SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXV (59) • ©TEV. (N°) 35
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 14 de septiembre - 14. septembra 2006
USODA PREROKOV
Haider ogla puje „enojezično Koro pko"
MARKO KREMŽAR
Ko je pred pestdesetimi leti jugoslovansko vojapko sodipče v Ljubljani, obsodilo na podlagi klevet enega velikih Slovencev, ljubljanskega pkofa dr. Gregorija Rožmana, obsodba ni bila namenjena le njegovi osebi. Udarec je bil namenjen celotni katolipki Cerkvi v Sloveniji. Kot povsod po svetu je tudi pri nas komunistična partija usmerjala velik del svoje razdiralne energije v uničevanje krpčanstva. Hotela je razkrojiti Cerkev bodisi s strahovanjem, bodisi s poskusom razkola. Sovraptvo do vere je bilo do take mere bistveni del marksistične doktrine, da je po razsulu komunizma ostalo kot edini razpoznavni znak njegovih dedičev.
Prelomilo se je tisočletje. Nekoč prikriti zločini prihajajo na dan in raste zavest, da je bila polpreteklost drugačna od tiste, o kateri so nad pol stoletja učili v polah. A eksil zemeljskih ostankov pokojnega ljubljanskega pkofa begunca priča, da tranzicije pe ni konec. Pri tem ni najhuje, da ostaja njegov grob v ameripkem Lemontu, temveč dejstvo, da to večine slovenskih vernikov v domovini ne moti.
Če je naloga prerokov svariti ljudstvo pred zablodami in mu kazati smer na strmi poti k Bogu, potem lahko rečemo, da je pkof Rožman eden od prerokov katerega je v najtežjih časih Gospod poslal napemu narodu. Mar ni usoda preroka, da žanje nerazumevanje zaradi zvestobe Njemu, ki ga je poslal in je zaradi jasne besede deležen preganjanja celo s strani rojakov? Tudi pkofa Rožmana je zadela preizkupnja samotnih ur in let. Njegov lik spominja na svetopisemske može, ki so opozarjali na znamenja časov pa stali sredi družbenih viharjev pokončni in osameli, kot svetilniki nad nevarnimi čermi.
Del nekdaj uradno propagirane laži o tem zavednem Slovencu in zvestem pastirju, je kleveta o njegovi kolaboraciji z okupatorjem. Tako laž so stkali komunisti sicer okrog vseh, ki so jim v času revolucije nasprotovali, a pe posebno v zvezi z osebo pkofa Rožmana.Ta daljnovidni mož je bil namreč med vojno eden prvih, ki je opozoril, da pripravljajo člani komunistične partije, pod plapčem osvobodilnega boja, svojo revolucijo in da izrabljajo narodna čustva za dosego totalne oblasti. Svaril je vernike pred nevarnostjo organiziranega brezboptva in pred terorizmom partije, ki je pričenjala moriti med rojaki svoje idejne in politične nasprotnike. Zato so ga komunistični propagandisti obkladali s psovko 'izdajalec'. Bali so se njegove jasne in pogumne besede, napadali so ga s svojim najhujpim orožjem - z lažjo.
Škof Rožman je dobro poznal komunizem. Podobno kot blaženi pkof Slompek in kasneje ljubljanski pkof Bonaventura Jeglič, ki je malo pred smrtjo svaril na taboru v Celju, da na Slovenskem 'satan že pripravlja svojo fronto', je opozarjal tudi dr. Rožman, da pomeni ta zmota za nap narod in za človeptvo eno najhujpih nevarnosti.
Ko so slovenski komunisti, po nempkem napadu na Sovjetsko zvezo,
predstavili svojo revolucionarno 'osvobodilno fronto', kot edino odpornipko gibanje, ki naj bi imelo pravico obstoja, so s tem narod razklali in postavili vse, ki so zavračali marksistični ateizem ter niso hoteli sodelovati s totalitarno partijo, v tabor namipljenih izdajalcev. Izdajalec je postal na tak način, po besedah ofarske propagande, vsak slovenski demokrat, vsak zaveden katoličan in prvi med njimi pkof Gregorij Rožman. Tej metodi lažnega nalepkarstva se komunisti in njih dediči niso odpovedali vse do danes.
Taki, ki s kleveto mažejo spomin pkofa Rožmana ne delajo tega, ker bi bili prepričani o njegovi krivdi. Rajnega pkofa blatijo, ker je bil in je simbol. In drugi, mar ne molčijo o njem, ker se jim zdi kot simbol pogumnega, jasnovidne-ga pastirja, za meglene čase tranzicije — neprimeren? Res, o rajnem pkofu Rožmanu je težko govoriti, ne da bi pri tem omenili nedoslednosti nekaterih njegovih ovac.
Rožmanu očitajo, da ni bil politik, da se ni znapel v težkih razmerah okupacije in revolucije. Tako ti, ki mu napake očitajo kakor drugi, ki se zanje opravičujejo, se o njih izražajo zelo megleno. Zdi se, kot da bi krilatica o pkofovih napakah v času revolucije postala že splopno sprejeta. Malokdo se vprapa, v čem naj bi te napake bile.
Težko je razumljivo, da govorijo o pkofovem pomanjkanju političnega čuta taki, ki bi morali vedeti, da je dolžnost pastirja učiti, svariti in skrbeti za čredo ne glede na osebno varnost in korist. Priložnostne stike z okupacijskimi oblastmi, pri katerih je moral pkof pogosto prositi za svoje verne pa tudi neverne rojake, bi težko imenovali napako. Da je jasno obsodil nemoralnost zločina in laži je bila njegova dolžnost. Da je svaril pred pogubno nevarnostjo marksistične ideologije in komunističnega sistema je bilo prej preropka sodba, kot napaka. Da je stal ob strani možem in fantom, ki so se pred nasiljem komunistov branili, je bil izraz zvestobe in solidarnosti z najbolj preizkupenim delom svoje črede. Če bi takrat molčal, bi mu tak molk danes upravičeno očitali. Ker je svojo dolžnost izpolnil, bi smeli pričakovati, da mu bo izkazano priznanje vsaj, ko je čas potrdil pravilnost in primernost njegovih svaril.
Prav bi bilo, da demokratična država končno izniči krivično sodbo nekdanjega vojapkega sodipča in da katoličani, kot del naroda, ki je bil pod starim režimom najhuje preganjan, izrečemo rajnemu pkofu dr. Gregoriju Rožmanu hvaležnost in priznanje. Slovesen prenos njegovih zemeljskih ostankov v ljubljansko pkofijo bi lahko bil viden izraz tega čutenja.
Škofa Vovka so polili z bencinom, da bi zgorel. Njegovega prednika pkofa Rožmana so polili s klevetami, da bi ga uničili. Udariti pastirja je bilo bistvo protikrpčanske taktike od apostolskih časov pa do danes. V tem se svet ni spremenil, kot se ni spremenil prasov-ražnik Cerkve in oče laži.
Zaveznintvo za prihodnost Avstrije (BZOe) deželnega glavarja avstrijske Koropke Joerga Haiderja je pred volitvami v zvezni parlament znova zaostrilo svoje izjave glede vprapanja manjpin. Haider je dal tako v izdajah vseh koropkih dnevnikov objaviti celostranski oglas z geslom: ,,Koropka bo enojezična". Kot je pojasnil vodja predvolilne kampanje BZOe Stefan Petzner, ,,čas-niki nočejo posredovati napih tem, zato moramo medijski prostor kupiti," poroča avstrijska tiskovna agencije APA.
V oglasu BZOe opozarja na Haiderjevo obljubo, da ne bo sprejel nobene repitve vprapanja dvojezičnih napisov proti volji prebivalstva. Tudi opozorilo na povprapevanje o dvojezičnih krajevnih tablah, ki ga je izvedel deželni glavar, ne manjka. BZOe s tem bralce informira o temah, ,,o katerih se drugače ne govori", pipe v oglasu. Podobne oglase sicer načrtujejo za vsako nedeljsko izdajo koropkih časnikov do volitev, ki bodo
potekale 1. oktobra, pe poroča APA.
NSKS POZIVA K UKREPANJU
Narodni svet koropkih Slovencev (NSKS) ostro protestira zaradi tega oglasa deželnega glavarja. Zato poziva avstrijskega predsednika, kanclerja, notranjo ministrico, državno tožilstvo in pristojne sodne oblasti, ,,da zavzamejo jasno stalipče in odločno ukrepajo proti v vsakem oziru kaznivim akcijam deželnega glavarja", pipe NSKS v izjavi za javnost.
Isto vsebino oglasa je Haider zapisal tudi v pismu 44.000 prebivalcem južne avstrijske Koropke.
Med drugim je Haider pe podkrepil, da bodo v ,,pri-hodnjih dneh in tednih" vse dvojezične krajevne table na avstrijskem Koropkem zamenjali z enojezičnimi ter jim dodali slovenske dodatne tablice.
Predsedstvo NSKS je v izjavi za javnost zapisalo, da se te izjave ,,ne dajo
zreducirati samo na raven neokusne volilne propagande". Bile naj bi namreč predvsem tudi izraz miselnosti, ki jo je slovenski narod ,,kruto" čutil v času, ko je Adolf Hitler ukazal koropkim oblastem, ,,naj to deželo spet naredijo nempko".
Haider naj bi po oceni NSKS doslednost ,,v svojem boju proti dvojezičnim napisom in pravni državi" dokazal tudi z napovedjo, da bodo odstranili že obstoječe dvojezične krajevne table. To naj bi pomenilo ,,uradno podiranje krajevnih tabel", menijo pri NSKS.
