Poštnina plačana v gotovini. Posamezna Številka 1 Din. Št M, — Leto XX, — Kranj, 19. decembra 1936. Uredništvo in uprava je v Kranju, Strossmajerjev trg št. 1. Telefon št. 73 „Gorenjec" izhaja vsako soboto. Dopise sprejema uredništvo do srede zvečer. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. — Naročnina za »Gorenjec", celoletno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din, posamezna številka 1 Din. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto KULTURNO EDINSTVO Še k volitvam v občini Stara Loka Baje jo nek odličen zagovornik »jugoslovanskega" kulturnega edinstva izrekel pred tedni v Kranju besede: ..Slovenstva ni bilo. pu ni in ga nc bo!" Če so bile besede v resnici izgovorjene, je to žalostno spričevalo zanj in zu vso družbo, ki prenese tuke trditve. Smilijo pa se nuni obenem ljudje, ki morajo poslušati tako »razodetje". Pod vplivom takega duhu je sklenil odbor kranjskega dijaškega društva „Jugoslovan", da mora vsak novi član podpisati čustno izjavo, da je zu kulturno edinstvo. Da ne bo kakega napačnega tolmačenja, je prav, če povdarimo. da je treba ločiti med (cm. kar že obstoji in med tem. kar bi bil ideal bodočnosti. Pristaši kulturnega edinstva kot »že obstoječega" zadnje čase objavljajo razne izjave pok. dr. Kreka in St. Radica v dokaz, da sta bila dva moža za narodno edinstvo. Vsi njuni izreki pa imajo izrazit propagandističen značaj ter so vzeti iz njihovih propagandnih spisov in govorov. Na isti način se da propagirati kulturno in narodno edinstvo vseh Slovanov. Pristaši Panevrope se vnemujo celo za kulturno in državno edinstvo vseh Evropejcev itd. Vse to je ideal bodočnosti. Možno si je osvojiti tak program in delati za uresničenje kulturnega edinstva. Možno je. du pride v bodočnosti čez toliko in toliko deset ali stoletij do resničnega kulturnega edinstva. Za našo državo bi bilo pač idealno, če bi resnično obstojalo kulturno in narodno edinstvo. Spoštujemo vsakogar, ki se bor; za ta ideal bodočnosti resno, pošteno in požrtvovalno, a brez vsake politične primesi. Ne smemo pa si zapirati oči pred dejstvom, da kulturno in narodno edinstvo, kakor si ga zamišlja oni, ki negira slovenstvo, ne obstoji. Če danes taje razne kulturne kolektive, je to prazna, frazerska borba proti dejstvom. Dejstev tudi besede ne izpreminjajo.Proti temu dejstvu ni argumentu. Nasilno delo zu narod no edinstvo, kakor smo ga žal morali doživeti, je napravilo razdor, kakoršnega šel rti bilo nikoli. Vsj Hrvatje danes priznavajo, du ni bila hrvušku narodna zavest še nikdar tako nična, kot je danes in da je to ravno posledica nasilnega dela za narodno edinstvo. Isto je pri Slovencih. Vsako nasilje rodi odpor. S prisilnim jopičem se med kulturnimi narodi ne ustvarja edinstva. Morda bi bila propaganda pok. dr. Kreka in St. Radiča že v teh kratkih letih skupnega sožitja rodila vidne uspehe, če ne bi bilo nasilja, ki ga pok. dr. Krek in St. Radič nista niti propagirala niti odobravala. Apolitične korifeje. danes organizirane v JNS, so idejo narodne-sa in kulturnega edinstva vpregle v politični voz. ki ni poznal drugega sredstva kot nasilje. Zuto ljudje, ki so se posluževali tega nasilja, danes nimajo najmanjše legitimacije, da govorijo o idealih. Pri teh borcih za narodno edinstvo naš narod ne more razumeti posebno tega, zakaj le Slovencem pridigujejo o kulturnem edinstvu. Zakaj ne gredo misijonarji na jug za te svoje ideale! Kako lepo polje za to delo se jim nudi tam doli v Macedoniji in Črni gori. Kako tam potrebujejo idealnih delavcev, ki bi z veseljem in požrtvovalnostjo dvigali kulturo. Kako bi občudovali takega idealista, ki bi kot profesor učitelj, ali