TEDNIK GLASILO . SOCIALISTIČNE 3EL0VNEGA LJUDSTVA LETO XXVin. ŠT. 12 PTUJ, 27. MARCA 1975 CENA 1,5 DIN Družbeno-gospodarska politika in razvoj občine Ptuj v letu 1975 Resolucija o družbeno gospodar- ski politiki in razvoju občine Ptuj v letu 1975 je družbeni dogovor med občinsko skupščino OZD, KS, SIS, o skupnili interesih in ciljih družbeno gospodarskega razvoja občine in ukrepih vseh zainteresi- ranih za dosego ciljev. Vsebuje globalno oceno dosedanjih rezul- tatov družbeno gospodarskega raz- voja v letu 1974: ključne probleme in cilje bodočega razvoja, usmeritev, naloge in politiko na področju gospodarstva in družbenih dejav- nosti, davčno politiko ter poltiko splošne in skupne porabe. Okvirna podoba usmeritve na gospodarskem področju. Gospo- darstvo se bo v letu 1975 razvijalo na rezultatih preteklega leta, s tem, da je treba računati na prisotnost velike stopnje iiitlacije, ki se prenaša iz sfere proizvodnje prek proizvodov na končnega potrošnika in bo tudi v letu 1975 vplivala na hitrejšo rast življenjskih stroškov. Poslabšana likvidnost, tako je pričakovati, se bo nadaljevala kot posledica tendence večanja zalog in naraščajoč ili stroškov za reprodukcijo ob visoki dinamiki izplačil za osebne dohodke in investicije. Družbeni proizvod se bo realno povečal na področju industrije za 6-7 7f (zaradi predvi- denih večjih stroškov pa le za 4-5 ^r). Družbeni proizvodi bo najmočneje naraščal v trgovini, gradbeništvu, prometu in obrti (področje organizacij .združenega dela s področja gospodarstva). Ce sc upošteva 25 "^c vliv cen v letu 1975, bo minimalni družbeni proizvod na prebivalca v občini znašal 25.797 dinarjev, medtem ko bo v republiki znašal verjetno 48.475 dinarjev. Predvidena gospotiarska rast bo temeljila predvsem na večji produk- tivnosti dela, ki bi naj bila višja za okoli 5 /f. Zaposlenost se bo povečala za 3.6 7c. Predvideno bo atprtih 470 novih delovnih mest; pretežno v industriji, trgovini in kmetgstvu. Ob predvidenem 23 % porastu življenjskih stroškov in 3,6% povečanju zaposlenih, se predvi- deva, da bo masa osebnih dohodkov porasla nominalno za okoli 29 % ter bo tako za 2 7r nižja ai rasti družbenega proizvoda. Temeljne organizacije združenega dela s' področja industrije predvidevajo za 9,3 % fizični obseg povečane proizvodnje, kar je ve kot v republiki, ki planira 7% povečanje. Brez upoštevanja TGA Kidričevo, ki planira 7 7r rast, bo obseg industrijske proizvodnje večji za 11% v primcijavi z lanskim. Nižja rast proizvodnje kot v lanskem letu je predvidena v K. K, temeljni organizaciji zdmženega dela Mlekar- na zaradi preusmeritve od smetane na večjo proizvodnjo čajnega masla, predvsem pa zaratli manjših količin mleka, zajetih v predelavo. V kmetijstvu bo občina podpirala vse aktivnosti, ki zagotavljajo večjo proizvodnjo hrane, večji dohodek vseh zaposlenih v kmetijstvu ter smotrnejše in učinkovitejše izkori- ščanje kmetijskih površin. Kmetijski proizvajalci ptujske občine so vključeni, zaradi pospešenega ure- sničevanja programa dolgoročnega razvoja kmetijstva v Sloveniji po srednjeročnem planu občine (1973-77) v desetih programih. Povečalo se bo število preusmerje- nili kmetij od približno 360 na cca 450. Na področju gozdarstva bo v letu 1975 ustanovljena samoupravna interesna skupnost. Investicijski posi^gi in kvalitetni premiki na področju trgovine v zadnjih dveh letih so pogojevali močan porast prometa na debelo in drobno. Predvidena poslo\^na povezovanja na tem področju bodo prinesla nove kvalitetne premike, Ici se bodo oilražali v boljši organiziranosti in večji specializaciji trgovinskih branž. Gostinske storitve kažejo znake stagnacije. Občinska usmeritev na tem področju bo delovala v smeri integracije obeh gostinskih organi- zacij združenega dela ter na povezavi združenega podjetja z močnejšim partnerjem, kar b moralo prinesti kvalitetne premike tudi na tem področju. Na področju turistične dejavnosti se je potrebno polno angažirati, da bomo dosegli nivo iz leta 1973. Pospeševati bo potrebno malo gospodarstvo. Možnosti dajejo nova zakonod^a, predvsem pa družbeni dogovor o pospeševanju malega go spodarstva. Na področju investicijske dejav- nosti se bodo nadaljevala prizade- vanja vgradnji rekreacijsko-turistič- nega centra v Ptuju. Poleg vlaganja v rekreacijsko-turistični a-nter so predvidena tudi druga večja investi- cijska vlaganja. V občini se bodo nadaljevala prizadevanja za pritegnitev kapitala iz drugih območij ter tudi za pritegnitev inozemskega kapitala. Tudi kadrovski politiki bo potrebno dati več pozornosti. Občina bo nadaljevala i napori za hitrejši razvoj manj razvitih obmo- čij. Zemljiška skupnost bo v letu 1975 pričela s pripravo katego- rizacije zemljišč. Skupaj s kmetij- skim kombinatom si bo prizadevala, da bo zemlja čim racionalnejše izkoriščena. Zemljiška politika bo težila k hitrejšemu podružbljanju površin. Nadaljevati in