638 To in ono. britanska znanstvena družba" Njegova domovina Kranjska ga je pa počastila s tem, da ga je malo pred smrtjo sprejela med deželne stanove. Pavel Cserna, ki je objavil ob Vegovi stoletnici nekaj spominskih črtic o njem, pripoveduje tudi, da je bil Vega oženjen in da je imel sina Frančiška. Tega so sprejeli v vojaško akademijo v Dunajskem Novem mestu, iz katere je prišel 1. 1813. kot konjeniški poročnik. Njegov konec je bil še nesrečnejši od očetovega: dne 24. novembra 1. 1817. se je sam usmrtil. „Pridi Gorenj'c!" To Potočnikovo pesem je preložil N. N o v i č na ruski jezik ter jo objavil v „Slavjanskem Veku". Mislimo, da ustrežemo svojim čitateljem, ako jo tu objavimo. IIbchh $ o .i e h u, a. IIoKHHB CBOH ^OMT., iKWACl\ IBiaHHHBI, Te6jr mbi »c^eMt B7B Ce6fl BT, flOlHBH, TBI 3a6neUIB TaMTi, h$h s-ce kt> naaarb ! Hani jcpaM doraTt: TyT, 6paTi., a bbiiihtb pa#"B! Bepn cTaicaHT,, TIjyAM sa6y^eMrB h 3a caaBaHTb IIHTB BMBCTB 6jfl,eMrh '. nycTB Bon. cnaceT^ CASiBHIlCKm pO^B ! Zdaj Dolenjci svojo zdravico v veseli družbi lahko pojo — po rusko! Razstava „Družtva umjetnosti" v Zagrebu je otvorjena od 16. avgusta. Slike in umetnine so razstavljene v dveh dvoranah, od katerih je ena drapirana belo, druga pa rdeče. Plastične umetnine so izložili Frangeš, Valdec in gdčna. Krasni-k o v a. Izmed slikarjev pa se udeležujejo razstave: Crnčič (31 slik), Križman (24\ Tiso v (17), Auer (12% Krasnik (5), gospa Marojčič pl. Lowenthal (4), gdčna. Raškajeva (3), E11 i n g e r-jeva (2), Bauer (1). Izmed arhitektov so izložili svoje načrte Bole, Eckl, Holjac in nekateri drugi. „Rad jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti." Ta učena zbirka je v 148. knjigi prinesla več zanimivih razprav. R. S t r o h al razpravlja o „Jezičnih osobinah u kotaru karlo-vačkom". To narečje ima s slovenščino mnogo skupnega. — F. B u d m a n i je objavil daljšo razpravo o „Pjerinu" dubrovniškega pesnika Marina D r ž i c a. Dubrovniška zgodovina nam poroča, da je zapustil Držič osem komedij v prozi, a kje so, se ni znalo. Medo Pucič je našel rokopis, v katerem je velik del teh komedij. Budmani nam objavlja „Pjerina", katerega je pa moral v marsičem dopolniti. Držič je v tej komediji posnemal Plavta. Kakor ta rimski pisatelj v svojih „Menaechmih" opisuje zgodbo dveh bratov, ki sta si tako podobna da ju ni moči razločiti, tako je tudi Držič v „Pjerinu" spravil na oder enaka dvojčka nekega Dubrovčana. — Milivoj Š rep el objavlja krasno razpravo o „Si-getskom junaku v p o v jesti hrvatskoga p j e s n i š t v a". Umetnemu pesništvu hrvaškemu je Nikola Šubic Zrinjski isto, kar kraljevič Marko narodni poeziji. V XVI. stoletju ga je opeval Karnarutič, ki je 1. 1584. izdal svoje „Vazetje Sigeta grada" v Benetkah. V XVII. stoletju so ga opevali Petar Zrinski, Minčetič in Vitezovič, v XVIII. pa slavni KaČič, kateri opeva takole zadnji boj: Pak otvori vrata od kaštela i povali sablju od bedrice. Na kašteo Turci udariše, al prvim več glave pogubiše, jer jih siče Zrinovič Nikola i njegovi mladi vitezovi; a kad bana rane dopadoše, kleknu vitez na kolino livo. U ruke se Turkom ne pridaje, več jim ruše odsieca glave; al ga biše puška udarila u zlo misto, u čelo junačko. Mrtav bane crnoj zemlji pade, zemlji pade, Bogu dušu dade. Zrinoviču, pokojna ti duša! Ko če turške odsicati glave? V XIX. stoletju pa imamo celo vrsto pesnikov, ki proslavljajo Nikolo Zrinjskega. Ti so: Marjanovič, Trnski, Vežic, Preradovič, Dežman, Badalič, Ban, Dragošič in Štafič. Šrepel pravi ob koncu razprave: „Res, da nismo našli niti Danteja niti Shakespeara med pevci Zrinjske zvezde, a vendar je v teh pesmih toliko poezije, da moremo biti zadovoljni." — Profesor Djordje Magaraševič je opisal „Rad dr. Jo-vana Subotiča na školskoj knjigi." Od Subotiča so dobili Srbi prvo knjigo za pouk v svojem materinskem jeziku, namreč „ Srbski Bukvar", in prve učne knjige o zgodovinskem razvoju svojega jezika in svoje književnosti s primeri, namreč njegove „Čitanke za niže in više gimnazijske razrede." — Nestor Petrovskij je nabral več podatkov k ge-nealogiji prej omenjenega pesnika Držiča.