Pri NsKS ob tem ugotavljajo, da postaja ,,zavest, da pomeni vidna in slipna prisotnost slovenske narodne skupnosti obogatitev za Koropko", vedno krepkejpa tudi med nempko govorečimi Koropci. ,,Tega razvoja tudi deželni glavar ne bo ustavil, kakor v resnici ne bo preprečil dvojezičnih napisov, pa naj pred volitvami pe tako obljub ja ljudem, da bo uveljavil	enojezično
Koropko".
Škofovsko posvečenje v Mariboru
V mariborski stolnici sv. Janeza Krstnika jr bilo pkofovsko posvečenje Petra Štumpfa, ki ga je papež Benedikt XVI. letos imeno-va za novega mariborskega pomožnega pkofa. Štumpf bo tako zapolnil izpraznjeno mesto, nastalo po imenovanju dosedanjega mariborskega pomožnega pkofa Antona Stresa za pastirja celjske pkofije.
Peter Štumpf je član redovne skupnosti don Boskovih salezijan-cev. Rodil se je 28. junija 1962 v Murski Soboti, doma pa je iz župnije Beltinci v Prekmurju. Leta 1989 je v Torinu v Italiji diplomiral iz mariologije. Mariborski pkof Franc Kramberger pa ga je v Mariboru posvetil v duhovnika.
V mariborski pkofiji je deloval najprej kot kaplan v Sevnici in kasneje kot upravitelj župnije Zabukovje nad Sevnico. Leta 2002 je doktoriral na ljubljanski teolopki fakulteti z disertacijo Jožef Klekl starejpi. Od leta 2003 je bil župnik župnije Marije Pomočnice na Rakovniku v Ljubljani. Sočasno ga je tedanji ljubljanski nadpkof in metropolit Franc Rode imenoval tudi za dekana dekanije Ljubljana-Vič/Rakovnik.
Štumpf je poznavalec prekmurske zgodovine, pe posebej družbenih in cerkvenih razmer na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Posebej se ukvarja s pastoralo družin, ptudentov in zakonskih skupin.
Škof Peter Štumpf
Jan pa in Bajuk na Triglav
Predsednik vlade Janez Janpa in minister za finance Andrej Bajuk sta se v družbi vodilnih gospodarstvenikov udeležila tradicionalnega pohoda na Triglav, ki ga organizira Zavarovalnica Triglav. Premier in finančni minister sta se sicer povzpela le do Kredarice. Srečanje je tudi letos spremljala donacija v vipini dveh milijonov tolarjev, ki bodo namenjeni druptvu onkolopkih bolnikov, so sporočili iz omenjene zavarovalnice.
Premier Janpa in predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Andrej Kocič sta se sicer do najvipje ležeče planinske koče v Sloveniji podala prek Triglavske severne stene. Za pot, ki je bila po besedah Ko-ciča kar naporna, sta izbrala dolgo nempko smer.
Bajuk je pojasnil, da se je že dolgo časa želel udeležiti pohoda na Triglav, saj ga planine veselijo. Ob tem je izrazil upanje, da se bo Zavarovalnica Triglav uspepno razvijala tudi izven meja Slovenije.
			
■ BERI^ 1			
VTISI OB		IGRE IN VESELJE	
LETOŠNJI DRAGI .	. 2	V ROŽMANOVI ŠOLI ...	.... 3
V MENDOZI SO		RAST XXXVI JE	
LEPO PRAZNOVALI	3	ŠLA NA TABORJENJE....	.... 4
Stran 2			14. septembra 2006 • SVOBODNA SLOVENIJA
			
VTISI IZ SLOVENIJE			IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
številka	je zaznamovala
letopnji potek Študijskih dni Draga 2006. Ti dnevi, ki se jih nekateri melanholično in nostalgično spominjajo (ker so tam daleč, kjer so tudi njihova mladostna leta ...), imajo tudi že novejpo tradicijo, rekel bi od takrat, ko se je na vrtu/dvoripču Finžgar-jevega doma na Opčinah pojavil ogromen bel potor in s tem organizatorje odrepl skrbi za vreme.
Tradicija je tudi srečevanje znancev, ki se zelo na poredko (ali pa tudi ne) vidijo in si dajo dupka, da si povedo novice (tudi - zakaj ne? — novice, ki niso več novice, pripovedovane iz leta v leto). In kljub temu, da se Drage udeležujejo večinoma redni obiskovalci, vedno najdep nekoga, ki ga že dolgo nisi videl. Nekaj osebnih primerov.
Nek večer v lanskem letu, po mara, pred frančipkansko cerkvijo na Prepernovem trgu, me ustavi nekdo in pravi, da sva se spoznala na Dragi, ko sem bil povabljen, da tam spregovorim o argentinskih Slovencih. To je bilo pred dvajset in tolikimi leti! (Opažam, da prihajam v družbo tete Rozi in Alemana, kot se tu in tam elegantno reče staranju možganov). Vendar mi je njegov obraz hotel biti znan. Brskal sem ter izbrskal iz spominov, pa tudi izmed fotografij tega ,,Francejna z Dolenjske", kot sem si takrat zapisal. Lani sva se seveda na Dragi spet pozdravila; letos ga nisem opazil.
Diplomat Zdravko tudi ne pozabi povedati, da sem bil prvi ,,Argenti-nec", ki ga je spoznal in to ravno na Dragi. Taka priznanja človeku kar dobro denejo; je pa tudi res, da je kasneje spoznal pe veliko drugih in važnih Argentincev. Ne nazadnje, ampak ravno nasprotno (je to vpliv
Zdrava tradicija
kakega argentinskega sindikalista?) je dejstvo, da je spoznal ,,svojo" Ar-gentinko.
In letos, tudi po tolikih letih, sem videl Evo Fičur, s katero smo objavili pogovor v napem tedniku, ko se je ravno vrnila s pohodnipke ture na Anapurno. Še danes se leto za letom podaja na trekinge, čeprav ne v tako eksotične kraje.
Torej lahko razumete, da se organizatorjem ježijo lasje, ko vabijo publiko pod potor, da bi začeli s programom, pa se nihče ne zgane: pe lastni družinski člani ne! Kako bi se, ko je pa tako lepa prilika! Na Dragi smo si vsi kot dolgoletni prijatelji, kot sosedje in treba si je povedati vse zdaj in takoj.
Draga je v teh ptirih desetletjih pridobila sloves resnosti in resničnosti. Ko se pogled sprehodi po dolgem seznamu danes pomembnih imen, je človeka skoraj strah: vsi ti so bili tu? In v tistem času? Veliko bogastvo se skriva v spet dolgi vrsti zbornikov vsakoletne Drage. Zato se ob vsakoletni napovedi predavateljev pri marsikaterem neznanem imenu vprapam: kdo pa je ta? O čem bo govoril?
Tudi letos je bilo tako: le dve (meni) znani imeni. V nekaterih posegih je bilo zaznati zavest, da se je spremenila generacija predavateljev, ki so se polali ali celo rodili v povojnem času. Žal ni zaznati podobnega preobrata med poslupalci, saj se publika ni tako bistveno pomladila.
Zanimiv je bil tudi pristop nekaterih letopnjih predavateljev. Med pane-listi sobotne okrogle mize je bil tudi psiholog Heliodor Cvetko, ki nam je postregel svoje znanje v duhovitem ptajerskem izboru besed in melodije: poslupali smo ga s stalnim nasmehom
TONE MIZERIT
na obrazu. Prav tako zakonca Erzar, ki sta zapustila predavateljsko mizo in se postavila v neposreden stik z občinstvom ter ga izzivala, da bi vzpostavila dialog z njima. Pojav, ki ni običajen na Dragi in je skorajda pokiral poslupalce, nevajene takega pristopa.
Ko se organizira takpna prireditev in se določi tematika, postavijo mejniki in temelji, na katere naj se opirajo predavatelji, je včasih nejasno, kako se bo vse izteklo. Nekaj takega je bilo zaznati ob poslupanju predavateljev pri okrogli mizi Slovenci v vrtincu naglih družbenih sprememb: kako so vplivale na značaj povprečnega Slovenca spremembe zadnjih 15 let, pa tudi tiste iz 20. stoletja. Občutek je bil, da so bile predstavljene nekako pavpalno (za domačo nalogo, jo je ocenil stalni obiskovalec) in da niso zajele vseh tistih sprememb, ki so jih imeli pred očmi predavatelji in tudi marsikdo iz publike. Niso bile razvidne spremembe, ki so jih v Sloveniji povzročile druga svetovna vojna in okupacije, komunistična revolucija in povojna diktatura; na Primorskem pe fapistični teror. - V nedeljskem dopoldnevu je bil najavljen govor Slovenski vernik med tradicionalno in osebno vero; govorila sta zakonca dr. Katarina in dr. Tomaž Erzar. S tako direktnim naslovom sem si ustvaril sliko z direktnim pristopom, vendar sta si zakonca izbrala bolj splopnega in družbeno-družinsko naravnanega.
Vsekakor tudi to spada v tradicijo: da spadata tematika in povabljeni govorniki v tako pirok izbor, da je nemogoče vse zadovoljiti. Pa čeprav smo vsi na isti „valovni dolžini" Drage.
GB
Krlžnar že v Sloveniji
Sudanski predsednik Omar al Bapir je končno podpisal sklep o pomilostitvi Toma Križnarja, ki je bil zaprt v zaporu v sudanskem El Faperju. Sodipče v El Faperju je Križnarja, ki je v Sudan vstopil brez vizuma, obsodilo na dve leti zapora zaradi obtožb nelegalnega vstopa v državo, vohunjenja in lažnih navedb o sudanski vladi in sudanskem ljudstvu. Odredilo je tudi zaplembo premoženja, ki ga je imel Križnar pri sebi, in plačilo denarne kazni v znesku okoli 2000 ev-rov.
