IZ NALOG IN PRISTOJNOSTI LJUDSKIH ODBOROV
Sakušak, oktobra 1949.
Vsakoletna skrb za gorivo v ^>li, postaji NM tn v stanovanju učitelj-stva ter organov NM v Juršincih, kakor v stanovanjih delavcev, ki iiimajo svojih gozdov, sili tudi letos okoliške krajevne odbore k reševa-nju problemov preskrbe z drvmi iz lokalnih virov. Mnogi lastniki goz-dov bi se že morali tekom dosedanjih let po oevoboditvi sprijazniti z mi-slijo, da so nam otroci največja dra-gocenost in da je treba skrbeti za udobje  šoloobveznih   otrok   pozimi.
Praiktično pa izgleda, da čakajo last-niki gazdov vtmko leto do Časa, ko pritiisine mraz, ko otroci nekaj časa prezebajo, ko pritisiie krajevni Ijud-ski odbor s pomočjo nadrejenih or-ganov, da dobi šoLa kurivo.
Krajevni ljtidski odbor v Sakuža-ku se je med drugim že sepLembra lotii vprašanja prispevka goriva v Soli v Jiiršineih in NM za to zimo Na odborovi seji j€ predsednik KLO, Gačnik Štefan, ob reševanju tega vprašanja kot posebne tooke dnev-nega reda poudairil, da je plan za lotkalne potrebe drv že razbit m spo-ročen lafitnikom gozdov na področju KLO Sakušak ter je obenera ugo-tovil, da kmetje drv še niso oddali Seji je pnsostvoval tudi šob*ki upra-vitelj tov. Deriani, ki je navzočemu odboru posebej pojasnil pomen od-daje drv za učilnice, da ne bi otroci brez potrebe zmrzovali. Odborniki so sklenili, da se ponovno predpiše oddaja drv za lokalne potrebe doma-čim gozdnim posestnikom in sicer večjim po dva prm, mamjšim pa po 1 prm drv.
Cas prvega predpisa je minil brez itspeha. Krajevni ljud.^iki odbor nd-kaikor m uveljavil svoje avtoritete, ni raziskal vzrokov, zakaj ni bil plan oddaje drv izveden, temveč je krat-kamalo zaradi mirne rešitve vpraša-nja pristail aa to, da še enkrat izda r>dlo6be, da zopet čaka, da čakajo otroci v mrzlih učilnicah, kdaj si bodo poedinci vzeli toliko časa, da bodo poslali za otroke v šolo neko-liko drv.
Nedvomno to ni odprt problem sa-mo v Sakušaku, zato bodo morali krajevni ljudski odbori določiti dan oddaje drv brez nadaljnjega odlaša-nja, da bodo šoloobvezni otroci zava-rovani pred kvarnimi posledicami sedenja  v nezakurjeoih     prostorih.
P. Z.
Mihovci, oktobra 1949
Med kmeti na področju KLO Cir-kovci se pojavi nerazpoloženje v slu-čajih, ko večji del vasi izpolni svoje obveze, medtem ko iz ene ali druge akcije izostanejo poedinci, ki po:tku-Sajo srečo, da bi se izognili pred-vsem težjim nalogam.
Sodelovanje pri izvajanju gozdne-ga plana z vprego so spre^eli nelca-teri kmetje s težavo. ker niso bili vajeni odhajati z doana z vprego za
več dni ali celo tednov, vendar so se ob re&nosti planskega gospodarstva tudi temu pozivu cdzvali.
Peršuh Franc iz Mihovcev št. 14, ki poseduje 17,8 ha zemlje, in Goljat Marija iz Mihovcev št. 36, ki pose-duje 20 ha zemlje, se prevozne akcije nista udeležila Peršuh Franc bi mo-ral dati v akcijo enega konja, voz in opremo, drugega konja pa Goljat Marija. Prevoziti bi morala 50 prm ]esa v korist gozdne uiprave v Ko-njicah. Obvezi se nista odzvala. Iz-govarjala sta se, da nimata človeka, ki bi ga poslala s konji na vožnjo. Redne pritožbe zoper obvezo nista vložila. Njun odnos do plana v go-zdarstvu je vsekakor moral vplivati tudi na druge kmete, ker se vsi sma-trajo enako obvezani napram izvedbi nalog. Izvršni odbor OLO je moral zoper njiju podvzeti ukrep, ki je do-kaz zavednim kmetom, da pri plan-skih nalogah ni izjem in da ljudska
oblast ne mare biti popvLstijiva na-pram poedinceim, ki poskušajo s svojo nedisciplino zavirati razvoj socializma. Po pet tisoč dinarjev de-narne kazni je vzgojna mera, ki ju bo zresnila, da v bodoče ne bosta zaostajala za sokmeti iz Mihovcev, ali se izmikala sl^upno z njimi izpol-njevati naloge graditve socialistične Jugoslavije.                             B. K.