Mf I—\ mm i m A A NEODVISEN LIST ZA SLO1 ISKE DELAVCE V AMERIKI. AMERIKA Excellent advertiainf ST. 56. — NO. 50. CLEVELAND, OHIO. TOREK, 22. ROŽNIKA 1915 LETO VIU. — VOL. Mestne novice. \ / Ce ljudje pri jesenskih volitvah ne oodejo volili za šolske bortde, se bo moralo zapreti 30 šol. —Pri jesenskih volitvah bo' tfeJba volivcem odločiti, ali so zadovoljni, da se naloži nov davek Clevelandčanom in sicer 1 cent od $100 premoženja za šolske potrebščine. Cleveland-ski Šolski odbor potrebuje mnogo denarja, kajti stroški naraščajo neprestano. Če ljudje v jeseni ne dovolijo novih davkov, tedaj se bo moralo 1. januarija, 1917 zapreti 30 elevelandskih šol, četdi ostane še toliko otrok brez poduka. Enak davek je bil že enkrat dovoljen, toda ker morajo ljudje vsake tri leta znova dovoliti take davke, pridejo volitve o tem letos na vrsto. Poleg tega denarja bo treba dovoliti še $4.000.000 drugih izdatkov. Mestna požarna bra-mba potrebuje $tyoo.ooo, nove mestne naprave v parkih $200. ooo, nova filtracij ska postaja $1.000.000, in poleg, tega bi tudi mestno elektrarno radi povečali. —Poročili so se: John Ster-lekar in Antonija Avbelj, L. jPermoser in Ana Savnik, Fr. Hrovat in Josie Kuhelj. Jos. «Somrak in Josipina Mihelčič. Vsem novoporočencem želimo mnogo sreče! —V petek, 25. junija je zadnji večer, da lahko uložite prošnjo za drugi državljanski papir, če hočete v jeseni že voliti. Sodnija bo to pot odprta na Common Pleas sodniji, to je, nova sodnija db jezeru. Zajedno bo navzoč tudi examiner Zjed. držav, ki bo vse izprašal. ■Vsak prosilec naj pride od 6. ure naprej z dvema pričama na sodnijo, položi prisego, nakar bo izprašan. Začetkom oktobra se dobijo potem papirji. Vsak izmed rojakov je prošen, da se potrudi se*daj ob tej zadnji priliki. Meseca julija in deloma avgusta ne bo nobene večerne šole, torej fojaki porabijo še zadnjo priliko za šolo v pondeljek 21. jun. /Dne 25. junija, to je prihodnji petek, pa se gre na sodnijo. —'Pisma imajo v našem Uredništvu Franc Rolih, Jennie Bozich, Anton Kolar, Leopold Simončič. Vsa ta pisma vrnemo Se ta teden pošti, če se do-tični ne zglasjjo takoj. —$lov. Narodna Čitalnica ima v četrtek, 24. junija ob 8. zvečer svojo mesečno sejo. Treba je marsikaj ukreniti radi piknika, ki se vršPii. julija. ■Prošeni so torej vsi- marljivi člani/ da se udeležijo seje. * 1 1 —Mr. iChas Salen, državni komisar davkov v Clevelan-du priredi 1. julija v Luna parku veliko zabavo za elev. otroke. V; torek pop. se vrši seja v hotelu Statle-d, kjer se naredi program in razdelijo vstopnice. Želeti je, da gre tudi kdo od sl|)v. društev zraven zastopati tp stvar. Otfoci, ki pridejo i. julija v Luna park imajo prost v^top, prosto vožnjo na raznih 'Vfingelšpil", sploh prost vstop k vsaki zabavi, zraven pa dobe tudi slaščice iu drugo hrano. Mr. Salen vatoi potom našega li^ta slovenske matere, da se mjeležijo tega izleta s svojimi 61}roci. j • , 4 j \\ "'. i —V nedeljo se je vršila ena igra baseballa in sicer med Ko-larjevim in Schwalbovim klubom. Zmagal je Kolarjev klub in sicer v sledečem razmerju: Schwafo: ...00000000:0—0 Kolar oaoioooo* 3 v —V petek je bil sklep elev. šol. 85.000 otrok je zapustilo šole. Ob tej priliki bi se priporočalo slov. starišem, katerih otroci so zdelali normalno šolo, da če le mogoče, puste svoje otroke v višje Šole. Ne velja ne dosti, in velike koristi za družino in otroka je, če si pridobi večjo izobrazbo, V naši naselbini potrebujemo več inteligen« ce. —iMiss Helen Lozanich je govorila v nedeljo v Popoviče- vi dvorani v prid Srbskega Ru-dečega križa. Kakih 800 ljudi je bilo navzočih, med1 njimi mnogo Slovencev. Precejšna svota se je nabrala za Rudeči K«riž. Miss Lozanfirh ostane še v pondeljek v Clevelandu, in sicer govori v pondeljek v češki X'arodni Dvorani na Broadway, nakar odpotuje v torek iz mesta. —V torek zvečer je seja za člane Slovenske Li$e, ob 8. uri zvečer v Grdinovi dvorani. Razpravljalo se bo o položaju med Italijo in Avstrijo, kako uplji-va italijanska okupacija slo- Amerika in Meksiko iMeksikanski guverner grozi s silo ameriškim vojakom, če se izkrcajo na meksi- y kanskih tleh. Nogales, Senora, 20. junija. Guverner Maytorrena od pro-vincije Sonora, se je izjavil, da se bo ustavil vsakemu poskusu ameriških vojakov, če bi se slednji hoteli izkrcati. Predsednik Wilson je namreč naročil admiralu Hovvardii, naj izkrca na zapadtii'obali države Sonora nekaj stotin vojaških čet, ker so prihajale vznemirljiva poročila iz Yaqut doline, da so tamošnji Indijanci pobili več Amerikancev. Guverner Maytorrena se je izjavil, da ima dovolj vojakov, da varuje tujce pred domačimi, in vsakdo kdof 1 >i se hotel izkrcati, bo z obo* roženo silo prepoden. štiri ameriške bojne ladije pridejo danes zvečer v Tobary zaliv. Tudi general Villa je poslal nekaj čet guvernerju Maytorrena, da zavrne Amerikance. Ad- venskih krajev na mednaroden položaj in na bodočnost Jugoslavije. Vsi zavedni Slo-venci naj pridejo na to sejo.' i,niral Howard ima popolnoma ! prosto roko, da naredi kar hoče. Na krovu ima 600 vojakov poleg mornarjev, in za njim pride kmalu še pet bojnih ladij. Rusi pripravljeni pred Lvovoi Nemci priznajo svoje poraze na Francosko 1 t ■ '■■•■'• "f;■- . i1 -,' ,.. 