STAJERSKIGOSPODA
Verlag und Schriftleitung: Marburg a. d. Drau, Badgasse 6 — Fernruf 25-67 — Bezugspreise: In der Ostmark, vierteljährlich RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühri im Altreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zeitungszustellgebühr
Postscheckkonto Wien Nr. 55030
III. lahrgang	Marburg a. d. Brau, Samstag, 27. Februar 1943__NrJ
Boljševiki niso dosegli svojega cilji!
Zimska bitka na južnem delu vzhodne fronte se je sovjetom Izjalovila - Vsi sovjetski napadi in poskusi prodora ter obkolitve odbiti - Več sovjetskih divizij uničenih za nemško fronto
Kakor je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo v svojem komunikeju z dne 23. t. m., so se izjalovili daljnosežni cilji, ki so si lih postavili boljševiki v veliki zimski bitki na južnem delu vzhodne fronte. Ker sovražniku ni uspelo prodreti trdne nemške fronte na vzhodnem robu industrijskega področja ob Donecu, Je skušal s severozapadne strani prijeti nemško fronto v hrbtu. Na ta način je dospelo več sovietskih divizij za našo fronto ob Miusu, kjer so jih nemške čete medtem uničile ali razbile. Isto se je dogodilo tistim sovjetskim odredom, ki so se eksponirali še dalje iz področja Južno od Harkova proti Dnjepru. Usoda, ki so Jo hoteli pripraviti nemškim armadam, Je zadela njih same. Odrezani od svojih zvez so bili napadeni od vseh strani od naših divizij ter tako zapadli uničenju. Rezerve, ki Jih Je nameraval sovražnik poslati za njimi, Je ^poznalo nemško letalstvo v obliki tesno se premikajočih kolon ter Jih Je uničujoče bombardiralo in obstreljevalo.
Vreme na vzhodni fronti Je po poročilu nemškega vrhovnega poveljstva sedaj ta ko, da se menjajo snežne burje in južno vreme, vse to pa izključuje za dosledni čas operacije večjega obsega. Vsled tega Je preložil sovražnik svoje napore vedno bolj v področje severno od Harkova ter proti sredini in severu vzhodne fronte.
V glavnem so operacije v preteklem tednu potekale kakor sledi: Pretekli četrtek so bili sovražni napadi v zapadno-kavkaškem gorovju ter pri Krasnodarju povsod brez uspeha. Južno od NovorosiJ-ska so nemške čete vrgle sovražnika do obale. Medtem so se nadaljevale med Azovskim morjem in področjem Jugovzhodno od Orela srdite borbe. Severno od Kurška so se izjalovili vsi sovjetski napadi. V obrambni bitki Južno od Ladoške-ga Jezera Je bil sovražnik odbit ter Je izgubil pri tem 38 tanov.
Po petkovem poročilu je sovražnik napadal ob Donecu in v prostoru pri Har-kovu zopet z močnimi silami. Njegovi napadi so bili odbiti v deloma težkih bojih. Jugovzhodno od Orela so se zrušli številni sovjetski napadi, in sicer v nemških protinapadih, ki jih je nemško letalstvo izredno uspešno podpiralo. V nadaljevanju močnih napadov Jugovzhodno od Jezera Ilmen Je žel sovražnik najtežje izgube na ljudeh in na materijaiu. Kljub najmočnejši podpori s tanki in letati je bil sovražnik pred nemško bojno črto povsod
odbit. Isto velja tudi za sovjetske poskuse Južno od Ladoškega jezera in pri Leningradu.
Po sobotnem poročilu so nemške četo med Azovskim morjem in med prostorom južno od Orela vrgle svražnika v težkih obrambnih bojih nazaj, uničujoč pri tem 32 sovražnih tankov. V prostoru Doneča je bil uničen sovjetski konjeniški odred. Tudi na severu vzhodne fronte so sovjeti brez uspeha napadali ter se odbijali ob odporu nemških čet.
V nedeljo Je javilo nemško vrhovno poveljstvo, da je pritisk sovražnika na nekaterih mestih popustil nekoliko vsled južnega vremena. Ob spodnjem Kubanu so bili zastonj vsi lokalni sovjetski napadi. Med Azovskim morjem in Orelom so nemške čete odbile vse sovjetske napade ter pri tem uničile znova 61 sovietskih tankov. V tem prostoru so bili nemški napadi uspešni. Okrog Rževa se Je zrušilo več posameznih sovjetskih napadov deloma v protisunku.
Sovjetski napadi na severni fronti kubanskega mostišča so se razbili ob odporu nemških in romunskih čet. V protinapadih je imel sovražnik izredno krvave izgabe. V področju Doneča Je poskusil sovražnik prodreti nemško obrambno fronto. Vsi njegovi poskusi so se izjalovili ob težkih izgubah. Nemške čete so skupno z Waffen-^ zagrabile v bok in v hrbet sovražne odrede, ki naj bi odrezali med Donecom in Dnjeprom naše zveze s fronto ob Donecu ter so jih razbile. Sovražnik je imel spričo letalskih napadov izredno krvave izgube. Južno in severo-
vzhodno od Orela so bil ob snežni burji odbiti vsi sovjetski napadi. Pri tem Je bila uničena glavnina neke sovjetske smučarske brigade.
Na fronti ob Miusu so skušali sovjeti prodreti nemške črte z močnimi pehotnimi in tankovskimi odredi, toda vsi ti poskusi so se izjalovili. Nemške čete so v večdnevnih srditih bojih bolj zapadno uničile obkoljeni IV. motorizirani gardni korpus. Med mrtvimi Je bil tudi poveliujoči general korpusa, general major Danasti-šin. Nemci so ujeti nad 1000 mož, zaplenili pa 44 tankov in mnogo materijala ter vozil Med Donecom in Dnjeprom so nemške čete in Waften-fi nadaljevale svoje napade proti sovjetskemu obkoljevainemu krilu ter obkolile močne sovražne sile. Poskusi izpada in sovjetski razbremenilni napadi so se zrušili ob velikh sovražnh izgubah. Zapadno od Harkova in Kurska so se razbili številni sovražni napadi. Medtem se nadaljuje obrambna bitka južno in severno od Orela. Sovjeti beležijo pri tem najtežje izgube. Samo severno od Orela je v zadnjih treh dneh obležalo ICOOO mrtvih boljševikov in 47 razbitih tankov. Jugovzhodno od jezera Ilmen Je ponovil sovražnik svoje napade s podporo močnih pehotnih in artilerijskih sil. Nemci so kar v početku teh bojev uničil 37 sovjetskih tankov. Tudi Južno od Ladoškega Jezera so se razbili vsi sovražni napadi Dne 23. februaria je izgubil sovražnik 118 letal, od teh so jih nemški lovci v zraka sestrelili 99.
Od II, do 20. februarja Je bilo na vzhodni fronti uničenih ali zaplenjenih skupno 774 sovjetskih tankov.
Novi uspehi nemških podmornic
Potopile so zopet 32 sovražnih ladij s skupno 207.000b,t Uničujoč udarec za Anglosaksonce vTunezfji
čete osi so pretekli četrtek v Tuneziji uspešno nadaljevale svoje napadalne operacije, v teku katerih je letalstvo sovražniku prizadevalo občutne izgube, zlasti na vozilih in težkem orožju. Vzhodno od Alžira je bila z letalskimi bombami potopljena sovražna transportna ladja (8000 brt.), isto tako velika druga ladja pa poškodovana.
Pred norveško obalo je neka obalna ba-
terija potopila sovražno p«Klmornlco med brezuspešnim napadom na neko nemško-spremljavo. Hitra nemška letala so napadla pristaniška mesta južne in jugovzhodne Anglije.
Pri Alžiru so 19. t. m. nemške letalske bombe poškodovale neko sovražno lahko križarko in tri velike transportnike, od katerih se je eden potopil. V večernih urah 18. t. m. je sovražnik bombardiral
PK-Aufnahme: Kriegsberichter Dreyer (Wb.)
An der Mittleren Ostfront. Hoch aufgeworfen Ist der Schnee zu beiden Seiten des Schützengrabens. Jenseits des zerstörten Dorfes im Niemandsland auf der Höhe die feindlichen Stellungen, die keine Sekunde unbeobachtet bleiben.
«everozapadno Nemčijo ter «lasti Wil-belmshaven. Prebivalstvo je imelo izgubo. Devet sovražnih bombnikov je bilo
Z bitih.
Na tuneški fronti so nemško-italijanske «*•te, po poročilu z dne 20. t. m., po načrtu zavzele vasi G a f s a in S b e i 11 a. Ujetih je bilo nad 3000 sovražnikov, večinoma Amerikancev. Uničenih ali zaplenjenih je bilo 169 sovražnih tankov, 95 brindiranih avtomobilov, 36 lafetnih topov ln (jO drugih topov ter mnogo materijala.
V	noči na 20. februar so angleški bombniki, brez vojaških uspehov, zopet napadli nekaj naselbin zapadne In severoza-padne Nemčije, med njimi ponovno Wil-holmshaven. Prebivalstvo je imelo male fegube. Enajst napadalcev je bilo zbitih m\ tla.
V	Tuneziji so se po poročilu z rtiio 22. februarja nadaljevali nemško-italijanski napadi. Vzhodno od Tebesse so bili pri tem uničujoče poraženi deli neke angleške tankovske divizije. Nočni napad na Tobruk je povzročil v pristanišču ln v mestu velika razdejanja.
Po poročilu z dne 23. februarja je skuhal sovražnik z novimi rezervami Iztrgati nemško-italijanski vojski poprej zav-acete višinske postojanke. Njegovi napadi »o bili odbili ob velikih sovražnih izgubah. Številni tanki so bili uničeni, število Ujetnikov in plena je medtem zelo naraslo. Nemško letalstvo je medtem uspešno bombardiralo ln obstreljevalo neko sovražno dovozno oporišče v alžirskem gorovju ter baterije zapadno od Tunlsa. Uspešno so tudi bombardirali vojaške naprave mesta Tripolis.
Wit vezdmketu
von 19 bis 5 Uhr !

? I \>
Izdajstvo
flnglosaksoncev
Te dni je Evropa doživela nov dokaz anglosaksonskega izdajstva napram ev* ropski kulturi in civilizaciji. Angleški list »Observer«, ki se kaj rad ukvarja z uai-višio politiko, je izblebetal nekaj, kar je prej že namigovala moskovska »Pravda« iu kar je mimogrede omenil angleški list »Economist«. »Observer« se je namreč bavil s »političnimi Izgledi«, ki da jih nudi napredovanje sovjetskih armad. Preko tega, kar je že zahtevala »Pravda«, je »Observer« namreč povdaril, da bo Sovjetska Unija likvidirala Bolgarijo, Madžarsko in Hrvatsko kot dežele, »ki so bile skozi desetletja najresnejša zapreka trajnega mi-rii«. Iz uničevalne fantazije citiranih listov je takoj razbrati, da gre za nekak prvi obrok sovjetskih zahtev, ki spričo lakomnosti kremlskih oblastnikov nikakor ne morejo iznenaditi. Torej ne samo baltiški prostor in Finska, ne samo Besara-bija, Bukovina itd., tudi Bolgarija, Madžarska in Hrvatska naj postanejo plen okrutnega boljševizma.
Zelo naiven bi moral biti tisti, ki bi mislil, da so boljševiške zahteve po evropskem teritoriju s tem že izčrpane. V rimskih političnih krogih — tako ugotavlja Agenzia Štefani — so pa ugotovili, da manjkajo v fantazijah »Economista«, »Pravde« in »Observerja« samo še Dar-danelske ožine, kakor jih je impl Molotov v svojem programu, Angleški tisk je ob izbruhu protiboijševiške vojne tajil obstoj Molotovega programa. Sedaj pa — čeprav zavito — priznavajo obstoj Molotovega programa in v njem zapopadene sovjetske teritorijalne zahteve, kakor so bile v pogajanjih servirane gospodoma Crippsu in Edenu. Pravilno ugotaVlja italijanska agencija, da so Anglosaksonci pristali na izročitev Bolgarije, Madžarske in Hrvatske boljševizmu. S tem so prepustili Srednjo Evropo do Adrije Stalinu, dobro se zavedajoč, da so na ta način
prepustili Evropo — poginu. Toda Evropa — to je ugotovil že dr. Goebbels v svojem sijajnem govoru — ni tisto tele, ki si samo izbira svojega mesarja. Proti tem In takim zločinskim načrtom se bo kulturna in civilizirana Evropa uprla z vsemi razpoložljivimi silami. V tej borbi, k gre na žvljenje in smrt, jc Previdnost postavila Fiihrerja na čelo ogromne nemške vojske, ki bo — ne oziraje se na krvavo plačene delne uspehe sovjetov — prej ali slej strla tilnik in hrbtenico tolikanj opevane boljševiške oborožene sile. Upor stepe se bo zrušil ob odločni življenjski volji Evrope, ki Je v svoji tisočletni zgodovini premagala še vsako stično nevarnost. Kakor se je ubranila nekdaj Hunov, Avarov in pozneje turških navalov, tako bo zlomila Evropa pod nemškim vodstvom tudi naval Stalinovih tolp.
Pri vsem tem je značilna vloga, ki jo igrajo Angleži in Amerikanci. Zlasti velja to za Angleže, ki so ob 25-ietnici boljševiške armade takorekoč ponoreli, saj »molijo« v anglikanskih cerkvah celo za zmago tistega trinoga, ki te dal poklati ne samo carsko rodbino, plemstvo in inteligenco, temveč tudi večino škoiov in duhovnikov v Sovjetiji. Kulturni svet še ni pozabil dejstva, da je sam Churchill označil v svoji knjigi »Svetovna kriza« (The crisis of the world) boljševizem kot kugo človeštva. Niti eden izmed njegovih vrstnikov ni našel tolikih besed obsodbe za boljševizem in njegov okrutni sistem kot ravno Churchill. Značilno zanj ln za angleško politično mišljenje in delovanje pa je tudi dejstvo, da je Churchill sani priznal, da sklene pakt magari s hudičem, če je le naperjen proti Nemčiji. Iz Churchil-lovega držanja vidimo torej vso propalost plutokratske politike. Svojčas so prlspo-dabljali boljševike z največjo gnusobo sveta, sedaj se pa objemajo in hite izročati evropske kulturne in civilizirane narode boljševiškim krvnikom. Nobenega dvoma ni, da bodo prizadeti narodi po končni zmagi Nemčije in njenih zaveznikov zahtevati sodbo nad tistimi, ki so se tako zločinsko igrali z najsvetejšimi ideali evropskega čfovečanstva.
Ne samo sklenjen in tesno povezan nemški narod, tudi ostali narodi Evrope sedaj že uvidevajo, da je anglosaksonsko izdajstvo povečalo nevarnost, ki grozi Evropi. Kaj bi bilo z Evropo, da nemška vojska — kakor je to omenil sam Fiihrer — 22. junija 1941 ni postavila svoj ogromni ščit pred dežele zapada? Fiihrer je spoznat v svoji daiekovidnosti to strašno nevarnost, zato je zapovedal svojim armadam uničenje boljševiške oborožene sile, ki ni nič drugega kot oborožena avantgarda krvave svetovne revolucije. Toda motijo se Angleži, Amerikanci in boljševiki: borba se bo nadaljevala stopnjevano vse dotlej, dokler boljševiške armade ne bodo obležale razbite in zlomljene na vzhodnih bojiščih. Garant za to zavest nam je Fiihrer, katerega doslej še ni omajalo nič na politično-diplomatičnem. še manj pa na vojaškem bjišču.
Druck und Verlas: Marburger Verlars- und Druckerci-Qes. m. b. H. — Verlagsleltung: Egon Baumgartner: Hauptscliriiileiter Friedrich Go'ob: alls In Marburg a. d. Drau, Badgasse 6.
Zur Zeit' für Anzeigen die Preististe Nr. 1 vom 1. Juli 1942 gültig. Auslall der Lieferung des Blattes bei höherer Oewalt oder Betriebsstörung gibt keinen Anspruch auf Rückzahlung des Beziisrs-seUei.
PK.-Aufnahine: Kriegsberichter Wehmeyer (Wb.)
Bei den ständigen Streifen in einem Stützpunkt an der Kanalfront ist der Bunkerhund ein treuer Begleiter.
23	let strankinega programa
24	febr.1920 je proglasil Adolf Hitler v Munchenu 25 točk obsegajoč program NSDAP - Fiihrer svojim strankinim tovarišem
Pred 23 leti — bilo je 24. februarja 1920 — je Adolf Hitler v Munchen-u v Hofbrauhaus-u ali dvorski pivnici, proglasil 25 točk programa nacionalsocialistične stranke, ki se je po tej zgodovinski objavi borila za dušo nemškega naroda, dokler ni 30. januarja 1933 segla po oblasti in uveljavila svoje politično hotenje v vsem Reich-u. Od tistega trenutka je stranka dosledno uresničevala svoj program. Celih šest let je Fiihrer s svojo vlado in IU1 C!ona 1 socialistično zakonodajo preobraževal obraz Nemčije. Ogromen je bil vzpon, ki ga je naredil v teh letib nemški narod. Odpravljena je bila brezposelnost, ustvarjen je bil nov socialni in gospodarski red, zaščitena je bila nemška kri in čast, vzpostavljena pa suverenost nemškega naroda na vsem področju Reich-a. Sredi tega mirovnega ustvarjanja so zločinski plutokratje razvneli s svojo obkrože-valno politiko drugo svetovno vojno. Nacionalsocialistična stranka je bila voditeljica naroda v mirnem času, še bolj je danes, ko gre za biti ali ne biti, ko gre za obstanek Nemčije in za rešitev vse Evrope pred boljševizmom.