pospeševati bo' potrebno integracijska gibanja v občini. MG* Končno o proračunu SO Ptuj 31. marca 1975 bodo zasedali zbori SO Ptuj na ločenih sejah. Dnevni retl obsega 15 točk, medtem ko bo imel družbenopolitični zbor 11 točk. Že na prejšnji seji zborov SO Ptuj, kije bila 18. marca 1975, so delegati obravnavali osnutek proračuna SO Ptuj za leto 1975, ki je predvideval v tekočem letu 59.766.880 dinarjev skupnih dogod- kov. Na posamezne proračunske ■postavke bistvenih pripomb sicer ni bilo, vendar so se delegati ,,ustavili" pri posameznih proračunskih po- stavkah; tako pri predvidenem znesku funkcionalnih izdatkov za 25 KS, za katere je namenjeno 2.200.000 dinarjev, nakar so v sklepni r;izpravi ugotovili, da tega zneska ne bo mogoče povečati in namenskih sredstvih lokal^ie skup- nosti za ceste v skupni vsoti 2.900.000 dinarjev. Delegati so sc zavedali, da je mogoče posamezne proračunske postavke dvigniti le, če se lirugi- proračunske postavke znižajo za določen znesek. Dokončen predlog odloka o proračunu se od osnutka, kije bil v obravnavi vseh zborov SO Ptuj 18. marca 1975, razlikuje v naslednjem: skupni ilohotlki so povečani ckI 59.766.880 dinarjev na 60.199.193, zato ker je bilo treba vključiti v dogovorjeni obseg porabe drugačne osnove za jjorabo socialnega skrbstva, splošnega in ljudskega odpora in zakonsko obveznost ,,pomoč družinam kadrovcev". Spremembe, ki so nastale v bilanci sretlstev občinskega proračuna, pomenijo povečanje dohodkov in riizporetlitev dohodkov za 432.3 13 dinarjev, ki bodo zagotovljena iz vzajemnega prelivanja med občina- mi in dopoliiilinimi sredstvi iz republiškega proračuna v skladu z družbenim dogovorom o splošni porabi v letu 1975. Posamezni porabniki proračunskih sredstev so v družbenopolitičnem zboru imeli' pripombe zaratli tega, ker imajo višje zahtevke od predlagane razporeditve sredstev v osnutku proračuna, zato je v predlogu otiloka o proračunu SO Ptuj za leto 1975 posebej poudarjeno, da enotnih kriterijev o povečanju splošne porabe ni mogoče spremi- njati. Potrebno pa je, ila vsi proračunski porabniki le-te uporab- • Ijajo v skladu s stabilizacijskimi prizadevanji, sprejetimi z resolucijo SR Slovenije in občine in obenem sprejeti v;u-čevaliie programe ter storgo racionalizirati svojo porabo. (Ostale točke dnevnega reda so: resolucija o družbenoekonomski politiki občine Ptuj v letu 1975; pretilog programa dela izvršnega sveta in zborov občinske skupščine za leto 1975; predlog samouprav- nega sporazuma o financiranju sveta in skupnosti za izboraževanje, skupnosti otroškega varstva, riizisko- valne skupnosti, regionalne zdrav- stvene skupnosti in občiivke zravstveiie skupnosti; predlog odlo- ka o ukinitvi upravnega organa otldelka za družbene službe in delo; soglasje k uveilbi celodnevnega pouka na osnovni šoli Borisa Kidriča, Kidričevo; predlog odloka o kanalščini; dogovor o politki stanarin; predlog odloka o odpravi odloka o ustanovitvi stanovanjske skupnosti; predlog odloka o dopol- nitvi CKJloka o urbanističnem programu občine Ptuj; predlog odloka o sprejetju dopolnilnega zaziiialnega načrta stanovanjske cone v Ptuju, ob Selški cesti ter zazidalnega načrta centra mesta Pt uja med republiško cesto, ulico Heroj Lacka m Krempljevo ulico. Kot je že običajno, si.^ bodo zasedanja zborov zaključila z delegatskimi vprašanji. MG vreme do nedelje, 6. aprila 1975. Polna luna bo v četrtek, 27. marca ob 11.36. Napoved: Bo spremenljivo vetrovno in še hladno, vmes dež in sneg. Nadaljni izgledi: na stabilnejše lepo vreme računamo okrog 10. aprila. Alojz Cestnik 2 Btran tednik — Četrtek, 27. marca 1975 KMETIJSKI KOMBINAT V USPEŠNEM INTEGRACIJSKEM POVEZOVANJU Z referendumom, ki je bil 20.' marca 1975 v Gostinskem podjetju ,,Haloški biser Grad Bori", se je Ic-to priključilo Kmetijskemu kom- binatu Ptuj, ki je sicer že povezan v kmetijsko prehrambeni kombinat. V kombinatu so delavci odločali o združitvi na zborih delovnih ljudi že nekoliko prej in se 100 ''/< odločili ,,za". Tudi zaposleni v Gostinskem podjetju ,,Halo.ški biser Grad Bori", so glasovali za. Mirko Lešnik, predsednik volilne komisije, je povedal, da je bila udeležba 96 '/r, od tega je glasovalo za 94^3% udeležencev. Vajenci, ki se trenutno šolajo v gostinski šoli v Mariboru, so prav tako glasovali in se izrekli za. Pozitiven izid referenduma pomeni korak naprej h kompletiranju turistične in gostinske ponudbe na našem območju; hkrati pa je pokazal, da je uspeh odvisen le od skrbnih priprav vseh zainteresiranih dejavnikov. Zunaj integracijskih prizadevanj je še vedno ostalo gostinsko podjetje ,.Breg'\ ki ga bo prav tako potrebno vključiti. Kaj bo prinesla združitev? l-ranjo Rebemak. direktor gostinskq;a pod- jetja .,Haloški biser Grad Bori": ,,V'si smo presenečeni nad rezulta- tom; to je za nas velik uspeh. Pričakujemo realizacijo dogovorov,, ki so zapisani v elaboratu o združitvi obeh