1 - 1 ■ i1 1 ■ ' Silna bitka med Rosi in nemško-avstrijsko armado se v kratkem prične za posest L?o?a. Nemci enajst milj pred Lvovom. Francozi so napredovali na treh krajih, in Nemci v Berolm priznajo, da so se morali umakniti. Italijanska poročila iz Rima pripovedujejo, da se je Lahom posrečilo prekoračiti reko Sočo na več krajih. Srbi so zasedli glavno albansko mesto Drač. —Avtomobil pomožnega načelnika ognjegascev, Granger-ja je povozil v nedeljo popoldne na E. 110th St. in St. Clair ave. Mrs Lillian Waldo, sta-nujočo na 3205 Daisy ave. To je oni avtomobil, katerega lahko vidite vshk dan trikrat dirjati po St. Clair ave. Načelnik Granger nadzoruje posamezne požarne postaje, in v nedeljo se je pravkar vračal domov, ko jena E. 110 St. stopila Mrši hi morali hoditi v unifor Waldo prav pred avtomobil, ki je prijel žensko in jo vlekel 50 korakov s seboj, predno se je ustavil. Prepeljali so jo v Glen-ville bolnišnico, kjer je umrla. Njen mož je bil v gledališču premikajočih slik in je šele zve-iel zvečer za nesrečo. —»Divji lov med avtomobilom in motornim kolesom se je vnel v nedeljo popoldne po St. Clair ave. Policist M11I-cahey je na St. Clair ave. in E. 136. St. signaliziral nekemu biciklistu naj ustavi. Toda namesto dalbi ustavil, je biciklist, George IPusitar, 1018 E; 76 St. stanujoč, pričel voziti še hitreje voziti. Policist pozove mimo njega vozeči avtomobil na pomoč in začel se je lov za motornim kolesom. Nekaj časa je kolo vozilo hitreje, toda veliki avtomobil je zvišal hitrost na 60 milj na uro, in malo pred E. 1'to. cesto ga je dohitel. Pur star je potem svoje kolo obrnil na E. no cesti kjer rudeča kara zavije v Collinwood, in kmalu potem je motorno kolo padlo v bližnji potok. Pa Pustar se še ni udal, pač pa tekel naprej, dokler ni pričel policist streljati, nakar se je ustavil. Pustar pravi, da je imel nove kolo in ni znal stroja ustaviti. —John Griffin, forman pri Standard Welding Co. je v soboto opozori! delavca Broteina, naj bolj pazljivo dela. Brotein pa je zgrabil železno cev in u-daril formana po glavi in ga teško ranil. Brotein je bil zaprt pod obtožbo, da je hotel namenoma ubiti Griffina. —V nedeljo je imelo dr. Primož Trubar, S.N.P.J. volitve za delegata. Izvoljen je bil z veliko večino J. FaletiČ. ■■ p ...i. IPtinove naprave zgorele. Central Ne\\s Agency v Londonu poroča, da so se vnele v Berolinu plfnove naprave, in da je nastala velika škoda. Kakih 100 hiš je zgorelo. New York, 20. junija. Včeraj je govoril odslovljeni državni tajnik Bryan pred nekako delavsko organizacijo v tem mestu. Izjavil se je da če bi bil Roosevelt predsednik, da bi naredil,iz Zjed. držav velikansko orožarno, z mrtvaškimi kostmi nad vratmi in vsi Ijud- niah. Zjed. države pa morajo biti. za mir pod vsako ceno. Na tem "delavskem" shodu je bil povabljen tudi Sam Gompers, predsednik ''American Federation of Labor", da bi govoril, toda se je izjavil, da ne bo nikdar govoril na istem odru kot Bryan. t New York. 20. junija. Tu soj spustili včeraj v morje novo oklopnico "Arizona". To je naj-1 večja oklopnica na svetu, in je veljala $19.000.000. Nastal je velik prepir, ali ibodejo novo; ladijo krstili z vodo ali z vinom, in guverher države Arizona je prinesel celo posebne vode iz svoje države, toda botra Miss R trs s, ki je ladijo krstila, je raje vzela šampanjec. Kansas Citv, 20. junija. V tem okraju je zbruhnil silen tornado, ki je povzročil ljudem velikansko škodo. Tri osebe so bile ubite. Telefonska in brzojavna zveza je pretrgana, da se skupne škode še ne more ceniti. Velikanska žitna polja ob bregovih reke Mississippi so poplavljena. Cele vlake živil so poslali prebivalcem v krajih, kjer je tornado divjal. Boji na Primorskem. Rim, 2T. junija. Sem so dospela nova poročila o "bojih za reko Sočo. Most, ki vodi preko Soče pri Plavi, je bil od Avstrijcev spuščen v zrak. Italijani so ponoči naredili nov most, in 17. junija so njih čete prekoračile Sočo. Ves dan so korakale laške