V El Faperju je čakal na obsojenega njegov odvetnik Mohamed Mahdžub, ki je imel zanj že pripravljeno letalsko karto za sudansko prestolnico Kartum. Iz Kar-tuma je Križnar skupaj s konzulom Dernovpčkom odpotoval najprej v Kairo in nato v domovino.
Predsednik Drnovpek je prejpnji teden pisal sudanskemu kolegu al Bapirju ter mu predstavil namen in cilje Križnarjeve humanitarne misije, obenem pa izrazil pričakovanje, da se Križnar čim prej vrne v Slovenijo. V uradu slovenskega predsednika so tudi načrtovali obisk Drnovpka v Sudanu, pripravljenost na odhod v to afripko državo pa je izrazil tudi zunanji minister Dimitrij Rupel. Sudanski predsednik Križnarja sicer ni oprostil obtožb, ampak le prestajanja zaporne kazni. Preostali del kazni, ki jo je Križnarju izreklo prvostopenjsko sodipče v El Faperju - že plačana globa v vipini približno 2000 evrov in zaplenjeno osebno premoženje -, pa ostaja zaenkrat nedorečen.
Končno je Križnar, z letom iz Frank-furta, prispel na Brnik v torek, 5. septembra in bil takoj nato sprejet pri predsedniku države Drnovpku.
Evropska delovna mobilnost
Avstrija je med članicami Evropske unije največja zagovornica omejevanja dostopa na trge dela v starih članicah unije za delavce iz novink. Po drugi strani pa v državi v oskrbi ostarelih nezakonito dela kar 40.000 oseb iz vzhodnoevropskih držav, v glavnem Čepke in Slovapke.
V zadnjem desetletju in pol se je v Avstriji podvojilo ptevilo starejpih oseb, ki potrebujejo celodnevno nego. V državi z osmimi milijoni prebivalcev jih je kar 60.000, napovedi pa kažejo, da se bo v prihodnjih dvajsetih letih ptevilka podvojila. Zato se ptevilne družine odločajo za negovalke iz sosednjih Čepke in Slovapke, povečini medicinske sestre, ki v zameno za 50 evrov na dan ter stanovanje in hrano 24 ur dnevno skrbijo za ostarelo osebo. Vendar pa negovalke delajo nezakonito in nimajo zagotovljene nobene socialne varnosti. Po ocenah naj bi se na tem trgu letno obrnilo okoli 500 milijonov evrov.
Leto 2006 je Evropska unija razglasila za leto mobilnosti. S tem je želela spodbuditi razprave in okrepiti ozavepčenost o pravicah, ki jih imajo državljani članic povezave na področju zaposlovanja. Čeprav statistika kaže, da je mobilnost Evropejcev precej omejena, se je po piritvi unije leta 2004 s trebuhom za kruhom v stare članice odpravilo precej iskalcev zaposlitve iz novink. A prav zanje eno temeljnih načel povezave -prost pretok oseb zaradi omejitev pe vedno ni v celoti zaživelo v praksi.
Spori s Hrva pko
Hrvapka zunanja ministrica Ko-linda Grabar-Kitarovič ne pričakuje vmepavanja Evropske komisije v spore med Hrvapko in Slovenijo. Kot je izjavila v Zagrebu, Hrvapka ne bo nikoli žrtvovala nacionalnih interesov ,,zaradi integracij".
Omenjanje referenduma o vstopu Hrvapke v EU v Sloveniji je po njenem lahko neke vrste pritisk, vendar pa unije ni mogoče uporabljati kot sredstvo za izsiljevanje, je opozorila ministrica, poroča hrvapka tiskovna agencija Hina. Prav tako tudi ne verjame, da bi Slovenija s strani EU dobila namig, da je zdaj ugoden trenutek za krepitev pritiska na Hrvapko za lažje repevanje odprtih dvostranskih vprapanj.
„Evropska unija in Evropska komisija se ne bosta vmepavali v zadeve ali stopile na katerokoli stran. To je bilateralno vprapanje, ki ne more biti del pogajanj o pristopanju Hrvapke uniji," je dejala ministrica.
,,Morda kdo misli, da bo na ta način, z izvajanjem pritiska na Hrvapko, v prednosti. Vendar pa Hrvapka ne bo nikoli žrtvovala svojih nacionalnih interesov zaradi integracij." Prav nasprotno, je nadalje pojasnila, gre za zapčito suverenosti in ozemeljske celovitosti ter nacionalne identitete Hrvapke tudi v procesu pristopanja EU. ,,Zato je kakrpnokoli omenjanje referenduma v Sloveniji o pristopu Hrvapke v EU sicer lahko neke vrste pritisk, vendar EU ni mogoče uporabljati kot sredstvo za izsiljevanje, kar se je pokazalo tudi v preteklosti" v drugih, podobnih primerih, je dejala ministrica.
Komaj izhajamo iz precej čudne zime, a že politično in gospodarsko javnost skrbi pe nekoliko daljno poletje. Vprapanje energije je namreč na dnevnem redu in mnogi napovedujejo krizo.
Debele in suhe krave. Svetopisemska prispodoba se lahko prilagodi tudi sedanjemu položaju. Ne govorimo tu o žitu temveč o energiji, in bolj konkretno o elektriki; pa tudi pe o petroleju in plinu. Omenili smo že ta problem, ki pa iz dneva v dan postaja bolj žgoč. Dejstvo je, da Argentina v zadnjih letih na tem področju ni imela večjih problemov. Proizvodnja petroleja je zadopčala za domačo uporabo in pe za izvoz; sedaj računajo, da bomo v dveh letih morali petrolej uvažati. Podobno je s plinom: izvoz v Čile je bil normalen; sedaj pa doživlja neprilike, medtem ko raste (in se draži) uvoz iz Bolivije. Elektrike je bilo dovolj, saj so vodne elektrarne, pa pe termične in jedrne zadopčale v dolgih letih recezije, ki je bistveno prizadela industrijo. Sedaj pa se je vse obrnilo in težave si sledijo dan za dnem: nastopila je doba suhih krav.
Kaj se je zgodilo. Več
dejavnikov je pripeljalo do tega stanja. V prvi vrsti pomanjkanje investicij na tem področju. V letih menemis-tičnega raja ni nihče nadziral korporacij, ki so prevzela energetska podjetja. Bila je doba veseljačenja, ko je visok dobiček romal v tujino, tukaj pa ni ostala potrebna (in dogovorjena) reinvesticija. Sedanja vlada pa je iz političnih razlogov zamrznila cene, s čimer je prej bogata podjetja postavila v težak položaj: za investicije ni denarja. In jasno je da ga ne bo, dokler se cene ne povipajo. To pa bo težko, če računamo, da se nahajamo v predvolilni dobi. Podobno se seveda dogaja s petrolejem in plinom: izkoripčala so se bogata ležipča, novih pa ni iskal nihče, čeprav je bilo tudi to predvideno v pogodbah. Po drugi strani pa je poraba doživela močno rast: industrija dela s polno paro, poljedelstvo je v razmahu in tudi družinska uporaba se veča, predvsem ko se v poletni vročini množi uporaba klimatskih naprav. Formula je torej enostavna: ista proizvodnja + pomnožena uporaba = energetska kriza.
Razni ukrepi. Vlada sedaj mrzlično ipče izhoda, da bi kriza ne izbruhnila v obliki prekinitev toka, in da ne bi prizadela industrijskega obratovanja, ki je temelj sedanje rasti. A ni videti pravega zdravila. Razpisali so sklice za nove energetske objekte, zagotovili dograditev jedrne elektrarne Atucha II, a vsi sedanji na-
pori bodo začeli lajpati položaj v dobi dveh, treh let. Kaj pa medtem? Vlada pripravlja energetsko varčevanje, ki predvideva hude kazni, če bo potropnik uporabil več elektrike kot lansko leto. V tem primeru bo cena ptirikrat dražja. A tisti del srednjega sloja, ki se je izkopal iz krize in dobro stoji, se na to ne bo oziral. Prihranjena energija bo minimalna in strokovnjaki resno menijo, da bo nevarnost energetskega kolap-sa prisotna do leta 2008. Šele potem (če bomo stvari resno vzeli v roke), se lahko položaj zboljpa.
Volitve bodo oktobra. Končno je predsednik Kirchner s častno besedo potrdil, da bodo predsednipke volitve oktobra prihodnjega leta. V tej zadevi je bilo kar nekaj dvomov in opozicija je javno zahtevala od predsednika, naj se o tem izreče. Vzroka za predčasni sklic volitev bi bila bistveno dva. Po eni strani je s sedanjimi ukrepi vedno težje omejevati inflacijo in se tega stanja ne bo dalo vzrdžati v nedogled. Močan skok inflacije pa bi zelo pkodoval vladnemu ugledu in vladnim načrtom. Drug vzrok pa je, da kar nekaj provin-cijskih volitev, ki bodo pred oktobrom, ne kaže dobro za vlado. To je zlasti primer ključne province Santa Fe, kjer vse kaže na zmago socialistov, do katerih ima Kirchner vedno bolj oster nastop. Slabi izidi seveda ne bi ogrožali Kirchnerjeve zmage, a lahko bi vplivali, da rezultat ne bi bil tako blesteč, kot si ga predsednik želi in potrebuje.
