Computers, Stegne 15C, 61000 Ljubljana, Yugoslavia. A Journal of Computing and Informatics CONTENTS Abstract Object Model: Data Model for Object-Oriented Information Systems Design (in Serbo-Croatian) Time and Temporality as Inforrhation Implementation of Euler Operators and Their Usage by Creation of Solids by the Translation Sweeping (in Slovene) The Project Task Definition for Information System Development (in Croato - Serbian) News (in English and Slovene) The Latest News Management of a High-Tech Corporation (in Slovene) 13-th Online Meeting in London, Dec 12-14, 1989 (in Slovene) A New Book from Jozo J. Dujmović (in Slovene) Criticism of "Zen and the Art of Modular Engineering" (in Slovene) S. Mrdalj A. P. Zeleznikar B. Žcdik N. Guid E. Drandić A. P. Železnikar A. P. Železnikar Metka Vrtačnik A. P. Železnikar M. Gams 12 32 39 44 44 45 65 70 70