čete preko mostu t največjimi težavami, ker na drugi strani je imel sovražnik dobro skrite pozicije. Številni avstrijski topovi so ibili razpo? stavljeni po bližnjih gorah, in italijanske baterije jih niso mogle najti. Kljub temu so Italijani proti večeru pregnali Avstrijce iz prve vrste strelnih jarkov, kq je prišlo do ostrega bajonet nega boja. Pozneje jo padle avstrijske utrdbe ena za drugo. Kajzer želi mir? Pariz, 19. junija. V nekem pismu, katerega je; poslal nemški kaj/er nekemu dvorniku bavarskega dvora, in ki je bilo pozneje priobČeno v Madridu in Parizu, pravi kajzer med drugim tudi to: Naš edini namen je mir, ki 5i prinesel dobiček za Nemce. Mij se bo sklenil prej kot kdo nijsli. če bi jaz želel, bi se mir lahko jutri podpisal. Četudi vsega danes ne moremo dobiti, pa( dobimo lahko pozneje. Francozi zmagujejo na celi črti. Pariz, 20. junija. Najhujši boji tekom vojne se vršijo sedaj na francoskem' ozemlju od Ar-rasa, kjer FrančOzi skušajo na vsak način prebiti skozi nemško črto. Francozi so pripelja'i na !>ojno pozorišče neizmerno število topov, s katerimi streljajo noč in dan, Brzojavke iz Berolinu priznajo, da so se nem-ci na več kraj$fh umaknili. Angleži in Francozi osvojili vse nemške strelne jarke v prvi vrsti, in kljub velikemu protinapadu od strani Nemcev, so Francozi c>b-držali nemško posest. Pred nemškimi strelnimi jarki so dobili cele kupe mrliče v. Francoska vlada je izdala ukaz, g'asom katerega morajo vse mrtve vojake takoj zažgati, ker je sicer nevarn°st, da nastane kuga in druge bolezni, če bi jih pokopavali. Francozi so dobili mnogo • plena. Xa !')ojtii črti med Munster in Metzeral so dobili Francozi velike množine vojnega plena, In sicer 500.000 nabojev, 2000 pušk, več strojnih pušk ter druge priprave. Glavna nemška črta med Munstr°m in Metze-ralom je bila precej omajana, ko so Francozi zasedli mesta Steinecht in Festier. 800 ujetnikov so dobili Francozi v tem okraju. i""; Poročilo iz Petrograda. Petrograd. 19. jitflija. Rusi v svojem uradnem poročilu deloma priznajo, da so se umaknili na zadnjo obrambeno črto pred Lvovom. ki je oddaljena od Lvova kakih 16 milj. Zadnja poročila trde, mci z velikanskimi žrtvami pripravljiajo, -da prepode Ruse iz Galicije. Žrtvujejo silne množine streljiva in moštva, da bi čimprej z Rusi opravi'i. Odi 1. junija do 16. junija • so Nemci in Avstrijci v bojih z Ru«i zgubili najmanj >120.000 mož, in Rusi so jih 8000 vjeli. Na mnogih krajih so Nemci razobesili belo zastavo, nakar so Rusi mislili, da se udajajo, to da ko so se jim približali, so jih Nemci napadli. Kozaki navadno potem vse take čete s sabljami ubijejo. Švedi se pritožujejo. London, 20. junija, švedsko časopisje je čimdalje bolj vznemirjeno radi nemških subma-rinov. Nemci so Švedom, ki so nevtralni, potopili že 29 trgovskih ladij. Časopisje zahteva, da če se vlada temu energično ne postavi v bran, da bo parlament spregovoril svojo besedo. Rusi na zadnji obrambni črti. London, 20. / junija. Kot se posnema iz sinočnega avstrijskega uradnega poročila, so Rusi zapustili trdnjavo Grodek, kjer se je pričakovalo, da se bodejo Rusi postavili v bran. Avstrijske čete so zasedle trdnjavo. Avstrijci so prekoračili reko Tanev, mesto Komarno, nekaj.milj južno od Lvova, je bilo zasedeno od avstrijskih čet. Rusi stoje sedaj 16 milj zahodno od Lvova, in kakor vsa znamenja kažejo, tho prišlo tu do kfvave in odločilne bitke. S padcem Lvova, se morajo Rir- * popohiom*- wmWnki licije. Kaj pravijo Rusi? London, 20. junija. Poročila iz Petrograda naznanjajo, da se je kriza za rusko armado pričela. Nemci in Avstrijci so d'o-prinesli sitne žrtve, da so se pri Mižali Lvovu, in pri Lvovu se bo skazalo, če je nemško-av-strijska ofenziva močna dovolj. Vojni urad svari vse one, ki mislijo, da je nemško-avstrij-ska zmaga popolna, naj mirno čakajo nadaljnih dogodkov. Ru si so se pred Napoleonom, ki je celo "Evropo peljal nad Ruse pred 100 leti, umaknili tja do Moskve, toda konečno je bil Napoleon popofnoma poražen. Namen ruskih armad je sovražnika polagoma zmučiti in mu odvzeti vso moč. Avstro-nem-ška armada v Galiciji je potrebovala en mesec, da je prišla za 35 milj naprej od Premysla, in kWAKD KALISH, Publisher. M)ITW J. PIRC. Editor. ' rate* on requrit. TEC. CUY. MINCITON 100 — 8atend •« MCOi>a-«la»» matter January 190», at the post office at Cleveland, 0. the Act af March 3. 187». No. 50. Tuesday, June 22. 