Domače težave. Zanimivo je, kako vlada nenehno nadkriljuje opozicijo, ki ne more najti enotnega nastopa. Vedno bolj jasno pa se kažejo težave v lastnih vrstah. Najbolj viden je primer province Cordoba, kjer je guverner peronist De la Sota, župan prestolnega mesta pa radikal Juez. Ta zadnji je eden izmed „radikalov K" (za Kirchnerja). Staremu in hudemu nasprotju med radikali in peronisti v tej provinci se sedaj pridruži nov dejavnik in stanje med njimi in s predsednikom je zelo napeto. Da bi pa med enimi in drugimi priplo do ,,koncer-tacije", ki jo propagira Kirchner, pa ni govora.Te dni pa so bile občinske volitve v okraju Marcos Juarez in so zmagali De la Sotovi peronisti. Drug primer pa je srečanje peronističnih veljakov v provinci Salta, kjer je guverner Romero protestiral proti predsednikovemu načinu delitve fondov in dejal, da ,,je potrebna piro-ka debata glede vprapanja, kakpno državo hočemo". On (in pe kateri peronistični guverner in vodja) se jasno nagiba k Lavagni. Bo kaj kruha iz te moke?
SLOVENCI V ARGENTINI
MENDOZA
57. obletnica Dru piva Slovencev
Meseca avgusta leta 1949, ko pe ni preteklo eno leto od kar se je glavnina slovenskih povojnih emigrantov naselila v Mendozi, se je vrpl ustanovni občni Druntva Slovencev. Od vsega začetka pa je že deloval pripravljalni odbor, ki je poskrbel vse potrebno za ta dogodek, da je skupnost dosegla organizirano vodstvo. Torej je res 57. obletnica dela, truda, vzajemnosti in sodelovanja mnogih, da danes, kot sad vsega tega, uživamo razgibano življenje.
Na veliko veselje vse skupnosti je to svečano priložnost izbral novi veleposlanik Republike Slovenije, prof. Tine Vivod za svoj prvi obisk med nami, z gospo Marjano Hribar.
Za to slavje je v soboto 19. avgusta na predvečer nan druptveni pevski zbor priredil Gala koncert. V nedeljo pa je bila zahvalna sveta mana in slavnostno kosilo.
KONCERT
Resnično je bila izvrstna zamisel nastop pevskega zbora, ki je bil ustanovni odsek mladega druntva in je celo zaživel malo prej, na božičnici leta 1948. Od takrat je nepretrgano sodeloval pri nanih prireditvah, slovenskem bogoslužju in nas je izvrstno predstavljal ne samo v nani Mendozi ampak tudi v provincah San Luis in San Juan. Pevski zbor je res ikona nanega Druntva ne samo v kulturnem pogledu temveč tudi iz socialno političnega vidika, ker je neke vrste hrbtenica skupnostnega življenja. Zbor je vedno bil nekaka izbrana skupina, ker zahteva od svojih članov disciplino, požrtvovalnost, vztrajnost, velikodunnost in ne kaj, kar so vse zelo nujne vrednote pri skupnostnem delu. V vseh skoraj nestdesetih letih je velika
večina aktivnih sodelavcev druntva, vsaj za nekaj let na skozi ,,nolo" pevskega zbora.
Še eno ze o važno dejstvo pa je kako se je pevski zbor prilagodil časom in okolinčinam in kako žilavo je prebredel vse preizkunnje in težave. Kot primer lahko omenimo dve stvari. Prvo dejstvo je pomlajenje zbora. Danes sta več kot dve tretjini članov pevskega zbora mladi ljudje praktično že tretje generacije. Seveda je nekaj izkunenih pevcev vendar se ntejejo na prste. Ker danes ni več tiste domače nole za petje, ko se je skoraj vsak večer prepevalo v družinskem krogu, ni več ,,gorenjskih slavčkov" in jih je treba vzgojiti. Pevec ne potrebuje samo naučiti se pesmi ampak ga je treba tudi naučiti peti. Zato si je zbor priskrbel strokovno vokalno vzgojo. Drugo dejstvo pa je zelo uspenna izbira pevovodje. Diego Bosquet je kot diplomiran pevovodja strokovno podkovan. Poleg tega je pa muziko-log in se v svojem znanstvenem delu posveča etnični glasbi, predvsem petju. Zato mu je slovenska pevska glasba zelo pri srcu in jo pravilno dojema. Spontuje jezik in ga zelo dobro vokalizira in počasi tudi razume. Pozna skladatelje, njihovo pomembnost in slog njihovega dela.
Zdelo se mi je primerno opozoriti na vse te točke, ki so nujno potrebne primesi, da lahko pride do izvrstnega koncerta, ne po naključju, ampak kot nujen sad dobro osnovanega dela. Bil je res svečan nastop in eden doslej najvinih zborovih dosežkov. Uživali smo smiselno osnovan in zaokrožen program. Skladbe temeljito obdelane ter dobro in sveže podajane, vsaka v primernem vzdu^u. Zbor tehnično dobro in prosojno zveni in je uravnovenen. Pevci pozorno in pazljivo sledijo dirigentu in kažejo veselo navdunenje. Resnično dostojen in hvalevreden nastop, ki je bil izvrsten doprinos k nanemu praznovanju. Vsa skupnost je ponosna na svoj pevski zbor in mu želi, da trajno in vztrajno nadaljuje svoje poslanstvo.
NEDELJSKO SLAVJE
Zahvalno sveto mano je daroval nan dunni pastir g. Jože Horn. Pri slovesnem bogoslužju je tudi sodeloval nan pevski zbor, ki nikdar ni opustil svoje odgovornosti tudi kot cerkveni pevski zbor.
Sledilo je končno slavnostno kosilo	z	domačimi
kolinami.Sicer je bil navzoč pri vseh prireditvah, je bila ta okolinčina predvidena za pozdrav častnega gosta tokratnega praznovanja, to je veleposlanika Republike Slovenije profesorja Tineta Vivoda in gospe. V imenu nane skupnosti je dobrodorfico izrekla predsednica Druntva, gospa Marjana Šmon Žumer. Izrazila je veselje vse skupnosti, da prvi obisk gospoda veleposlanika sovpada z danannjim slavjem. ,,Vemo," je rekla, ,,da bodo temu prvemu obisku sledila po-
SAN MARTIN
Otro nki dan v Rožmanovi noli
Otronki dan! Vesel dan! Nan otroci s hrepenenjem čakajo na ta praznik!
Ko se je končal sobotni dopoldanski pouk, smo s potrpežljivostjo gledali, kako mamice pripravljajo kosilo.
Letos so nas obiskali učenci in učiteljice Jurčičeve nole. Pogovarjali smo se z njimi in se vsi skupaj zabavali. Takoj po kosilu so se začele tekme. Zelo smo se smejali in se igrali s pomočjo ge. Monike Filipič in sodelavk. Zmagovalci so dobili okusne nagrade. Za malico so učiteljicam in otrokom postregli s čokoladno torto, ki jo je spekla in okrasila voditeljica Jurčičeve nole gdč. Ani Klemen.
Čakalo nas je ne drugo presenečenje: obiskala sta nas žonglerja (malabaristas), ki sta nastopala z žogami. Bilo je zelo zanimivo!
Tako smo v Rožmanovi noli preživeli otronki dan. Hvaležni smo vsem, ki so pripomogli k pripravi tega dne. Hvala tudi Jurčičevi noli za obisk.
M. Ž.
gosta srečanja, na katerih boste vedno sprejet s nroko odprtim srcem. Razveselilo nas je vane imenovanje in vam želimo veliko sreče, blagoslova in uspeha v poslanstvu, ki ga začenjate med nami."
Nato je namenila svoj govor na obletnico druntva. Spomnila se je narah starnev in prednikov, ki so postavili na noge vse kar danes uživamo. Koliko je bilo vloženega truda, požrtvovalnosti. V marsičem so si prikrajnali užitke in ugodnosti, da so lahko žrtvovali skromen denar, ki so težko zaslužili in čas za delo v skupnosti. Mislili niso nase ampak na prihodnost svojih otrok, da bi zrasli v slovenskem in verskem duhu.
Danes pa se reče, časi so drugačni in predvsem, da ni časa. Razpolagamo z veliko večjimi sredstvi in imamo vse mogoče ugodnosti vendar se vedno trdi, da ni časa. Če hočemo, da bo nana skupnost živela ne drugih 57 let in da se bodo lahko nara vnuki bogatili s slovenstvom moramo tudi danes žrtvovati nan čas in nane delo za skupnost. ,,Morda sem praznični pozdrav spremenila v zaskrbljujoče vprananje. Vendar bi bilo zdravo in koristno, da bi vsi skrbeli za to in se odgovorno zavzeli za nano prihodnost. K sreči imamo med nami ne mnogo takih, ki se kljub odgovornostim in zahtevam danannjih časov, ne vedno odzovejo na kako pronnjo z odgovorom 'Ja, lahko'. Na ta način moremo optimistično gledati na prihodnost."
Nato je pa povzel pozdravne besede gospod veleposlanik. Nantel je razne dotoke Slovencev v Argentino. Prvi so prini v 19.stoletju v provinco Entre Rios in se ne danes zavedajo svojih korenin. Potem mnogi drugi. Omenil je nekatere njihove uspehe in doprinose tujini. Vsepovsod po svetu je kar nekaj Slovencev na katere moramo biti res ponosni. Vzpodbudno je opozoril na vrednote in sposobnosti katerih smo deležni po nara kulturni dedinčini. Biti Slovenec v svetu ima neko dodatno vrednost, katere se moramo zavedati, biti ponosni na njo in jo uveljavljati. Govoril je ne o smislu razmerja in povezave med matično deželo in diasporo. Za malo samostojno državo Slovenijo je diaspora pomembna in jo potrebuje ker jo po njej svet spoznava. Diaspora pa potrebuje pomoč in oporo Slovenije za ohranjati in obnavljati slovenstvo.