podjetij; za razvijanje interesov obeh podjetij, ki v skupnem dogovoru dajejo poudarek na razvoju gostinstva in turizma v ptujski občini. Tako bomo kot rOZl) prevzeli ..gostinske načrte", ki jih je imel v načrtu Kmetijski kombinat Ptuj. Konkretno: razvoj kmečkoia turizma, gostinske kapa- citete v Rrc;. gostinske kapacitete predelovalnega centra kletarskega obrata in izkoristek vseh drugih možnosti, ki jOi daje naš prostor. Olioji smo ugotovili potrebo po obratu družbene prehrane in o evcntuelni možnosti sofinanciranja drugili delovnih organizacij. Načrtu- jemo še rekonstrukcijo hotela in dograditev načrtovanih kapacitet, modernizacijo in adaptacijo nekate- rih obratov v lUiloškem biseru in zgraditev nekaterih objektov ob cesti proti Zagrebu", Cveto Doplihar. direktor Kmetij- skega kombinata Ptuj: ..Politične organizacije in samoupravni organi v obeh kolektivih so se zelo angažirali pri združitvi, zato uspeh ni izostal. Lep. praktično 100 9? itzultat pa kaže enotnost v obeh kolektivih in nudi garancijo, da bodo ob združitvi zastavljeni cilji tudi realizirani. Glavni cilj: enotno razvijanje in širjenje gostinske dejavnosti v Ptuju ter plasma kmetijskih pridelkov in izdelkov tega območja". Te dni se je Kmetijskemu kombinatu Ptuj pridružilo še trgov- sko podjetje rOZD Merkur iz Beograda, ki je bilo doslej član .,družine" trgovskega podjetja Slo- venija Merkur. Celje in kaže lep primer povezovanja trgovine s proizvodnjo. Sklep o tem je na zborili delovnih ljudi K K Ptuj že sprejel; TOZD Merkur iz Beograda pa se je na zboru delovnega kolektiva že odločil za združitev s ptujskim KK. V Beogradu zaposluje i 2 delavcev; ima upravne in skladi.ščne prostore ter enoto za kooperacijsko sodelovanje z zaseb- nimi kmetovalci v Novem Sadu. V preteklem letu so v kooperaciiskem sodelovanju proizvedli 5000 ton sončnic in 700 ton kumaric za vlaganje; prav tako obstajajo realne možnosti za pridobivanje koruze v kooperacij sk i proizvodnji. TOZD Merkur iz Beograda se je tudi že doslej ukvarjal z zunanjetrgovskimi posli. S kmetijskim kombinatom Ptuj že nekaj let uspešno sodeluje, zlasti pri preskrbi z večjimi kohčinami koruze za tovarno močnih krmil v Ptuju. MG V Ormož pride 4000 gasilk Ob letošnjem svetovnem letu žensk bodo svoje zborovanje pripra- vile ženske-gasilke. Takšno srečanje republi.škega značaja je gasilska zveza Slovenije ponudila občinski gasilski zvezi Ormož, kije organiza- cijo prireditve sprejela. Da bo tako veliko srečanje gasilk prav v Ormožu, ni slučaj, temveč pomeni priznanje gasilkam z območja ormoške občine, ki so v nekaj zadnjih letih dosegle lepe uspehe tudi v okviru SR Slovenije. Občinska gasilska zveza Ormož je seveda zadevo vzela resno in tako priprave na srečanje, ki bo 28, in 29.junija letos, tečejo že s polno paro. Sklicali so že zastopnice gasilskfli društev z območja vse občine in se pogovorili, kako bi naj (vsaj približno) }o srečanje zgledalo. Republiška gasilska zveza še ni posredovala svojih stališč, vendar je že sedaj znano, da bo prvi dan (sobota. 28. junija) simpozij. Tu bi bil prečitan in sprejet dokument o naši sodobni ženi-gasilki v trideset- letnem razvoju po osvoboditvi. Simpozija se bodo udeležile delegat- ke vseh 58 občinskih gasilskih zvez sirom Slovenije. Delegatinjam, ki bodo zastopale svoje OGZ. že sedaj pripravljajo lep in topel sprejem v okolje življenja ormoške občine tako, da bodo odnesle dobre vtise iz naše Prlekije. Ta dan bo v Ormožu odprta tudi razstava o delu naše sodobne žene-gasilke od 1945 do danes. S telesnov^ojnim društvom v Ormo- žu tečejo razgovori o organiazciji ženskega rokometnega turnirja, zve- čer pa bo ognjemet in kresovanje na sejmišču. Naslednji dan bo Ormož sprejel približno 4000 žena iz vse Slovenije, ki bodo prišle na veliko zborovanje žena-gasilk. Tudi za ta dan je že predviden okvirni program. Ob 9. uri bo alarmna vaja. ki jo bodo pripravile članice. Sodelovale bodo enote ljudske obrambe, civilne zaščite in rdečega križa. Natančen program vaje bo pripravila republi- ška gasilska zveza. Preostali del programa za ta dan je sestavljen tako. da udeleženkam tega velik^a zborovanja ne bo dolg čas. Po omenjeni vaji. ki bo dala podobo žene. kako se udejstvuje v gasilstvu, bo parada skozi Ormož, in nato zborovanje vseh žena pred spomenikom revolucije (pred gra- dom ), Tu se bo odvijala tudi proslava. Na to slovesnost so povabili tudi nekaj visokih funkcio- nark naše republike. Po tej slovesnosti bo sledilo ljudsko rajanje v ormoški Mestni grabi, da gasilke ne bodo .J z orožniki tutii kaj pogovorili. Tako sta se spomladi 942 mudila v sprejemni pisarni naših zaporov dva orožnika z Desternika, komandir, kije bil Avstrijec in pomožni orožnik, doma iz Nemčije. Iz pogovora z njima sem hitro spoznal, da nista zagrizena nacista. Povedala sta, da je njuna služba zelo tvegana zaradi partizanov v Slovenskih goricah, katere nekateri