1915 83 Prvi izdajalec* »cij. I V ruskem ujetništvu 0« nahaja Ivan Rihar, gostilničar in poeeitaik v Gor, 1 ]/>gatcu in Ivan KavCIC ter pUe la ujetništva tvoji teti M. Kavči«. — Rajko Ojsterc pifte:... Ljubi očet Ali ste prejeli «aduje pi«mo, ki awn vam , ga pisal iz Holma. Vozim se le 12 dni $3M proti Sibiriji, pa kakor ■liiltto, ae bo 1 mo vozili še 14 dni. Zdrav aem ateer, nanio vožnja me zdeluje, imo tako na Lesnem v vagonih, v vsakem vosu nas je 40. Na veselo svidenje. Val Rajko Pismo, pisano v Rusiji 14. aprila Je prejel Rajkov oče Anton Osterc, De larneka ulica h. it. 8. v Ljubljani. — Karel Holosean, vojni ujetnik v Ci-Btopolju v kazanski gubernljl v evropski Rusiji Je nedavno tega pisal ln sporočil evojl sestri Antoniji, bivajoči pri D. M. v Polju:...Jas Bem na Ruskem v vojnem ujetništvu in ae počutim prav zdravega, kar tudi vam ______ielim. Z Bogom! Tvoj brat Karel. PI- TUESDAYS AND FRIDAYS, j Hal Je v Clstopolju dne 27. marca. — i 1 ------~ Fedor Slujmer Je plBal ln sporočil avo- hT 15.000 aio'enians (Kr.iner«) in [ j,m Btar6,,mi da je bil 24. marca ujet, of Cleveland and elsewhere. Atl-er. ^ m|| gre d(jbro dft dob| d()bro no, du Je zdrav in nič ranjen. "Mogoče ae dolgo ne vidimo." — Ciril Trošt Je pisal svoji predragi mamldl is ato-Btolpe Moskve: Draga mamica! Upam, du ate prejeli pismo, v katerem sem vam popisal svojo bolezen. Tam sem bil samo tri dni, potem sem prišel,po tridnevni vožnji v Moskvo. Najlepše Je bilo v prvem mestu. Gnoj mi 6e zmlraj teče iz prsi. Mislim, da ne bom nikoli več prav zdrav. Drugače Je tu kaj tudi dobro. Napisal bi vam na »lov, pa ne vem, jtako dolgo Se ostanem tukuj. Rana Je Še velika...Sko raj bo že I mesece, kur ležim v bolnici, Zdaj nlBem več tako suh, malo aem se že zredil. Hoditi ne morem dolgo, ker me prične v prsih boleti. Tu »mo v bolnici sami Avstrijci... Pozdravljam vas vaš sin Ciril. Z Bogom' — Jožer .Mlklavec Je pisal in sporočil svoji želi i Malvinl, stanujoči i Jura novi ulici AL 17: Dragu ženka ln otroci! Poz.dravljam vas med vož-ujo v Azijo. Vozimo se že 14 dni, pa se bomo še tri dni ali več. Sedaj smo nu potu v Taftkent ob kitajski meji. iPelJall smo se skozi Lublin, Moskvo, Penzo, Samaro In Orenburg, osem me-Becev sem bil v nesrečnem Przemyslu. Res, da sem seduj varen pred moril-n I m orožjem, pa tudi v ujetništvu nI nič prijetnega, Popisati se ne da vse. Vidi se tu mnogo, a mene nič ne zanima. Našim oficirjem se ne godi nič bolje, se ravno tako vozijo v vojaških vozovih kakor ml, si nosijo hrano v ' šalah" kakor moštvo, pa tožijo. Koliko bom lahko ipovedal. Kako bodo otroci poslušali, ker aem veliko novega videl. Mnogo smo Izgubili, samo korajže ne, le kakor stnrl vojaki tudi ne smemo llgubltl. Vreme je tu ugodno, lo'i* Je tufa J Juftna Sibirija. Hermani pridejo v mrzle kraje, nam Avstrijcem Je to prlzaneseno... .Z Bo goni! — Kratice Mehle iz Stopanje vasi se Je ogluBll Iz vojnega ujetnlš tva na Ruskem. — France Ribič je pisal v Plrnlče pri Medvodah, da se nahaja sedaj v sumarskl gubernljl v ruskem ujetništvu. — France Travnik Be je nenudomu oglasil iz daljne 81 blilje Iz mesta Petropavlovska ob sibirski Železnici, kjer Je več Sloven cev. — Andrej Vran, kudet 7!>. |>e3-polka piše Iz Kijeva prijatelju, ki štu dira v Ljubljani: £!v, zdrav, ruski ruski ujetnik. Nh določen nam kraj še nismo prišli. — Iz Skobeleva se je oglasil France Juvan ln Je poslal pozdrave prijatelju v Bevičeveni pri Dolu, — Ferdo Maj^lfi piše ženi, stanujoči v Gradišču v Ljubljani. — Josip Vavrla piše Iz Moskve. — Ivan Kuc-lar se je oglasil Iz Skebeleva. — Anton Fernus Iz Podile pri Vrhniki piše iz sibirskega sela Ivanove; Nimam ravno slabega življenja tukaj, sem pri enem kmetu na hrani. Drugače Je še dosti dobro, samo mraz je hud. Imeli smo mraza, pravega Blblrskega, po i:i stopinj, zdaj Je sicer že nekoliko odnehal, a drži se še okoli 25. — Josip Kržin iz Ljubljane piše: S Tur-ko v Im Karlom sva skupaj. — Ivan Janež Je pisal ln sporočil svoji ženi Frančiški v Dolu h. št. 9. da se nahaja ruskem ujetništvu v mestu Orlovu, ki leti na reki VJatkl v vjatski gubernljl. — Ljubljančan L B. živeč V Bljsku v Sibiriji piše prijatelju v LJubljani:.. .Tukaj so nekatere reči Jako poceni. Tako na primer si tukaj lahko kupim za 50 rubljev »kočnega konja In sani. Druge reči (stroji) ao pa dražje... Pozdrav! — Podpolkovnik Vladimir* Pirnat Je plsai svojcem, v Ljubljani blvajočim, Iz Penze, da ae nahaja na potu v rusko ujetništvo. — Jakob Bevec se Je čez dolgih sedem mesecev zopet oglasil ln Je pisal svoji ženi, da je še med živimi, ln sicer v mestu Irkustku, v največjem sibirskem mestu. fcaloBtnn žena Frančiška Bevec, bivajoča v iBegunjah na Qo-renjakem Je ravno obhajala svoj god, ko Je prišlo moževo preveselo pismo, da Je še živ ln da se bosta