Čestital je skupnosti za obletnico ki praznuje in je za to priložnost poklonil gospe predsednici za nan Dom kip generala Maistra, ki je v času prve svetovne vojne v kritičnih urah in okolinčinah obvaroval slovensko severovzhodno mejo. Naj tu pod Andi, kjer je general San Martin skoval osvoboditev Argentine, Čil in Peruja, ta veliki slovenski mož budno nadzira obvarovanje slovenstva v tem Domu. Končno smo pa ne nazdravili z dobrim domačim vinom.
Zahvala
Radi bi se zahvalili vsem ki ste omogočili, da je praznovanje 38. obletnice Rožmanovega doma, tako lepo potekalo. Čeprav je veliko oseb pridno sodelovalo v ta namen, bi se radi posebno zahvalili gospe Olgi Radon in vsem pomočnicam v kuhinji, katere nas vsako leto pogostijo s tako dobrim kosilom in tudi gospodoma Juhant in Bregar kot ,,parrilleros". Prisrčno se tudi zahvaljujemo umetnici gospe Andrejki Dolinar Hrovat, ker nam je, kot vsako leto, darovala lepo sliko, ki smo jo žrebali med navzočimi. Najlepna vam hvala in
vas
živi!!
Rozmanov dom
Zahvala ob 40. obletnici rast xxxvi
Na proslavi 40-letnice Zveze slovenskih mater in žena v Buenos Airesu, je predsednica gospa Pavlina Dobovpek na prisotne naslovila sledeče besede:
Taborjenje 4. letnika 2006
Vse navzoče prav lepo pozdravljam! Zahvaljujem se vam, da ste pripi med nas, ko praznujemo 40 let delovanja Zveze slovenskih mater in žena. Bila je ustanovljena, da je povezovala matere in žene, ki smo se rerale slovenskega holokavsta. Da smo obdržale življenje sebi in svojim družinam, smo morale zapustiti vse, kar nam je bilo drago, ljubo in sveto — to je svoje domove in svoj rodni kraj — ter oditi na trnjevo pot prisilnega bivanja na tujem. Znape smo se v neznani deželi, ki pa nas je gostoljubno sprejela in nam odprla vse možnosti za pričetek novega življenja.
Toda v prvih letih bivanja na argentinskih tleh so nas e spremljale nekatere težave — kakor na primer drugi kraji s svojim načinom življenja, druga mentaliteta — predvsem pa spomini na preživete strahote v domovini. Ti so bili nap vsakdanji spremljevalci. Toda napa volja do življenja in predvsem zaupanje v Božjo previdnost nam je dajalo moč, da smo vzdržale. S pridnim in vztrajnim delom smo se znape in nape delo je rodilo sadove.
V	izredno skromnih razmerah smo si začele postavljati nova družinska ognjipča, istočasno pa pomagale svojim možem, da so pričeli z gradnjo skupnih sredipč, kjer se nap potomci lahko srečujejo in sprejemajo slovensko kulturo, istočasno pa cenijo in spoptujejo okolje, v katerem so se rodili in ki je njihova rodna dežela.
Nismo pa uspeli samo gmotno, tudi duhovno in kulturno smo rasli. Da smo to zmogli, gre v prvi vrsti zahvala napm dupnim pastirjem ter izobražencem, ki so skupaj z nami morali zapustiti slovensko domovino. Zato imamo, kar je vsem vidno in kar že predajamo mlajpm rodovom.
V	takpnih razmerah je nastala in rasla napa Zveza. Zamisel in pobuda je bila delegata prelata dr. Jureta Rodeta, ki s svojo prizadevnostjo spremlja in duhovno vodi Zvezo že ptirideset let. V njegovi odsotnosti pa so zvezo spremljali g. Franci Cukjati in sedaj že pokojna dr. Alojzij Starc in g. Jože Škerbec.
Simbol zveze je srce. V osnovno samo rdečem srcu je zraslo novo, manjpe srce in iz tega je pognal cvet — cvet, ki nam simbolično daje upanje, da delo naph žena ne bo zamrlo.
Žene v diaspori ne poznamo sovraptva in mapčevanja; spremljata nas molitev ter rožni venec in predvsem vera v Božjo pravico in usmiljenje. Delo naph odbornic in članic je sad ljubezni do vsega, kar je slovenskega in je tudi sad skrbi za napega rojaka v stiski, tako moralni kakor gmotni. In to je srčika štiridesetletnega delovanja Zveze.
S cvetom, ki se rojeva iz prvega simboličnega znaka Zveze glejmo z zaupanjem v prihodnost, da napa slovenska bit ne bo utonila v pozabo,
temveč bo svetla bakla slovenstva v dobro napemu narodu in tudi deželi, v katero nas je poslal Vsemogočni. Zato se zatekajmo k vrednotam, ki so nam bile položene v zibelko in bodimo srečne v napem družinskem okolju. Prizadevajmo si, da bo tudi napa velika družina — to je napa skupnost — ostala zdrava.
Vse to delajmo v smislu letopnjega gesla Zveze: ,,Družina je temelj Cerkve in naroda."
Ob tej nap obletnici blag spomin že pokojnima soustanoviteljicama Zveze, gospema Tildi Eiletz ter Frančipki Reja. Lep spomin na pokojne sodelavke in odbornice Zveze — Marto Jeločnik, Marjeto Bol-težar, Danico Zupan, Renato Supnik, Ivo Vivod, Cilko Ur-bančič, Lenčko Malovrh, Darinko Schiffrer, Ružo Šuc, Sanjo Virnik, Jelico Stariha; gospem Apč, Vorpč, Smersu, Kralj, Petriček, Verbic, Kle-menc — in pe in pe bi lahko naptevala imena žena, ki so soustvarjale Zvezo. Brez njih ne bi bila takpna, kakor je sedaj. Iz domovine so prinesle način delovanja tamkajpnjih ženskih organizacij, katerih je bilo v Slovenji med obema vojnama veliko.
Lep spomin gospe Leji Ur-banc, ki je v najhujp krizi argentinskih ustanov zbirala v Kanadi in Severni Ameriki sredstva in jih popljala za nape pomoči potrebne rojake. Zahvala	ljubljanski
nadpkofijski Karitas, ki nam priskoči na pomoč, kadar nam zmanjka denarnih sredstev. Ker ima Zveza sedaj tudi pravno osebnost, nam je Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu tudi obljubil pomoč, za kar se mu lepo zahvaljujemo.
Hvala gospe Emi Pogačar, ki spremlja nape delo; enako srčna zahvala vsem darovalcem v Kanadi in Severni Ameriki. Hvala vsem darovalcem v Argentini, ker brez njihove pomoči Zvezi ne bi bilo mogoče oskrbovati z mesečnim, prispevkom vseh naph rojakov.
Vseh dobrotnikov ni mogoče imensko navesti, ker bi bil seznam predolg. Hvala Slovenski hip, ki nam vsa leta nudi brezplačno zatočipče, hvala pisarni Zedinjene Slovenije za pomoč in hvala vsem predavateljem, vsem umetnikom in prav vsem, ki so Zvezo v vseh letih moralno in gmotno podpirali, predvsem pa vsem danapnjim nastopajočim, ki so nam pod vodstvom gospoda Mihe Ga-serja in gospe Anke, ter ob sodelovanju gospoda Toneta Oblaka, Andrejke Selan Vom-bergar, Andrejke Dolinar Hro-vat, Lučke Marinček Kastelic, Anice Rode, Marcela Brula in Damijana Ahlina pripravili nocojpnjo prireditev.
In končno hvala vsem od-bornicam in članicam in predvsem srčna zahvala njihovim družinskim članom, ki nas spremljajo in nam vedno pomagajo, kadar je potrebno. Bog vsem plačaj!
V ponedeljek 7. avgusta dopoldan smo se zbrali mladi 4. letnika na ,,Nap domačiji" da skupaj potrdimo nape prijateljstvo.
Najprej smo se razdelili v skupine, da bi bilo taborjenje bolj organizirano; saj smo si morali sami skuhati večerjo (čeprav so nam voditelji veliko pomagali), pomiti kuhinjske potrebpčine in čistiti prostore ki smo jih uporabljali.
Že po kosilu smo imeli prost čas pri katerem so fantje igrali nogomet in drugi rugby, dekleta pa odbojko, nato pa vsi skupaj softball.
Potem smo se vsi zbrali k malici
in za tem smo se z g. Francijem pogovarjali o pomenu prijateljstva. Pomagal nam je tudi razmipjati kdo je nap resničen prijatelj. Radi smo poslupali, se pogovarjali in sprapevali.
Po razgovoru smo se zopet razdelili v skupine in pi igrat nočne igre, ki so se vrple po vsem parku; in že tu je bil sad pogovora: ,,Če ni bilo sodelovanja vse skupine, ne bi bilo mogoče se igrati". Za tem je bilo nekaj prostega časa med katerim so nam voditelji pripravili večerjo in prostor kjer smo jedli. Po dobri večerji, smo igrali pe eno nočno igro, ki je zelo znana pri taborjenjih, to je ,,rayo mort^fero" (smrtnonosna strela); radi smo pripi do cilja da bi zmagali, saj smo igrali proti voditeljem!!
Na taborjenju ni manjkalo kresa! Po igri smo se dobro napravili — saj je bil hud mraz! — in smo posedli okrog kresa, kjer smo poslupali nekaj misli o zgodbi metu jev v zvezi s prijateljstvom, ki jo je prebral prof. Jure. Okoli kresa smo se tudi spomnili naph sopolcev ki se zaradi bolezni, počitnic ali drugih ovir niso mogli pridružiti taborjenju te RASTi. Ob kresu smo samo dekleta pripravi-
le kratek prizor, pravim ,,samo", ker je fante ,,bilo sram!".
Veseli smo zapeli nekaj pesmi, in se igrali ,,vojno pesmi" v kateri smo peli po slovensko, ppansko, cerkvene pesmi in celo himne. Lepo smo se imeli!