celo direktor kake gimnazije v Macedoniji ali Črni gori vršil delo za uresničenje narodnega edinstva. Saj vendar ne kaže »klerikalnih separatistov in pripadnikov slovenstva" pošiljati tja, kjer bi po nazorih »kulturnih edinstvenikov" mogli vendar škodovati njihovemu kulturnemu edinstvu. Če so res tako idealni pristaši kulturnega edinstva. naj bi se vendar prostovoljno javili za to delo, ki je tam tako potrebno. Kako naj pride do narodnega in kulturnega edinstva, če se medsebojno ne bomo poznali. Toda nihče izmed teh se prostovoljno ne oglasi. Se več. Če je kdo izmed njih poslan po svojih zaslugah ali po resnični službeni potrebi tja doli v službo, pa se dvigne ves »Izrael" in vpije po strašnih krivicah. Kako vse drugače bi slovenski narod spoštoval in spremljal s simpatijami delo za kulturno edinstvo, če bi oni, ki pravijo, da so njegovi pristaši, sami šli tja, kjer je to delo najbolj potrebno, ne pa do bi pošiljali tja druge, ki po njihovem mnenju za to delo niti sposobni niso. Slovenski narod dobro ve, kaj se pri teh ljudeh skriva pod geslom narodnega in kulturnega edinstva. Kulturno edinstvo vseh Slovanov kot ideal bodočnosti bodi pozravljen! Odločno pa odklanjamo politiko, ki se edina skriva in je edino jedro »edinstva". zato tudi z vso odločnostjo trdi kričanje nezrelih fan-tičev, zapeljanih od zmešanih starih glav. Slo" venski narod je krvavo čutil na svoji lastni koži posledice takega dela za narodno edinstvo. ki je uničevalo njegovo kulturo in gospodarstvo. Slovenski narod ostane slovenski in nc bo več prenašal, da bi ga taki »idealisti" še ke-daj denuncirali. organizirali zločinstva in kri-voprisežniltvo v boju proti njemu. Slovenska javnost radi dolgoletnih vsiljevanih dokazov ne verjame v poštenost in iskrenost njihovega stremljenja za ..kulturno edinstvo." Kdor noče biti Slovenec, pa nuj gre in naj ne dela napotja in zmede med nami! Politiko pa iz šole ven! KNJIGE V ROKO! Knjižnica v Ljudskem domu v Kranju posoja knjige svojim članom vsako nedeljo od devetih do enajstih dopoldne. Proti neznatni odškodnini za knjigo sj lahko oskrbite primerno berilo /a puste zimske dni, z njimi razveselite sebe in svojo družino ter posle. Vse premulo se namreč zavedamo, kuke koristi je za človeku knjigu. Saj ne zasluži samo zu zabuvo ali razvedrilo. Danes je knjiga kot prvo, vir vsega znanju. A posebno danes je treba bruti in zopet brati. Ne samo šolanemu človeku ali takemu, ki se še poti na šolskih klopeh. Kdor hoče zasledovati in vsuj deloma korakati s čusom, v katerem živimo, mora ljubiti in stalno prelistavati stran za stranjo v knjigi. Kdor ne napreduje, nazaduje, Najboljše orožje proti zaostajanju pa nudijo ravno knjižnice, ki imajo izbrana, dobra in priporočljiva dela. Vse premalo se namreč še zavedamo vzgojnega pomena, ki ga ima branje knjig. Ne samo. da je knjiga najlepša zabava in najcenejša. Človek bistri tudi um in se mu odpira pogled v težko sedanjost in jasni preteklost. Če bo knjiga tvaj prijatelj, ne boš zašel pod demagoška gesla, ne boš več orodje profriganili volkov, ki hodijo okrog v belili kožah, pod kožo pa skrivajo črne umazane namere da bi te preslepili. Knjiga je tudi najboljše sredstvo k samostojnosti in zavednosti. Naši ljudje ne bodo nasedali praznini in zlohotnim vabam nasprotnikov, kedar bodo smatrali vrednost knjige za toliko, kot jo i-ma telesna hranu. Suj je tudi nasprotnikova moč skritu v knjigi. Zato moramo tudi mi seri po njej. Po leti! trpljenju, ko nisj smel ni- ti misliti na glas. ko so povsod prežuli špijo-ni in denuncijantje na nas, moramo spet začeti s samo vzgojo. Po letih, ko so nam zaprli naše prosvetno žarišče v Ljudskem