domačini ovajajo, posebno eden na veliko tožari. Enkrat so mu orožniki celo povedali, da se jirn zdi čudno, ker se tako trudi z ovadbami. Možje užaljen odšel v Ptuj na orožniško postajo h komandantu Altziebleiju in povedal tam o tem, kar je slišal iz ust samih orožnikov. Orožnike je Altziebler klical na odgovornost. Zmazali so se laliko le tako, ila so zanikali, kar je ovaduh o njili slabega povedal. Rekli so, naj tistemu ničvrednemu moškemu nič ne verjame, ker je lažnivec in delomrznež, ki živi od črne borze. Orožniki so se tako dobro zagovarjali, da jih ni.so kaznovali, pač pa so ptujski orožniki ohranili stik z ovaduhom. Naročili so mu, naj jim pride javit, če bo kaj zavohal o partizanih in Lacku. Partizani so kmalu zvedeli za tega ovaduha in ga pošteno premlatili na njegovem dvori.šču in mu zagrozili, naj sc spametuje, sicer ga bo ovaduštvo stalo življenje. PRVI JETNIKI PO BITKI PRI MOST JU V zapornih knjigah beremo, da so na dan zatinjega boja Lackove čete, to je 8. avgusta 1942, privedli v ptujske zapore dva jetnika. To sta bila Franc. Bajde, star 35 let, doma iz Celja in Alojz Anžel iz Žabljaka, star 24 let. Naslednjega dne paje orožnik Hrenko, ranjen vbojupriMostju i v uho, privedel v zapore dva partizana: Janeza Pukšiča, delavca s Kicarja^ starega 29 let in Janeza Ceha iz Cerkvenjaka, starega 22 let. Janez Ceh je sam povetlal, da jc obiskoval glasbeno šolo v Gradcu. Oba bivša partizana sem zaprl v aTico štev. 3 v drugem nadstropju. Orožnik Hrenko je vedel povedati, da sta sc Pukšič in Ceh brez boja predala, medtem ko so se drugi partizani hrabro bojevali, da sta v boju padla dva na nemški strani, na partizanski pa štirje, eden paje hudo ranjen. Tudi na nemški strani je bil hudo ranjen orožnik Juroschovitz. 9. avgusta smo sprejeli v zapore, kakor navajajo zaporne knjige še Maksa Zorčiča z Brega pri Ptuju, Franca Frasa iz Trnovskega vrha in Kdvarda Murna iz Ptuja. Dva dni po boju pri Mostju so privedli v ptujske zapore tri jetnike: narodnega heroja Jožeta Lacka, Terezijo Simoničevo iz Zg. Velovlaka in njeno gospodinjsko pomočnico, komaj I7-letno Marijo Novakovo, Zadnjo so izpustili že čez tri dni. O Lackovem trpljenju v ptujskih z aporih sem že veliko povedal, kar je navedeno v mnogiJi člankih, ki so pisali o Lacku in v knjižnici Narodni heroj Jože Ladco. Zaprli so ga v celico štev. 6. V zapore je prišel že hudo telesno poškodovan, posebno na glavi, ki je bila obvezana, obveza pa prepojena s krvjo. Njegove muke s prihodom v zapor niso prenehale, saj so ga gestapovci še naprej pretepali, da bi izsilili iz junaka kakšno priznanje, a tega niso dočakali, nač pa je Lacko za posletlicami trpinčenja umrl v ptujskih zaporili 18. avgusta 1942. Cez dva dni so ga tajno pokopali na ptujskem pokopališču. Poleg gestapa je bil o tem obveščen le starejši sin vrtnarja Lranca Vauda, brat sedanjega vrtnarja, ki je bil tedaj grobar. Njemu so zapretili, ni^ o Lackovem grobu nikjer ne črhne bese-de. Grobar res ni o tem nikjer govoril, povetlal je le Katarini Herceg, ženi komun ista v železniških delavnicah v Ptuju. Ta je povedala o tem le zanesljivim Ijuilem in od tedig je na Lackovem grobu in na drugih partizanskih grobovih na ptujskem pokopališču večkrat gorela sveča in so bili nanje položeni šopki rož. Nemška policija je postajala vedno bolj pozorna na okmčane partizanske grobove, ki so bili v kotu pokopališča, kjer so rasle koprive in so otilagaJi ovelo cvetje. Spraševala je po hišah okoli pokopališča, kdo prihaja na grobove s cvetjem in svečami, azveilela ni ničesar. ' Dalje prilioilnjič. 10 strani tednik — Četrtek, 27. marca 1975 Dr. Fran Brumen NASVETI ZA DIABETIKE 16. nadal|evaii|e in konec. POSEBNI PODATKI ZA IZKAZNICO. 1 ov........................................................ io|en a........,............................................ stanujoč a............................................. tclef. št..............................'i. . -,1................... Prejema točasno in dnevno: kristaliničnega (alt-) insulina ob uri .............. enot . .____ Depot insulina ob uri........................ enot............. . Kombiniranega insulina ob uri.................. enot .............. Hg insulina ob uri........................... enot ...... . .,,. . . . Long insulina ob uri.......................... enot ................ Ostali insulini......ob uri...... ...............• enot............. Ostali insulini......ob uri.....................enot .,., . . TABLETE. Diabinese zjutraj........opoldne ........ zvečer ................. DaonD zju traj...........opoldne........zvečer ................. Silubin retard zjutraj .... opoldne ......... zvečer . . . .,............. Euglucon zjutraj........ opoldne........zvečer................. Rsatinon zjutraj.........opoldne........zvečer................. Invenol zjutraj..........opoldne ........zvečer................. Ostale tablete........... zjutraj .........opoldne .... zvečer ........ Ostale tablete...........zjutraj.........opoldne .... zvečer ...... Ostale tablete........... zjutraj.........opoldne .... zvečer ........ POZOR!!! ^ SLADKORNI BOLNIKI LAHKO ZAPADEJO V TAKO SIANJE, KI NAVIDEZNO NALIKUJE PIJANOSII, ALI PA CELO POPOLNI NEZAVESn IN POSiANEJO lAKO BREZMOCNI, DA SI NIKAKOR NE MOREJO SAMI POMAGAIT!!! Če bi se lastnik te posebne izkaznice znašel v podobnem stanju slabosti, oziroma zmedenosti.'mu je potrebno NEMUDOMA NUDMI RAZTOPINO SLADKORJA. ČE PA BI PRIŠEL OB ZAVES I, I AKO DA NE BI MOGEL POŽIRAII, potem je potrebno takoj poklicati zdravnika iz najbližje okolice in POVEDATI, DA GRE ZA NEZAVESTNEGA DIABEITKA. Se najbolje je .obenem s pozivom zdravnika IZROČIII NJEGOVO POSEBNO IZKAZNICO. Kiidar pa je računati z možnostjo, da bi prišel prej kak drug zdravnik, ko eventuelno zaradi nujnosti slučaja naenkrat pokličete več zdravnikov, tedaj naj ostane dokumentacija radi hitre orientacije raje pri bolniku. -'■ Še enkrat natančen naslov sedanjega lečečega zdravnika: ........... telef. št. . .................................................... Najbolje bi bilo. da bi podobni nasveti izšli v obliki in velikosti žepne^ brošurice, ki bi vsebovala poleg vsega navedenega tudi še podatke omenjenih izkaznic. Razstava kulinarike v času mariborskega sejma gostinske opreme OD 5. DO 13. APRILA Pred dvanajstimi leti je bil v Mariboru uspešen sejem gostinske opreme, slednji je bil v Ljubljani, letos pa je zopet v Mariboru. Seveda bo zraven tega še razstava kulinarike, tako, da bodo prišli na svoj račun tudi ljubitelji sladic in dobrih pogrinjkov. Razstavo kulinarike bodo odprli 5. aprila ob enajsti uri. Na njej bodo lahko obiskovalci občudovali kuli- narične in slaščičarske izdelke, pogrinjke, hkrati pa bodo razstav- ljeni tudi jedilni listi,. Istočasno bodo odprli tudi turistično razstavo. Hkrati z razstavo kulinarike bodo organizirana različna tekmovanja. Tako se bo hotel Zvezda izkazal s prekmurskimi specialitetami, ormo- ški hotel s prleskimi specialitetami, hotel Rad in z dietno prehrano, GP Majolika s slovenskimi speciali- tetami. Hotel Turist s srbskimi specialitetami. Gostinski šolski cen- ter z lovskimi specialitetami. Hotel Orel z ribjimi specialitetami. Vsa ta tekmovanja bodo razdeljena v dneh od 5. do 13. aprila. Prav tako pa bodo porazdeljene tudi kulinarična rastava, razstava .slaščičarskih izdel- kov in pogrinjkov, razstava delov svežega mesa. Mariborska 1'Torina bo razstavljala cvetlice z aranžiranjem za razne priložnosti, Intes bo razstavljal kvalitetne izdelke kruha in peciva, ki bodo obiskovalcem- tudi na voljo. V ponedeljek, 7. aprila bo ocenjevanje kraju skih klobas za „zlate vilice", v sredo, 9. aprila pa bo oce nje valuje hrenovk. V soboto, 12. marca bo ocenjevanje kulinarič- nili in slaščičarskih izdelkov, isti dan pa bodo predstavniki koroških gostincev tekmovali s koroškimi .specialitetami. Zraven vsega tega pa bo med tekom kulinarične razstave tudi demonstracija m degustacija meša- nih pijač, degustacija piva, ter nekaterili drugih pijač. Svečan zaključek pa bo v nedeljo 13. marca v hali C, mariborskega sejmišča, ob 19. uri, kjer bodo podelili priznanja, nagrade in pohvale. Turistična razstava in razstava jediliiili listov bo odprta vseh devet dni OM živinorejsko-veterinarski zavod Ptuj dobil Jesenkovo priznanje Letošnja podelitev Jesenkovih priznanj je povezana s sto letnico njegovega rojstva in je že tretja po vrsti. Podeduje se za znanstveno, razvojno in operativno delo na biotehničnem področju. Profesor •Fran Jesenko (1875 - 1932) je bil prvi profesor botanike na ljubljanski univerzi. Pridobil si je mednarodno priznanje za s\oje ustvarjalno delo. Letošnja proslava je bila povezana* simpozijem, na katerem so v referatih ovrednotili Jesenkovo delo in prikazali številne nove dosežke na področju floristike, fiziologije, gene- tike, žlahtnjenja rastlin ter varstvo naravnih rezervatov. Kot smo že omenili, je med letošnjimi šestimi dobitniki priznanj tudi Živinorejsko- veterinarski za- vod Ptuj, ki sije to visoko priznanji pridobil z 22-letnim načrtnim razmnoževanjem in žlahtnjenjera govedi in na ta način spreminjal in izboljševal dedne in gospodarsko lastnosti črede v obdravski regiji m ker je uspešno povezoval delo svojih strokovnih služb z razvojnimi težnjami vsega kmetijstva. Priznanje je za Živinorejsko-vete- rinarski zavod velikega pomena, hkrati spodbuda in obveza z> uspešno delo v prihodnje. MOJ, Razpisna komisija delavskega sveta TP IZBIRE, PTUJ razpisuje na podlagi 49. in 50. člena statuta podjetja vodilno delovno mesto ŠEFA KOMERCIALNEGA SEKTORJA Pogoji: kandidati za razpisano delovno mesto morajo imeti poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in drugimi predpisi še naslednje pogoje: - visoko ekonomsko komercialno šolo in 3-lctno prakso ali višjo ekonomsko komercialno šolo s5-letno prakso ah - srednjo komercialno šolo z 10-letno prakso na razpisanem ali podobnem delovnem mestu. Poleg zgoraj navedenih pogojev morajo kandidati še imeti družbeno-politične, moralno etične kvalitete in organizacijske sposobnosti. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba poslati v 15 dneh po razpisu pravno-kadrovskemu oddelku podjetja (z oznako za razpisno komisijo). ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dobrega in skrbnega moža, očeta in dedka JOŽEFA ZUPAIVIČA s Hajdinc sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga v tako polnem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala za vsa izražena sožalja, za podarjene vence in cvetje. Posebna hvala govornikom za poslovilne besede ob odprtem grobu, gospodu župniku za pogrebni obred, pevskemu zboru za zapete žalostinke, gasilcem ter članom godbe. Zahvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob L.rani, nam pomagali in sočustvovali z nami. Hajdina, 24. marca 1975 Žalujoči: žena Katica, hčerka Marija z družino, sinovi Drago z družino, Silvo z družino ter Danilo. TEDNIK — ČETRTEK, 27. marca 1975 stran 11. Uspela modna revija Panonije v soboto, 15. marca t. 1. jc bila v Narodnem domu modna revija, ki jo jc pripravila Mercalor-Panonija Ptuj. za sezono pomlad-poletje. Sodelovale so manekenke in manekeni iz Maribora ter domači manckeni - posamezni prodajalci iz Ptuja. . J Prireditev jc popestril ansambel: Dan m noč iz Maribora s pevcemj Jožctom Koblerjem ter humoristi*] Štef, Tina in Franček. Kljub temu, da je bila revija na sporedu dvakrat - ob 15. in 17. uri, je bilo zdaleč premalo prostora za modnih novosti željne obiskovalce. Vsi predstavljeni modeli bodo v tekoči sezoni naprod.ij v trgovinah Mercator-Panonija. OM Foto: KOSI Na podlagi določil 13. in 25. člena Zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti (Ur. 1. SRS št. 8/74) ter 6. čl. Pravilnika o kreditiranju stanovanjske graditve v okviru Samoupravne enote za graditev stanovanj pri SSS občine Ptuj (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 1/75) skladno s sklepom Zbora delegatov samoupravne enote za gradnjo stanovanj pri SSS Ptuj, z dne 11. marca 1975 objavlja Upravni odbor te enote II. NATEČAJ za dodelitev posojil iz združenih sredstev delovnih organizacij pri samoupravni stanovanjski skupnosti ( 3 % oti predpisanega prispevka za stanovanjsko izgradnjo). 1. Skupna višma po tem natečaju razpisiinih sredstev znaša 15,000.000.- din ki bodo skladno s pravilnikom razdeljena za naslednje namene: a) za nakup in gradnjo novih liružbenih stanovanj 10,000.000.- din b) za nakup stanovanj v et;ižni lastnini za zitiavo individualnih stanovanjskih hiš 3,500.00.- din c) za gradnjo kotlarne v sklopu načrtovane nove stanovanjske soseske ob Volkmerjevi a>sti v Ptuju 1,5 00.000,- din 2. Na natečaj se lahko prijavijo: a) organizacije, ki združujejo svoja sredstva pri SSS po določbah družbenega dogovora b) delavci, ki so zaposleni pri organizacijah pod točko a) in namensko varčujejo za stanovanje pri poslovni banki ali imajo že končano III. gradbeno f;izo (pod streho) lastne hi.še, c) komunalne in druge organizacije ali skupnosti. 3. Posojila bo Upravni odbor dodeljeval na podlagi določil Pravilnika o kreditiranju stanovanjske gradnje iz združcvanili sredstev delovnih organizacij (Ur. vestnik'občin Ormož in Ptuj 1/75), 4. K vlogi za najem posojila je treba priložiti naslednjo dokumentacijo: a) delovni: ORGANIZACIJE: - izjavo o doseženem dohodku na zaposlenega v letu 1975, - seznam zaposlenih delavcev, ki nimajo urejenega stanovanjskc-ga vprašanja, - (zjavo o višini zagotovljene lastne udeležbe, ter način porabe posojila' (samostojnagradnja, pooblaščeni investitor SSS), b) FIZIČNE OSEBE: - potrdilo o številu družinskih članov posojilojemalca, - potrdilo o doseženih rednih dohodkih posojilojemalca in njegovega zakonca v letu 1974 (ost-bni dohodki m katasterski dohodek), - potrdilo banke o namenskem varčevanju za stanovanje s pripatiajočim Kreditom ter lastnim deležem varčevalca oz. izjavo posojilojemalca, do katere gradbene faze ima že tiograjeno lastno stanovanjsko hišo, ter koliko je v tej njegove lastne udeležbe in koliko posojila delovnili organizacij obeh zakoncev - vprašalnik o neurejenem stanovanjskem vprašanju (dobi ga v delovni organizaciji ali pn Stanovanjskem servisu). 5. Upravičenost za dotlelitev posojila graditeljem lastne stanovanjske hiše, ki je delno že vseljena (kuhinja s sanitarijami in največ en bivalni prostor) ali dograjena dalj od HI. gradbene faze, bo ocenila post-bna komisija. 