Kmalu so nas voditelji začeli priganjati, naj gremo spat, a nismo vsi mogli. Nekaj deklet je po spat, druge smo s fanti ostale ob kresu, saj smo naprej peli in se pogovarjali, med tem ko smo pili mate in jedli sladkorčke, lizike in čokolade! Bili smo zelo lačni!!!
Pozna ura je bila, ko so nas voditelji znova podili spat in seveda, ubogali smo! Le da nekateri fantje niso nič spali ker ,,niso imeli prostora v sobi" in so bili zato vso noč v kuhinji kjer so pili mate in se pogovarjali.
Drugi dan že zgodaj zjutraj je skupina fantov (tista ki ,,ni mogla spati") začela buditi vse druge z ropotom kuhinjskih posod in pribora. Res je bilo to hudo, ker je bilo prezgodaj! A smo vsi vstali. Najprej je vsak pospravil svoj stvari, nato smo imeli prosti čas, med katerem so se nekateri posvetili pportu, drugi kartali, tretji pogovarjali; ostali smo pa spali ...
Po kosilu smo pe počistiti prostor in razne potrebpčine in jih nesli do avtobusa.
Igrali smo pe zadnjo igro, pri kateri smo bili razdeljeni v dve skupini, a nismo zvedeli katera je zmagala, saj sta obe sleparili.
Po igri smo malicali in se pe malo posladkali s tolikimi slad-korčki in lizikami! Nazadnje pa pe slika RAST-i XXXVI z voditelji.
Tako smo vstopili na avtobus v katerem smo se pogovarjali o taborjenju, kako smo ga preživeli in če je bil za utrditev prijateljstva. Zadovoljni smo pripi domov, a z upanjem, da bi ob koncu leta pripravili novo taborjenje.
Rada bi dodala pe zahvalo g. Franciju Cukjatiju za odgovornost pri pripravljanju taborjenja in njegovem pomočniku prof. Juretu Ur-bančiču ter sodelavcem, gdč. An-drejki Puntar in Matjažu Marupču.
Majda D. Maček
Razstava Trstenjakovega ustvarjanja Ostanki rimske Emone
Mariborska univerza je v počastitev stoletnice rojstva in desete obletnice smrti akademika Antona Trstenjaka v knjižnem razstavipču Univerzitetne knjižnice Maribor pripravila razstavo o njegovem delu.
Univerzitetna knjižnica Maribor na razstavi predstavlja izbor knjižničnega gradiva pomembnejph avtorjevih del in del o njem, zlasti v skladu s kriterijem znanstvenosti in strokovnosti, ki se nahajajo v njihovih prostorih.
Poleg knjižnega gradiva in člankov je predstavljeno tudi nekn-jižno gradivo povezano s Trstenjakom, rokopisno gradivo njegove korespondence z uredniptvom Dialogov, zahvala knjižnici ob praznovanju njegovega devetdesetega življenjskega jubileja, ki zajema razmipjanje o bibliotekarjih in bibliotekarstvu, kopijo enega izmed njegovih zadnjih rokopisov, zvočne kasete, drobne tiske in podobno.
Anton Trstenjak se je rodil 8. januarja 1906 v bližini Gornje Radgone, bil je katolipki duhovnik in je na Teolopki fakulteti od leta 1940 do upokojitve leta 1973 predaval filozofijo. Trstenjakova pisna bera obsega 47 izvirnih knjig v slovenpčini in tujih jezikih, s prevodi in ponatisi blizu 100, ter preko 500 znanstvenih, strokovnih in poljudnih člankov.
Med njegovimi knjigami in članki so tako psiholopka, antropolopka, filozofska, kulturolopka, narodnostna in teolopka dela, najbolj obsežen pa je njegov prispevek k psiholopki vedi. Poleg znanstvenih so bile zanj značilne tudi poljudno strokovne knjige za proke plasti prebivalstva.
Za svoje delo je Trstenjak dobil več visokih državnih, znanstvenih in cerkvenih odlikovanj in priznanj. Med drugim je bil razglapen za ambasadorja znanosti Republike Slovenije in prejel zlati častni znak svobode RS.
Na Barjanski cesti na odseku od Apkerčeve ceste do Mirja so gradbinci ob kopanju jarka za novo komunalno infrastrukturo naleteli na arheolopke ostanke iz obdobja rimske Emone.
V sodelovanju z arheolopko ekipo Zavoda za varstvo kulturne dedipčino Slovenije (ZVK-DS) so izkopali del južnega obzidja Emone ter dve insu i in dve kloaki.
Območje posega leži znotraj območja arheolopkega najdipča Ljubljana, ki je zavarovano z odlokom o razglasitvi arheolopkega kompleksa v ljubljanskih občinah za kulturni in zgodovinski spomenik, pipe v sporočilu za javnost, ki so ga posredovali z mestne občine Ljubljana.
Ostanki rimske Emone ležijo zelo plitko, takoj pod asfaltom, je pojasnil Vičič in dodal, da si zato prizadevajo, da bi bil sedanji izkop čim manjp, čim bolj plitek. Kot je dejal, želijo predvsem ohraniti arheolopke ostanke, kjer pa ni druge možnosti, jih dokumentirajo tudi fotografsko.
Izkopana arheolopka plast datira v 4. stoletje, ob izkopavanjih pa so razen ostankov zidov odkrili pe novce, nakit, keramiko in druge predmete za vsakdanjo rabo. Predmete bodo očistili, nato jih bo v hrambo dobil Mestni muzej Ljubljana, ki je regionalno pristojen za območje Ljubljane.
in m
zast topa nem ali r kov.
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
NOV REKLAMNI OBRAZ
Na razpis za pridobitev idejnih reratev logotipa in slogana Slovenije je prispelo 250 predlogov. Komisija, ki jo sestavlja nest predstavnikov vlade in ntirje zunanji sodelavci, bo v roku dveh ali treh tednov predloge pregledala in ocenila, rezultat pa bodo objavili najkasneje do konca septembra.
NEKAJ ŠTEVILK
V	letu 2005 je v Sloveniji umrlo 18.825 prebivalcev, od tega 9413 monkih in 9412 žensk, kar je za 302 osebi oz. 1,6 odstotka več kot leta 2004. Med temi je bilo 75 otrok (41 dečkov in 34 deklic), starih manj kot eno leto. Število umrlih dojenčkov na 1000 živorojenih se je v letu 2005 s 3,7, kolikor je to ntevilo znanalo leta 2004, povečalo na 4,1. Kljub temu pa je po podatkih statističnega urada umrljivost dojenčkov v Sloveniji med najnižjimi v Evropi.
V	Sloveniji se je bruto domači proizvod (BDP) v drugem letonnjem četrtletju v primerjavi z drugim četrtletjem leta 2005 realno povečal za 4,9 odstotka. Glavnino, 4,5 odstotne točke, je k rasti BDP prispevalo domače tronenje. Za to četrtletje je bilo značilno tudi znižanje stopenj rasti izvoza in uvoza.
OTROCI NAS POTREBUJEJO
Slovenska Karitas je v okviru dobrodelne akcije Otroci nas potrebujejo, ki jo je izvajala od maja letos do 1. septembra, več kot 3700 otrokom razdelila za dobrih 32 milijonov tolarjev pomoči, večinoma v obliki nolskih potrebnčin in drugih najnujnejnh pripomočkov za nolanje. Del sredstev je prispevala tudi Fundacija invalidskih in humanitarnih organizacij. Veliko pomoči, namenjene nolarjem in otrokom, pa bo v tem mesecu in preko celega leta ne razdeljene, so sporočili iz Slovenske Karitas.
SLOVENCA DOBIŠ POVSOD (na žalost ...)
Kriminalisti sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Ljubljana so v dolgotrajni preiskavi s pomočjo tujih varnostnih organov in mednarodne pravne pomoči identificirali storilca internetne goljufije. Gre za slovenska državljana, ki delujeta iz tujine. Zoper njiju so kriminalisti podali kazensko ovadbo zaradi utemeljenega suma storitve treh kaznivih dejanj goljufij.
SPOMINSKA SOBA
V	občini Vitanje so odprli spominsko sobo Hermana Potočnika Noordunga, ki je kot pionir vesoljskih poletov zaznamoval področje raketne tehnologije. Spominska soba se nahaja v tamkajranji grančini, kjer je bil Potočnikov stari oče upravitelj vitanjskega gospostva. Soba je opremljena s projekcijskimi enotami in monitorji za predstavitev Potočnikovih idej in rentev za osvajanje vesolja.
PO SVETU
PET LET PO S-11
Svet se spominja terorističnih napadov na ZDA, do katerih je pri^o pred petimi leti. Napadi 11. septembra 2001 so pokazali, da predstavlja terorizem grožnjo za vse države in narode, zato se je treba proti njemu boriti skupaj, je izpostavilo finsko predsedstvo Evropske unije. Pri tem je poudarilo, da je dolgoročno zmago nad terorizmom možno doseči le, če bodo poleg posledic odpravljeni tudi njegovi vzroki in če bodo prizadevanja v skladu z mednarodnim pravom. Japonski premier Džuničiro Koizumi je posvaril, da je terorizem ne vedno zelo velika grožnja, avstralski premier John Howard pa je obljubil, da bodo na koncu zmagale vrednote svobode. Afganistanski predsednik Hamid Karzaj, ki je zmagal na prvih volitvah po zrunenju talibskega režima leta 2004, pa je izrazil hvaležnost afganistanskega ljudstva Združenim državam za obnovo Afganistana. Nekateri pakistanski poslanci pa so ugotavljali, da je petletni amerinki protinapad ,,uničil mir pa vsem svetu". Medtem naj bi teroristična mreža Al Kaida objavila video posnetek, v katerem je počastila spomin na načrtovanje napadov, drugi mož mreže al Zavahiri pa je muslimane pozval, naj okrepijo svoj odpor proti ZDA.