še videla, ko bo vojBke konec, Lepšega voščila In veilla Ji mož pač ni mogel postati. — St. Cuznar piše Iz ujetništva Josipu Cuznarju v diftki. — Mirko Burja piše:____Sedaj sem že skoraj 10 dni in noči v vlaku. Peljemo se v rusko ujetništvo, kam, pa še ne vem. — Rudolf Moguš se Je oglaBll Iz Sibirije. Piše leni Anki Moguš, ki biva pri D. M. v Polju. Sprejmi srčne pozdrave In poljube! — Ivan Ručič piše Iz ruskega ujetništva. — Lorenc Kopač piše lz Novo-Nikolajevaka v tomskl gubernljl v Sibiriji. Zdaj pojdemo na kmete. Slovence, Hrvate in Cehe dajo vse .po vaseh, drugih pa ne. Vsak kmet dobi po dvu ali tri In dobi plačano za vsakega moža za hrano. Ml se po Jeziku veliko razumemo z Rusi. Meso ln moka Hta tukaj jako poceni. Pozdrav! Pismo, ftlsano v Novo-Nikolajevsku dne HO. marca. Je prejel te dni Lorenc Kopač, ki stanuje v Rožni dolini h. št. 182, pnftta Vič. — Franc Krampelj piše ženi, da je ujet In da še maršlra na določen kraj. — Alojzij Zajec piše is ruskega ujetništva očetu Ivanu Zajcu. ki prebiva v Pljavl gorici pri Škofljici. — Albin Vrtovec, Iz Velikih Za-bel J Je pisal Iz MOBkve. Zanimiv Je pripis ruskega cenzorja v slovenskem Jeziku napisan z rdečim svinčnikom: "PdRovor pišite s črnilom ln razločno — Cenzor — kar značl, da Imajo v nekaterih krajih v Rusiji cenzuro v rokah Slovenci, ali pa vsaj slovenščine zmožni ljudje. Anton Blažlč se je oglasil lz Oremburga, ki leži y podnožju zlatonosnega uralskega pogorja, na meji med Evropo ln Azijo. Piše očetu Antonu Blaftlču, blvajočemu v Novem mestu. — Mihael France iPe-temelj, o katerem smo že. poročali na' tem mestu, piše svoji Senl Iz Bulnaka v sltnblrski gubernljl:., .Sedaj smo s častniki v šoli nastanjeni, pa smo Jako'na tesnem. Po mestu smemo hoditi, če si gremo kaj kupovat. — Kadet AadreJ Uran piše:... Danea, 29. aprl la sem v Zlatoustu, v mestu med jul-nlm In srednjim uralsktm gorovjem ln sem ne potovanju v Sibirijo. Dopisnico, datirano 29. aprila v Zlatoustu. V Ely, Minn, je bil meseca februarija /.volje" /a tajnika tamošnje podružnice neki Fred Wider. Ob istem čas« nam je Fred-W ider poslal navduše-pismo za Slovensko Ligo. V »snem prevdarku je omenjal, i da za Slovence ni potrebnejše-ga, da pridejo do svobode kot Spocna organizacija — Slovenska Liga. Bil je trdno prepriča", (a je značajno in pošteno, da ma narod obrambeno organi« nat" organizacijo osvobodenje naroda. Njegov isni dolgi dopis o pomenu >v. Lige je Ibil priobčen tudi »ase m listu. Ta Fred Wider (itue kaže ritega Germana) se sedaj po fcročje javno odpoveduje član-Uge v glasilu internacijo-katero so Nemci nesli k rebu. Pravi, da mu ne ugaja zato odstopi. is veseli, da odpadajo gnji-phe, nera|>iw veje od zdra* lebla, Čini več fakega sti-dračjji odpade, tem boljše za Ligo. Liga potrebuje sve-m oči j, delavnih, ne pa 'enti kikarjev in nezadovoljne Smet se pomete med sme-da ostanejo tla čista. Sloven-narodna pesem pravi: "Čirom in peklo naj pogrez-ne, Tega kdor odpada!" 'isma iz ruskega ujetništva. pa bora pri Prisrčen pozdrav tebi ln Zupančič se Je oglasil Is Vilkov v vladlmlrskl gubernljl. Re-dopisnico je prejel Jsnez Zupan-kl biva v vasi Lužah h. it. 16 v ilškl župniji na Dolenjskem. Poje deloma tiskano. Rusi Imajo ta vojne ujetnike nalašč tla-dopisatce ln sicer v več Jezikih, v poljskem, češkem, nemškem, ikeni ln morda Še v kakšnem Tiskano besedilo se glasi: zdrav, nič ranjen v ruskem ujet-v.., Ujetnik besedilo spopolnl lom kraja, kje se nahaja, pre-kakšno besedo in jo izpopolni z ki ustreza njegovemu dejan-iu stanju, ae podpiše, pa Je do-ilca spisana. Taka maldbesedna Ha pač radi vidijo dotlčnl cen-ne pa prejemnik, kateri bi rad, mu ujetnik vse natunko poročal, kako se kaj Ima, kdo je še ž nJim vfcup, kakšen Je kraj, kakšni so ljud-| med Katerimi živi Itd. — Josip il, brivski mojster lz LJubljane. Je bil ranjen, drugič ujet. — Jo-Kos piše Ženi Fanl Kos: Draga ilea!.. .Vse bo minilo | domov. kom. Z (Bogom, na veselo ln sreč-s viden Je! Cisto polje dne 5. aprila — Alojzij Bučar pošilja prlja v Ljubljani prijateljske pozdra- It Pitropavlovska. ki leži na slbir železnici v akmolinskl gubernljl Franc Stele pošilja pozdrave iz lova St. Bolotuoe v tomskl guber — Matija Podboršek se Je ogla Moskve. — Anton Stopar piše, Btropavlovska ženi Mariji Stopar, !1 v spodnji Sliki h. št. 63, da nahaja v vojnem ujetništvu v ak ikl gubernljl v Sibiriji. — Gab Ferjan se nahaja v vojnem ujet-v Sarapulu, ki ležži na reki Ka-v vljatgkl gubernljl v evropski Ru-. V Sarapulu Je več Slovencev. — ftlpelj je pisal in sporočil svoji »ariji fttpelj. bivajoči v At. Juri-Grosupljem, da