Volilci! Rojaki! Mi zastopniki slovenskega naroda v štajarskem deželnem zboru smo vložili v seji dne 15. maja 1. 1899. najodločnejši ugovor zoper pristransko postopanje nemške večine v deželnem zboru, ki z deželnimi sredstvi, h katerim pa morajo donašati tudi slovenski davkoplačevalci, vneto podpira ponemčevanje dežele, koie je zvito zasnovano za dalekosežne nemško-nacionalne namene, ter smo že takrat izjavili, da nam nikakor ni več mogoče udeleževati se nadaljnega posvetovanja v deželnem zboru. Nemško-nacionalna večina deželnega zbora postaja pa v svojem postopanju zoper vseskozi zmerno in popolnoma v postavnih mejah delujoCo slovensko manjšino vedno brezobzirnejša in nestrpljivejša. Dosledno kaž%, da slovenskemu narodu ne pripozna tudi najbolj potrebnih pogojev za njegov prosvetni in gospodarstveni obstanek. Deželni odbor upravlja deželo, a se pri upravi jako malo ozira na neizogibne potrebe slovenskega prebivalstva. Za Spodnještajarsko, kjer zahteva služba neobhodno znanje slovenskega jezika, nastavljajo se uradniki, kateri niso zmožni jezika, ki ga govori ljudstvo. Za deželno sadjarsko in vinarsko Solo v Mariboru pridobili so se na pr. učitelji iz Prusije; domači prosilci pa so se prezrli, akoravno so izkazali večjo sposobnost in pa boljžo strokovno izobrazbo. Ako si slovenskega rodu, dovolj je vzroka, da te izključijo pri oddaji deželnih služb; zdi se, kakor da so deželne službe izključljivo nemškim sodeželanom prihranjena posest. N a š i d i i a k i so lzkljuCeni od vseh štipendi j, katere podeljuje deželni odbor. Vsi od dežele vzdrževani višji izobraževalni zavodi so brezizjemno neraški; celo z ljudsko šolo, ki je namenjena za izobrazbo slovenskega prebivalstva, se ravna kakor s pastorko in to mora tudi učiteljsko osebje, ki poučuje na teh šolah, nezasluženo čutiti, kakor se je to neoporekljivo pokazalo pri zadnjera uvrščenju šol v plačilne razrede povodom uravnave učiteljskih plač. V gospodarskem oziru se Spodnjefitajarska na obža'c-,anja vreden način zanematja, posebiK* glede uravnave rek in potokov, kakor tudi glede cest. Gelo pri dovoljevanju brezobrestnih posoiil, kakor pri razdelitvi amerikanskega trsovja začenja se uporabljati načelo, da se nemško mislečim prebivaleem mest in trgov, celo takim, ki so premožni, daje prednost na Skodo bednega in siromašnega slovenskega kmečkega prebivalstva. Naša beseda se v deželnem zboru ne posluša, naši predlogi, ki jih stavimo v korist naših volilcev in naSega naroda, se proti vsakemu parlamentarnemu običaju ne pustijo niti do posvetovanja ali se pa kar brezobzirno preglasujejo. Mi smo na pr. opazili, da je v deželi nič manj kot 19 nemSkih meščanskih šol, katere stanejo deželo na leto okroglo 280.000 K, da se pa temu nasproti ne nahaja v deželi niti ena slovenska meščanska šola! Da bi se odpravila ta krivica, stavili smo predlog, naj se osnuje meščanska šola s slovenskim učnim jezikom v Št. Jurju ob južni železnici; a ta predlog se je kar kratkomalo z zasmehujočimi mejklici odklonil. Slabo stanje našega šolstva izvira pred vsem iznesrečne sestave deželnega šolskega sveta. Tukaj odločujejo o slovenski šoli in njenih potrebah in težnjah možje, ki imajo že vsled svojega političnega in narodnega mišlienja za to šolo vse drugo, le zanimanja in liubezni ne. Naš predlog, da se deželni šolski svet preosnuje po vzgledu čežkega in tirolskega, tako da bi se slovenskemu narodu podelil primeren vpliv na njegovo šolstvo, ni prišel niti do obravnavanja v deželnem zboru; kajti poročevalec Solskega odseka, čeravno je imel nalogo predlagati, naj se predlog odkloni, je takrat, ko bi se imelo o tem predlogu obravnavati, nenadoma izgmil ter se od leta 1898 s svojirn poročilom ni več prikazal. Deželni red in deželni volilni red, ki ga imamo Se iz prvih časov ustavnega žnljenia in ki zahteva nujno v vseh točkah temeljite premembe, zadržuje nezasliSane krivice zoper slovenski narod na Štajarskem; zadržuje določbe, po kterih na pr. pride v nemški mestni skupini Murau na 4471 prebivalcev že eden poslanec; v nemškem volilnem okraju Irdning, Grobming, Schladming na 25.933 prebivalcev ravno tako eden poslanec; na Spodnjem Stajarskem pa na pr. v slovenskem kraeekem volilnem okraju celjskem še le na 61.661 prebivalcev tudi le eden poslanec. Tako pride, da imajo Slovenci na Štajarskem, StevSi 400.480 prebivalcev, od 60 izvoljenih deželnih poslancev samo osem, Nemci pa, števši 847.923 prebivalcev, pa 52. Da bi se vsaj deloma že vendar enkrat popravilo to nezasliSano razmerje, stavili srao predlog, katerega namen je bil, doseči pravičnejSo razdelitev deželno-poslanskih mandatov in pa spremembo deželnega reda, ki bi slovenskemu narodu postavno zagotorila zastop v deželnem odboru. A preko tega predloga prestopila je nemško-narodna večina na dnevni red. Pač pa se trudi ista večina dognati spremembo volilnega reda v tem smislu, da bi se ljudstvu, katero tudi plačuje denarni in krvni davek, ne pomnožilo zastopstvo, ampak da bi se nemški stranki zagotovila nadvlada za nepregledno dobo, slovenskemu narodu pa odvzela vsaka nada, da bi kedaj mogel zadobiti toliko zastopnikov v deželnem zboru, kakor mu jih gre vsled njegovega Stevila in njegovih davkov. Ta nepravičnost in to brezobzirno postopanje zoper slovenski narod od strani deželnega odbora in deželnozborske nemSkonacionalne večine, katera se je pri čitanju neke interpelacije v slovenskem jeziku celo tako daleč spozabila, da je kakor prestraSena mož za možem zapustila deželno zbornico, ko so se začule slovenske besede, jezik ene tretjine prebivalcev dežele, in dejstvo, da deželna vlada mirno gleda, kako se krajšajo udanemu slovenskemu narodu od dne do dne pravice in postave, kako se slovenski narod gmotno, politično in narodno odriva in zatira: vse to nas je prepričalo, da morajo Slovenci opustiti vsak up, da bi se kedaj proti njim pravično postopalo v Gradcu; prepričalo nas je, da bi pod takimi obstoječimi razmerami daljna naSa udeležba pri razpravah deielnega zbora Stajarskega bila ne samo brezuspeSna in brez vsake koristi, ampak, da bi bila zoper čast slovenskega naroda. To so bili torej vzroki, kateri so nas prisilili, da smo opustili svoje daljno sodelovanje v deželnem zboru Stajarskem. V Mariboru, dne 27. suSca 1900. Dr. Iian Dečko,