Ivakor vsako leto, tako so se tudi letos na dan 24. februarja zbrali stari borci stranke v Munchen-u, in sicer v isti dvorani, kjer je Fiihrer pred 33 leti proglasil svoje »teze boljšega, lepšega sveta«. Tako namreč je Adolf Hitler Imenoval svoj program. Pri omenjeni proslavi je — burno pozdravljen — prečital Hermann Esser Ftihrer-jevo proklamacljo na naslov stranke. Proklamacija, ki jo bomo radi tehniške ovire objavili dobesedno v prihodnji številki našega lista, je bila od prisotnih burno pozdravljena. Svečanost je izzvenela na Esser-jev predlog v viharno in radostno sprejeti obljubi, da se bodo vsi nacionalsoclallsti v globoki veri borili do končne zmage.
Ves nemški narod služi totalni vojni !
Reichsminister dr. Goebbels je dal znamenje za mobilizacijo vseh narodnih sil — Ogromna manifestacija volje in moči nemškega naroda* v Berlinu
Weltbild.
Reichsminister Dr. Goebbels spricht zum deutschen Volk. Reichsminister Dr. Goebbels während seiner Ausführungen auf der großen Volkskundgebung im Berliner Sportpalast, die sich zu einem machtvollen Bekenntnis für Führer und Reich gestaltete.
Pretekli četrtek popoldan se je vršila v ogromnem Sportpalastu v Berlinu manifestacija, kakor je menda še ni videl v tej veličastnosti nacionalsocialistični Berlin. To je bilo ogromno ljudsko zborovanje, ki so se ga v sklenjeni povezanosti Udeležili zastopniki stranke, države, voj-
ske, delavci oboroževalnih obratov, možje znanstva, gospodarstveniki, borci z vzhodne fronte, nosilci najvišjih vojnih odlikovanj, skratka, kar se je zbralo v ogromni dvorani, je bil dostojanstven prerez nemškega naroda v vseh njegovih stanovih in funkcijah. Na očeh vseh pri-
sotnih mož in žena se je zrcalila odločna volja do reprezentacije nemškega narodnega občestva. Videlo se je, 'da vedo tsi navzoči, zakaj gre V teh usodnih dneh. Vsi so izžarevali na svojih obrazih zavest, da bo treba slehernega Nemca upo-staviti v borbo, ki naj prinese dokončno zmago.
Glavni govornik je bil Reichsminister dr. Goebbels, ki je prišel v dvorano v spremstvu Reičhsorganisationsleiter-ja dr. Ley-a in Reichsministra Speer-a. Ko se je minister pojavil, ga je vsa dvorâna viharno pozdravila. Po uvodnih besedah, ki jih je spregovoril nadomestujoči Gau-leiter Gorlitzer, je povzel besedo Reichsminister dr. Goebbels, mojster besede in sijajni oblikovalec tekočega nemškega govora.
Uvodoma je minister omenil, da še niso minuli trije tedni, odkar je zadnjikrat o priliki prečitanja Fiihrer-jeve prokla-macije govoril nemškemu narodu. Kriza, v kateri se trenutno nahaja naša vzhodna fronta, je bila po ministrovih besedah, takrat na višku. V znamenju nesreče, ki je narod zadela v borbi za Volgo, se je narod 30. januarja sestal k manifestaciji edinstva, povezanosti, pa tudi trde volje, premagati težave, ki jih kopiči ta vojna v svojem četrtem letu.
Z notranjo ginjenostjo je nato omenil dr. Goebbels pretresljivo dejstvo, da so se zadnji junaški stalingrajski borci po etru udeležili takratne manifestacije v Sportpalastu. Brezžično so javili, da so poslušali Ftihrer-jevo proklamacijo in da so morda zadnjič v svojem življenju skupno z nemškim narodom z dvignjenimi rokami peli narodne himne. Kako krasno držanje nemškega vojaštva v tem veli-
kem času! To držanje pa je obvezno za vse nemško držanje. S tal mg rad je bil in ostane alarmni klic usode, naslovljen na ves nemški narod. Narod, ki ima toliko moči, da laiiko prenese tako nesrečo, je nepremagljiv. Spomin na staiingrajske borce - tako je dejal govornik — naj bo radi tega in pred vsem nemškim narodom globoka obveza govornika in za vse Nemce.
V svojih večkrat burno prekinjenih, v
Nemci so oboroženi proti slabosti. Udarci m nesreče v vojni nam dajejo dodatno moč, trdno odločnost ter duševno in borbeno aktiviteto, ki premaguje vse težave in zapreke z revolucionarnim ela-nom. Velika junaška žrtev, ki so jo doprinesli naši vojaki v Stalingradu, je bila za vso našo vzhodno fronto odloč.lne-ga, zgodovinskega pomena. Ta žrtev ni bila zastonj. Zakaj, bo dokazala bodočnost. Sedaj ni časa za brezplodne debate. Treba je dejanj, takojšnjih in temeljitih dejanj, kakor je to bila že od nekdaj nacionalsocialistična navada. Nae.o-nalsocialistično gibanje je postopalo tako z vsemi krizami, s katerimi se je imelo boriti. Mi nismo kakor tisti ptič noj, ki vtika glavo v pesek, da ne bi videl nevarnosti. Mi smo korajžni dovolj, pogledati nevarnosti v oči, jo hladno in brez-
Treba je hitrega dejstvovanja
Govornik je nato postavil svetovni javnosti tri trditve.
Prva trditev se glasi:
Ako nemška vojska ne bi bila v stanju, zlomiti nevarnosti iz vzhoda, bi v tem slučaju padel Reich in kmalu nato tudi vsa Evropa boljševizmu.
Druga trditev: Edino le nemška vojska In nemški narod posedujeta skupno s svojimi zavezniki moč, izvesti fundamen-talno rešitev Evrope iz te ogroženosti.
Tretja trditev: Nevarnost je blizu. Treba je hitrega in temeljitega dejstvovanja, sicer je prepozno!
Boljševizem je od nekdaj javno pro-
flaševal svoj cilj, revolucionirati ne samo
Ivropo, temveč ves svet ter ga vreči v boljševiško zmešnjavo. Cilj boljševizma je svetovna revolucija Židov. Reich in Evropo bi hoteli vreči v kaos, da bi na brez-upnosti in obupu narodov zgradili svojo mednarodno, boljševiško maskirano ti-ranstvo. Boljševizem ne pozna nobenih meja. Akutno življenjsko ogrožanje velja tedaj tudi vsem evropskim silam. Naj si nikdo ne misli, da bi boljševizem — ako bi imel priliko do triumfalnega pohoda preko Reich-a — obstal kjerkoli na naših mejah. Agresijska politika boljševizma gre izrecno za tem, da boljše-vizira vse dežele in narode. Zapad je v nevarnosti. Povsem nebistveno je, ali to razne vlade in njih inteligenčne plasti uvidevajo ali ne. Nemški narod niti ne misli na to, da bi se izpostavil tudi samo poskusoma tej nevarnosti.
Žid kot sovražnik sveta
Za vsem tem se skriva mednarodno ži-dovstvo kot hudičev ferment dekompozi-eije, ki občuti cinično zadovoljstvo nad tem, d8 spravlja svet v najgloblji nered in da povzroča pogin večtisočletnih kultur, katerih se notranje niti najmanj nI udeleževalo. V nevarnosti je 20001etno delo zapadnega človečanstva.
Vso to nevarnost lahko odpravi samo Nemčija s svojimi zavezniki. Evropske države, vključivši Anglijo, zatrjujejo, da
srce segajočih in bodrilnih izvajanjih je povedal dr. Goebbels v glavnem sledeče misli:
Ves nemški narod je z vročo strastjo pri stvari, ki je predmet njegovih izvajanj. Ta izvajanja so zato opremljena s sveto resnostjo in odkritostjo" kakršno zahteva pričujoča ura. V nacionalsocializ-mu vzgojen, šolan in discipliniran nemški narod lahko prenese polno resnico.
obzirno premeriti ter se nato vreči proti njej s trdno odločnostjo. Tako bodi tudi danes. »Imam nalogo — je dejal govornik dobesedno — da vam podam nepopa-čeno sliko položaja, da bo iz istega potegnilo svoje konsekvence nemško vodstvo, prav tako pa tudi nemški narod.«
Dr. Goebbels je nato orisal v glavnih orisih položaj na vzhodni fronti ter divji naval stepe. Borba zahteva združitev vseh sil. Ta borba zahteva združitev vseh nacionalnih sil. Ogrožanje Reich-a in vsega evropskega kontinenta je tako, da zasenčuje vse dosedanje nevarnosti za-pada. Če bi v tej borbi odpovedali, bi izgubili s tem sploh svojo zgodovinsko misijo. Vse, kar se je doslej storilo, zbledi pred gigantsko nalogo, ki je postavljena nemški vojski in s tem posredno nemškemu narodu.
so same dovolj močne, da se lahko zo-perstavijo pravočasno in učinkovito bolj-ševizaciji evropskega kontinenta. Ta izjava je otročja in sploh ne zasluži odgovora. Ako največja vojaška sila na svetu ne bi bila v stanju, zlomiti grožnjo boljševizma, kdo naj bi potem imel to moč? Nevtralne evropske države ne posedujejo niti potencijala niti vojaških sredstev, še manj pa duševne pripravljenosti svojih narodov, da bi se zamogle boljševizmu tudi najmanj zoperstaviti.
Govornik je nato opisal boljšev:ško nevarnost v Angliji sami, nato pa je omenil, da teritorialne obveze boljševikov nimajo nikake vrednosti. Boljševizem riše svoje meje tudi ideološko in ne samo vojaško, v tem pa je njegova nevarnost, ki sega preko granic narodov.
Svet torej nima izbire med Evropo, ki bi se v stari razbitosti ter pod vodstvom osi na novo urejevala, temveč samo med Evropo, ki je ali pod vo'aSko zaščito osi ali pa med boljševiško Evropo.
še enkrat je govornik nazorno orisal zvezo med kapitalizmom in boljševizmom, omenil je nadalje nevarnost, kateri se pa Nemčija nikakor ne misli ukloniti. Tej nevarnosti se bo Nemčija pravočasno, in če treba z najradikalnejšimi sredstvi zoperstavila.
Vojna je na višku
Dr. Goebbels je v svojih nadaljnjih ln velezanimivih izvajanjih povdaril, da je vojna mehaniziranih robotnikov proti Nemčiji in Evropi dosegla svoj vrhunec. V znamenju herojske obrambe se odigravajo na vzhodu naše najtežje obrambne bitke. Te borbe zahtevajo moštva in orožja v obsegu, ki nam je bil pri vseh do-sedanjah vojnih pohodih neznan. Na vzhodu besni neusmiljena vojna. Führer je to voino pravilno ocenil, ko je izjavil, da iz nje ne bodo prišli zmagovalci in premaganci, temveč samo preživeli in uničeni. Nemški narod se bori za vse, kar je njegovega. V tej borbi smo prišli do spoznanja, da se bori nemški narod za svoje najsvetejše, za svoje rodbine, žene in de-co, za lepoto in nedotakljivost pokrajine,
za mesta in vasi, za dvatisočletno ded-ščino svoje kulture in za vse, kar daje življenju svoje vrednote. Proti temu stoji 200 milijonov deloma pod terorjem GPU, deloma v vražjih nazorih in z divjo stu-pidnostjo. Neštevilni tanki, ki se valijo v tej zimi proti naši vzhodni fronti, so rezultat 251etne socialne nesreče in bede boljševiškega ljudstva. Proti temu moramo nastopiti s primernimi protiukrepi, ako nočemo zaigrati igre.
Terorja se ne more razbiti z duhovnimi argumenti, temveč samo 8 protiteror-jem.
Sedaj se iete začne vojna!
Minister je nato sijajno razčlenil, kako bo nemški narod poslej izčrpal ves svoj vojaški in gospodarski potencijal. To se moA zgoditi hitro, temeljito ln organi-zatorično ter stvarno kolikor mogoče obsežno. Bodočnost Evrope zavisi od naše borbe. Nemški narod stavlja na razpolago svojo najboljšo kri. Ostali del Evrope naj stavi na razpolago vsaj svoje delo. Vprašanje pa sedaj ni, da-li so naše metode dobre ali slabe, nego se glasi tako, ali bodo vodile do uspeha. Vsekakor smo kot nacionalsocialistično vodstvo odločeni za vse. Zagrabili bomo za svoje naloge, ne da bi se ozirali na enega ali pa na ugovore drugega. Narod je skupno s svojim vodstvom odločen, zagrabiti za najradi-kalnejšo samopomoč. Radi tega je totalno vojskovanje stvar vsega nemškega naroda. Nikdo se ne more izmikati temu vojskovanju in njegovim zahtevam tudi samo s senco upravičenosti.
Minister je nadalje dejal, da je 30. januarja, ko je proklamiral totalno vojno, zabučal vihar pritrjevanja. Vodstvo je torej v svojih ukrepih v popolni harmoniji s celim nemškim narodom v domovini in na fronti. Narod hoče torej vzeti nase tudi najtežja bremena ter je pripravljen doprinesti vsako žrtev, ako le služi velikemu celju zmage.
Vsakdo mora doprinašati žrtve
Predpogoj pa je, da se bremena pravično razdelijo. Ukrepi, ki smo jih pod-vzeli in ki jih moramo še podvzeti, bodo torej storjeni v duhu nacionalsocialistič-ne pravičnosti. Tu ne bo ozira na stalež in poklice. Ali reven ali bogat, visok ali nizek, vsak bo moral seči po delu. Vsakdo bo moral izpolniti svojo dolžnost napram narodu, če treba, se ga bo prisililo. Vojno odločilna naloga sedanjosti obstoja v tem, Fiihrer-ju postaviti na razpolago potom globokih ukrepov operativno rezervo, ki mu bo dala možnost, spomladi in poleti na novo podvzeti poizkus, prizadejati boljševizmu uničujoči udarec, čim več bomo dali Filhrer-ju moč: v roke, tem bolj uničujoč bo udarec. Nemški narod ima sedaj misliti izključno na vojno! To bo vojno skrajšalo. Najtotalnejša in naj-radikalnejša vojna je tudi najkrajša. Na vzhodu moramo biti zopet ofenzivni.
Na nazorni način je nato opisal govornik, kako se bodo podvzeli potrebni ukrepi ter se je pri tem tudi pomudil pri zapiranju lokalov in trgovin, ki v vojni niso važne. V uradih bo treba hitreje delati. Vse za delovnega človeka! Vojake pa za fronto! Gre za to, da se pridobi vojake za fronto, delavce in delavke pa za oboroževalno gospodarstvo. Tema dvema ciljema se imajo podrediti vsi drugi, pa tudi, če bi se morala znižati socialna raven med vojno.
V svojih nadaljnjih tehtnih izvajanjih je obrazložil minister dr. Goebbels, da bo
Nemčita ne pozna nikake slabosti
Zmagali bomo
za vsaico ceno!
Steirischer Heimatbund priredi med 27. febtuatjem >n 7. marcem 1945 zborovanja po celi Spodnji Šta|erski
Kakor v minulih letih, bo tudi letos organizacija Steiriscuer Heimatbund širom Spodnje štajerske priredila javne shode, kjer bo prebivalcem dana možnost, poučiti se o vseh vprašan j.h, ki jih zanimajo. V kakih 460 zborovanjih bodo govorniki organizacije Steirischer Heimatbund govorih narodu ter razpravljali o vseh važnih problemih. Obravnavalo se bo pri tem zadeve, ki oodo vsakega moža in vsako žensko zanimale, kakoi na primer vojaški položaj, totalna mobilizacija nemškega ljudstva ter oai-guranje prehrane.
Val zborovanj, ki se izvede v času med 27. februarjem in 7. marcem, doseže svoj višek dne 8. in 4. marca v Marburg-u, kjer se bo ta dva dni vršilo 41 zborovanj. Letošnji val zborovanj pade ravno v čas mobilizacije vsega nemškega naroda ter ima radi tega veliko večji pomen. Medtem, ko so prejšnja zborovanja organizacije Steirischer Heimatbund razpravljala predvsem notranji razvoj, posebno pa probleme Spodnje štajerske, je sedaj mobilizacija nemškega naroda za vojno ter s tem dob»-jevanje končne zmage v ospiedju.
• Danes ni med Nemci človeka, ki bi ne vedel za kaj gre. Obstoj ali konec nemškega naroda ter z njim vred Evrope, je na kocki, dejstvo, ki mora biti vsem jasno. To danes ni vojska, kakor «no jih poznali od prej, temveč boj na življenje in ¡smrt, revolucija duhov in svetovnih nazorov. Najsvetejša dolžnost vsakega posameznika je, uvrsUti se z vsemi razpoložljivimi silami v boj, ni se mora izbojevati za naš narod, naše otroke, našo kultura in našo zgodovino.