so ga dobili Ru-roke ln odvedli v daljno sibirsko Omsk. Vožnje preko nelzmer-ravnln nI biki ne konca ne je velike vode (Volgo), ! le nikdar prej. — Franc Muika asi| lz mesta Orenburg*. Piki je posestnik v Toplicah da se nahaja v vojnem na Ruskem. — Bgon baron nahaja v vojnem ujetništvu v v gubernljl Saratov bregu veličastne Volge. — Videl Pstrovsk na Gllncah it. 68 pri Pri Cundrorih v Tomačevem so bili ie dalj Časa val žalostni la potrti ln v velikih skrbeh zaradi JoAeta, katerem nI bilo le toliko fiaaa Bobe nega glasa. Pred nekaj dnevi pa j« prišlo prevešajo pisanje od Joteta, da Je še med ifvimt: — Alojzij Tram pui lz Golega prda pri Medvodah sdaj vojni ujetnik v Jelabugi, ki le-il ob plovni reki Kami v vljatakl gu bernljl, Je pisal svoji ienl. — Franc Savojln pošilja posdrave ls Petropav lovska ob slbrskl železnici. — Ma tevi Podobni kar, o katerem smo ie poročali, da se nahaja v vojnem ujet nlštvu na Ruakem, je pisal te dni svoji sestri Mariji, bivajoči na Brez jah pri Dobrovi iL 7 bed drugimi tu ill tole: ... Jas sam zdaj sdrav. T« kaj (selo Vojzdnlc pri Arzamaau) je (15. aprila) ie gorko. V.tej vasi nas je 13. Slovencev. Drugače Je dobro, samo dolgčas ml Je, toil se ml po drugem domačem kraju. Od teh trt najst Slovencev, ki smo tukaj, sva dva v vojaški pekarljl. Jesti Imamo dosti, delamo pomalem, se ne bomo pretegnlll. Nositi moram svojo obleko Neprijetno mi Je to, da nič ne ** služIm. — Franc Kandela piše star šera, blvajočim V LJubljani, da Je na ■potu v Kijev kakor vojni ujetnik. — lz Kurgana piše vojni ujetnik: Tukaj si moramo vse ;kupltl, obleka nam razpada, -čevlje Imamo razbite ln raztrgane. Za našo krono dobim tukaj 26 kopejk. Zima je bila tu tako hu> da, da se je človek bal stopiti lz hiše. Prosinca meseca Je bil navaden U119Z 10 stop. pod ničlo. Smemo hoditi v mesto delat. Po 50 ln več kg težke vreče rži ali fcvBa nosimo navzgor ix) stopnjlcab. Tu se mora sila dosti prldelutl rži In ovsa. Ječmena luktij nI videti. Kruh Imamo bel In pa črn, ln je naprodaj na vago. Za pet kopejk Je funt pogače, za 10 kopejk funt meaa, kakršnega si kdo Izvoli. Ribe bo tukaj lepe; velike ščuke In kaipl so na trgu kar v kopicah, da Jih zmrzle z lopatami nakladajo. Konje Imamo tu majhne, z daljšo dlako, kakor so naši, so debeli, aH v saneh ne gre ruski konj korakoma, ampak leti kakor strefa, da se za sankami kudi kaikor pri nas na cesti, kadar je veliko prahu. Za silo se razumemo z Rusi, tako nekam po hrvaško Jo zavijejo. Kmalu se bomo lahko ž njimi vse zmenili. Rusi molijo Jako radi. Petje ln ples ljubijo straBtno. Po zimi po hišah predejo pa plešejo ln prepevajo ob spremljanju z balalajko, ki Je podobna mandolini z dvema ali tieml strunami. Ruš pleše z veliko ljubkostjo, lahkoto, spretnostjo ln močjo. Navadno se pričenja ples s počasnimi, umirjenimi kretnjami, kra tki ml koraki in gracioznlm zibanjem, a naenkrat preide v nujbolj divje, strastne in silne sikoke in v Jak d u liietnostno Izvijanje udov. Ženske pa ne plešejo strastno kakor moški, am 4 ak obstajajo vedno v ljubkih umlr jenih kretnjah. Najbolj priljubljen ru h It 1 ples se imenuje trepak. Jugoslovanski shod Škoplje, io. maja '15 Dne 9. maja? se je v Nišu, začasnem glavnem mestu Srbije vršil velik jugoslovanski shod, pri katerem so bili navzoči Srbi, Hrvati in Slovenci. 'Nkmen tega sh°da je bil, da protestirajo proti neupravičenim zahtevam ItaHje, ki hoče danes z vsemi silami, da odvzame od našega jugoslovanskega dela njegove najbolj plemenite dele, brez katerih Jugoslaviji ni obstanka, namreč Primorje in I )almacijo. Zborovanju je predsed°val dalmatinski književnik, g. Ivo Čipko, in kot glavni govorniki so bili naznanjeni: Franjo Supilo, Dr. A; Trumbič, Sloneč Drag. Gustinčič, M. Bar-tulica, ID. Sinrtbad in Mija Mar-tinac. Ko je predsednik pozdravil de'egate, je predstavil navzočim Franj° Supina, narodnega zastopnika iz Hrvatske in •Pri-morja, enega najboljših jugoslovanskih časnikarjev in go-vornikov, kateremu se je posrečilo pobegniti iz Avstrije, kjer bi bil gotovo prijet- V svojem govoru je Supilo 'najprvo orisa1 razmere v Pri-morju, dokazal neizpodbitno edinstvo našega trojnega naroda, in živo je naslikal bridkosti in trpljenje naših bratov v Dalmaciji, Hrvatski, Istri in •Slovenski. Njih življenje je bila neprestana mučna borba,, da se °hranijo proti tujcem, in zdajci prihaja Italija, da razcepi ta narod baš ob času, ko je prise! trenutek narodnega jugo-s'ovanskega zjedinjenja in os-vdbodenja. G. Supilo se je nadalje izra- zil "7. radostjo sem stopil pred vas. da vam razložim pol°žaj našega Jadranskega Primorja. Položaj