domu, kar je pač največji kulturni škandal slovenskih modrijanov, ki se imajo za najbolj prosvetlje-no duhove, moramo zučoti zopet z vzgojo, ki so num jo ti kulturni ..nazadnjaki" in radi tega tudi največji zločinci zaprli. Ko so drugi mogli nemoteno bruti in se pasti ter hraniti s komunističnimi brošurami, jo bil dostop do dobro knjige v našem Ljudskem domu nemogoč. Protinarodnn politika jo res slepa, ker je zgolj partizanska in zato negativna. Vse to moramo danes nadomestiti. Se prid-neje se morajo člani zateči v Ljudski dom. Naši ljudje ne smejo zamuditi nobene nedelje, da ne bi prihiteli v nušo knjižnico, ki mora biti vrhovna zakladnica. Vstrujno in pridno berite! Pripeljite pa s seboj tudi prijatelje, da bo krog naših bralcev čim večji. Dolžnost staršev je, da pazijo na to da dobivajo otroci v roke res dobre in vzgoj ne knjige. Ji- pa tudi dolžnost staršev in mojstrov, ilu šolo obvezna mladina bero in da se na ta nučin sama vzgaja v življenski dobi, ki je odločilna za njeno usmerjenje v bodočih mo/kili letih. Zato pa jo mladini treba dati tudi čusa. Čas zu knjigo je neprecensjive vrednosti. In čas jo, da sredi materialističnega nu-ziranja damo knjigi zopet tisto kulturno vrednoto, ki ji gre. Knjižnica nuj bo naše prvo udejstvovanje. knjižnica naj bo središče članstva pri Prosvetnem društvu v Ljudskem domu. V nedeljo, 6. t. m. so bile v starološki občini občinske volitve. Za vodstvo občine sta se potegovali dve listi: lista JRZ z nosilcem I-vanom Avguštinom in opozicijska lista z An tonom Hafnerjem na čelu, bivšim županom, ki pa je bil razrešen že pred potekom poslovne dobe radi ugotovljenih nerednosti. O sijajnem rezultatu volitev je »Gorenjec" že poročal. Enako kot rezultat občinskih volitev pa je razveseljivo dejstvo, da je večina Zabničanov glasovala za listo JRZ. Zabnica je nekoč slovela kot liberalna in napredna trdnjava. Pri staši bivše SLS so bili v veliki manjšini. Imenovali so jo tudi zelena trdnjava. Po naprednem časopisju so se vrstili članki, ki so poveličevali žabniško naprednost. Res ni še dolgo tega, kar so bili pristaši bivše SLS v veliki manjšini. Politična preganjanja in šikane v dobi zloglasne JNS (n. pr. slučaj gdč. Papler) pa so pokazala, da so svoboda, naprednost in prosveta le v ustih glasnikov liberalizma, v resnici pa so uganjali stvari, ki bijejo najosnovnejšim človečanskim in družabnim pravicam v obraz. Pa tudi gospodarska politika JNS je bila zagrešena, tako v občini kot v državi. Zato se je ljudstvo obrnilo proč od takih voditeljev, glasnikov in preživelega liberalizma. Ljudstvo je stremelo za stvarnim političnim, gospodarskim in narodnostnim programom, saj ima naše ljudstvo fin čut za iskrenost in pristnost. Z nastopom sedanjega režima je nastopila ureditev političnih in gospodarskih razmer, ne samo ureditev, tudi politično in gospodarsko življenje se je začelo znova razvijati. Novo ustanovljena JRZ si je takoj osvojila ljudstvo s svojim zdravim političnim in gospodarskim in narodnostnim programom. To dokazujejo sedanje občinske volitve drugod in pri nas. Res je, da je Zabnica gospodarsko napredna, da je pa tudi politično zrela, so dokaz sedanje občinske volitve. Iz Zabnice je glasovalo za listo JRZ 49 volilcev, za opozicijsko pa 19. Ta uspeh JRZ v Zabnici gotovo ni slučaj, ampak naravna posledica zdrave politike JRZ in ljudskega čuta za stvarnost in iskrenost. Gotovo je da se bo število pristašev JRZ še povečalo in s tem pospeSila uresničitev njenih ciljev. Tedenske novice KRANJ Praznik mladine. Nekaj dni pred praznikom Brezmadežne je vladala velika živahnost pred Ljudskim domom. Dijakinje in dijakinje, otroci iz Mar. vrtca, fantje