Kakor pri dosedanjih, bo tudi tokrat spodnještajersko prebivalstvo mnogoštevilno obiskalo zborovanja. Pri tem bo iz poklicnih ust dobilo pojasnila in moč za delo in boj, kar mora domovina in fronta dobojevati, da se obrani in ohrani, kar se je v tisočletjih s trudom izgradilo in ustvarilo.
treba na stotisoče mož, ki so bili doslej Uk-postavljeni ali začasno oproščeni, postaviti vojski na razpolago. Apel vodstva se pa tiče tudi tistih moških, ki so doslej staii izven vojnega gospodarstva, mimo tega pa tudi tistih žensk, ki doslej niso bile vključene v delovnem procesu. Zlasti nemška žena bo v tej akciji vidno zavzela svoje mesto. Na stotisoče jih bo prišlo na svoja nova delovna mesta, kjer bodo sprostile stotisoče delavcev, ki bodo potem omogočili upostaviti stotisoče frontnih bojevnikov. V ognjevitih besedah je minister nato apeliral na vse tiste, ki se lahko prostovoljno javijo za vojno važna dela. Z besedami navdušenja je apeliral govornik na ves nemški narod, zlasti pa na stranko, ki je poklicana voditeljica totalizacije notranjega vojskovanja Stranka danes ni prvič pred tako gigantsko nalogo. To svojo nalogo bo rešila z znanim revolucionarnim elanom. Nad vsemi in vsakomur je sedaj samo en veljavni moralni zakon: Ničesar storiti, kar bi vojni škodovalo in vse storiti, kar bi zmagi koristilo. Nemški narod Je pogledal v trdi in neizprosni obraz vojne. Sedaj ve, kako kruta je resnica, zato je trdno odločen, iti s Fiihrer-jem čez drn in strn. (Ogromni val navdušenja po vsej dvorani. Slišalo se je skupinski zbor: »Führer befiehl, wir folgen dir!« in »Hell unserem Führer!«)
Govornik je nato omenil, da ima Nemčija zveste in zanesljive zaveznike. Italijanski narod bo pod Ducejevim vodstvom nezmotljivo nadaljeval pot do zmage. V vzhodni Aziji prizadeva hrabri japonski narod anglosaksonskim silam udarec za udarcem. Nikdo ne more dvomiti o sigurnosti naše zmage. Medtem, ko naše armade na vzhoau odbijajo naval stepe, divja po oceanih vojna naših podmornic. Sovražna plovba pa svojih izgub ne more nadomestiti niti z novogradnjami, niti z gradnjami nadomestil. V ostalem nas bo sovražnik poleti zopet videl v stari ofenzivni moči.
Minister dr. Goebbels je nato — poudarjajoč, da ima pred seboj pravo zastopstvo nemškega naroda — naslovil na ves nemški narod deset vprašanj, in to pred vsem svetom — tudi pred sovražnim, ki posluša radio. Vsa dvorana je bila elek-trizirana samega navdušenja, ko je minister postavljal svojih deset vprašanj:
Vprašanja so se glasila takole:
Prvič: Angleži zatrjujejo, da je nemški narod izgubil vero v svojo zmago.
Vprašujem vas: Verujete s Führer-jem in z nami na dokončno totalno zmago nemškega naroda?
Vprašujem vas: Ali ste odločeni, iti s Führer-jem za dosego zmage skozi drn in strn, pa tudi z najtežjo osebno obremenitvijo ?
Drugič: Angleži pripovedujejo, da je nemški narod vojnoutrujen.
Vprašujem vas: Ali ste pripravljeni, s Fiihrer-jem kot falanga domovine za vojskujočo se vojsko nadaljevati to borbo z divjo odločnostjo in brez ozira na usodne udarce tako dolgo, dokler ne bo zmaga v naših rokah?
Tretjič: Angleži zatrjujejo, da nemški narod ni več voljan, obremenjevati se z vedno večjim vojnim delom, ki ga od njega zahteva vlada
Vprašujem vas: Ali ste vi in ali je nemški narod pripravljen, na Ftihrer-jevo povelje delati deset, dvanajst in če treba šestnajst ur na dan ter dati tudi poslednje za zmago?
četrtič: Angleži zatrjujejo, da se nemški narod brani pred vladnimi ukrepi to-ta'nega vojskovanja, češ, da noče total-
ne vojne, temveč kapitulacijo. (Klici: »Niemals, niemals!«)
Vprašujem vas: Ali hočete totalno vojno? Ali jo hočete, če treba, še bolj totalno in radikalno, kakor si jo danes sploh še moremo zamisliti?
Petič: Angleži zatrjujejo, da je nemški narod izgubil svoje zaupanje v Fiihrer-ja Vprašujem vas: Ali je vaše zaupanje do Fiihrer-ja danes večje, vernejše in ne-omajnejše kot kdaj poprej? (Množica je pri teh besedah skočila pokonci ter je priredila Führer-ju viharno ovacijo.)
Vprašujem vas šestič: Ali ste pripravljeni, odslej upostaviti vso vašo moč ter dati vzhodni fronti ljudi in orožja, ki ga potrebuje, da bi tako zamogla smrtno udariti po boljševizmu?
Vprašujem vas sedmič: Ali se obvezujete s svojo prisego fronti, da stoji domovina z močno moralo za njo in da ji bo dala vse, kar potrebuje za dosego zmage?
Vprašujem vas osmič: Ali hočete — zlasti ve žene, da bo vlada skrbela za to, da bo tudi nemška žena stavila na razpolago vse sile vojskovanja in da bo pri-
Reichsminister dr. Goebbels je na koncu svojega ognjevitega govora povdaril, da je vodstvo, kakor v prvi url nacional-socialistične oblasti, in prav tako kakor v vseh desetih letih trdno in bratsko povezano z nemškim narodom. Najmogočnejši zaveznik tega sveta, nemški narod, stoji za vodstvom in je odločen, s Fiihrer-jem ža vsako ceno in pod najtežjimi žrtvami nadaljevati borbo do končne zmage.
Ob koncu je izpregovoril sledečo zaobljubo: »Mi vsi, otroci našega naroda,
skočila povsod tam, kjer je. le mogoče, da bi sprostila moške za fronto in tako pomagala svojim lastnim možem?
Vprašujem vas devetič: Pritrjujete, če treba, tudi najradikalnejšim ukrepom proti malemu krogu strahopetcev ln ve-rižnikov, ki bi se sredi vojne hoteli igrati miru in ki izkoriščajo stisko naroda v svoje egoistične svrhe? Ali ste sporazumni s tem, da izgubi glavo, kdor se pregreši nad vojno?
Vprašujem vas desetič in zadnjič: Ali hočete, da bodo v smislu nacionalsocialističnega programa zlasti v vojni prevladovala enaka prava in enake dolžnosti, da bo domovina vzela težka vojna bremena solidarično na svoja ramena in da se bodo ista za visokega kakor za nizkega, za bogatega kakor za revnega, enako razdelila ?
Vprašal sem vas, vi ste mi odgovorili. Vi ste kos naroda. Iz vaših ust je prišlo in se manifestiralo stališče nemškega naroda. Zaklicali ste našim sovražnikom to, kar morajo izvedeti, da se ne bodo udajali iluzijam in napačnim predstavam.
zvarjeni z narodom v največji usodni url naše nacionalne zgodovine, obljubljamo vam, obljubljamo fronti in Fiihrer-ju, da hočemo zvariti domovino v en sam blok volje, na katerega se Fiihrer In njegovi borci lahko slepo in brezpogojno zanašajo. Obvezujemo se, da bomo v življenju in v delu storili vse, kar je potrebno za zmago. Naša srca hočemo napolniti s tisto politično strastjo, ki nas je podžigala vedno v dnevih borbe naše stranke in države kot nekak večni ogenj. V tej vojni ne bomo zapadli tisti napačni in licemer-
Sveti prisega
Weltbild.
Reichsminister Dr. Goebbels gibt das Signal — die ganze Nation folgt dem Ruf.
Zwei Aufnahmen von der großen Volkskundgebung im Berliner Sportpalast. -Oben: Mitten unter den Arbeitern und Arbeiterinnen aus den Berliner Panzerwerken sitzt Heinrich George. — Unten: Parteigenossen und Parteigenossinnen aus den einzelnen Parteiorganisationen sind besonders aufmerksame Zuhörer.
IZREK TEDNA
Ves nemški narod dela za končno zmago!
Generalfeldmarschall Ludendorff ie nekoč zapisal: »Das Höchstmaß an Leistung kann nur erreicht werden, wenn das gesamte Volk sich in den Dienst des Vaterlandes stellt.« Po našem se to pravi: »Višek storitev se lahko doseže samo tedaj, 6e se ves narod stavi v službo domovine.« Predno si te misli nekoliko bližje ogledamo, je v redu, če naše bralce spomnimo tudi na življenje in delovanje Ludett-dorff-a.	>
Erich Ludendorff, general in politik, se je rodil 9. aprila 1865 v Kruszewni pri Posen-u. V službo pruske armade ie stopil leta 1884. Že v mirnem času je bil ve činoma zaposlen v generalštabni službi. Leta 1913 je bil šef odelka za upostavi-tev in razporeditev čet v glavnem gene-ralštabu za slučaj izbruha vojne. Izbruh svetovne vojne ga je našel v Straßburg-u, kjer je poveljeval brigadi. Dodelili so ga generalu von Emmich-u ter je pri zavzetju velike belgijske trdnjave Lüttich, dne 6. in 7 avgusta 1914 z izrednim udar-
cem stekel velikanske zasluge. Postal je zato Oberciuartiermeister 2. armade, pozneje šef generalnega štaba na vzhodu, kjer je v najožjem sodelovanju z znanim vojaškim veleumom Hindenburg-om vodil bitko pri Tannenberg-u, ki je končala z največjo izgubo za Ruse. Po tej bitki je bil s Hindenburg-om vred premeščen v veliki glavni stan nemške oborožene sile. kjer je bil prvi Generalquartiermeister, to je, prvi polnovreden in odgovoren sotrud-nik Hindenburg-a pri vseh operacijah takratnih nemških čet. Bil je sodeležen vseh zaslug, ki jih je Nemčija izbojevala v svojih zmagah na vzhodu, v obrambah ob reki Sommi v Franciji leta 1916 ter nemških napadov v provinci Flandern 1. 1917. Njegove storitve za oborožitev, organizacijo dovoza itd. so bile velike. Ko so Nemci leta 1918. ob Sommi prišli v kritičen položaj, je Ludendorff dal spodbudo za "premirje. Čim je pa uvidel in spoznal vojne cilje nasprotnikov, je takoj zavzel, nasprotno stališče. Dne 26. oktobra 1918 je bil stavljen na razpoloženje. Dve leti je nato živel na Švedskem ter je bil leta 1923 v času znanega Hitler-jevega puča v Munchen-u predviden za bodočega šefa nemške nacionalsocialistične oborožens sile. Njegov poseg v politiko mu je prinesel mandat Reichstag-a. Leta 1925 je kandidiral celo za predsednika republike ter dobil 285.793 od 26,866.105 oddanih glasov. Ludendorff je spisal tudi razna dela, večinoma vojaško-političnega značaja.
General Ludendorff, ki je v svetovni vojni ob strani Hindenburg-a pokazal izredne sposobnosti kot vojskovodja, organizator in urejevalec vsega, kar je bilo povezano z vojnim vodstvom, je svoje uspehe v glavnem dosegel z delom, ki ga je opravljal sam in vsi, ki so delali po njegovem navodilu. Nemčija, ki se je v vojni 1914—1918 borila, lahko bi rekli proti celemu svetu, je na bojiščih in v zaledju pokazala tako moč in sposobnost, da se še danes temu čudi ves svet. Akoravno je sovražnikom številčna premoč bila v vsakem pogledu najboljši zaveznik, ie Nemčija po zaslugi dela, naporov in storitev leta in leta premagovala vse težave ter svoje nasprotnike na vseh koncih in krajih tolkla. Že v svetovni vojni je nem ško vojno vodstvo znalo dobro pridobiti in podučiti nemški narod, da je na vseh področjih delal in daial iz sebe vse, kar je služilo obrambi domovine. Zmaga bi tudi takrat ne bila izostala, če bi gospodje, ki niso nosili vojaških sukenj in niso delali za vojne potrebe i»ri zelenih mizah kot diplomati ne bili končnega izida za-vozili.
Danes je nemški narod na tem, da z vsemi silami na bojišču in v domovini dobojuje zmago nad sovražniki, ki segajo po njeni zemlji in njenem življenjskem prostoru. Ce kedaj, potem naj velja sedaj izrek Ludendorff-a, da so najvišje storitve možne, kadar dela ves narod za domovino. Upostave v delo, ki osvobo-jajo nove moške delovne sile, da iz istih postanejo frontni bojevniki ter vsi ukrepi,
ni objektivnosti, kateri se ima nemški narod v svoji zgodovini zahvaliti že za tolikanj nesreče.
Führer pričakuje od nas storitev, ki bo postavila vse dosedanje v senco. Njegovo zapoved bomo Izpolnili. Kakor smo mi ponosni nanj, tako naj bo tudi on ponosen na nas. Narod je pripravljen na vse. Führer je zapovedal, ml mu bomo sledili, ie smo kdajkoli zvesto in neomajno verjeli
v zmago, tedaj v tej uri narodne zavesti in notranje izravnave. Mi že vidimo zmago otipljivo pred nami. Treba je le seči po njej. Zbrati moramo le vso odločnost, podrediti vse drugo zmagi. To je zapoved ure. Zato pa se glasi geslo:
»Narod vstani, burja izbruhni!«
(Zadnje ministrove besede so utonile v valu burnega pritrjevanja.)
PK.-Auf nähme: Kriegsberichter Liedke (Wb.)
Abwehrkampf am mittleren Don. Er drückte sich im Niemandsland herum. Das Verhör wird ergeben, ob es ein Spion der Sowjets ist.
ki so s tem spojeni, so pri nacionalsocia-listični temeljitosti in njenem vzornem in organizatorično zmožnem vodstvu, v stanu, storiti še veliko več, kakor je to uspelo nemškemu ljudstvu v prvi svetovni vojni. V par tednih bo cela Nemčija ter z njo povezane dežele Evrope popolnoma v službi domovine. Njeno delo za vojne potrebe in vojno bo doseglo razmah, kakor ga ne pomni zgodovina. V kolikor je našemu vojnemu vodstvu potrebno ma-terijala in bojevnikov, toliko jih bo naše ljudstvo stavilo na razpolago. Z jekleno voljo se bodo ustvarili čudeži, da bodo naši nasprotniki zopet zazijali, kakor so že, od zaprepaščenosti in udarcev, ki jih bodo sprejeli. Da se pa v diplomatskih pisarnah ne bo ničesar pokvarilo, kar bo za zmago doprinesel nemški bojevnik ter ročni in umni delavec, za to skrbi naš največji državnik, ki je hkrati najboljši vojskovodja in seveda tudi najbistrejši diplomat, kadar gre za meddržavna vnra-šanja — Adolf Hitler.
Vzhodna fronta
Za sedanjo, že več mesecev trajajočo veliko zimsko bitko na vzhodu so Sovjeti zbrali svoja najboljša sredstva ter napadajo v pogledu čet in materijala v tako silni premoči, kakor je nikdo ni pričakoval. Sovjetski režim se je za to ofenzivo proti Nemčiji in ostali Evropi oboroževal in pripravljal nad dvajset let. Pri tem se ni oziral na vsestransko pomanjkanje svojih dvesto milijonov ljudi, ki so morali dati iz sebe vse za te vojne priprave, zraven pa živeti kakor roboti ali sužnji v pravem smislu besede. V milijone gredo številke tistih prisilnih delavcev prostrane Sovie-tije, ki so zadnjih dvajset let pod boljše-viškim režimom morali dati življenja, če so komunistični funkcijonarji smatrali to za potrebno in koristno v interesu dela za oboroževalne svrhe. Ta že pod carjem nad vse pohleven in zatiran narod je pod bičem židovsko-komunističnih nasilnežev padel tako nizko, da bi se ga lahko primerjalo s psičkom, ki je svojemu gospodarju najbolj zvest in vdan, če ga vedno pošteno z bičem predela. V dušo in kri
PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Biischgens (Wb.)
Die deutsche Fallschirmjäger-Posten sind ständig von der begeisterten tunesischen
Bevölkerung umlagert
vcepljene suženjske metode držijo sovjetske azijske ljudske množice v tako fanatični zaslepljenosti, da se iste sploh ne bojijo smrti na bojišču. Ze vajeni umiranja delavcev po rudnikih in tovarnah od strelov v tilnik in hrbet iz pušk Stalinovih čeki s to v, jim smrt na fronti ne povzroča kdo ve kakšnega strahu.