NORMALIZACIJA LIBANONA
Izrael je končno zapustil položaje ob libanonskih pristaninčih in letalinčih ter tako končal zaporo Libanona. V zameno zahteva ukrepe, ki bodo libanonskemu skrajnemu gibanju Hezbolah preprečevale nadaljnje oboroževanje. Za nadzor morja in zraka bodo odslej skrbele sile Združenih narodov, pri čemer bodo imele glavno vlogo nemnke enote. V Libanonu je sicer trenutno približno 3.250 pripadnikov sil Združenih narodov. Do prihodnjega tedna naj bi njihovo ntevilo naraslo na 5 tisoč.
PRAVICE NA KITAJSKEM
Evropski parlament je izrazil veliko zaskrbljenost nad položajem človekovih pravic na Kitajskem. V izjavi za javnost je zapisal, da mora socialno-ekonomsko posodobitev Kitajske spremljati politični pluralizem in izpustitev
DRUŽABNA PRAVDA
Te dni poteka deset let, odkar je začela izhajati publikacija Družabna pravda, glasilo krnčansko mislečih, slovenskih strokovničarjev, delodajalcev in delojemalcev. Iz skromnih začetkov v večnem mestu je publikacija z leti postala revija, ki ni v ponos samo organizaciji, ki jo izdaja, pač pa z njo skupaj vsej svobodni slovenski besedi na tujih tleh.
SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES Nov uspeh Marjana Draga Šijanca
Pred^časom smo poročali, da je dirigent g. Mario Drago Šijanec odpotoval v Evropo. Naprej je na Dunaju dirigiral 2 simfonična koncerta, nato pa se je podal v Slovenijo. Bil je v Mariboru, zatem pa v Ljubljani. V Argentino se je vrnil pred mesecem dni. Buenosairenko glasbeno javnost je opozoril nase znova dne 6. t. m., ko je v dvorani pravne fakultete v Bs. Airesu vodil velik koncert Državnega radijskega orkestra in pod istim okriljem delujočega menanega pevskega zbora.
OSEBNE NOVICE
Družinska sreča. Dne 17. avgusta 1956 se je rodil v družini g. Pavla Štrukelj in njegove žene ge. Cvete,
roj. Grmek v Comodoro Rivadavia, sinček, ki je dobil 2. septembra pri krstu ime Srečko-Cvetko. Za botra sta bila g. Janez Preneren in njegova žena ga. Katarina, roj. Preneren. Družino g. Oskarja Pav-lovčiča lastnika fotografskega ateljeja Foto Oscar v San Martinu, in njegove žene ge. Božene, roj. Foltyn, je 19. avgusta 1956 prav tako razveselil sinček, ki je pri krstu dne 1. septembra dobil ime Oskar — Jakob. Srečnim starnem nans čestitke.
Poroki. V baziliki Lujanske Matere božje sta stopila v soboto dne 8. septembra 1956 pred oltar g. Jože Muhič in gdč. Francka Telič, ki je nele nedavno prina iz domovine. Mladi par je poročil g. poddirek-tor Jože Jurak, za priči sta mu pa bila: nevesti njena sestra ga. Marija Urbanč roj. Telič, ženinu pa g. Franc Urbanč. Mladi par bo živel v Tucumanu, kjer ima g. Muhič veliko čebelarsko podjetje. Novopo-ročencema ob vstopu v novo življenje želimo vso srečo in obilo božjega blagoslova.
V	petek, 7. septembra 1956 popoldne je z ladjo Salta prispela v Buenos Aires družina g. Vilka Čeča in sicer ga. Alojzija, hčerka Lenka in sin Janez. Vsi so prini iz Ljubljane. Ob prihodu v Argentino jim želimo vso srečo in mnogo zadovoljstva.
BARILOŠKA ZIMSKA SEZONA 1956
Jerman spet državni prvak v teku — Dobre klasifikacije Bavdaža, Budineka in Bertonclja.
Bariloče, 6 septembra
V	teku smo doživeli veselo presenečenje. Ne mislim na Jermanovo zmago, Frenk sploh ni imel resnega konkurenta. A že ko se je sedem montev borilo v transandinski ntafeti, je vzbudil posebno pozornost odlični stil nestnajstletnega Slavka Bavdaža. In ko so ure zaznamovale njegov čas, smo ugotovili, da je samo tri minute zaostal za Jermanom in presegel vse ostale tekmovalce. Razumljivo, da je Slavko pozneje med juniorji brez težave zmagal.
Svobodna Slovenija, 13. septembra 1956 - nt. 37
SLOVENCI IN ©PORT
političnih zapornikov. Obenem od Pekinga zahteva, naj čim prej ukine smrtno kazen in ustavi usmrtitve. Poslanci so se pred sobotnim vrhom EU-Kitajska v Helsinkih izrekli tudi za ohranitev embarga Unije na prodajo orožja kitajskim oblastem.
BUSH IN TERORIZEM
Amerinki predsednik George Bush je priznal, da je CIA več terorističnih osumljencev prijela in zadrževala zunaj
VISOKA MESTA V DVOJICAH
Slovenska teninka igralka Andreja Klepač je na 25.000 dolarjev vrednem turnirju ITF v Alphen Aan den Rijnu na Nizozemskem zmagala v igri dvojic. V paru s srbsko igralko Danico Krstajič je v finalu s 6:1 in 7:6 premagala belgijsko navezo Leslie Butkiewitz - Caroline Maes.
Manj sreče sta imeli slovenska teninka igralka Katarina Srebotnik in Rusinja Dinara Safino: izgubili sta finalni dvoboj ženskih dvojic odprtega teninkega prvenstva ZDA v New Yorku. Osmopostavljeni slovensko-ruski par je moral po 103 minutah in sicer dobrem začetku s 6:7 (5) in 5:7 priznati premoč nepostavljenima Francozinji Nathalie De-chy in Rusinji Veri Zvonarevi. Srebotnikova je s tem izgubila priložnost, da osvoji svoj 14. naslov v konkurenci dvojic.
PLESNI USPEHI
Na svetovnem prvenstvu v latinskoamerinkih plesih za profesionalne plesne pare v kalifornijskem Irvinu sta na plesnem parketu nastopila tudi dva slovenska para. Najboljn slovenski plesni par Andrej Škufca - Katarina Venturini se je uvrstil med najboljne in osvojil četrto mesto, Peter Majzelj in Maja Gernakova pa sta prip esala v osmino finala.
VATERPOLO
Slovenska vaterpolska reprezentanca je izgubila tudi tekme s Hrvanko in Nizozemsko, edino zmago pa je dosegla proti Slovanki z 10:9 in s tem zasedla 12. mesto. Prvo mesto si je priborila reprezentanca Srbije.
ODBOJKAŠI NA EVROPSKO PRVENSTVO
Slovenska monka odbojkarska reprezentanca si je zagotovila svoj drugi nastop na evropskem prvenstvu po letu 2001. Uvrstili so se na EP kljub porazu z 1:3 (-24, 23, -20, -21) na povratnem srečanju dodatnih kvalifikacij v Mariboru, saj so bili s 3:0 boljn od Belorusov na prvi tekmi. -Slovenski ženski odbojkarski reprezentanci pa se ni uspelo uvrstiti.
NIČ RAZVESELJIVEGA
Atletinja Helena Javornik, ki ima v lasti vse slovenske rekorde na dolgih progah od ene milje naprej, je bila pozitivna na dopinnkem testu zaradi eritropoietina (EPO), ki so ga v laboratoriju v Barceloni narfi v vzorcu A tekmovalke, odvzetem 28. junija v Mariboru. Analiza vzorca B je bila končana 7. septembra in je po neuradnih podatkih, pred drugim mnenjem strokovnjakov, prav tako pozitivna, vendar na spodnji meji in se od vzorca A razlikuje.
OSEBNE NOVICE
Poroka
V Mendozi sta se poročila Tomaž Bajda in Lucija Hirschegger. Novoporočencema čestitamo in želimo obilo sreče!
DAROVALI SO
Zveza slovenskih mater in žena se toplo zahvaljuje darovalcem v dobrodelni sklad: N. N., Castelar, 100.-pesov; Vida Bedenčič v spomin sestre Marte, 50.- pesov; M. J., 100.- pesov; N. N., Ramos Mejia, 1.000.- pesov; N. N., Bariloche, 40.- amerinkih dolarjev. Bog stokrat povrni!
amerinkega ozemlja. S tem je potrdil ugibanja, da ima omenjena obvenčevalna služba zapore v tujini. Bush je hkrati napovedal, da bodo 14 domnevnih teroristov predali obrambnemu ministrstvu, ki naj bi jim sodilo v amerinkem oporinču Guantanamo na Kubi. V ta namen je v kongres poslal predlog zakona za ustanovitev posebnih vojankih sodinč ali komisij. Poslanci Evropskega parlamenta so medtem od ZDA zahtevali, naj razkrijejo lokacije skrivnih zaporov. Parlament v poročilu državam članicam Unije očita pasivnost do izvajanja dejavnosti CIA v Evropi.
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar
Za Druntvo ZS: Alojzij Rezelj / Urednik: Tone Mizerit / Sodelovali
so ne: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Franci Markež, Pavlina Dobovnek, Marko Kremžar, Marko Bajuk, Marta Žagar, Viktor in Regina Leber, Majda Maček. Mediji: STA, Radio Ognjinče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 100, pri ponljanju po ponti pa $ 130; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za ponljanje z letalsko ponto. Z navadno ponto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar
	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
Slabo kaže
MALI OGLASI
ZEM
A
GOSPODARSTVO Finančne storitve. Tel.: 4482-2633 / 15-4526-9535. Od ponedeljka do petka od 8. do 1 6. ure.