in dekleta iz kon-gregacije, vse je hitelo k zadnjim skušnjam za dostojno proslavo svojega praznika. Izraza svoji ljubezni do nebeške Vzornice je dala mladina zjutraj pri sv. daritvi, kjer so postala srca zopet svetišča. Zunanji proslavi praznika je bila namenjena akademija, ki se je vršila ko končanih litanijah ob pre. natrpani dvorani. Med udeležneci So bili zastopani zlasti starši, ki so z veseljem spremljali izraze ljubezni, s katero je njihova mladina obsipala svojo prečisto Mater Marijo. Lepo so rešili svojo nalogo otroci, ki so pod vodstvom kateheta zapeli tri ljubke pesmice in deklamirali. Zdravega in veselega razpoloženja so prinesle pri prireditvi dijakinje, ki so vprizorile »Garjevo ovco", delo znanega voditelja dijaških kongregacij g. prof. Mlakarja. Za tem so fantje iz kongregacije izpovedali svojo pot v mogočni zborni deklamaciji ..Mi gremo k Zarji". Kot glavna in zaključna točka kongregucijske akademije pa je bila bila dramatska vprizoritev Marijinega poslanstva po veselem delu rožnega venca. Dobro so rešile svojo nalogo dijakinje pa tudi dekleta iz Marijne družbe, ki so igrale in pele. /a ta dan sta bila kar prisrčno okrašena tako dvorana in oder. Velečastni in pomembni za rast mladega človeka so taki dnevi. Na Brezmadežni gleda vsak nepokvarjeni slovenski funt in dekle svoj najpopolnejši vzor, ki edini za Bogom more napolniti mlado hrepenenje in ga dvigniti do uresničitve. Kofce vabijo smučarje! V domu bo o božičnih pru/.nikih na razpolago stuuški učitelj, takoj po praznikih od t. 1. 1937 pa do 10. 1. 1937 se bo pa vršil desetdnevni smuški tečaj in potem drug za drugim 7 dnevni tečaji, pač v kolikor bodo snežne prilike ugodne. |Udeleženci imajo polovično žel. vožnjo, kakor tudi vsi drugi ki ostanejo v domu 7 dni. Tozadevna |m>jasnila daje oskrbnica. Ob praznikih bo v kapelici pri domu sv. maša, na sv. večer pa polnočnica. Akcija občine za preskrbo brezposelnih in revežev za Božič. Občina Kranj namerava letos brezposelnim revežem, ki bivajo na o-zemlju kranjsko občine, nuditi o božičnih praznikih toplo hrano in sicer za dobo treh dni. Tozadevno se je prijaviti v občinski pisarni v ponedeljek in torek, kjer se bodo delile izkaznice. Hrano bo dobiti le proti izkaznicam v ..Delavskem domu". Brivnice za praznike bodo na sv. dan to jo 23, decembra celi dan zaprte, na Štefanovo od 7. ure zjutraj in do 1". ure popoldan odprte, ■in nedeljo pa zopet zaprte. Jutri v soboto 10. decembra — ob 8 uri zv, uprizori M. Z. v Ljudskem domu Vilharjevo dramo »Bele vrtnice«. Čisti dobiček je namenjen v prid brezposelnim, zato je dolžni,.;* vseh ki kolikor toliko čutijo s temi bednimi, da so igre udeleže in s tem saj malo pomorejo njim. V nedeljo ob 4. u:i |>op. pa ponovi M. Z. v Ljudskem domu GoKjevo mladinsko igro »Triglavska bajka«. Božičnica vojnih invalidov se vrši v nedeljo dne 20. decembra ob 8. nri ne Stari pošti Vsi, ki ste bili vabljeni, se božičnice udeležite! CeškcslovaSko odlikovanje. Pnedsednik če* škoslovaške republike je odlikoval z redom Belega leva g. dr. Sitarja Iga, odvetnika in člana odbora Jugoslovansko-češkoslovaške lige v Kranju. Čestitamo! KOVOR Čast Mariji — vrnjena. Pred 14. dnevi, v tem ni noči, se je nekdo priplazil do Snarjevega znamenja, dvignil Marijin kip s trona in ga zdrobil na koreninah ob znamenju. Gotovo je bil kakšen junak iz Rusije ali Španije.