Milijonske armade takega vojaštva, ki so po številu in materijalu, kakor že rečeno, naši fronti zdaleka nadrejene, so torej dale naši vzhodni fronti povod, da se je njeno vodstvo poprljelo stare taktike, to je, da ne brani cele fronte, temveč, da se poslužuje premikajočega načina obrambe. Fronta, ki se premika, je namreč v stanu, da se uveljavi v obrambi tudi tam, kjer nasprotnik stavi veliko močnejše sile v napad. V prvi svetovni vojni in seveda tudi preje, so tako vojskovanje nazivali maneverski način, ker se čete premikajo sem, tja, nazaj itd. ter omogočajo izpraznitev ozemlja, ki se ga smatra za izgubljenega in obrambe nevrednega. Ta način obrambe ima pa še drugo dobro stran za slabejšega branilca, ker ne čaka na veliko močnejšega napadalca in mu za to ne more povzročiti prevelikih izgub. Ce bi naše čete bile južni de! vzhodne fronte, ki že mesece in mesece predstavlja žarišče sovjetskih masovnih napadov z ogromno nadinočnimi silami, držale ter iste branile iz svojih prvotnih pozicij, v katerih so se nahajale pred zbruhom ofenzive, bi jih bili kljub vsej hrabrosti, požrtvovalnosti in umnega vodstva, sovjetski velenapadi kočno premagali. Preložitev ali umikanje frontnih črt omogoča dobro obrambno taktiko in edino pravilno možnost, takim masiranim napadom Sovjetov se uspešno zoperstavljati. Na mesta, kjer je pritisk sovražnika najhujši, se pri gibalnem načinu obrambe vrže večje sile, ozirajoč se na zemeljske in ostale okoliščine. S tem se ogromne navale sovjetskih divizij ulovi in ublaži, naša fronta se pa istočasno umika, ne da bi bila poražena in še zdaleka ne zaznamuje tako visokih izgub v ljudeh in materijalu, kakor napadalec, ki izgublja do petdeset odstotkov vsega, kar postavi v boj.
Taka preložitev fronte seveda ni brez izgub za branilca, ker bojev brez izgub sploh ni, toda še dolgo se ne more trditi, da je redno in načrtno premeščanje našega južnega dela vzhodne fronte, ki med umikom razbija napadajoče sovjetske armade, za Nemčijo vojaški poraz, za Sov-jetijo pa zmaga. Skrajšanju naše fronte žrtvuje naše vojno vodstvo res nekaj lani zavojevanega ozemlja, ki ga bo pri prvi nemški ofenzivi zopet osvojilo, Sovjeti pa pri tem izgubljajo ogromno ljudi in mate-rijala, kar ni v nikakšnem razmerju z ozemljem, ki se jim ga prepusti. Nemška fronta se prelaga, da bo krajša in ugodnejša za obrambo in ponovno izhodišče za ofenzivo z naše strani, rdeča armada pa pri tem krvavi, se slabi in ruši. Tisoče kilometrov v sovražnem ozemlju ležeči nemški fronti ta preložitev ne more biti tako važna, kakor je za Sovjete občutno, izgubljati svoje najboljše armade.
Po izvršeni preložitvi fronte ter pripravah, ki so v Nemčiji že v polnem ob-' segu v teku, bo danes ali jutri zopet prišlo do našega prodiranja. Kakor nas ie sedaj številčna hadmoč Sovjetov do neke meje iznenadila, ker smo jih vajeni zmag, do neke meje podcenjevali, tako bo sedanja totaiizacija nemškega naroda na delu za vojno prinesia nam in Evropi še sijajnejše zmage nad Sovjeti, kakor smo jih doživeli v letih 1941/42.
Fronta v Tuneziji
Tunis ali Tunezija predstavlja tisti del Francoske Severne Afrike, ki je italijanskima otokoma Siciliji in Sardiniji najbližji. Samo stopetdeset kilometrov je Tunis oddaljen od Sicilije. Zato so se nemško-italijanske čete te dežele ob vpadu Amerikancev in Angležev v Francoski Maroko in Alžir bliskovito polastile. S padalci iz zraka, z transportnimi ladjami po zraku ter s četami, ki so se prevozile po morju, so jo zavzele, predno je to uspelo 1 Ainerikaneem in Angležem, ki so jo mislili doseči po suhem iz alžirske strani.
Nemško-italijanska zasedba Tunisa je v prvi vrsti prekrižala Amerikancern in Angležem načrte o popolni in gladki zasedbi cele Francoske Severne Afrike, kjer so si mislili ustvariti nekakšno mostišče ali odskočno desko za morebitno bodočo invazijo na najbližje ležeča italijanska otoka Sicilijo in Sardinijo ter na ostalo italijansko ozemlje v svrho otvoritve nove fronte zoper sile osi. Kakor svoječasno zavzetje Norveške, tako je tudi zasedba Tunisa zaprla sapo našim nasprotnikom.
Trikot Sicilija, Sardinija in Tunis podpirajo tudi tnali italijanski otoki Pantele-rija, Linosa in Lampedusa, kar tvori kontrolo oziroma zaporo morske poti ter an-gleško-ameriškim ladjam onemogoča vožnjo po Sredozemskem morju. Letalstvo, ki leži v Tunisu, ima zelo ugodna vzletišča za polete nad morjem in nad severo-afriškem ozemljem. To omogoča našim silam učinkovito udejstvovanje v notranjosti dežele ter dobro podporo našim motoriziranim odredom ter operacijam v splošnem.
Sile osi so v zadnjih tednih svojo teniško- fronto z dovozom novih ojačenj zelo utrdile in razširile. Iz mest Bizerta, Tunis in Sfax, kjer se vršijo izkrcanja iz Italije došlih odredov in dovozov, se je zavzelo zapadno od tam ležečo hribovje, od koder silijo naše čete globlje v notranjost dežele. Naša zasedba hkrati otežava aine-riško-angleški dovoz v po njih zasedene
alžirske luke. Sovražna vzletišča so našim letalom iz zraka zelo izpostavljena. Lahko se reče, da je danes velik del province Tunis s strategično važnimi višinami vzhodnega vznožja znanega Atlas-go-rovja v nemško-italijanskih rokah.
Kakor rečeno, je nemško - italijanska osvojitev Tunisa Amerikancem iti Angležem prekrižala priprave za otvoritev nove fronte proti Nemčiji in Italiji na evropski celini. Vsi dosedanji boji so bili za naše posadke uspešni. Ameriško - angleški poskus iz Alžirja s padalci in oklopnimi divizijami iztrgati nam vzletišča in mesto Tunis, se je izjalovil ter pokazal, da njihove čete niso za take posle. Tudi v tridnevni bitki pri Tebourbi so Angleži dobili po grbi. Ujetnike so prevzele naše 'čete, ostalo se je pa moralo umakniti. Poskus takozvanih svobodnih francoskih čet, da bi se teniškemu gorovju na jugu izognile ter od tam prodrle do morske obale, se je končal z neuspehom.
Dežela Tunis predstavlja danes velike mostišče sil osi na Sredozemskem morju, ki je s tem ločeno v dva dela ter ščiti takorekoč celi južni bok evropskega kontinenta pred morebitnimi poskusi izkrcanja sovražnika na italijanskih tleh, o čemur fantazirata Churchill in Roosevelt, Da se to ne bo tako lahko zgodilo, kakor si zamišljajo gospodje v Londonu in Wa-shingtonu, nam jamčijo naše čete s svojo zmožnostjo, ameriško-angleške čete pa s svojo znano in dokazano nesposobnostjo.
POLITIČNE BELEŽKE
■ Gospa Roosevelt-ova o Stalinu. Na
kongresu severoameriške zvezne država Connecticut je dala neka debata povod, da je žena predsednika Zedinjenih držav, gospa Roosevelt-ova, smatrala za potrebno, v nekem časopisu braniti Stalina. Šlo je namreč za povojne načrte. Eleanor Roosevelt-ova ceni Stalina kot moža dobrih namenov in ne pusti, da bi mu kdo podtilial nečastne povojne cilje.
GOSPODARSTVO
Promet s kmetijskimi zemljišči na Spodnjem Štajerskem
Da bi se razjasnilo marsikatero vprašanje, odnoseče se na promet z zemljišči na Spodnjem Štajerskem, je oddelek za Landvolk v organizaciji Steirischer Heimatbund sporazumno s pooblaščencem za civilno - pravne zadeve pri šefu civilne uprave sklical sestanek tozadevno zain-. teresiranih krogov iz Marburg-a in CiHi-ja.
Na sestanku, ki ga je otvoril vodja oddelka v organizaciji Steirischer Heimatbund, Nktsčhe, je ta pozval navzoče pravnike k uspešnemu sodelovanju enakomerne zravnave pri sklepanju pogodb. Oberlandwirtschaftsrat Jörger je v daljših izvajanjih obrazložil pravo o zemljiščih v teku zadnjih stoletij. Pred prevzemom oblasti je bil kmet brez vsake zaščite izročen vsakokratni vladi, ki so jim bili kmetje trn v peti. To je omogočalo, da so si verižniki in špekulantje za nekoliko umazano zasluženih novčanic lahko prila najboljša posestva, medtem ko so kmečke družine morale s trebukom za kruhom. Šele Führer je vsemu temu napravil konec. Izdal je agrarne zakone, ki mu na-čeluje zakon o dednih dvorih. To je nemškega kmeta zopet navezalo in povezalo z zemljo ter ga očuvalo vsake krize in vseh špekulantov.
Na Spodnjem Štajerskem še za enkrat ni računati z uvedbo zakona o dednih dvorih. Izdane odredbe, sloneče na nacional-socialistični podlagi in zakonodaji, omogočajo, da se kljub temu upošteva nacio-nalsocialistična načela v zemljiščnem redu. Kmečka zemlja mora biti v kmečkih rokah, to je prva smernica. Niti inozemci, niti nekmetovalci, ne morejo v bodoče kupiti kmečko zemljo. Fiihrer-jev odlok od 28. julija 1942, ki omogoča nakup zemljišč samo gotovim osebam, velja tudi na Spodnjem Štajerskem ter precej omejuje promet z zemljišči. Tudi v zapuščinskih po-
stopkih se uporablja ta načela v nacio-nalsocialističnem smislu, akoravno nekoliko v nežnejši obliki. Največ se polaga na to, da preidejo zemljišča v take roke, da se dvigne produkcijo. Isto velja za zakupne pogodbe, ki se jih tudi mora od strani oblasti dovoliti. Zakupi morajo biti le za daljše dobe, da je tudi zakupnik zainteresiran na dobrem gospodarjenju. Poskrbljeno je za zadostno preskrbo starostnih delov, ki morajo odgovarjati razmeram posestva. Oblasti ne morejo odobriti pravice na pridelke sadežev in podobne predpravice, če to gospodarstvu škoduje. Predvsem se bo nasprotovalo vsaki cepitvi gospodarstva. Z ozirom na mnogo malih posestev na Spodnjem Štajerskem se bo začelo misliti na ustanovitev večjih, zdravih in življenja zmožnih kmetij.
Jorger-jeva izvajanja je nato zastopnik pooblaščenca za civilno pravo, Amtsge-richtsrat Dr. Franz primerno spopolnil ter dodal še nekoliko tehniških dopolnil in navodil. Temu je sledila debata, ki je razjasnila še marsikatero nejasnost ter do-vedla do splošnega sporazuma o izvedbi prometa s kmetijskimi zemljišči na Spodnjem Štajerskem, kjer- se uvaja nacional-socialistični zemljiščni red.
GOSPODARSKE VEST?
X Bolgarija pospešuje rudarstvo. Bolgarsko ravnateljstvo za zemeljske zaklade je začelo s pripravami za pridobivanje premoga iz nahajališč blizu Skoplja in Bi-tolja v Macedoniji, ki se je leta 1941. vrnila zopet Bolgariji. Na državne stroške mislijo Bolgari otvoriti tudi nekaj drugih premogovnikov tekom tekočega leta. Namen je, sedanjo produkcijo premoga dvigniti za 30 odstotkov.
Hi Angleži se bojijo posledic morebitne *uurti Gandhija. Angleško časopisje opozarja merodajne kroge, da bi Gandhi-jeva smrt angleški politiki v Indiji lahko škuuovala. Tak primer bi namreč lahko sprožil celo vrsto novih političnih problemov, ki bi angleški nadvladi povzročili nove težave.
M Zločinsko in hinavsko! Tako imenuje italijanski komentar angleško proslavljanje 251etnice obstoja rdeče armade. In temu res ni kaj dodati!
■	Zavezniki med seboj. Švedski list »Soc:aldemokraten« poroča o neki zabavni prireditvi, ki so jo diplomati takozva-nih »zaveznikov« priredili v Stockhoimu. Tam se je jedlo in pilo ter mnogo plesalo. Glavne figure so predstavljali ameriški poslanik Johnson, belgijski princ de Groy, sovjetski zastopnik Semenov ter angleški poslanik Mallet. Razpoloženje družbe je bilo baje tako dobro, da plesalci niti opazili niso, če jim je med plesom kdo zavzel prostore in sedeže.
■	Stalin je zahteval ustanovitev druge fronte. Na zborovanjih, ki so jih Angleži priredili na dan 251etnice obstoja rdeče armade, so prečitali brzojavko, ki jo je poslal Stalin angleški vladi na dan proslave. Vsebina iste se glasi med drugim sledeče: »Dokazi prijateljske naklonjenosti angleškega ljudstva sovjetski armadi in sovjetskemu narodu jačijo naše zaupanje, da je blizu čas, ko bodo čete obeh dežel v skupnih ofenzivnih akcijah uničile skupnega sovražnika.« — S tem je Stalin Angležem čisto jasno povedal, da se požvižga na vse molitve in proslave in da mu je edino le pomoč v četah in operacijah važna in potrebna. Tudi Majski je na zborovanju v Liverpoolu preči-tal proklamacijo, kako Sovjetija računa, da se bodo izvršili sklepi konference v Casablanci.
■	Stalinova slika. Iz članka, ki v nekem listu opisuje ustanovitev prostovoljnih bataljonov iz ameriških kaznjencev, posnemamo sledeči popis rdečega vladarja Stalina: »Jožef Visarionovič-Džugašvili, imenovan Stalin, svetel vzor vsem zločinskim junakom in junaškim zločincem, sam oboje v eni osebi; to stoji v vsaki šolski knjigi v Sovjetiji, je dne 23. junija 1907, točno ob 12. uri organiziral v Tiflis-u velepotezno pripravljen roparski napad na neki denarni transport ruske državne banke in ga tudi izvedel. Pri tem je umoril 50 uradnikov in stražnikov ter zaplenil milijon rubljev za »višje svrhe« svetovne revolucije. Stalin je bil v tej vojni tudi prvi, ki je izpustil iz ječ najbolj nevarne zločince ter jih poslal nad nemške vojake«.
■	Roosevelt-ovi »zaupniki« in »strokovnjaki«. Nedavno je Roosevelt postavil strokovnjaka za vzhodno evropske zadeve v osebi Konstantina Browna. Sedaj je pa ameriško časopisje nekoliko bližje opisalo osebnost tega novega zaupnika predsednika Zedinjenih držav. Brown se pravzaprav piše Braunstein in se je kot otrok židovskih roditeljev rodil v židovskem getu Jassi v Romuniji, kjer je njegov oče bil posredovalec pri nakupovanju hiš. Ko je pa leta 1913., med vojno, romunska vojaška oblast klicala tega mladega Braunsteina k vojakom, jo je popihal čez mejo in ocean ter se umaknil vojaški obvezi. Ta Žid je med ameriškimi židi napravil tako sijajno kariero, da je že leta 1917. bil član odbora, ki ga je Amerka s posebno nalogo poslala v Romunijo. Pozneje se o tem možu ni več slišalo, dokler ga ni Roosevelt imenoval ekspertom za vzhodno Evropo.
■	Ameriške fantazije. Ameriško časopisje poroča, da šolajo civilne uradnike
in oficirje za »ameriško upravljanje Evrope«. Tudi njujorški poročevalec v Londonu izhajajočega lista »Daily Expreß« je brzojavü svojemu listu v London, da v Zedinjenih državah že izdelujejo podrobne načrte za ameriško vojaško upravo v Italiji. Priprave za vse to so se izdelale v vojnih in državnih uradih. V taboriščih čet pri Virginia Campu izobražujejo že celo vrsto oficirjev in civilnih uradnikov, ki so namenjeni kot upravni uradniki in asistenti pri »ameriškem vojaškem guvernerju v Italiji«. Naloga te ameriške vojaške vlade bi naj bila, pripraviti prevzem kontrole nad Italijo po neki zavezniški civilni vladi, ki bi jo naj tvorili Amerikanci, Angleži in Sovjeti, dokler vlada Zedinjenih držav ne bo voljna pristati na mir. To so prismodarije!
■ »Mi potrebujemo vojake in delavce.« Gauleiter dr. Rainer, ki stoji na čelu Gau-a Kärnten, je v Villach-u na nekem zborovanju poročal o svojem obisku v Fiihrer-jevem glavnem stanu ter je med drugim povedal sledeče: »Kar uvodoma sem ugotovil, da je Führer zdrav, hladnokrven in energično odločen. Njegov govor, ki ga je imel pred voditelji stranke, je predstavljal neovrgljivo priznanje k zmagi. Niti trenutek ni Führer dvomil v končno zmago; tudi v tednih, trdih in težkih preizkušenj ne. Führer-jevo povelje glasi danes: »Mi potrebujemo vojake in delavce«. Vsak mož, ki se ga lahko pogreša, mora danes ojačiti našo oboroženo silo, domovina se pa mora vključiti v
vojno gospodarstvo ter napeti vse sile za dosego zmage«.
■	»Samo nemška oborožena sila lahko premaga sovjetske armade.« Tako je izjavil v Banovcih slovaški prezident dr. Tiso rta nekem shodu, ko je govoril o nalogah svoje stranke in države. Pri tem je naglasil, da se ne sme pozabiti, da bi to v slučaju neuspeha nemškega orožja gotovo nobeni drugi oboroženi sili na svetu ne uspelo. Slovaki naj se radi tega ne pustijo begati od sovražne propagande.