6. Vloge s potrebnimi dokazili je treba poslati najpozneje do vključno 25. aprila 1975 na naslov Kreditiia banka Maribor, podružnica Ptuj, Posebna enota za kreditiranje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva. 7. Cena kv. metra uporabne površine stantlaninega stanovanja znaša 6.250,- dm, cena standardnega stanovanja s štirimi ležišči, kije osnova za dodelitev posojil fizičnim osebam pa 350.000,- din. 8. Poprečni dohtxlek na zaposlenega delavca za leto 1974 znaša 72.773,- din, 9. Delovne organizacije in zasebniki, ki kupujejo stanovanje morajo pravilo realizirati svoj nakup stanovanja preko SSS občine Ptuj, ki nastopa kot pooblaščen investitor blokovske gradnje v občini na naslednjih lokacijah v letu 1975 m to; - Kvedrova ulica, - Ob Gregorčičevem drevoredu in - Ob Volkmerjevi cesti v Ptuju. 10. Rezultati natečaja bodo objavljeni v Tedniku ter Infornuicija SSS občine Ptuj. Vloge v obliki obrazcev za najetje kredita in podatki o velikosti stanovanj so na voljo pn KB Maribor, podružnica Ptuj, KJer bo zalitevana še dopoln ilna dokumentacija. UPRAVNI ODBOR enote za gradnjo stanovanj pri SSS občine Ptuj IZVRŠILNI ODBOR OZD CESTNEGA PODJETJA MARIBOR TOZD Vzdrževanje Ptuj RAZGLAŠA PROSTO DELOVNO MESTO TAJNICE TOZD Poleg splošnih pogojev se zahteva še, da ima kandi- datka — končano 4-letno administrativno šolo — da ima 3 leta prakse. OD po pravilniku podjetja. Kandidatke naj pošljejo prošnjez dokazili na naslov: OZD CESTNO PODJETJE MARIBOR TOZD VZDRŽEVANJE PTUJ PTUJ, RAJCEVA UL. 3 Razglas velja do zasedbe delovnega mesta. 12 stran tednik — Četrtek, 27. marca 1975 GNUSEN ZLOČIN NA MARIBORSKI CESTI V PTUJU ANTONIJA GABROVEC (35), ŽRTEV ADOLFA SKOKA V nedeljo, 23. marca, jc okoli 1. ure zjutraj dobila postaja milice Ptuj sporočilo, da je Adolf Skok (32), z nožem hudo poškodoval Antonijo Ciabrovec. Miličniki so se zavetlali, s kom imajo opravka, kajti Skok je preii tremi leti ubil Ivana Laha iz Moškajne, ker je domneval, da je bil ženin ljubimec. Sedaj je Skok prestajal šestletno zaporno kazen v KPD Dob, od koder so ga za nekaj ti ni brez spremljevalca pustili v Ptuj, da si podaljša vozniško ilovoljenje. Ker so dobili sporočilo, daje po gnusnem dejanju storilec pobegnil, do odšli miličniki takoj v akcijo in kamalu za tem prijeli južno ai dravskega mostu v Ptuju Adolfa Skoka, ki je ravnokar nameraval iti prek mostu. Bil je v spotlnjem perilu, ves okrvavljen, v. desni roki pa je držal velik kuhinjski nož. Takoj so ga atetirali in odvedli na postajo milice. Antonijo Gabrovec z Mariborske a-ste 18 (nasproti L.lektrokovi- narja), so našli golo v mlaki krvi, ležečo na stopnicah hodnika stavbe, kjer je stanovala. Bila je v globoki nezavesti. Z rešilnim avtomobilom so jo takoj prepeljali v ptujsko bolnišnico, veiular je ob 3. uri in 33 minut zjutraj zaradi številnih po- škotlb, vhodljajev in vreznin z nožem, umrla. Preiskava je v teku, zoper storilca pa je odtejeii pripor. Domnevajo, da ^ je temu gnusnemu dejanju botroval alkohol in številni prepiri. Tragetlije je toliko večja, ker jc sedaj ostala sama 13. letna hčerka Albina Gabrovec, ki obiskuje 7. Antonija Gabrovec, 35 - letna delavka v tovarni Avtoopreme Ptuj, ki ji je Adolf Skok prizadejal številne rane, vreznine in poškodbe, da je dve uri in pol pozneje izdihnila. razred osnovne šole ,,Ivana Spole- njaka". Takole nam je povedala: ,,V soboto popoldne sta se mamica in Skok neprestano prepirala. Skok pa je samo pil in pil. Spet sta bila nekaj časa dobra, spet sta sc prepirala. Zvečer sta odšla k sosedovim Molnarjevim gledat televizijo in se pozno ponoči vrnila. Ne vem koliko je bila ura. ker sem že spala. Okoli pol dvanajstih me je zbudil ropot in krik, ki pa se je zopet malo pomiril in sem dalje zaspala. Kmalu za tem me je zopet zbudilo ropotanje v' kuhinji, strašno kričanje sem slišala, slišala sem, kako je mamica klicala na pomoč. Vsa zmexlena sem hotela k vratom, ko se je skozi okno zadri Skokov brat Dominik; „Beži, Adolf nori z nožem!" Hitro sem pograbila nekaj oblačil m se pognala skozi pritlično okno na dvorišče, od tam pa zopet skozi okno k Molnarjevim. Se dobro, da sem skočila, kajti videla sem, kako se premika kljuka na mojih vratih. Lahko bi še meni kaj storil. Pri Molnarjevih smo se zaklenili, Štefka pa je hitro otišla telefonirat k Elektrokovinarju. Med obsedenim kričanjem Skoka, sem slišala stokanje mamice, ki sc je pripkizila do Molnarjevih vrat in se sesedla. Klicala me je: „Albinea, hčerka moja, pomagaj mil" Jaz pa tega nisem mogla, kajti zraven nje je stal z nožem v roki Skok in vsem grozil. Po nekaj trenutkih sem zagledala skozi okno plavo luč. Prišla je policija in rešilni. Potem se ne spominjam več, kako je bilo. Vse je bilo zmetleno, pred leti sva z mamico izgubili očeta, sedaj sem pa ostala čisto sama. Samo to še vem . . M. Ozmec osebna hroniha RODILE SO: Hilda Cimerman, Stara Nova vas 48, Ljutomer ^ dečka; Anica Šmigoc, Vel. Varnica 50 - dečka; Jana krasnič, Hardek 4 Tončeka; .Angela Lampret, Grdina 23 - dečka; Pepca Nahber- 2er, Kvedrova 3. 