TURIZEM TURISMO BLED EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj H. Yrigoyen 2682 L. 5 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZDRAVNIKI Dr. Klavdija V. Bavec - Nevrolog -Nevropsihiater. Konzultorij na Ca-ballito in Tabladi. Ordinira ob torkih in četrtkih od 13. do 19. ure. Ob sobotah od 9. do 14. ure. Prijave na telefon: 4652-7967. Nujno pa na 15-4409-4437.
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splopna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474
ADVOKATI Dr. Vital A pič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks: 4798-5153. e-mail: estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados -odvetniki. Zapupčinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148 - 1 5-4088-5844-mpoznic@sfanet.com.ar
Nova radijska oddaja
Od nedelje 3. septembra je na radijskih valovih v Buenos Airesu nova slovenska oddaja. Imenuje se „Triglav, moj dom" in poteka pod okriljem Podpornega druptva Triglav, ki v Villa Devoto druži predvsem primorske rojake, ki so pripi v Argentino med obema vojnama.
Oddaja je vsako nedeljo, od 11. do 12. ure, na valovih Radio Gral. San Martin, AM 610. Novemu slovenskemu mediju želimo mnogo uspehov.
Slovenska nogometna reprezentanca je na prvi tekmi kvalifikacij za evropsko prvenstvo leta 2008 (skupina G) v Sofiji izgubila proti Bolgariji z 0:3. Večji del prvega polčasa sta bila sicer nasprotnika enakovredna, zeleni so se dobro postavili na terenu, a razpad slovenske igre je pripel v drugem delu po prvem zadetku. Pred tem gosti niso bili slabi. Očitno je bilo, da se niso ustrapli nasprotnika, ki je sicer nekajkrat napadel po bokih, a prave nevarnosti za Boruta Mavriča ni bilo vse do 30. minute, ko je po kotu in napaki slovenskega vratarja Valerij Božinov streljal prek gola. V prvi tretjini tekme so Slovenci pokazali tudi nekaj želje po napadu, edino polpriložnost, če ne upoptevamo prostega strela Milenka Ačimoviča, po katerem se je žoga odbila od živega zidu in zletela mimo gola, pa je zapravil Valter Birsa. Ob koncu nezanimivega prvega dela je od daleč poskusil tudi Martin Petrov, a žoga ni napa poti do mreže.
Drugi del se je začel s priložnostjo gostov. Birsa, najbolj opazen igralec v zelenem dresu, je lepo prodrl po desni strani, podal žogo do Novakoviča, ki pa ni pokazal svojih golge-terskih sposobnosti, po katerih je postal znan prav na bolgarskih travnikih. Njegov strel je bil začetnipki. V 58. minuti je spet zadipalo po slovenskem zadetku. Novakovič se je izmuznil Aleksandru Tunčevu, sam
Z Bolgarijo je vlo slabo
krenil proti vratarju, a ga je bolgarski branilec potegnil za dres, za kar bi si zaslužil rdeč karton, vendar je prejel le rumenega. Ačimo-vičev poskus s prostega strela pa je zadel živi zid.
Namesto da bi vodili gosti, pa so v 57. minuti povedli domači. Za to gredo vse zasluge Božinovu (Stojčkov ga je ravno hotel zamenjati), ki se je ob neodločni slovenski obrambi odlično znansl in z močnim in natančnim strelom z roba kazenskega prostora premagal Mavriča. Po bolgarskem zadetku se je slovenska igra sesula v pepel. Gostitelji so z lahkoto prihajali pred kazenski prostor, tako da je drugi gol visel v zraku. Zamenjava za strelca zadetka Hristo Jovov je dvakrat zgrepil nemogoče, zato pa je s strela, ki je obetal precej manj, izid povipal Martin Petrov. Streljal je z desne strani - Slovenci so pričakovali podajo pred vrata -, toda Petrov je opazil, da je vratar Mavrič slabo postavljen. Slovenski vratar je žogo sicer ujel, toda za črto. A to pe ni bilo vse. Do konca je padel pe en zadetek, slovenska obramba je bila spet le opazovalec, Dimitar Telkij-ski pa se je izkazal.
Zedinjena Slovenija
ipče mlajpo osebo za poldnevni urnik. Bistveno je dobro obvladanje sloven pčine, poznanje računalni ptva in smisel za pisanje in novinarstvo. Pisne ponudbe s priloženim curriculum vitae se sprejemajo do 10. oktobra v druptveni pisarni, ali po elektronski popti na naslov: esloveniau@sinectis.com.ar
OBVESTILA
SOBOTA, 16. septembra: Pomladanski ples v San Martinu. NEDELJA, 17. septembra: 45. obletnica Slompkovega doma ČETRTEK, 21. septembra:
Sestanek Z.S.M.Ž. San Martin ob 16. uri. Praznovale bomo
rojstne dneve vseh napih članic. SOBOTA, 23. septembra:
Proslava polskih otrok na čast Antonu Martinu Slompku.
Ob 15. uri sv. mapa nato igra ,,Ariela morska deklica". Redni pouk na srednjepolskem tečaju RMB, ob 15. uri v
Slovenski hipi. Koncert ob 35 letnici — Me pani pevski zbor San Justo NEDELJA, 24. septembra: Mladinski dan v Slovenski vasi. SOBOTA, 30. septembra:
Redni pouk na srednjepolskem tečaju RMB, ob 15. uri v
Slovenski hipi. V Napem domu slavnostna večerja ob 50 letnici Doma
v San Justo. NEDELJA, 1. oktobra Mladinski dan na Pristavi SOBOTA, 7. oktobra:
Redni pouk na srednjepolskem tečaju RMB, ob 15. uri v
Slovenski hipi.
Predavanje za visokopolce lic. Francija Markeža ,,Zakaj smo tukaj", ob 20. uri v mali dvorani Slovenske hipe.
NOVA STRANKA
Slovensko politično prizoripče je bogatejpe za novo stranko. Na ustanovnem kongresu v Novi Gorici je namreč zaživela stranka Kresnica oz. stranka modrih odločitev, kot so jo tudi poimenovali. Nova stranka bo sredinsko usmerjena, edina bo imela sedež V Novi Gorici, pozornost pa bo namenjala lokalnemu goripkemu okolju, je povedal Aljopa Humar, ki je bil izvoljen za prvega predsednika Kresnice. Hu-mar bo tudi strankin kandidat za novogoripkega župana na jesenskih volitvah.
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
12. septembra 2006
1 EVRO 239,6 SIT 1 US dolar 188,4 SIT
Ob 15. 'uri: sveta maša - Ob 16. uri: IGRA
AiijftA:
WAIÄ mor^UA ^eklfcA
v izvedbi Slomškove šole
Vstopnina: Otroci: $3 - Odrasli: $6 * V prodaji VIDEO in DVD
Mepani pevski zbor San Justo
vabi na
KONCERT OB 35. OBLETNICI
v soboto, 23. septembra v Napem domu.
ob 20. uri otvoritev nove glasbene sobe
ob 20.30 uri koncert (začetek točno ob napovedani uri)
po koncertu večerja.
Vstopnice dobite pri pevcih.
Sobota 30. septembra 2006:
SLAVONSTNA VEČERJA OB 50. OBLETNICI NAŠEGA DOMA
Nedelja 8. oktobra 2006:
51. SLOVENSKI DAN 50. OBLETNICA NAŠEGA DOMA
Hipolito Yrigoyen 2756 - San Justo - Buenos Aires
Po dolgi in hudi bolezni nas je 29. avgusta vse prezgodaj zapustila napa predsednica, gospa
Marjeta Boltežar roj. Smersu
Bog naj bo bogat plačnik za vsa njena dobra dela. Ostala nam bo kot zgled v trajnem spominu.
Zveza slovenskih mater in žena — San Martin
Poklical si me, tukaj sem moj Gospod in moj
V globoki žalosti sporočamo, da nas je zapustila napa predraga žena, mama, stara mama, sestra, tapča in teta, gospa
MARJETA BOLTEŽAR roj. SMERSU
Priporočamo jo v molitev in se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo pripli kropit in jo pospremili na zadnji poti. Prav posebna zahvala Msgr. Juretu Rodetu za ptevilne obiske tako na domu kakor v bolnici, za molitev ob krsti in za pogrebno mapo. Hvaležni smo tudi za molitev ob krsti g. Franciju Cukjatiju in g. Matiju Borptnarju, ter g. Rodolfu Ricciardelliju za sv. maziljenje. Zahvala vsem ki so molili za njeno zdravje. Zahvala tudi gospe Poloni Makek, podpredsednici Zveze slovenskih Mater in Žena - odsek San Martin, ter predsedniku sanmartinskega doma, inž. Tonetu Podržaju za globoke in ganljive poslovilne besede ob krsti.
Žalujoči:
mož: Marjan.
sinovi: Damijan in Silvina roj. Ricciardelli; Tomaž; Marjan in
Sonia roj. Petkov pek; hči: Andreja;
sestra: Alenka por. Gabron;
brata: Miha in Natapa Zajc; Jurij.
vnuki: Luciana, Juan Ignacio, Agust^n in Sof^a;
nečaki in nečakinje: Gregor, Jorge, Marcos, Pablo, Rodrigo, Alenka, Lučka, Eva, Vanesa, Simona, Carolina in Mariana; tapča: Albina Borptnar,
ter ostalo sorodstvo.
Buenos Aires, Bariloche, Ljubljana, Radomlje, Ceuta (Španija)