— Vsa fara je to dejanje z gnusom obsodila. Zbrali smo prispevke in kupili nov kip Marijin, večjega in še lepšega kot je bil prejšnji. Dne 13. t. m. je bil novi kip slovesno blagoslovljen. Slo-vestnostj se je udeležil tud g. župnik z Tržiča in g. kaplan Zaletel. V jedernatem govoru je g. duhovni svetnik Vovk poveličeval Marijo. Sledile so litanije, nato se je pa razvila procesija, velika kot o Sv. Rešnjem Telesu, od cerkve do znamenja. Štirje postavni fantje so nesli kip, ob njem je svetilo 18 deklet. Molili in peli smo v procesiji. Ko je g- domači župnik ustoličil Marijin kip in ga postavil v tron, smo navdušeni in veseli, da se je Mariji vrnila čast. zapeli: Lepa si, lepa. roža Marija . . . KRIZE Novi društveni dom. Spomladi smo že na tem mestu poročali, da si je naše Prosvetno društva nadelo naloga postaviti novi dom; kajti dvorana Stare šole, ne-le da je premajhna, nego že davno ne ustreza sodobnosti. Mnogi so mislili, da je ta zamisel utonila v pozab-lenost; toda uračunali so se. Ko je naše društvo pri občnem zboru dobilo za voditelja moža, ncle uglednega, temveč tudi globoko vernega, podjetnega in trezno mislečega, se je takoj postopilo izpolniti težko nalogo, postaviti nov društveni dom. ki bo vsej Gorenjski v ponos in narodu v korist. Ustanovljen je gradbeni odbor, kateri prav vneto deluje. Ker pa je naše društvo revno, smo pri-morani trkati na dobra srca, da nam priskočijo v pomoč, bodisi v denarju ali blagu ali s kulukom, ter tako pripomorejo) da bo zrasel v Krizah hram ljudske prosvete, kj^r boste našli ne-le zabave, razvedrila in kulture razuma, temveč v mnogo večji meri kulture srca, katere primanjkuje v svetu sploh, v Krizah pa še prav posebno. Naša dolžnost je, da za javno vprašanje Šmartno pri Kranja. Vsako leto je tukajšnja ljudska šila podarila otrokom za Miklavža večjo količino blaga, ki ga jo prejela od tekstilnih tovaren v Kraju in Stražišču. Tudi letos je prejela več sto metrov blaga. Ker se še do danes blago v šoli ni razdelilo in ljudje vsemogoče ugibljejo o usodi tega blaga, prosimo upraviteljstvo šole naj odgovori na vprašanje, kedaj se bo blago razdelilo! »GORENJEC novi dom žrtvujemo po svojih močeh čimveč moremo. Na tem mestu prosimo vse Križane, ki so raztreseni sirom naše domovine: Spomnite se nas in pomagajte nam rešiti težko nalogol Božična številka Gorenjca bo izšla v povečanem obsegu in nakladi v sredo 23. XII. 1936. „Z!ata nedelja". Kupujočemu občinstvu se sporoča, da kranjski trgovci pripravljajo pestro izbiro božičnega blaga za nedeljo 20. t. m. ko bodo trgovine odprte do 12.30 ure. Trgovci v Kranju se zavedajo, da želi občinstvo kupovati dobro in poceni, zato Vam zagotavljajo, da bo tej splošni želji vsestransko ustreženo. Zato naj se v nedeljo vsa Gorenjska posluži ugodne prilike v Kranju, kjer bodo vsi zadovoljivo postreženi. ŠENČUR Seja šenčurskega občinskega odbora. Tukajšnji občinski odbor je imel v nedeljo svojo redno sejo. Glavne točke dnevnega reda so bile: Odobritev računa za II. polletje. Sprejem novega statuta obč. uslužbencev. O krajevni potrebi nove krčme ge. Okorn Anice. Zupan g. Uinnik je otvoril sejo ob polno-številni udeležbi odbora, kJer je za točko podelitev nove 5. gostilne v Šenčurju vladalo za in proti splošno zanimanje. Pozdravil je predvsem novege odbornika g. Kristanca,, gosta iz Šenčurja, ki je prevzel mesto odstopivšega odbornike g. Meuleia, gost iz Tunalič, kateri je radi prekomasacije občine kot prvi namestnik ustopil. Položil je zaobljubo v roke župana. 