■	Gospa Cangkajšek v Ameriki. Po
poročilih, ki prihajajo iz Portugalske, je žena maršala Cangkajška dopotovala v Washington, kjer sta jo slavnostno pozdravila predsednik Roosevelt in njegova žena Kakor se čuje, bo Cangkajškova govorila pred ameriškim senatom m reprezentančno zbornico. Ameriški politični krogi pripisujejo temu obisku veliko važnost. Kljub temu je pa Bela h.ša že pridno na delu, da delovanje kitajskega gosta po možnosti omeji. Gospa Hoosevel-tova je novinarjem izjavila, da je primerno, ozirati se na nežno zdravstveno stanje gospe čangkajškove. To je tudi povod, da v času njenega 14dnevnega bi a-nja v Ameriki ne bo mnogo vehkih prireditev in zberovasj. Tudi sprejemi e bodo omejili. To namreč na -ceK črti cd? i-varja Rooseveltu, ki že cla: es ve, da b» visoki in čislani obisk odpotoval 2: pet praznih rok.
UMNI KMETOVALEC
O pravilnem gnojenfu s hlevskim gnojem in gnofnico
Vrsto naših razgovorov o pravilnem gospodarjenju s hlevskim gnojem in z gnojnico zaključujemo danes z navodili, kako je hlevski gnoj in gnojnico pravilno uporabljati, to je, kako pravilno gnojimo z njima.
Pravilna, smotrna uporaba hlevskega gnoja je takorekoč umetnost, obstoječa v tem, da se gospodar pri gnojenju ozira na svojstva gnoja, zemlje, posameznih rastlin in še vremena povrh, ter da zna vsem mnogostranim, večkrat si celo nasprotujočim zahtevam vseh navedenih či-niteljev ustrezati.
1. Gnojenje s hlevskim gnojem.
Med činitelji, katere mora gospodar pri gnojenju upoštevati smo na prvem mestu navedli posebna svojstva hlevskega gnoja.
Med temi je na prvem mestu dejstvo, da se hlevski gnoj stalno presnavlja. Ze v enem izmed prejšnjih sestavkov smo omenili, da ima gnoj največjjo gnojilno vrednost takrat, ko je pravkar »dozorel«. Gnoj dozori v prav različnem času, pae odvisno od vrste živali in od vrste ter količine stelje, od načina oskrbovanja na gnojišču in od letnega časa, vsekakor pa potrebuje svež gnoj za dozorenje najmanj 6 tednov, a najpozneje v 6 mesecih je vsak, tudi najbolj mrzel (svinjski) gnoj dozorel, ako se ni medtem že »skisal«, kar se pri premokrem svinjskem gnoju čez zimo rado zgodi.
In ker se — kakor smo tudi že povdar-jali — gnojilna vrednost hlevskega gnoja od časa, ko je dozorel, začne spet inani-
X Nadaljnje poenostavljenje tipov v izdelovanju strojev. Pooblaščenec za izdelovanje strojev je izdal odlok, ki odreja ponovno poenostavljenje tipov v produkciji raznih strojev. V tem slučaju gre za stroje sladkorne industrije, CrpalKe, kaiandre ter stroje za valjarne.
X Chile si ustanovi ladjedelnico. Iz Santiago de Chile poročajo, da bo republika Chile v Zedinjenih državah Severne Amerike nabavila naprave, ki ji bodo omogočile izdelovati doma manjše ladje.
X Romunija nasadi 40 tisoč sadnih dreves. V Romuniji .bodo 50 odst. vsega sadnega drevja, to je, kakih 40 tisoč dreves, nadomestili z novimi. Sadonosniki Romunije so zastareli, drevje je starika-vo ter postalo neproduktivno. Za akcijo stoji seveda vlada in bo tudi v pogledu denarnih sredstev preko pristojnih združenj in zadrug pomagala izvesti zamisel. Romunski sadonosniki so leta 1942. rodili 60 tisoč vagonov sadja. To aa povprečno sedem kilogramov na urevo. Za romunske razmere je ta pride ek pravzaprav še dober, akoravno preos.avlja komaj četrti del srednje produkcije v dobrih sadonosnih deželah.
X J lilo iz sintetične ma.su. Da se kl^ub vojni v zadostni meri izdea nuia za kon-zum, gre zasluga predvsem naši industriji mila, ki v velikih količinah pr.dobiva a-ščobo na sintetičen način. Sedaj so za reševanje nadaljnjega razvoja tega problema ustanovili vsedržavni odbor.
X Novo sredstvo zoper parkljevko in slinavko. V Amsterdamu so izdelali neka nov serum, ki je najbolj, od vstiv dosedanjih sredstev za. pobijanje parkljevke in slinavke.
šati, je jasno, da vsak dober kmetovalec pazi, da, če le mogoče, razvaža hlevski gnoj takrat, ko je vprav dozorel, to je, ko so se živalski odpadki In steljgt spojili v enovito snov, temne barve, ki se da z lahkoto kidati.
Seveda je včasih gospodarju nemogoče, da bi razvozil gnoj takoj ko dozori, temveč je včasih prisiljen, pustiti, da gnoj na gnojišču prezoreva, drugič pa spet, gnojiti s skoraj svežim gnojem. Vendar mora umen gospodar stremeti, da čas razva-žania gnoja čimbolj spravi v sklad z zrelostjo gnoja, da tako doseže največji gnojilni učinek.
Druga »muha« hlevskega gnoja je v tem, da njegova najbolj dragocena sestavina, dušik, hitro uhaja iz gnoja, ako ima zrak do gnoja pristop. Ce torej ob razvažanju hlevskega gnoja istega ne raztrosimo in podorjemo takoj, je bilo vse naše skrbno in pravilno ravnanje z gnojem v hlevu m na gnojišču zaman. Nemški strokovnjaki so s poizkusi dognali, da izgubi razvožen gnoi, ki ga podorjemo šele čez šest ur, že 10 %> dušika, če ga podorjemo šele čez 24 ur, že 20°/o, in če je gnoj podoran šele po preteku štirih dni, je medtem že 60°/o dušika ušlo iz gnoja v zrak. Razen tega ve vsak kmet iz lastne izkušnje, da se izcejajo hranilne snovi iz gnoja, ki ga v kupih neraztrošenega pustimo delj časa na njivi, tudi v tla. Posledica je, da na takih mestih rastline prebohotno odganjajo, in predvsem žito rado poleže, zato pa na ostali površini ni poznati, da je bilo pognojeno. Prebujno rastoče rastline pozno zore in rade gnijejo in pozebejo.
Velia torej: Gnoja bomo navozili na njivo samo toliko, kolikor ga moremo še isti dan raztrositi in podorati!
Kaj pa gospodar, ki ima do svojih njiv ali vinogradov prav daleč, tako, da mu ie nemogoče gnoj sproti razvažati in je prisiljen, gnoj razvažati pozimi?
Docela izogniti se škodi vsled izgube dušika v zrak in vsled izpiranja vseh ostalih hranilnih snovi v tla, se v takem primeru ni mogoče. Pač pa lahko to škodo izdatno zmanjšamo, ako tiavozimo gnoj samo na en velik kup (po možnosti na najvišjem mestu zemljišča!) ter gnoj vsak voz sproti temeljito stlačimo. Nazadnje pa namečemo na vrh kupa še pedenj debelo prsti. Tak gnojni kup je lahko do 1.5 m visok. Spomladi pa razvozimo (ali raznosimo) gnoj s tega kupa po parceli.
Ker že ravno govorimo o izgubljanju dušika v zrak, ako hlevskega gnoja ne podorjemo takoj, bo utegnil kdo izmed čitateljev vprašati: »Ja kai pa, če gnojimo s hlevskim gnojem travnikom? Tem pa vendar ne moremo za vsakim gnojenjem preoravati?!«
Vprašanje je važno, ustavimo se zato nekoliko delj ob njem. Res je, da pri gnojenju travnikom s hlevskim gnojem največkrat ni mogoče, da bi izgubo dušika iz gnoja preprečili. Če je zemljišče orno, to je, ne prestrmo ali prekotanjasto, je seveda najbolje, s hlevskim gnojem (ieseni!) pognojen travnik takoj preorati in spomladi obsejati nanovo s primerno travnsko mešanco. Žal je v sedanjem času zaradi pomanjkanja travnih semen to nemogoče. Druga rešitev bi bila, upo-
rabljati za gnojenje travnikov samo kompost, a hlevski gnoj za njive, vrtove in vinograde. Kadar bo vsak kmetovalec premogel velik kup dobrega komposta na svojem posestvu, bo taka rešitev mogoča, zaenkrat pa ostane dejstvo, da je najti kompost 'e na redkih kmetijah, travniki pa kličejo po gnojenju s humusom vsi od kraja!
Zato zaenkrat ne preostaja nič drugega, kot da se z izgubo dušika gospodar pri gnojenja travnikov s hlevskim gnojem spoprijazni ter upošteva, da je poglavitni namen gnojenja s hlevskim gnojem, tako na njivi, kakor na travniku v tem, da zemlji dovajamo novih zalog humusa. In ker imajo skoraj vse naše njive humusa dovoli, pač pa ga tembolj stradajo travniki, zato naš poziv: Hlevski gnoj tudi na travnike, ne samo na njive! velja vsem kmetovalcem, ki nimajo komposta, da bi travnike s tem gnojili, ali ga vsaj nimajo dovolj.
Izgubo dušika iz gnoja izdatno zmanjšamo s tem. da razvažamo na travnike samo dobro dozorel, ne premasten ali prevlažen, hlevski gnoj, ki ga takoj raztrosimo in dobro zabranamo. Ce zade-nemo dan tik pred dežjem, je še posebno dobro. Na travnike ie hlevski gnoj razvažati zgodaj spomladi, tik preden začne trava zeleneti; jeseni pa samo, ako rušo obenem preorjemo.
Pri gnojenju s hlevskim gnojem se moramo razen na svojstva gnoja ozirati tudi na svojstva zemlje ali tal. Kaj je pod tem razumeti?
Tla so najrazličnejših sestav. V suhih, peščenih zemljah učinkuje najbolje mrzel in vlažen svinski gnoj, v težkih mrzlih zemljah pa nasprotno vroč in suh konjski ali ovčji. V zračnih lahkih zemljah je treba s hlevskim gnojem obilno gnojiti m ga globoko podoravati — nasprotno gnojimo v težkih tleh le po malem in zaoravamo gnoj prav plitko, razen tega pa gnojimo težke zemlje obilno in pogosto z apnom. Zares - kako pa je z razmerjem hlevskega gnoia do apna?
Posebno v težkih zemljah je presnav-ljanje hlevskega gnoja po bakterijah ter izkoriščanje po ras-tlinskih koreninicah otežkočeno ali docela onemogočeno, ce opuščamo gnojenje z apnom, ki zemljo rahlja omogoča dostop zraku in bakterijam razkrajanje humusa. Vendar ne smemo trositi hlevskega gnoja in apna istočasno, ker bi v tem primeru apno in gnoi izgubil na učinku. Najbolje napravimo, ci na njivi gnoj podorjemo, apno pa raztrosimo na sirove brazde ter ga zabranamo. Na travniku pa gnojimo z apnom leto pre . ali pa leto pozneje kot s hlevskim gnojen, Važno je tudi, da pri gnojenju s hlevskim gnojem upoštevamo, da se rasti» ske hranilne snovi iz gnoja razmeroma hitro izpirajo v globlje plasti kjer so za rastline izgubljene. Zato je glede na varčevanje z redilnimi snovmi (dušikom, los-ioriem in kalijem) v gnoju edino prav, gnojiti s hlevskim gnojem po malem, samo 200 do 400 stotov na hektar (to je 10 do 20 vozov na oral), zato pa večkrat, ako imamo gnoja dovolj. Ker Pa feveda te množine ne zadostujejo za obilen pridelek, je treba istočasno in smotrno uporabljati umetna gnojila kot dodatno gnojenje k hlevskemu gnoju, ki mora vedno tvoriti osnovno ali temeljno gnojenje.
Oopozoriti pa moramo v tej zvezi še na eno važno dejstvo: Ce gnojimo s hlevskim gnojem preobilno naenkrat, toje več, kot morejo rastline iz njega izčrpati hranilnih snovi v času, preden se te izpe-
rejo v globine, utrpimo sicer škodo vsled izgube rastlinskih hranilnih snovi, zemlja sama pa vendarle obogati in se izboljša z ozirom na količino sprstenine ali humusa. Zato je posebno v lahkih, na humusu revnih zemljah prav za prav nemogoče, s hlevskim gnojem »preveč® gnojiti.
Preidemo na vprašanje: Katerim rastlinam in kdaj ter kako bomo s hlevskim gnojem gnojili?
Z ozirom na izkoriščanje hlevskega gnoja se posamezne kmetijske rastline zelo razločujejo.
Nekatere rastline sploh ne uspevajo po-voljno in kljub vsemu gnojenju z umetnimi gnoiili ne dajo dobrih pridelkov, ako zemlji ni bilo pognojeno s hlevskim gnojem. To so predvsem mnoge vrtne rastline od poljskih pa buče, koruza ln pesa, pa tudi krompir. Zato je tem rastlinam nujno potrebne gnojiti s hlevskim gnojem. Vendar je tudi med temi rastlinami razlika: medtem, ko ugaja koruzi in pesi, ako podorjemo hlevski gnoj jeseni, uspeva krompir najbolje, če pognojimo tla z dovolj dozorelim hlevskim gnojem zgodaj spomladi, par tednov pred sajenjem. Po-vdarjamo še enkrat, da mora biti gnoj dovolj dozorel, ker če gnojimo s svežim, nezrelim gnojem, krompir rad gnije!
V	drugo skupino spadajo rastline, ki imajo sicer rade, da je zemlja dovolj gnojna, vendar jim ne gnojimo neposredno s hlevskim gnojem, ker bi prebujno rasle in polegle. S hlevskim gojem gnojimo torej rastlinam, k» so pred njimi na vrsti v kolobarju ali plodoredu. Med rastline te skupine prištevamo predvsem pšenico, rž in ajdo, medtem ko ječmenu včasih bolj ugaja, če mu neposredno pognojimo.
V	tretjo skupino rastlin pa spadajo one, ki so bodisi tako ustvarjene, da dobivajo najvažnejšo rastlinsko hranilno snov, dušik, lahko same iz zraka (to so vse detelje, fižol, grah), ali pa imajo tako močno razvite korenine, da lahko črpajo hranilne snovi tudi iz globljih zemeljskih plasti, kamor korenine drugih rastlin ne morejo, — kar velja posebno za oves. Skoda bi torej bilo, če bi gnojili s hlevskim gnojem bodisi detelji ali fižolu, bodisi ovsu. Pameten gospodar zato ovsu sploh ne gnoji, detelji in fižolu pa samo s Tomaževo žlindro in v manjši meri tudi s kalijevo soljo.
Kot četrti činitelj, ki ga mora prevda-ren gospodar pri gnojenju s hlevskim gnojem upoštevati, srno omenili vreme. To je važno predvsem pri gnojenju, travnikov, kjer gnoja ne moremo podorati in je dobro, če dež izpere dušik iz svežega gnoja v tla, slabo pa, če svežeraztrošen gnoj sonce izsušava. Nadalje je vpoštevati vreme tudi v tem pogledu, da travnikov ne gnojimo s hlevskim gnojem jeseni, ako so izpostavljeni pozimi poplavam, ki hranilne snovi odnesejo, in ne spomladi, ako leži travnik v strmem bregu, kjer je spomladi kmalu zemlja tako izsušena, da poletni gnoj ne zadostuje za izpirapje re-dilnih snovi iz gnoja v tla.
Zaoravanje mokrega gnoja ni škodljivo samoposebi, pač pa je toliko bolj kvarho, orati in sploh obdelovati mokro zemljo spomladi in poleti, vsled česar postane tria in kepasta. Pri jesenskem oranju pa ne škoduje, četudi mokro zemljo oriemo, ker pozimi spet razmrzne.
2. Gnojenje z gnojnico.
2e iz prejšnjih razgovorov vemo, da se po svoji sestavi gnojnica bistveno razlikuje od hlevskega gnoja, in to po te® da ne vsebuje humusa. Zato gnojnica z«at
lje ne izboljšuje, marveč samo pospešuje rastlinsko rast. Učinkovanje gnojnice je naglo, a kratkotrajno — v nasprotju z hlevskim gnojem, ki učinkuje več let, a zemljo za desetletja vnaprej izboljšuje.
Zato bi gnojnico skoraj lahko prištevali k umetnim gnojilom, in jo enako kot umetna gnojila, uporabljamo za dodatno gnojenje.
Predvsem prihaja gnojnica v poštev za gnojenje travnikov, ker vsebuje dušik, ki povzroča bujno rast trav. In ker vsebuje gnojnica tudi precej kalija, učinkuje zelo očitno tudi pri vseh kalij ljubečih rastlinah: pri pesi, korenju, repi, koruzi, sadnem drevju. Jasno pa je, da gnojnica ne pride v poštev za gnojenje detelj, fižola, ajde, ovsa Žitom gnojimo z gnojnico samo, če slabo odganjajo. Gnojnico (in s straniščnico) pomalcamo tudi kompost.
Kako gnojimo z gnojnico?