18 - .Anico; Jera Crnezel. .Muretinci 65 - dečka; .Angela Ivanuša. Mih ovce 5 2 - deklico: Elizabeta .Munda, .Moškanj- ci 64 - .Alenko; Ljudmila Križanec. Dežno 18 - deklico: POROKE; Danilo Gojkovič. Pod- lože 71 in Darinka Hrenko. Budina 51 'a. UMRLI SO: Marija Skrabar, Prešernova 25. roj. 1880., umrla 18, marca 1975.; Terezija Fras. Trubar- jeva 6, roj. 1893.. umrla 19. marca 1975.; Franc Berlič. Trajanova 14. roj. 1892.. umrl 23. marca 1975.; Jožef Mohorko. Skorba 39, roj, 1902.. umrl 22. marca 1975.; Frančišek \'alenta. Apače 124 a, roj. 1928.. umrl 21. marca 1975.: Ana Kurež. Spuhlja 53, roj. 1908., umrla 14' marca 1975.; .Antonija Gabrovec". Mariborska 18. roj. 1940.. umrla 23. marca 1975. ZA MALO DENARJA - PRIJETNO BRANJE Pripravili smo obsežen načrt Icnjižnih izdaj za letos. Predstavljamo vam ga, da se boste laie odločili za nalongrac 0:1 b. b.;. Vaupotič:Klinar 0:1. K uspehu šahistom IZBIRE! čestitke. no,-. Karto - nvtodrom v Ptuju 29 letno obdobje obstoja ptuj- skega AMD bo z m;irljivim delom funkcionarjev - entuziastov doseglo še en pomemben uspeh. Po nekaj mesečnem marljivem delu funkcionarjev A.MD Ptuj v pripravah potrebne dokumentacije in načrtov ter ob pridobitvi potrebnega zemljišča, ki ga je z velikim razumevanjem odstopil delovni kolektiv Dravskih elektrarn se je UO AMD po posvetu z lokalnimi forumi ter službami pri SO Ptuj odločil zgraditi karto-avto- drom prvi tovrstni objekt v Jugoslaviji in Sloveniji. Ta večnamenski objekt bo nedvomno velika pridobitev za starodavni Ptuj: Kot kartodrom bo služil marljivemu Karting klubu Ptuj, ki je v sestavu AMD Ptuj in ima v svojih vrstah tekmovalce, ki ■ soilijo po kvaliteti v sam \Th jugoslovanskega kartinga. Objekt bo zgrajen po mednarodnih normativih m predpisih in bo na njem možna izvedba najvišjih mednarodnih tek- movanj in FIA prvenstev. Pridobitev tega objekta bo za avto šole v občini Ptuj kot avtopoligon velika, ker narekuje novi temeljni zakon, da bodo morale pripravljati avto šole kandidate v prvih urah vožnje na za to določenem prostoru, ki bo opremljen z vso prometno signalizacijo m označba- mi. Avto poligon prav tako prvi tovrstni v Sloveniji bo za AMD Ptuj, AMD Kidričevo in ZŠAM Ptuj avto šolam olajšal delo, ker bodo kandidati prvo znanje in izkušnje v praktični vožnji dojemali na poligo- nu in se šele po nekaj urah pričel vključevati v cestni promet. Prav tako pa se bo objekta koristno posluževala šolska mladina pri pouku prometne vzgoje in ob tovrstnih tekmovanjih. Ta večnamenski objekt pa bo nedvomno med ostalimi služil tudi uspešnim članom AERO kluba Ptuj - modelarjem večletnim državnim prvakom m tekmovalcem medna- rodnega razreda za treninge in tekmovanja. Omembe vredno je, da bo ta objekt v biižmi bodočega ptujskega rekreacijskega centra na lepi legi med kanalom in Dravo tako, da bo možno v prihotlnje misliti na ureditev avto kampa za domače in tuje turiste. Zemeljska dela je pričel izvajati Agrotransport Ptuj, asfaltna dela pa bo opravilo Komunalno podjetje Ptuj. Sretistva za avto-kartodrom bodo zbrana iz kredita Avto moto zveze Slovenije, SO Ptuj - svet za vzgojo in preventivo. Telesno kulturne skupnosti Ptuj in iz lastnih sredstev. M. Zupane lEDNIK — Četrtek, 27. marca 1975 stran 15 SKUPŠČINA OKS ORMOŽ Predsednik skupščine občine kul- turne skupnosti Ormož Viktor Stajnko je sklical za torek drugo sejo skupščine OKS Ormož. Beseda je tekla o zaključnem računu, TKS Or mož za lansko leto prelogv občinskega družbenega dogovora o razporejanju dohodka, osebnih do- hodkov in nekaterili drugih osebnih prejemkov ter gibanju, obsegu in strukturi .skupne porabe v letošnjem letu. Pri sklepanju o višini prispe^vnc stopnje za financiranje tlogovorje- nega programa občinske kulturne skupnosti in kulturne skupnosti Slovenije je bil sprejet prispevek skupnosti v višini 0,54 odstotka od bruto osebnih dohoilkov v občini. Razmerje med republiko in občino bo 0,17:0,37%. (v korist občine). KMETOVALCI! TRUD VAS IN VASIH DRUŽINSKIH ČLANOV NAJ ZAMENJA PUHALNIK »FARMER.« KLEPARSTVO EDI VOLJČ, ORMOŽ, POŠTNA 1, TEL. 70-027 Predstavljamo vam nov, izpo- polnjen puhalnik za seno v odlično izpopolnjeni izvedbi — »FARMER II«. Njegova ide- alna značilnost je spodnje po- žiralno koleno, ki se z lahkoto demontira. Tako je puhalniku »FARMER II.« podana še ena nova uporabnost: horizontalno spravilo sena, listja, slame in podobno. Prijetno vas bo presenetilo tudi naše novo IZMETALNO- PREGIBNO KOLENO, katere- ga gibljivost omogoča usmer- janje zračnega curka — izme- ta vanje sena — v vse zažele- ne smeri. Na zalogi imamo TRAKTOR- SKE TRIDELNE BRANE po ceni 3.200 dinarjev. Brane do- stavimo na dom brezplačno! Zahtevajte podrobnejše infor- macije in prospekte puhalni- ka »FARMER II«. PREGLED IN OCENA Clani komiteja občinske koiife- reiia- ZKS Ormož so se- v torek popoldne si.-stali petnajstič v tem mandatu - ter pregk\lali in ocenili svoje delo m se dogovorili za sklic konference in pripravili predloge za njene organe. Več o njihovem delu bomo šc poročali. jr