1. točka: Poročal je podžupan Golorej o pogledu računov, upisov in pobotnic in našel stanje blagajne v redu. Nadaljcje pojasnil župan v tajni seji obč. statut za uslužbence po sklepu, po katerem se določijo plače in stalež uslužbencev. Statut je bil sprejet in župan je otvoril zopet javno sejo. Glede zaprošene komasacije ge. Ane Okorn je župan ugotovil, da so vse priloge in listine v redu. Po ugotovitvi oddanih glasov je 18 odbornikov glasovalo proti, za le 5. S tem je bila prošnja odklonjena, češ da ni krajevne potrebe. Preložite avtobusno postajico! Avtopodjetje Žužek v Ljubljani, ki vozi dvakrat dnevno na progi Ljubljana — Cerklje—Kranj in obratno ima v Šenčurju dve postajališči. Prvo pred Gašperlinovo gostilno in drugo komaj petnajst korakov naprej, pred pošlo. Ker je Šenčur -dolga vas", bi bilo umestno eno postajico v spodnjem koncu vasj ukiniti, ter jo prestaviti v gornjega, recimo pred trgovino \enclja Zu-panca ali na križišče ceste Cerklje — Visoko. S tem bi bilo ustreženo mnogim prizadetim in bi biM upravi avtobusnega podjetja hvaležni za potrebno spremembo. Slika za legitimacijo najhitreje, najlepše in najceneje pri fotografu JUG- Kranj (Sedaj nasproti trgovine Savnik). ŠKOFJA LOKA Zahvala. Prav iskren« se zahvaljujeta Cufer Andrej ml. in Planina Lovro vsem, ki so jima z svojimi glasovi zaupali mesto v Zbornici TOI v Ljubljani. Obenem zagotavljata, da bosta za svoje stanovske somišljenike zasta-stavila vse svoje sile, da pomoreta k njihovemu zboljšanju. Pomogat^ obrtnliku, k napredku — je nujin cilj. Postanek brzovlakov v Škofji Loki. Na prošnjo uprave občine Skofja Loka je odredila direkcija drž. železnic v Ljubljani, da bodo po novem voznem redu imeli vsi brzovlaki na postaji škofja Loka postanek, razen vlaka št. 5 ki odhaja iz Kranja ob 19.10 in prihaja v Ljubljano ob 19.42. Potniki naj se torej po-služijo potniškega vlaka št. 923 ki odhaja iz Škofje Loke ob 18.48 uri in ima zvezo na ta brzovlak. MAVČIČE Na željo občinstva se ponovi v nedeljo 20. t. m. ob 15. uri v društvenem domu v Mavčičah igra Grobovi. Pridite v obilnem številu zlasti okoličani! — Smrečice za božična drevesca vseh velikosti po nizki ceni dobite Jezerska c 6-KRANJ ŠMARTIN PRI KRANJU MIKLAVŽEVA PRIREDITEV DOBRODELNEGA DRUŠTVA SKA Na Miklavževo nedeljo je doživela naša fa-ra prijetno presenečenje. Dobrodelno društvo Slovenske Katoliške Akcije, ustanovljeno v a-prilu, ki deluje z nenavadno požrtvovalnostjo in mladostno vstrajnostjo, si je med drugim nadelo veliko in težko nalogo, da obdaruje za Miklavža vse one otroke, katerim starši radi pomanjkanja življenskih sredstev ne morejo pripraviti tega veselja. Povabljenih je bilo 192 otrok. Njihovi starši so prejeli posebna vabila, ki so jim naznanila, naj pripeljejo ob 3. uri popoldne svoje malčke v Šmartinski dom. Tu so zasedli prva mesta. Prvo dejanje lepe igrice ..Miklavž prihaja" je povabljene otroke po- Halo! - Brzojavka za celo Gorenjsko! V nedeljo, t. j. 20. t. m. ima najcenejša manufakturna trgovina Logar Kalan - Kranj dopoldan odprto. Vse zimsko blago se bo prodajalo za vsako ceno* Polovična vožnja! Pridite? peljalo najprej v strašni pekel, kjer kraljuje Lucifer nad množico hudobnih duhov iu škratov in kjer bruhu iz zemeljske odprtine peklenski ogenj. Ves strah pred peklom pa sta pregnali iz otroških src druga in tretja slika, kjer so v vsem sijaju nastopili angeli, ki so spremljali sv. Miklavža na njegovi enodnevni poti po zemlji. Radost otrok pa je doseglu vrhunec, ko je sv. Miklavž pričel deliti darove tudi povabljenim otrokom v dvorani. In sprejeli so po potrebi in po zasluženju: ta toplo oblekco, oni kos toplega perila, vsak pa še zavojček slaščic, tako vsi do zadnjega. Radost jo prešla v zahvalo, ki je sijala iz oči otroči-čev in se čitala tudi na obrazu očeta ali mamice obdarovanega malčka. Vsa prireditev je potekla v najlepšem redu, za katerega so poskrbele požrtvovalne odbor-nice in odborniki. Tako je s to prisrčno prireditvijo Dobrodelno društvo vsaj malo omililo težko skrb staršev, kje dobiti potrebno obleko za svoje otroke. S tem