Predvsem povdarjamo: gnojnico lahko uporabliamo takoj svežo in ni treba čakati, da bi «-dozorela«, Istotako pa dobro shranjena gnojnica tudi ne prezori, zato lahko gnojimo z nio, kadar je vreme in stanje rastlin za gnojenje z njo najbolj primerno.
Najprimernejše vreme za gnojenje z gnojnico pa je oblačno vreme tik pred dežjem, pa tudi med dežjem. Nikdar pa ne gnojimo z gnojnico ob vročili sončnih dneh, ker bi ožgala rastline in tudi dušik prehitro izhlapeval.
Na travnike razvažamo gnojnico zgodaj spomladi, in ne jeseni, niti ne^ pozimi po snegu, ali kadar je zinrzlo. Če je toplo vreme, lahko začnemo gnojnico razvažati že januarja, najpripravnejši čas pa je zdajle v februarju. Torej takoj z guojnico na travnike, kdor tega še nI storil!
Travnikom smemo gnojiti z gnojnico tudi po prvi košnji, vendar le če izdatno dežuje, ali pa močno razredčeno z vodo.
Tudi poljskim rastlinam je gnojnica dobrodošla, zlasti je za- njo hvaležna pesa, repa, korenje, zelje, koruza itd. Tem rastlinam lahko gnojimo z gnojnico po večkrat, vse do septembra. Seveda pazimo, da gnojnica ne ožge listov, marveč jo Izlivamo med vrste, takoj za tem pa rastline okopljemo. Povsod po Nemčiji imajo
kmetje vpeljane stroje, ki jih pritrdijo vzad za gnojničnl voz in ki obenem po posebnih ceveh dovajajo gnojnico v zemljo med posameznimi vrstami rastlin, istočasno pa rahljajo zemljo. Te stroje, na-zvane »Der Jauchedrill«. bo seveda šel« po vojni mogoče tudi pri nas vpeljati.
Vozovi za razvažanje gnojnice moraje imeti zelo široka platišča s stankimi. lahkimi šinami, da se v mehkih tleh ne vdirajo preveč. Še boljši za razvažanje gnojnice so seveda vozovi z gumiiastimi kolesi. A najvažnejše je, da je gnoinični sod tako narejen, da se med prevozom gnojnica ne razliva in brez koristi gnoji pot ali cesto in pa, da je sod opremljen tudi z dobrodelujočim razpršilnikom.
Ker gnojnica vsebuje le malo fosforja, moramo dodatno gnojiti (tudi travnikom) s Tomaževo žlindro, ker enostransko gnojenje z gnojnico povzroča, da začne mesto trave bohotno rasti različno ščavje. Istotako je treba kljub gnojenju z gnojnico skrbeti, da privajamo travnikom dovolj apna. Seveda pa ne smemo gnojnic« razvažati na travnike kjer smo ravnokar raztrosili apno.
3. Mešano gnojenje z gnojem In gnojnico (Gullewlrtschait).
Ta način gnojenja samo omenjamo • par besedami: Nastiljamo samo z žago-vino ali šoto. gnoj spravljamo v obzidani odprti jami, gnojnico v drugi, zaprti. V tretji jami je postavljena mešalna naprava, ki jo poganja električni ali bencinski motor. V tej jami mešamo gnoj in gnojnico iz obeh jam, razredčimo to mešanico z vodo (poleti n. pr. je treba dodati desetkratno količino vode mešanici, pozimi 3 do 4 kratno. Tudi umetna gnojila lahko pridamo. Po posebnih, vodovodnim podobnih ceveh poganja posebna pumpa to mešanico (Oulle) na travnike, kjer jo s pomočjo platnenih cevi brizgamo naokoli, enako kot gasilci vodo pri požaru.
Ta način gnojenja je splošno vpeljan v Švici, kier je kmetovanje usmerjeno skoraj izključno na travništvo in živinorejo, za naše kmečke razmere pa ne prihaja v poštev, dokler se pečamo v pretežni meri s pol jedel jstvom.
PK.-Aufnähme: Kriegsberichter Meyer-Wreck (Wb.) Den stürmischen Angriffen unserer Soldaten auf einen Höhenrücken erlagen auck diese Amerikaner, die mit den besten Hoffnungen in den Krieg zogen und nun den Weg ins Gefangenenlager antreten.
TO IN ONO
■ češki emigrant Beneš nima nikdar dovolj denarja. V Pragi izhajajoče češko časopisje je o finančnih skrbeh dr. Bene-ša med drugim objavilo sledeče: »Nekdanji generalni direktor in sedanji »finančni minister v emigrantski vladi dr. Beneša« v Londonu, Outrata, se je istotam po nalogu Beneša obrnil na židovskega advokata dr. Betha, da mu izposluje in omogoči posojilo petih milijonov dolarjev. Beth je Outrato poslal k Židu Sigmundu Izraelu Amarantu. To je mož slabih poslov, doma iz Lemberga, ki se je svoje-časno v Wien-u in Pragi na svoj način nabral ogromno denarja. Ko mu je tam postalo prevroče, jo je popihal v Pariz in od tam pozneje v London. Amarantu je pa res uspelo pridobiti nekatere židov-sko-ameriške banke z bančno hišo Kun, Leb & Co. na čelu za Benešovo transakcijo. Kot nagrado za posredovanje je zahteval za sebe sto tisoč dolarjev, popolne finančne garancije ter razne politične pristanke. Beneš in njegova »vlada« so se morali obvezati, da bodo v »novi čehoslovaški« dali Židom zopet iste pravice, kakor so jih imeli nekoč. Radi večje varnosti so židovski izposojevalci denarja priredili sestanek merodajnih čeških emigrantov v Angliji in članov odbora židovskega svetovnega kongresa, na katerem so pismeno sklenili bodoče pravice Židov v »novi državi«. Ker je Beneš denar nujno potreboval, so se seveda sporazumeli. Ta kupčija je dovolj zgovcr-ljiv dokaz, kako si Beneš in njegovi priveski predstavljajo »boljšo« bodočnost Čehov«. Slučaj sam pa da misliti. Angleži, ki v veliki lj^ri financirajo Beneševe fantazije, menda"'ne morejo in^nočejo v tako velikem obsegu segati v svoje državne blagajne, kakor bi to Beneš rad, ker bi Beneš drugače ne iskal kapitala po privatnih bankah. Denar, ki ga pa ži-
dovski plutokratje posojajo na Beneševe zamisli, je pa itak v vodo vržen.
o Kaj znači beseda »Yankee«? Ameri-kance, ki živijo v Zedinjenih državah, se naziva Yankee. Odkod ta izraz in kaj pomeni? Kakor znano, niso New Yorka ustanovili Angleži, temveč holandski naseljenci, Šele ieta 1664. je to mesto prešlo v roke Angležev. Holandske nove Am-sterdamce so gledali kot nekakšne pomlajene in zmanjšane izdaje prebivalcev evropske materne dežele. Beseda Yan je istovetna s holandskim imenom Hans ali Johann, medtem, ko je kee samo nekakšno podaljšanje holandskega skrajšanega zloga ke. Yankee ne pomeni torej nič drugega kakor mali Johann. V ostalem je pripomniti, da nazivajo v Ameriki Yankee samo tiste prebivalce, ki živijo na vzhodnem delu Zedinjenih držav v takozvanih novih angleških državah. Prebivalcem južnih dežel pravijo »Southerner«, na zahodu živečim »Westerner«, v osredju Zedinjenih držav pa stanujejo »Middle-Westerner«-jI.
MALE VESTS
* Kmetijski nasveti. Okopavine prinašajo največ pridelka od obdelanih ploskev. Zato se tudi ne sme nasade istih zmanjšati. — Krompirja se bo nasadilo toliko kakor lani. Primerna zamenjava semenskega krompirja jamči za dober pridelek. — Sedaj je zadnji čas za cima-nje ranega krompirja. To bo dalo rani pridelek in večji donos. — Tudi letne oljarice pri pravilni pridelavi mnogo obrodijo. Oddaja prge in jedilnega olja je zelo važna. — Za setev je uporabljati samo dobro čiščena in kvašena semena. — Vojno važna je tudi gojitev vlaken. Oddaja lanenega blaga je velike vrednosti. — Umetna gnojila so samo v omejenih količinah na razpolago. S strokovno upo-
Dr. F. J. Lukas:
Ausschneiden! Izrezati!
Deutsch für Erwachsene methodisch und praktisch
(Nemščina za odrasle metodično in praktično.)
8. Stunde. — Lösung der Aufgabe:
I. 1. Zwölf Knöpfe kosten 72 Pfg. 2. Ein Taschentuch kostet 60 Pfg. 3. Vier Liter Wein kosten 4.80 RM. 4. Herr Maier verbraucht wöchentlich 30.10 RM, monatlich 129.— RM, und jährlich 1548.— RM. 5. Die Geschäfte öffnen um 8 Uhr. 6. Die Geschäfte schließen um 18 Uhr.
H. Oprostite, je ta prostor prost? Ne, žal ta prostor je zaseden, toda tu je še en prazen prostor. Natakar, prosim juho! Imate danes čas? 2al, danes nimam nobenega časa. Postanek tu je zelo dolg. Mi imamo že 20 minut zamude. Pokličem natakarico in plačam. Koliko stane kosilo? Eno Marko. Vi ne kadite več? Ne. Od kdaj? Od včeraj. Radi plešete? Da, jaz plešem zelo rad, posebno valček.
m. Gegenwart von »rauchen« und »schreiben«. Ich rauche du rauchst
man raucht wir rauchen ihr raucht sie rauchen Sie rauchen (.Direkte Rede)
8. ura. Ich schreibe du schreibst er, sie, es
man schreibt wir schreiben ihr schreibt sie schreiben Sie schreiben (Direkte Rede)
Gegenwart wichtiger Hilfszeitwörter: Sedanji öas znafilnlh pomoätnih giagolo v:
dürfen:
ich darf du darfst er darf wir dürfen ihr dürft sie dürfen müssen: ich muß du mußt er muß wir müssen ihr müßt sie müssen
sollen: ich soll du sollst er soll
rabo domačega gnoja se bo manjkajoča lahko nadomestilo. — Z nasevanjem stročja v letnem žitu dobivamo semena za vniesne nasade in se manjKajoče količine na ta način nadomesti. — Tudi gnojnica je dobro gnojilo, ki vsebuje dušik. Uporaba komposta omogoča izboljšanje travnikov in uporabo dušika.
*	Nova odredba. Verordnungs- und Amtsblatt des Chefs der Ziv.lverwaltung in der Untersteiermark, to je uradni list, štev. 5, izdan dne 18. februarja 1943, vsebuje odredbo o zemljiškoknjižnih razmerah v naseljeniškem področju A.
*	Smrt uglednega kmetovalca. Kmetovalec Hans Scholze iz Übelbach-a, vodja oddelka v uradu Landesbauernschaft Steiermark, v Graz-u, je dne 16. februarja 1943 umrl. Pokojni je bil zaslužen mož na področju kmetijstva, kateremu je posvetil vse svoje življenje. Njegovo udejstvovanje je bilo zelo prostrano ter je težko najti panogo, ki bi je ne bil poznal in za katero bi se ne bil izpostavljal. Kmetijstvo Štajerske bo tega moža obdržalo v častnem spominu.
*	Pozor na mrliča, ki bi ga morebiti kdo našel ob reki Drau. Dne 24. januarja t. 1. je pri dohodu na delo blizu Mar-burga po nesreči padel v reko Drau 44-letni delavec Ignaz Ribitsch iz Brunn-dorf-a pri Marburg-u. Imenovani je bil oblečen v delovno obleko z delovno zimsko suknjo, jahalnimi hlačami ter usnjenimi gamašami. Na hrbtu je imel nahrbtnik z raznimi živili, nosil je pa tudi modrosiv predpasnik za delo. Ker gre za pčeta sedmero otrok in moža vdove, ki bi radi pokojnega očeta in moža na nekem pokopališču pokopali, se tem potom naproša prebivalce ob reki Drau, da bi v slučaju, če kdo sedaj, ko voda ni več za-ledenena, najde truplo ponesrečenega, to sporoči najbližji oblasti, hkrati pa tudi nesrečni družini v Brunndorf pri Marburg-u.	__
wir sollen ihr sollt sie sollen
möchte: ich möchte du möchtest er möchte wir möchten ihr möchtet sie möchten
können: ich kann du kannst er kann wir können ihr könnt sie können
wollen:
ich will du willst er will wir wollen ihr wollt
sie wollen	•
Die 1 und 3. Person Mehrzahl aller Zeitwörter in der Gegenwart ist gleich
der Nennform.
Pomožno pravilo: Prva in tretja oseba množine (torej tudi oblika direktnega nagovora »Sie (Vi)« vseh glagolov) v sedanjem času je enaka nedoločni obliki
glagola, n. pr.:
kaufen, wir kaufen, sie kaufen, Sie kaufen. (Direkte Rede!)
Pazi »zu« pred pridevnikom ima po» men: »zu viel, zu sehr«, z. a zu klein, zu groß, zu schlecht usw.

*	Spodnja Štajerska za VVHVV. Kakor navadno, je Spodnja štajerska tudi pri februarski hišni zbirki za VVHVV postavila svojega moža. Darova a je blizu četrt m.lijona RM. Zbirka je v Kreis-u Trifaii porasla za 106 odst., v Kreis-u Marburg-Stadt se je pa podvojila za 59.500 RM.
*	Kovine šteilijo. V nemški industriji za letalstvo so v okviru akcije »Hilf mit, lenk mit«, to se pravi, »pomagaj nam«, delavci stavili nad 60 tisoč predlogov, kako naj se pri produkciji letal štedi s kovinami. Ti predlogi so omogočili, da se je prištedilo ogromne količine jekla, magnezija, aluminija, bakra in kroma.
*	Nemčija skrbi za svoje delavce in nameščence. Sirom Nemčije imajo v 12 tisoč tovarnah skupne tovarniške kuhinje, ki za delavce in nameščence vsakodnevno skuhajo nad 2i/2 milijona porcij dodatne tople hrane, ki jo servirajo v nalašč v to svrho urejenih jedilnicah. Mišljene so delovne posade, ki stanujejo in se prehranjujejo doma, tovarne jim pa to dodatno hrano omogočajo namesto mrzlih jedi oziroma kruha za malice.
*	Sin Generaifeldmaršall-a Hindenburg-a šestdesetletnik. Oskar von Benek-kendorf und von Hindenburg, edini sin in dolgoletni adjutant pokojnega nemškega Generalfeldmarschall-a in predsednika nemške države Hindenburg-a, Je nedavno doživel 60. leto starosti. Ob izbruhu te vojne je Hindenburg bil poveljnik divizije, sedaj pa kot Generalleutnant poveljnik taborišč za vojne ujetnike.
*	Osem in pol milijona vojno-poštnlh pošiljk menjata dnevno fronta in domovina. To je velikansko delo, ki ga opravi uprava vojne in civilne pošte.
*	štiridesetletnica obstoja tvrdke Sie-mens-Schuckert-Werke. V tem mesecu poteče štirideset let, odkar Je prišlo za
razvoj elektrotehniške industrije Nemčije do pomembnega sporazuma ln dogovora. Ustanovilo se je podjetje Siemens-Schuckert-Werke. Partnerja tega dogo-
Übungssätze : Ich kann schwimmen. Können sie auch schwimmen? Ja, ich kann auch schwimmen. Die Fische können schwimmen. Die Vögel können fliegen. Dieses Kind ist noch klein, es kann noch nicht gehen. Das kann ich leider nicht glauben. Da kann man nichts machen, aber es ist so. Wir sind schon müde, wir können nicht mehr marschieren. Was wollen Sie? Ich will mein Buch. Wollen sie können! Die Kinder sind müde, sie wollen schlafen. Wir haben Durst, wir wollen etwas trinken. Was wollen Sie trinken? Ein Soda-Himbeer oder eine Limonade? Er will heute nicht kommen? Warum will er nicht kommen? Weil er keine Zeit hat. Darf man hier rauchen? Nein, hier darf man nicht rauchen. Das ist nicht schön, das darfst du nicht sagen. Kinder dürfen nicht rauchen und Frauen sollen nicht rauchen. Dieser Knabe weint, weil er nicht baden darf. Du mußt kommen! S e müssen morgen nach Cilli kommen! Mußt du schon gehen? Müssen Sie jetzt noch Schach spielen? Es ist schon sehr spät und ich will schlafen gehen. Er muß alles verkaufen, weil er kein Geld mehr hat. Alle Menschen müssen arbeiten. Mußt Du immer lachen? Ich kann nicht ernst bleiben! Was möchten Sie kaufen? Ein Bild? Eine Uhr? Ich möchte nichts kaufen, aber ich muß etwas kaufen. Er möchte ein Auto kaufen, aber er hat kein Geld Möchten Sie lieber eine Zigarette oder eine Zigarre rauchen? Danke, ich rauche nicht, ich bin Nichtraucher. Möchten Ile ein Glas Milch? Danke, ich trinke lieber ein Glas Wein. Dieses Fräulein soll nicht
vora sta bili podjetji Siemens & Halske A. G. v Berlinu ter Elektrizitäts-Aktiengesellschaft vormals Schuckert & Co. in Nürnberg. Novo podjetje, kl je razpolagalo z glavnico 90 milijonov mark, Je imelo že začetkom nad 12 tisoč delavcev. To število se je v prvih sedmih letih podvojilo. Podjetje ima danes med Chariot-tenburg-om in Spandau-om prostrane tovarne, ki nosijo ime Siemensstadt ter kažejo vsakomur obseg in veličino nemške elektrotehniške industrije. Tvrdka pa ima podružne tovarne tudi v ostalih delih Nemčije, kakor v Nürnberg-u in drugod.