je nanesel tako, da se naše zadeve ne razvijajo normalno. Mi imamo mnogo sovražnikov, ki nas hočej0 pogoltniti. iNajprvo naj vam povem o našem narodnem združenju, kako je slednje nastalo. Mi imamo en in isti jezik. Jaz ga imenujem hrvatski, vi ga pa imenujete srbski. Naši Je prejel pred *ar dnevi Andrej Uran* rojaki od Triglava pa do Ti- lnOma dobro ra- do ter tako polože temelj trajnih jezik je eden| nemu mir« v Evropi. Ta resolucija se predloži srbski in črnogorski vladi, zavetnikom in poslaniku Belgije. P° končanem zborovanju je množica odšla pred rusko poslaništvo, kjer so priredili manifestacijo in zapeli nekaj srbskih, hrvaških in slovenskih pesnic. D- Narančič. m o ^_ in isti. To je vzrok, zakaj na se združimo. Tu v Nišu se počutim kakor doma, in prepričani bodite, da se bodete tudi v našem PHmorju počutili do mače. Kak°r hitro se je pričela v Srbiji akcija svobode, smo instinktivno začutili tu)di mi, da smo en in isti narod, in posledica temu je bila ideja narodnega združenja Tekom te vojne ni v nevarnosti samo naša Dalmacija, pač pa tudi Gorica, Primorje, Trst, Istra, Kranjska, vsa pokrajina d° Neretve. Te dežele so bile dosedaj v suženjstvu, sedaj pa bi imele priti v še bolj nevarno suženjstvo. Vsepovsod v teh krajih prebiva slovanski narod. V Istri in na Kranjskem živi poldrugi milijon Slovencev, ki govorijo »kakor mi. Avstrija je preprečila Ime naie knjižic«. Inters Je splunt v oT nepnlik Vilubju katerih Je isk*z»l SEVEROV REGULATOR jvojo vratiuoit ko« ta nI nejboljti prijatelj v njenem trpljenju. KtJjUlo Bkka In ienskini najboljli prijntelj v njenem trpljenju, vpfmienje. Cena Severovega Reculalorja J« $l.iw. orlrt trpeCih Ženile. opUuJofe raznih "~*OS ozdravlm. Prerokinja .v .Dalmaciji. .Zadrski "Narodni list'* piše: "V lepem pri-morskem mestecu Kučl&tu živi gospodična D., ki Je že zdavna proro-kovala, da , ; avtomobile, konje, vozove in društveno imetje proti ognju in nevihti Za vse take potrebe se obrnite na gori omenjeni naslov IZURJENI ZOBOZDRAVNIK, Dr. A. A. Kalbfleisch, 6426 SL Oaz Are. CHARLES Govori se slovensko in hrvatsko. Točna postrežba, časopisi na razpolago. Ženske strežnice. Edini zobozdravniki urad v mestu, kjer se govori slovensko in hrvatsko. MESNICA PRVE VRSTE VLOŽITE DENAR NA NAJBOLJŠE SVEŽE IN PREKAJENO MESO. 6112 ST. CLAIR AVE. LAKE SHORE BANK Uradne nret Od 9i30 do lltSO dop. Od 1:30 do 6:00 pop. Od 6:00 do 8:00 rrečer Piavi starokrajski brinjevec Cena 6 steklenic . . $6.50 Cena 12 steklenic . . . $13.00 čista slivovka kuhana iz pravih češpelj. Cena 6 steklenic $6.50 Cena 12 steklenic . . . $13.00 Imamo najfinejši tropinjevec in ' diožnik. I gal. $2.25, $2.50,$2.75 Pristna rudeča ohioska vina Galona . . 50, 55, 60 in 65c Katavba in Delavaie vino 80 in 85c gaL U P« pravilih dnm, ko pot Telefon urada: East 408 J. Telefon stanovanja: Eddy 1856 M. HMIMMHHUmiHu/ Št^fi sobe se dajo v najem, s kopališčem vred. 992 E. 77th Street. (50) Fin Excelsior motor-cycle z vso opravo se proda. Cena $50. ^062 Addison Rd. (5H Vinska posoda ob 5 do 10 «sl. vdj. $1.00, fsl. posoda $2*.00. Pri večjih naročilih je «• platen. Ta cene so samo sa na debsls. cilu asj m priloži denar ia aataacni nailov. POZOR 6L0VKNCI. Nssnanjam vam, da popravljam vaakovrstno konjsko opravo, nadalje tudi b lastne, strehe sa avtomobile, io-fe. stole ln otročje voilčke. Dobro delo ln ceneje kot kje drugje. Se priporočam rojakom v oblla naroČila. J. KOŠUTA, 131« Addison Rd. Bllsu Superior av«. B Pouk v angleičlnl In tepopia- B B ju potom dopisovanja. V Clave- B B landu tudi ■ privatnim učlto- B B I Jem. Dan ar, ki oe žrtvuj« za sa- B lili........................ iMIMmmilimmi "MRTVAŠKA ROKA" Roman. NADALJEVANJE IN KONEC ROMANA "GROF MONTE CRISTO". SPISAL DUMAS-LE PRINCE. ^ Baron je imel na sebi priprosto toda elegantno obleko, ki je jasno kazala, tla se nahaja v ugodnih razmerah. Na njegovem vsakdanjem, rudečem obrazu je odsevalo veselje, ki je izražalo njegovo skopost ter umazano dušo v največji meri. "Hči moja!" zakliče z ostrim glasom, ki je hotel biti prisiljeno ulj ude n, "popolnoma nepotrebno bi bilo povpraševati, •kako se počutiš, kajti zdravje in sreča sta zapisana na tvojem lepem čelu." Po teh besedah Evgenija hitro pogleda svojo prijateljico. f Razumeli ste se. "Četudi bi trpela, oče moj," odvrne Evgenija, ko mu polju- včeraj ves začuden lepo Semi' ramrdo, ki si je znala pridobiti občudovanje vsega mesta —" "Oprostite, oče, toda prav gotovo ste videli včeraj tudi mojo prijateljico" Luizo?" "ltrez dvoma, toda jaz sem oče, Evgenij«, in oče vidi naj-prvo svojega otroka, dasiravno