plemenitim dajanjem pa je društvo tudi pokazalo, da hoče vršiti v polni meri vse naloge, ki spadajo v njegov delokrog. Izpričalo je, da popolnoma razume ka-ritativno poslanstvo, pomagati bratu, kadar je v potrebi. Javnost je vzela prireditev na znanje in upamo, da bo v znak priznanja društvo tudi še naprej moralno in materialno podpirala. Javna zahvala! Odbor Dobrodelnega društva Slovenske Katoliške Akcije v Šmartnem pri Kranju čuti prijetno dolžnost, da se javno zahvali vsem dobrotnikom ki so na kakršenkoli način pripomogli do uspele Miklavževe prireditve. Predvsem je dolžno iskreno zahvalo gg. A. Hellerju. tovarnarju, M. Horvitzu, ravnatelju Jugočeške, Sinovcu ravnatelju Jugobrune, Pollaku, tovarnarju in sledečim gg. trgovcem v Kranju: Kokl, Savnik, Ogrizek, Adamič, in tvrdki Bata, ki so s svojimi velikodušnimi darovi pripomogli do uspele prireditve. Zahvalo pa smo dolžni tudi g. Cirilu Šiffrerju trgovcu v Stražišču, ki nam je poleg drugega dal na razpolago tudi primerne prostore za vso pripravo. Vse zgoraj omenjene prosimo, da nam blagovolijo ostati naklonjeni tudi še nadalje Za odbor: Tepina Franc (preds) Oman Ivan (tajnik) Kmetijstvo Z odlokom kmetijskega ministrstva je bila dovoljena podpora v znesku Din 60.000.— Zvezi nemških živinorejskih zadrug v Novem Sadu. Podpora se bo porabila za nakup plemenske živine. Žitni trg: Na svetovnem žitnem trgu je cena pšenici poskočila in se v par dneh pričakuje ponovni dvig cen. Cena moke je ostala nc-izpremen jena. Krompir: Tendenca je slaba. Izvoza za krompir ni,, pa tudi iz južnih krajev naše države ni nobenega povpraševanja. Cene so ostale neizpremenjenp. Iz Belgrada. Danes je prispel v Belgrud banovinski svetnik in predsednik Kmečke z>e. ze gospod Janez Brodar i/. 11 rastja. Bil je spe-jet pri ministrih gg. Dr. \. Korošcu, dr. M. Kreku in Sv. Stankovičii. Interveniral je v zadevi važnih kmetijsko gospodarskih vprašani in jim izročil razne predloge za dvig gospodarstva na Gorenjskem. H1IBLI OGLHSI Za vsako besedo v malih oglasih se plača 0 50 D. Najmanjši znesek je 6 Din Otomane, divane, modroce in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik, ▼ hiši g. Kocbeka. Več stavbnih parcel se ugodno proda. Elektrika in vodovod zusigurano.. Vprašati Ko-krica pri Kranju št. 44. Odda se s 1. januarjem enosobno stanovanj!' s kuhinjo. Poizve se Čirčiče ši. 7. Trgovskega vajenca, močnega, zdravega sprejmemo. Naslov v upravi. Odda se trisobno stanovanje s kuhinjo ter vsemi pritiklinami. Elektrika, vodovod in vrt. Poizve se Suha pri Škofji Loki št. 11. Jaslice po najnižji ceni, že po I Din komad, v vseh velikostih dobite pri Franc Konjedič. Stražišče pri Kranju. Kupim dobro ohranjeno železno peč. Bernard Maks. tapetnik, Na Skali 5. Za božična darila Perilo najlepša lastna izdelava, reklamne cene: okslord........Din 16*50 dalje Trench, pop)in in razne šport 29*— „ s posebnim ovratnikom „ 33*— „ Ostanki brez napak. moški kamgarni, štofi, damsko volneno, flanele. Oglejte si naše izložbe! Crobath družba z o. z. Vina Za težko delo je močno vino! Dobite ga najlažje v Centralni vinarni v Ljubljani, Frankopanska ulica 11. Prva največja urarska in zlatarska trgovina na Gorenjskem Vam nudi strokovno preiskušene ure. zlatnino, srebrnino, jedilni pribor, očala in ostalo optiko po najnižjih cenah. Za vsako kupljeno uro garantiram 5 let. Popravila urarska in zlatarska se edino tu strokovno popravijo pod garancijo. — Največja izbira poročnih prstanov kakor tudi krasna božična in novoletna darila Ivan Levionilc, KRANJ urar JESENICE Mt......i— ii i iwniiinr -ir~TTi'iY'^^^T^^',^''7'^v^^"' I Škerbec Matija. Šenčurski dogodki (Dalje) Cika Klemen. Med