♦	Poklicni znaki za zdravstvene poklice. Nekateri v zdravilstvu stoječi poklici so se že sami poprijeli gotovih poklicnih znakov. Tako so si zdravniki uvedli runo življenja. Sedaj je pa v tem pogledu prišlo do uradne ureditve. Reichsgesundheitsführer je odredil, da morajo nižje označeni poklici voditi sledeče znake: Zdravniki — runo življenja v rdeči barvi. Zobozdravniki — runo življenja v rdeči barvi s črko Z. Živinozdravnikl — Kačo v rdeči barvi. Lekarnarji — znani A v rdeči barvi. Babice — runo življenja s črko H v rdeči barvi. Zobotehniki — runo življenja s črko D v črni barvi. Zdravilni praktiki — runo življenja nemških zdravilnih praktikov v črni barvi. Droge-risti — znak nemških drogeristov v rdeči barvi.
*	Obnašanje ameriških vojakov v Evropi. Neki Šved, ki je prišel iz Anglije, je v italijanskem listu »Popolo d Italia« napisal o ameriških vojakih, ki se nahajajo v Angliji, med drugim sledeče: »Karakteristično je, da so se Angleži naučili govoriti že skozi nos in da vedno bolj mešajo ameriški naglas v svoj jezik. Med ameriškimi vojaki se nahajajo tudi dru-gokožci, kakor Indijanci izza krajev velikih ameriških jezer in črnci iz države Louisiana. Pri teh mešanicah je seveda marsikaj narobe. Ti možje, ki hodijo po
rauchen, sie ist sowieso nicht gesund. Was soll ich jetzt machen? Nichts. Kinder ihr sollt brav sein und fleißig lernen. Wie heißen Sie? Ich heiße Karl Neumann. Was sind Sie? Ich bin Kaufmann. Von wo sind Sie? Ich bin aus Pettau. Wie alt sind Sie? Ich bin 30 Jahre alt Sind Sie ledig od verheiratet? Ich bin geschieden. Wo lebt ihre Mutter? Meine Mutter lebt in Klagenfurt. Können Sie deutsch? Ja, ein bißchen. Aber ich verstehe noch nicht alles. Bleiben Sie bitte noch eine Viertelstunde, ich mache eine Tasse Tee.
Unregelmäßige Mehrzahlbildung. Nepravilna tvorba množine.
Der Bauer — die Bauern, der Nachbar
—	die Nachbarn, der See — die Seen, der Schmerz — die Schmerzen, der Staat
—	die Staaten, der Mann — die Männer, der Wald — die Wälder, das Auge — die Augen, das Bett — die Betten, das Hemd
—	die Hemden, das Ohr — die Ohren, das Jahr — die Jahre, das Haar — die Haare, das Paar — die Paare, das Tier
—	aie Tiere, das Schiff — die Schiffe, das Spiel — die Spiele.
Pravilo.
Aus dem Lateinischen stammenden und auf -or endenden Wörter wird in Mehrzahl -en beigefügt.
Iz latinščine izhajajoče in na -or končujoče besede dobijo v množini priključek -en.
Der Doktor — die Doktoren, der Direktor — die Direktoren.
Angliji kakor njeni čuvarji, so večinoma mlajši letniki, debelih kosti ter telesnega ustroja, ki kljub visoke rasti nimajo ničesar finega na sebi. Po gostilnah povzročajo zapitke, ki jih potem nočejo plačati, pač pa razbijejo čaše in stole, nakar se oddaljijo«.
* Vodja balkanskih banditov je uopet v ospredju. »Tagespost« poroča izpod peresa svojega dopisnika iz Stockholma sledeče: »Sovjeti so glasom poročil angleškega komunističnega lista »Daily Worker«, ki izhaja v Londonu, podvzeli diplomatske korake pri angleški vladi, kt jih je rešila nova »jugoslovanska« kriza, Sovjeti namreč trdijo, da tiči znani jugoslovanski vojni minister, general Mi-liajlovič, že dolgo s sovražniki pod eno in isto odejo. Dolžijo ga, kar baje lahko dokažejo, da izroča on komunistično usmerjene tolpe nemškim zasedbenim oblastem. Merodajni londonski politični krogi pa trdijo, da Mihajlovič takšnega izdajstva ni zmožen in sam zunanji minister Eden je v spodnji zbornici izjavil, da bo Anglija tudi odslej njega smatrala za »legalnega vrhovnega poveljnika jugoslovanskih čet in jugoslovanskega vojnega ministra«. Kljub temu so diplomatičnl koraki Moskve dali povod, da je angleška vlada svojega, v Londonu se nahajajoče-ga poslanika pri moskovski vladi?- sira Archibalda Clarka Kerr, nemudoma poslala na svoje mesto v Moskvo, da b» »jugoslovansko zadevo« ugodno izravna«. Spor med zavezniki ni Mihajlovič. Mihajlovič je samo sredstvo, ki se ga An-glosasi in Sovjeti poslužujejo za svoj« cilje. Interesi Moskve se pač na Balkanu križajo z interesi Londona in Washing-tona. Sovjeti bi radi H*3kan zase, Mihajlovič pa služi Anglosasom, ki bi p« vojni radi gospodarili na Balkanu bre* Sovjetov. Tako se delajo med zavezniki računi brez krčmarja. Prepirajo se paft za medvedovo kožo.
Aufgabe:
I. Beantworten • Sie folgende Fragen: 1. Welche Tiere können schwimmen T Welche Tiere können fliegen? 3. Wie heißen Sie? 4. Was verkauft der Fleischhauer? 5. Was macht der Bäcker? 6. Was verkauft der Bäk-ker? 7. Was kann jeder Vogel? 8. Was kann jeder Fisch? 9. Wie alt sind Sie? 10. Sind Sie ledig, verheiratet, geschieden? 11. Was sind Sie? 12. Was ist die Forelle? 13. Was ist das Auto? 14. Können Sie deutsch? n. Nennen Sie einige Haustiere: LH. tibersetzen Sie ins Slowenische: Verzeihung, darf man hier rauchen? Nein, hier darf man nicht rauchen. Rauchen Sie Zigarren oder Zigaretten? Ich rauche nur Pfeife. Trinken Sie lieber Bier oder Wein? Ich trinke lieber ein Glas Milch. Wie Ist das Wetter heute? Das Wetter ist heute sehr schön, die Sonne scheint. Können Sie radfahren? Ein bißchen. Ist der Platz besetzt? Nein, er ist frei. IV. Setzen Sie ins Deutsche: Jaz znam dobro plavati. Jaz sem bolan, ne smem kaditi. Kaj imate? Imam vročino. Rad bi se (hote! bi se smejati) smejal, toda ne smem. Bi Igrali (hočete igrati) partijo šaha? Rad M igral (hotel bi igrati), toda nimam (nobenega) časa, ob 3. uri se moram peljati v St. Veit.
Wörter,
arbeiten — delati Auge (s) — oko baden — kopati

*	Komunistična centrala v Bosni uničena. Po zasedbi mesta Bihač v Bosni »o nemških in hrvatskih četah, se je isto-tam našlo spise, ki dokazujejo, da je Imela Moskva v Bihaču nekakšno svojo podružnico. V častnem predsedstvu tako-¿vanega »Protifašističnega sveta za narodno odbrano Jugoslavije« — tako se je »amreč imenovala ta, na lastno pest ustanovljena vlada — so bili Kalinin, Stalin fa Molotov. Predsednik odbora je bil dr. Ivan Ribar, bivši predsednik belgrajske «kupščine. Odbor je tvorilo 42 Srbov in Črnogorcev, devet Hrvatov, štirje muslimani in en Žid. Žid je nekdanji belgraj-»ki novinar Moša Pijade. Pijade in pa neka tajinstvena oseba, ki so jo nazivali »Titus« in je bila šolana v znani moskovski teroristični šoli, sta vodila vojaške operacije in propagando. V vojaško urejenih odredih so služili bivši jugoslovan-Bki oficirji iz Srbije in Črne gore. V tej »armadi« so imeli celo 25 pravoslavnih popov iz Srbije in Črne gore Kot »referente« za verske zadeve.
*	Churchill ima nahod. Agencija Reu-ter je objavila vest, da leži Churchill radi prehlada v postelji ter da ima mrzlico.
*	Nove sile za vojsko. Na vabilo Reichspressechef-a je pred uredniki govoril general Unruh, ki je pooblaščen, Izvesti važna naročila in dela za celotno vojno vodstvo. Razložil je, da mu je glavna naloga, vsakega, za frontno službo sposobnega moža m vsako nadomestljivo,
vojno gospodarstvo upotrebljivo delovno silo osvoboditi od sedanjega manj važnega dela. Njegova izvajanja so na navzoče novinarje napravila najboljši vtis ter jim predočila ukrepe, ki jih general von Unruh trenutno izvaja. Uspehi njegovega dela dovajajo ravno v pravem času naši oboroženi sili pomembne nove moči.
*	Z dovoljenjem angleških oblasti. Angleške oblasti so dovolile boljševiškim agitatorjem v deželah Bližnjega vzhoda
ustanovitev svojih tajništev. Tako je ustanovila znana sovjetska agencija Tass skupno z moskovsko »Pravdo« v vseh deželah Bližnjega vzhoda neke vrste »informacijske urade«, zlasti pa v Siriji in v Libanonu. Ti informacijski uradi razpolagajo baje z ogromnimi denarnimi sredstvi.
*	Komunističen list za Levanto. V Damasku bo odslej izhajal trikrat na teden list, ki ga bo izdajala komunistična stranka za Levanto. Tudi to se dogaja z vednostjo Angležev!
*	Vojaška konferenca v Turčiji. Vrhovni vojni svet turške republike je imel te dni svoje zasedanje. Ministrski predsednik Saradžoglu je pri tej priliki povabil člane omenjenega sveta.na kosilo.
*	Argentinija bo ostala nevtralna. Argentinski državni predsednik Castillo je dejal v nekem razgovoru, da bo Argentinija ohranila svojo nevtralnost. Odločitev Argentinije je jasna in nedvoumna.
*	Aretacije v Iranu. Kakor poročajo iz Teherana, so Angleži v zadnjih šestih mesecih samo v Teheranu aretirali 3 poslance, 550 trgovcev, 80 višjih oficirjev in deset advokatov, češ, da so »motili mir in red dežele«. Del aretiranih Irancev je bil deportiran.
*	Romunski gospodarski minister Fin-cescu je podal ostavko na svoj položaj. Maršal Antonescu je njegovo ostavko sprejel.
*	V Elsassu samo nemška Imena, šef civilne uprave dežele Elsaß, Ki jo je nemška oborožena sila osvobodila in vrnila materni deželi v tej vojni, je izdal odredbo, po kateri morajo vsi prebivalci d» 1. marca t. 1. svoja morebitna nenemška imena spremeniti v nemška. Določilo se nanaša seveda samo na nemškokrvne osebe, ki morajo oblasti predlagati, za katera imena so se odločile.
*	Verižnlštvo in tihotapstvo v Ameriki. Severoameriški časopis »Look« je o naslovni zadevi zapisal sledeče: »V Zedinje-
Bett (s) — postelja
bißchen, ein — nekoliko, malo
bleiben '— ostati
brav — priden, -a, -o
deutsch — nemški, -a, -o
Direktor (m) — ravnatelj
dürfen — smeti (do)pustiti
Durst (m) — žeja
ernst — resen, -a, -o
fahren — voziti, peljati (se)
Fahrzeug (s) — vozno sredstvo, vozilo
Fieber (s) — vročina
fliegen — leteti
Forelle (w) — postrv
Geld (s) — denar
geschieden — ločen, -a, -o
gesund — zdrav, -a, -o
glauben — verjeti
Haar (s) — las
heißen — pisati se, imenoval
Hemd (s) — srajca
können — znati
krank — bolan
leben — živeti
lernen — učiti se
lieber — raje, ljubše
Limonade (w) — limonada
marschieren — korakati
Meer (s) — morje
Milch (w) — mleko
möchten — hoteti
müde — utrujen, -a, -o
müssen — morati
Nachbar (m) — sosed
Ohr (s) — uho
Paar (s) — par
Pfeife (w) — pipa, fajfa
radfahren — kolesariti
sagen — reči
nih državah je nastopil čas črne trgovine in podzemlja. Verižn štvo od danes spominja na »Bootleggerje« z razliko, da se danes ne tihotapi alkohola, pac pa Dencin, avtomobilske obroče, kavo in živila. V največje iznenadenje oblasti raste črno ver.žništvo iz dneva v dan, pri tem pa nastane vprašanje, kdaj se bodo ti tihotapci in verižniki organizirali.«
*	Bolnikom se lahko odvzame karte za tobak. Reichswii tsciiaftsm nisier Je s posebnim odlokom uredil, da se bolnikom lahko odvzame nakaznice za tobak, dokler traja bolezen. Zdravniki lahko v primerih, ko bolnik kljub zdravniški prepovedi ne opusti kajenja, predlagajo gospodarskim uradom, da se jim za določen čas odvzame pravico na nakaznico za tobak. Tak odvzem tobačnih kart je lahko začasen, lahko pa tudi trajen, kakršna je pač bolezen.
*	Cel municijski vlak uničen. V Alžiru je deset kilometrov od postaje Guelrna iztiril tovorni vlak, ki je bil poln munic.je. Eksplozije so pri tem uničile municijo in vagone. Vse spremljevalno osebje je pri tem izgubilo življenje. Promet je b.l prekinjen. Nesrečo je povzročila sabotaža.
*	Amerikanci se eiabiirajo v ¿e gij-skem Kongu. Angleški kolcnia.ni strokovnjaki so iznenadeni o moči ameriških kontingentih čet v zapadni Afriki ter o tamkajšnjih vojaških napravah. Posebno v Belgijskem Kongu so Amerikanci vedno močnejši. Tam so si najprej osigurali kontrolo nad železnico, ob reki Kongo so pa začeli graditi letališča. Letališča označujejo za enkrat kot baze za zračno progo v Egipt.
*	Ameriško letalo tipa C^pper se je zrušilo v reko Tajo. Minuli ponedeljek se je glasom poročil iz Lizbone malo pred pristankom zrušilo v reko Tajo ameriško potniško letalo Upa Clipper. V letalu se je nahajalo 27 potnikov in 13 članov posadke. Doslej so rešili štiri mrtve in 15 težko ranjenih.
scheinen — zdeti se
schlafen — spati
Schmerz (m) — bolečina
schwimmen — plavati
See (m) — jezero
Soda-Himbeer — soda-malinov
Sonne (w) — sonce
sollen — treba je (storiti)
sowieso — tako ali tako
Spiel (s) — igra
Staat (m) — država
Tante (w) — teta
Tasse (w) — skodelica
Tee (m) — čaj
um (zeitlich!) — ob (časovno)
verstehen — razumeti
Verwandte (m u. w) — sorodnk, -ca
Wald (m) — gozd
weinen — jokati
wollen — hoteti
Zigarre (w) — smodka
Gesprächsübungen.
Wie alt sind Sie?
Für wie alt halten Sie mich?
Am 3. April habe ich meinen Geburtstag.
In meinem Alter kann man das nicht
mehr macrfen. Er starb in hohem Alter. Man würde ihn für 50 schätzen. Man sieht ihm das Alter nicht an. Sie ist früh gealtert. Er ist in den besten Jahren. Sobald ich aufwache, stehe ich auf. Sie ist noch minderjährig. Nächstes Jahr wird er volljährig. Er ist schon ein reifer Mann. Seine Ansichten sind veraltet. Der Kranke ist eingeschlummert.
Ich habe die ganze Nacht ke:n Auge zutun können. Ich habe unruhig geschlafen. Er schnarcht entsetzlich. Er schläft wie ein Murmeltier. Diese Musik schläfert ein. Ich bin schon schläfrig, ich möchte schlafen gehen. Jetzt schläft er tief und fest. Wecken Sie mich bitte um 7 Uhr. Ich gehe jeden Tag um 22 Uhr schlafen. Wir schlafen Sommer und Winter bei
offenem Fenster. Warum nehmen Sie gegen Ihre Schlaflosigkeit kein Schlafmittel? Koliko ste stari? Za kako starega me cenite? Dne 3. aprila imam rojstni dan. $
V	moji starosti kaj takega ni več mogoče.
Umrl je v visoki starosti. Lahko bi ga cenil na 50 let. Starost se mu ne pozna. Zgodaj se je postaral.
V	najboljših letih je.
Brž, ko se zbudim, vstanem.
Mladoletna je še.
Prihodnje leto bo polnoleten.
Zrel mož je že.
Njegovi nazori so zastareli.
Bolnik je zadremal.
Vso noč nisem zatisnil očcr-s
Nemirno sem spal.
Strašno smrči.
Spi kakor polh.
Ta godba uspava.
Truden sem že, rad bi šel spai.
Sedaj spi globoko in trdo.
Prosim, zbudite me ob sedmih.