moram na tem mestu na« vsak ____j ■-"uiij.1 -i "Kes je. Stanujem v bližini malega mesta Aquapendente, kjer imam malo hišico, s katero tudi ti lahko razpolagaš." "O hvala vam tisočkrat, oče. Z al, da se skoro ne l>otn mogla poslu/iti vašega prijaznega povabila, kajti z Luizo sve neprestano zaposljeni." "O," reče baron, "kljub te- način priznati krasni talent go- mu pa upam, da me nekoč ob-spodične d'Armilly." iščeš in četudi za kratek čas." "Kako je pa z mojo mater- "Ali ibi me tako radi pri sebi to?" vpraša Evgenija malomaK imeli?' no. toda pri tem je ostro pogle- "Ce bi te rad imel?" zakli-dala barona, da vidi kakšen u- č* baron, 'neprecenljive vred-pljiv I>o to vprašanje naredilo nosti bi bilo to za mene. Če bi na njega. Evgenija je namreč vedela, s kakim veseljem in ne-ringnala. da njena mati ni prav potrpežljivostjo te pričakujem, nič govorila o baronu Danglar-'tedaj gotovo ne bi odlašala pri-bi roko, "pa ne ibi mogli v temsu. pa tudi slednji ni dozdaj sej ti s tvojo ljubeznivo prijatelji-trenutku opaziti, kajti na mo-1 ničesar omenil o Ibaronovki. Iz co na mojo prijetno vilo, ki je jem obrazu mora veselje via- tega je sklepala, da med nji-; od tega časa naprej tudi tvo-dati, ker vas vidim. Sicer mi ma ne vlada sloga in hotela se ja, ljuba Evgenija." /pa moja prijateljica Luiza in je o tem prepričati. j "Vi ste v resnici ljubeznivi, moja umetnost, kateri sem po-■ 'Baronovka," odvrne baron, oče!" svetila vse svoje moči, nepre-ko seje zdelo, da ga prijemlje j "Izvrstno, hčerka, izvrstno; stano podeljuje vir novega ve- h ml kašelj, ki ga ježe dalj časa tvoje mnenje spoštujem. Ker selja. Toda vsedite se, oče," re-mučil — baronovka — potu- sem prepričan, da me ljubiš, če Evgenija, ko ponudi baronu'je." mine preostaja druzega, kot naslonjač,-dočim se sama vse-1 "Prijetna zabava!" reče go-! da ti označim svoje stanovanje, de k Luizi. j spodrčna d'Armilly. Potem pa nastane trenutek vi je niste hoteli sprem- rtiolčanja, katerega je baron u- M?" vpraša Evgenija. »rabil, da si je z roko segel v "Ja/ imam najraje mir in ter skrbno pogledal okoli udobnost, moja draga hčerka," >e, kot bi hote! v kakem ko- odvrne baron. "Utrujen sem in najti navzočnost duha, ki je ne zmenim se mnogo za razve-j jegnila od njega. j drilo, 'ki ga nudi potovanje, kaj- Torej, oče moj," vpraša ko-, ti poleg razvedrila je na poto- no Evgenija jako radoved-ali ste že dolgo v Rimu?" o, seveda, se reče, precej asa sem ie tu, toda živim Ja-o samotno - se reče, oddaljen Rima in oddaljen od trgov-poslov. K sreči sem videl vanju na tisoče sitnosti. Ah!" nadaljuje baron, ko zakašlja še huje kot prej. "na potovanju se še nikdar nisem dobro poČu-lil;" ''Ali mi niste rekli, da živite sami za sebe v Rimu?" kjer sem prepričan, da se kmalu snideva v prijateljskem pogovoru." Po teh besedah potegne baron Danglars iz listnice elegantno vizitko in jo izroči Evgeni-ji- "Upam, tfospica d'Armilly," reče baron obrnjen proti Luizi, "da Ibodete spremljevali svojo učenko." "O, mid ve se nikdar ne lo- < • „1, cive. .t "Izvrstno!" Baron se poslovi ocl Evgeni-jet se priklone pred Luizo ter odkoraka is looe. 'No, ljubica," reče Evgenija Luizi, ko je baron odšel, "ali ni moj oče jako ljubezniv," "Kar razumeti ga ne morem," odvrne Luiza. "V Parizu ga je bila sama skopost in čmemost, in nikdar ga nisem slišala reči: Moja draga hčerka!*" "O, v Parizu je bil v svojem eleriientu." "Kako to?" "Bankir je bil." "In — r • "Bankir nima niti hčerke, žene, ne prijatelja — on nima druzega kot številke." XIX. POGLAVJE. Bankir, ki je pustil svoje posle. Naša dolžnost je sedaj, da razložimo, kako je prišel sicer siromašni baron Danglars, ki je opravljal že službo vratarja pri gledališču Argentino," do svoje vile v Aquapendente. Naši čitatelji so gotovo radovedni, in naša dolžnost je, da jim to razložimo. > Kakor hitro je baron Danglars zapustil hišo svoje hčerke, je hitel proti Španskemu trgu, zavil proti cesti Via Frat-tina, korakal med palačami Fi-ano in Rospoli, dokler ni prišel do velrkega trga del popolo, kjer se je ogledoval na vse strani, kot bi iskal kakega znanca. Trenutek pozneje vidi prihajati nekega moža. Ta mož ni bil nihče drugi kot Benedetto. ■Baron steče proti njemu. "Hudič vas vzemi, baron!". 'Seveda je sprejela mojo po- mestnih vrat. Benedetto nudbo." . "Potem vam pa Voščim srečo, gospod1 baron, kajti v resnici bi bilo žalostno, če ne bi bilo harmonije med'očetom in hčerko. Toda, gospod baron, slabe volje na sedež pole£ barona. Voz je hitro vozil, in nekaj voz naju pričakuje, in vzelo, minut pozneje so se naši znan-mi bo precej časa,