našo pisano družbo so se nahajali tudi špijoni! Med vojno in po vojni se je med vsemi državami silno razvila špijonaža. Vse države imajo posebne urade, ki vodijo po drugih državali špijonažo. Ce kdo doma v službi svoje domovine vodi tak posel, je to pač njegov poklic, kakor so drugi uradniški poklici. Vse drugo pa je, če kdo plačan od tuje države izdaja sovražnikom tajnosti svoje domovine, kar lahko domači državi veliko škoduje. Plačana špijonaža v škodo domovine je pač eden nn j pršili zločinov. Madžari imajo zelo dobro organizirano špijonažo, (oda, naša protišpijonaža je morda še si-jajnejšu! Med nami je bil zaprl v preiskovalnem zaporu neki madžarski slotnik, ki je vodil /a Jugoslavijo špijonažni oddelek pri generalnem štabu. v naši državi je imel plačane ljudi, ki so mu poročali, kar je želel. Naša policija pa je odkrila vso njegovo družbo in dobila tudi njega v roke, ko je nekoliko stopil na jugoslovanska tla. Madžarski stotnik je bil simpatičen človek, prišli smo tudi kasneje skupaj v Sremski M:irovici. kjer še sedaj čaka svobode ker je dobil osem let zapora. Z njegovimi sokrivci, jugoslovanskimi državljani, pa nismo kaj občevali, razen enim, ki pa je bil kot nedolžen oproščen, to je bil 64 let stari Ivan Klemen, posestnik i/. Huma ob Sotli. Vsi smo mu rekli Cika Klemen. To vam je bil pravi Štajerc! Vedno vesel, dobre volje, prav prijazen inožiček! Kako je ta prišel med špijone? Nekoč je šel obiskat svojega sina na Madžarsko. V vlaku pa se je ravno takrat vozil madžarski kapelan z nekaterimi sodelavci špijoni. V ku-peju so se tiho razgovarjali o špijonažnih poslih. Naš Cika Klemen pa je bil — (ako nespameten da se pač ni dobro znašel, kje je in v kakšni družbi se nahaja. Toda smola! Ko so špijonnžno družbo naše oblasti polovile. so prijeli tudi Klemena kol sokrivca, ki je vedel za špijonažo, pa je ni naznanil . . .! Bil je nato 9 mesecev v pre-i/kovalnem zaporu! \. v-*, ^ \ \ \\ o . \.-..\\ ♦ o"> \ vtvO;-* Wv \ h<\ ' Presneto ga je zdelalo! Pa kaj ga ne bo starega inožička! Ves suh in /grevan je prišel v naš hotel! Pa se je kaj kmalu popravil samo, da je smel zopel piti sladko vinsko kapljico! Radi slabosli mu je sodnik dovolil po zdravnikovem navodilu, da sme piti vino. česar se je Cika Klemen kar dobro po služil! liil je vedno dobre volje v nemalo zabavo vseh arestantov! Če se mu bili tudi kaj nevošlji-vi. lega ne vem. mislim pa tla so mu vsi to dobroto privoščili, ker so ga imeli vsi radi'in ker je kaj rad dovolil, da je še kdo drugi skrivaj po-duhal steklenico! 11. julija je bil končan špijonažni proces, v katerega je zašel tudi Klemen. V veliko zabavo sodnikov in občinstva je madžarski kapetan pripovedoval, kako je zašel stari Čiča med špijone in kako je bil od sladkega tokajca tako zaspan, da ni vedel, kako strašne reči se gode okrog njega, tako je bil Klemen oproščen! To je prišel srečen od procesa! Kar poskakoval je stari možic od veselja, da bo zopet smel prost domov v slad, ko štajersko gorico! Ob slovesu smo mu zapeli: :unski akornji Trotom Največja izbira damskega in moškega volnenega perila, pletenin, rokavic in nogavic, božični okraski, jaslice, igračke. V nedeljo trgovina odprta. Vsaka pri nas kupljena darila zavijemo po želji v okusen božični papir! Zares Za Božič dobro ure kakor tudi očala, zlatnino, jedilno orodje in druga krasna darila dobiš najsolidnejše le pri R. Rangus zlatar in sodni cenilec v Kranju Isiotam se strokovno in pod garancijo izvrse vsa popravila ali v novo predela vsa zlatnina, srebrnina, ure i.t.d. GORENJEC« STRAN 4 ~ Tiska Tiskarna Tiskovnega društva v Kranju. 7« ■r*dništ>» iriTaT^eTir^Kcvari« Kar. Eržen * Kran,«.