*	Osemdeset severnih jelenov je pokončal požeruh. Finsko časopisje poroča, da ¡je v okolici Sodankylaeja v severni Fin-Bki neka roparska žival, ki še živi v krajnih severnih gozdovih severa, pomorila 80 severnih jelenov. Krvoločna zver ima običaj, da skoči na svojo žrtev, ji pregrizne dušik ter sesa kri. Kadar se tega svojega posla loti, navadno spravi na ducate svojih žrtev v smrt.
*	Romunski vojni minister svoji armadi. Medtem ko so v Moskvi in v Londonu proslavljali 251etnico obstoja rdeče armade, je romunski oboroženi sili govoril vojni minister, general Patazu. V evojem govoru je naglasil, da bo romunska vojna sila storila vse, da se nevarnost vzhoda, rdečo armado, odstrani.
*	Goneralni major Enrico Pezzi se ni vrnil iz sovražne^h poleta. Poveljnik italijanskih letalskih sil na vzhodni fronti, ki se ob strani svojih zaveznikov borijo zoper Sovjete, se iz zadnjega poleta na sovražno področje, ni več vrnil. Ta zaslužni in tudi od Fiihrer-ja odlikovani general je bil star šele 46. iet.
UNTERSTEIRER !
Die deutsche Sprache ist heute in der Welt führend. Alle Völker Europas lernen deutsch. Vervollständige auch du deine deutschen Sprachkenntnisse durch das Sprechen. Schreiben und Denken in deutscher Sprache!
SPODNJESTA3ERC!
Nemščina je danes na svetu vodilen jezik. Vsi evropski narodi se učijo nemščine. Spopolnjuj tudi ti svoje nemško jezikovno znanje. Govori, piši in misli v nemškem jeziku!
Jaz grem vsak dan ob 22. uri spat. Poleti in pozimi spimo pri odprtem oknu. Zakaj ne vzamete proti svoji nespečnosti uspavala?
PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Bischhaus (Wb.)
Die trauen Helfer der fliegenden Besatzungen führen auf einem Feldpflug-Jlatz In Nordafrika einen Motorenwechsel durch.
Rebenveredler
werden für die Monate März—April in der Obst- und Weinbauschule Mar-burg/Drau, eingestellt. Geboten wird pro Veredlung 1—li/2 Rpf. und außerdem Leistungsprämie. Anfragen an die Direktion der Obst- und Weinbauschule Marburg/Drau.	igj
Der Che! der Zivilverwaltung in der Unlersteiermark
Der Beauftragte für Ernährung und Landwirtsclian Graz, Jakominiplatz 12
Betr.: Kastration von Hengsten.
Mit sofortiger Wirksamkeit ordne ich an:
Alle Junghengste sind vor Beendigung des 2. Lebensjahres zu Kastrieren. Ausgenommen sind jene Junghengste mit nachgewiesener Abstammung, die zur Körung vorgeführt werden sollen. Werden derartige Junghengste bei der Körung nicht als zuchttauglich befunden, so sind sie vor Ablauf von zwei Monaten nach der Körung zu kastrieren. 157
Der Beauftragte für Ernährung und Landwirtschaft gez. HAINZL,
Für die mir anläßlich des Heimganges ^meiner unvergeßlichen Gat-tin, Frau ELISABETH SCHUTTA, geb. Babosek, Blumenmacherin und Besitzerin in Burgstall i. B., zugekommenen Beweise warmer Anteilnahme, die zahlreiche Beteiligung an der Beerdigung, sowie die vielen Kranz-und Blumenspenden, sage ich allen den herzlichsten Dank.	163
In tiefer Trauer: JOHANN SCHUTTA, Gatte,
und alle Hinterbliebenen.
Meimt AuKifu
Jedes Wort kostet lür Stellengesuche 6 Rpl, das fettgedruckte Wort 26 Rpl, für Geld-, Realitätenverkehr, Briefwech-... , An	sei und Heirat 13 Rpl, das fettgedruckte
Wort 40 Rpf, für alle übrigen Wortanzeigen 10 Rpi, das fettgedruckte Wort 30 Rpf. Der Wortpreis gilt bis zu 12 Buchstaben je Wort. Kennwortgebühr bei Abholung der Angebote 35 Rpf, bei Zusendung durch Post oder Boten 70 Rpf. Auskunftsgebühr für Anzeigen mit dem Vermerk: „Auskunft in der Verwaltung oder Geschäftsstelle" 20 Rpf. — Anzeigen-Annahmeschluß: Donnerstag um 11 Uhr. „Kleine Anzeigen" werden nur gegen Voreinsendung des Betrages (auch gültige Briefmarken) aufgenommen. Mindestgebühr für eine Kleine Anzeige 1,— RM
ZU VERKAUFEN
Verkaufsanzeigen (Gebrauchtwaren) dürfen nur mehr mit Preisangabe veröffentlicht werden
Obstbäume!	^ Bi™-
buschbäume werden bei günstigen Wetter jeden Mittwoch und Samstag abgegeben. Schauperl, Brunndorf, Pickererstraße 3 (Gasthaus »Zur webßen Fahne«).
r
OFFENE STULLEN
Verkaufe
2 Benzinmotore 4—6 PS
1 Dreschmaschine
Preis RM 1500.—. Skerbinschek. Unter Haidin, Pettau.	133-3
ZU KAUFEN GESUCHT « J
Abfälle AltPaPier. Hadern, SchneL derabschnilte, Texlilabfälle, Alteisen. Metall. Glasscherben, Tierhaare und Schafwolle kauft laufend jede Menge Alois Arbeiter, Marburg (Drau), Draugasse 5.	160-4
Vor Einstellung von Arbeltskräften muB die Zustimmung des zuständigen Arbeitsamtes eingeholt werden
Jüngeres
Mädchen und Junge
die deutsch lernen wollen, für Landwirtschaft gesucht. Johann Ferk, Gastwirtschaft, Pößnitzhofen i, d. Büheln. 144-6
I ohrlinn	Gemischtwaren-
lC,UMn9 geschäft, fleißig und ehrlich, mit Verpflegung im Hause wird aufgenommen. Anschriften an: Ferdinand Tschulk, Gemischtwarenhandlung, Schwarzenbach bei Präwali.	164-6
Zwei jüngere
Burschen
werden als Hilfsarbeiter für Gartenarbeiten gegen Entlohnung, Wohnung und Kost beim Gärtner Konrad Ranner, Marburg, Gornikgasse 7, aufgenommen.
Meierleute <dre> Arbeitskräfte) werden aufgenommen bei Jakob Pak, Lind 58 (Gatschnik), Post: Ranzenberg.	166-6
Innwohner oJer Winzer f. Weingarten wird aufgenommen. Anfragen: Marburg, Bismarckstraße 2.	165-6
Hausgehilfin, mit Jahreszeugnissen und Kochkenntnissen wird sofort oder später aufgenommen. Lilli Honigschmied, Marburg, Taurisker-straße 2, II. Stock.	167-6
Tüchtige
Winzerleute
oder ständige Weingartenarbeiter werden aufgenommen. Marburg, Girstmayergasse 2. 168-6
2 Personen suchen
kleinere Wohnung
In Umgebung Marburg gegen Abdienung. Anfragen: Podbewschek, Marburg, Heu-Kasse 3.	169-8
ßursche,
27 Jahre alt, sucht Ehebekanntschaft mit Fräulein ruhigen Charakters, bevorzugt Schneiderinnen oder Ähnliches. Anträge erbeten unter »Glückliche Zukunft« an die Verw.	170-12
Bernhardiner erlaufen.
Auf dem Halsreifen ist der Name Krainjc Schützen. Bekanntzugeben gegen Belohnung: Gasthaus Babitsch in Leonhard 1. d. B.	171-13
PritillPCPtliede' Art — Leder — Leiclu
riuiiicdcii Rietan _ Hol2 _ orthopä.
dische Apparate, Leibbinden, üummi-strümple, Bruchbänder erzeugt und liefert das iührende Fachgeschäft F. E g g e f, Bandagen und Orthopädie, Lieferant sämtlicher Krankenanstalten u. Sozialinstitute Marburg Drau, Mellingerstralie 3, Olli, Marktplatz 13.
762-14
älteres Ehepaar, möglichst im Tischlerhandwerk bewandert, wird aufgenommen bei
WILHELM BRAUNS
Farbenfabrik, CILLI, Spitalgasse 4 bis 8
Geboten wird freie Wohnung, Beheizung, Beleuchtung und ein entsprechender Lohn nach dem Tarif der Lohnverrechnung.	172
Aulruf
zur Meldung von Männern und Frauen für Aufgaben der Reichsverte digung
1.	Auf Grund der Verordnung des Chefs der Zivilverwaitung in der Untersteiermark über die Meidung von Männern und Frauen t'ur Aufgaben der Reichsverteidigung vom 4. Februar 1943 (V. O. u. Abi. Nr. 3, S. 13; haben sich alle Manner vom vollendeten 10. bis zum vollendeten 65. Lebensjahr und alle Frauen vom vollendeten 17. bis zum vollendeten 45. Lebensjahr, bis spätestens 3. März 1943 zu melden, wenn s.e
a)	am 1. Jänner 1943 weder in abhängiger Beschäftigung standen noch emer selbständigen Berufstätigkeit nachgingen;
b)	am 1. Januar 1943 zwar in einem abhängigen Arbeitsverhältnis standen, dessen Arbeitszeit jedoch weniger als 48 Stunden in der Woche betrug;
c)	selbständige Berufstätige, die am 1. Januar 1943 keine oder nicht mehr als 5 Gefolgschaftsmiglieder beschäftigten, mit Ausnahme der Selbständigen in Handel, Hendwerk und Gaststättengewerfce.
2.	Von der Meldepflicht sind folgende Personen ausgenommen:
a)	Ausländer (Schutzangehörige, Protektoratsangehörige und Staatenlose haben sich jedoch zu melden);
b)	Männer und Frauen, die in einem öffentlich-rechtlichen Dienstverhältnis stehen, sowie die zui Wehrmacht, Waffen-jj, zur Polizei und zum Reichsarbeitädienst Einberufenen;
c)	Männer und Frauen, die mindestens seit dem 1. Januar 1Ö43 in einem Beschäftigungsverhältnis stehen, dessen Arbeitszeit 48 Stunden Oder mehr in der Woche beträgt;
d)	selbständige Berufstätige, die am 1. Januar 1943 mehr als fünf Personen beschäftigt haben;
e)	Männer und Frauen, die in der Landwirtschaft voll tätig sind;
Í) Männer und Frauen, die hauptberuflieh selbständig im Gesundheitswesen tätig sind; g) Geistliche;
b) Schüler und Schülerinnen, die eine öffentliche oder anerkannte private
allgemeinbildende Schule (Mittel- oder Höhere Schule) besuchen; i) Anstaltspfleglinge, die erwerbsunfähig sind;
k) werdende Mütter sowie Frauen mit einem noch nicht schulpflichtigen Kind oder mindestens 2 Kindern unter 14 Jahren, die im gemeinsamen Haushalt leben.
3.	Die Meldung erfolgt durch Ausfüllung eines Vordruckes. Dieser Vordruck ist bei den Arbeitsämtern, deren Nebenstellen und bei allen örtlichen Polizeiverwaltungen (Bürgermeisteramt, in Marburg-Stadt bei den Polizeirevieren) zu beheben und nach Ausfüllung spätestens bis 3. März 1943 dem örtlich zuständigen Arbeitsamt oder dessen Nebenstelle zu übersenden.
Eine persönliche Vorsprache beim Arbeitsamt oder dessen Nebenstellen hat erst über Aufforderung des Arbeitsamtes stattzufinden.
DIE ARBEITSÄMTER MARBURG/Drau, CILLI. PETTAU, RANN/Sawe.
Betrifft: Frühjahrsfutterzucker für die Bienen.
Nachdem die Bienenfutterzuckerzuteiiung von nun ab geteilt erfolgt, erhalten sämtliche Imker, welche ihre Völkeranzahl im Herbst 1942 ordnungsgemäß meldeten und auch den Herbsitzucker bezogen, den Frühjahrszucker im Gewichte von 150 kg pro Volk zugeteilt.
Imker, welche im Herbst 1942 den Futterzucker per Bahn zugesandt erhielten, erhalten die Frühjahrszuckerzuteilung automatisch zugesandt und erübrigt sich daher jedwede Anfrage bzw. Korrespondenz.
Alle jenen Imker, welche den Zucker in der Geschäftsstelle der Lfgr I., Untersteiermark, Marburg, Tappeinerplatz Nr. 6, persönlich übernahmen, erhalten den Zucker dortselbst und zwar an Dienstagen und Freitagen von 9 bis 18 Uhr ausgefolgt. (Lieferscheine vom Herbst als Empfangsberechtigimg mitbringen.)
Da die Zuckerausgabe am 1. April abgeschlossen sein muß, können säumige Imker bei späterer Anforderung nicht berücksichtigt werden. Es sei aber schon heute darauf aufmerksam gemacht, daß die Futterzuckerzuteilung im Herbst 1943, ausschließlich durch die Ortsfachgruppen Imker erfolgen wird und ist daher jeder einzelne Imker verpflichtet, sich bei der nächsten Ortsfachgruppe Imker als Mitglied anzumelden.
LANDESFACHGRUPPE IMKER, UNTERSTEIERMARK
I. A.
OTTO TSCHREPINKO. e. h.,
Geschäftsführer.	159
flIFFEISENKflSSE MARBURG drju
HERRENGASSE
Fernruf; 24-53
SCHULGASSE
im Gebäude der früheren Untersteirischen Volksdarlehenskasse Verzinst die Spareinlagen und Einlagen in lauiender Rechnung nach gesetzlicher Kündigung und laut Vereinbarung Gewährt Darlehen! kurz-, mittel- und langfristig ani Bürgschaft und Intabulation, sowie Kredite in laufender Rechnung
'	__131
BöflG-UCHTSPfELE
^äf8t»BG, BURGPLflTZI
EMIL JANNINGS WERNER KRAUS WERNER HINZ CHRISTIAN KAYSSLER
in den politischen Ereignissen um die Entlassung Bismarcks:
Die Entlassung
Für Jugendliche unter 14 Jahren ist nicht zugelassen!	160
T/Hdufosiutto Rgliau
Freitag bis Montag
Gefoeimakle WB1
Für Jugendliche zugelassen! Vorstellungen täglich um 18 und 20.30 Uhr.
Freitag, Samstag und Montag täglich um 15 Uhr.
JugendvorsteSEung
mit vollständigem Programm! Jeden Sonntag Vormittag um 10 Uhr Wochenschausondervorstellung!
| euee Pulver für den -L * Wuchs und iür die ■Vlastunt; der Schweine
R E D IH,
mit garantiertem Erfolg
ZENTRALDROGERIE EMIL THÜR, 86 Marburg/Dran, Herrengasse 33.
73
Der Chef der Zivilverwaüung in der (Jnfersteiermark
Dienststelle für Gewerbeaufsicht, Graz, Friedl-Sekanek-Ring 2, Tel. 13-94
Ab März wird in der Untersteiermark bis auf weiteres am ersten Mittwoch in jedem Monat ein Sprechtag gehalten und zwar abwechselnd in Marburg und in Cilli:
3. III. Marburg, Schillerstraße 37, 1 Stock, Zimmer 100
7. IV. Cilli, Vokanplatz 5, Erdgeschoß, Zimmer 9
5. V. Marburg, Schillerstraße 37, 1 Stock, Zimmer 100
2. VI. Cilli, Vokanplatz 5, Erdgeschoß, Zimmer 9
Parteienverkehr von 9 bis 12 Uhr.
Der bisher allwöchentlich jeden Donnerstag in Marburg, Tegetthoff-straße 22, gehaltene Sprechtag findet am 25. Februar zum letztenmal statt.
149	Der Leiter: Obergewerberat Dr. Ing. Stieger
Der Oberbürgermeister der Stadt Marburg Drau
(Statistisches ßmt)
Zahl 058/24—1943.	Am 24. Februar 1943.
Bekanntmachung
über die Vornahme einer
Zählung der Schweine und Hühner am 5. März 1943
Der Chef der Zivilverwaltung hat verfügt, daß am 3. März 1943 eine Zählung der Schweine und Hühner stattfindet. Jeder Tierhalter ist verpflichtet, seinen Tierbestand richtig und vollständig anzugeben. Er bezeugt die Richtigkeit seiner Angaben durch Unterschrift auf der Zähl-bezirksliste. Wer Angaben verweigert, falsche oder unvollständige Angaben macht, sowie wer den Zählern den Zutritt zu den Stallungen verweigert, hat empfindliche Strafe zu gewärtigen.
In jeder vienbesitzenden Haushaltung muß am Tage der Zählung (3. März 1943) eine Person anwesend sein, die den Zähler die verlangten Auskünfte erteilen kann. Falls eine viehbesitzende Haushaltung am Tage der Zählung nicht aufgesucht sein sollte, ist der Haushaltungsvorstand verpflichtet, entweder persönlich oder durch einen von ihm Beauftragten sogleich am nächsten Tage (4. März 1943) die Angaben zur Zählung bei der zuständigen Bezirksdienststelle, bzw. in der inneren Stadt beim Statistischen Amt, Kärntnerstraße Nr. l/II, zu machen.	158
gez. KNAUS.
iCÖÖSl v"ŠrAJERSKEM GOSPODARJU" oglašuje,	|
Im w0IFa___uspeha se raduje «?