XIII. letnik. V Gorici, dne 20. julija 1905. 29. Številka. ,—' Izhaja vsakifetrte ob 11. uri dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nelrankovana pisma se ne spre jemajo. Cena istu znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1 ‘50 Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele Izven Avstrije 6 K. Rokopise sprejema .Narodna Tiskarna* v Gorici, ulica Vel-lurini št. 9. ... --- N.iročnino In naznanila sprejema upravništvo v Oorid, Semeniška ulica š. 16 Posamezne številke se prodajajo v toba-ktrnalt v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah, in sicer: če' se tiska enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici. Tiska „Narodna tiskarna14 (odgov. J. Marušič) v Gorici. Zborovanje zastopnikov delavskih društev. )Konoc.) Gostinčar priporoča, naj skrbi „Za-družna zveza" za pouk v knjigovodstvu. Sprejeta je bila sledeča resolucija: Shod nujno priporoča, naj se za uspešni razvoj delavskega zadružništva (delavska konsumna društva, hranilnico, stavbene družbe, posojilnice, produktivne zadruge itd.) uvede vsakoleten pouk v knjigo vodstvu in poznanja blaga. Shod priporoča .Krščansko-soeijalni zvezi11, naj se obrne na „Zadruž. zvezo11, da pospešuje delavske zadruge in uvede letDe knjigovodske tečaje. Tovariš Jeraj, predsednik .Strokov-nega društva11 tekstilnih delavcev za Kranjsko, priporoča sledečo resolucijo: Shod želi, da se vrši redno vsako leto sestanek zastopnikov slovenskega delavstva. Čas in kraj se določi na shodu, ki tndi izvoli odbor za pripravljavna dela prihodnjemu shoda in izvršitev sklepov na shodu. — Resolucija obvelja soglasno. Zastopnik .Katoliškega delavskega društva" v Prevaljah na Koroškem gosp. Lavrinc, pozdravi zborovalce v imenu koroškega delavstva. G. dr. Derinastija kot zastopnik .Slov. katol. del. društva11 v Gorici naglasa, da društvo dela strogo po resolucijah „Kršč. soc. zveze11 in šteje nad 500 člancv. Dasi se še niso začela ustanavljati strokovna društva v Gorici, vodi društvo natančen seznam delavcev po strokah. Tndi za organizacijo delavk se dela. Ustanovilo se je društvo za katol. delavke .Skalnica", ki ima že 250 članic. Razni pojavi kažejo, da se zasnuje v teku enega leta močna strokovna organizacija na Goriškem. Vesel pojav je ustanovitev .Strokovnega društva kamnarjev11 na Nabrežini. Želeti je od .Zveze11 LISTEK. Zdrava, morska zvezda! Povest z obali Jadranskega morja. I. M o h o r o v. (Dalje.) .In tedaj sem slišal, 4a je ropar. Zdelo se mi je, da je to moja krivda, in nisem imel več miru. Romal sem v Rim, padel pred noge sv. očeta. In vrnil sem se drug, nov, miren in Sel naravnost na Trsat. In zdaj sem odmrl svetu, a spomini so, katerim ne odmrje človek. In njega bi še videl rad, da mu povem, da sem mu odpustil11. Ta hip se je sklonil Štefan na postelji, čudno je gledal v očeta Sergija, kakor v omotici ponavljajoč : Jurij, Jurij, njegov brat ! .Kaj, kdo, človek govori !* „On je mrtev, mrtev, v mojih rokah je umrl, zavratno ubit od njega, katerega je rešil smrti iz rok preganjavcev, ubogi Pero I Prosil je, naj mu spolnim ono željo in se ne znosim nad njegovim to-var šem — morilcem. Oprosti mu, radi tebe je umiral težko, težko*. »Pero, moj brat, odpuščam ti v drugo, Bog ti bodi milostljiv, Pero moj brat“. Ne ena mišica ni zadrgetala na obličju Sergijevem, kot kip nečuten in potrebnih pripomočkov za organizacijo. V imenu „Slrokovnega društva kamnarjev na Primorskem11 s sedežem na Nabrežini pozdravi zborovalce tovariš Ferdinand Štolfa iz Nabrežine, ki opisuje kako težko je bilo organizacijsko delo med kamnarji, ki jih je terorizirala in izkoriščala soc. demokracija. Tovariš Cotič pozdravi zbor v imenu .Katol. del. društva v Mirnu11 pri Gorici, ki je bilo ustanovljeno I. 1891, ima pomožno blagajno, čebelico, pevski zbor in gospodarski napredek. Zastopnik .Kat. delavskega društva v Kostanjevici na Krasu" poroča, da šteje društvo 70 udov. Opisuje težavno borbo na Krasu proti liberalnim oholim mogočnjakom in izkoriščevalcem ljudstva ter predlaga sledeče: Slovenska kršč. socijalna zveza preskrbi primerne obleke za gledališke predstave svojim društvom. Obleko naj bi razposojevala proti primerni odškodnini. Končno povabi gosp. poročevalec navzoče, naj se udeleže v obilnem števila blagoslovljenja zastave, ki bo dne 15. avgusta tek. leta. Predsednica ženskega oddelka „Slov. kršč. soc. zveze" gospa Manfreda poroča o delovanju tega oddelka. Predsednik .Strokovnega društva za delavstvo kranjske industrijske družbe11 na Jesenicah, Glavič, priporoča strokovno organizacijo. O razvoju delavske organizacije na Jesenicah poroča tovariš Čebul: Odkar se je zgradila I. 1889 nova tovarna na Jesenicah, se je delavstvo silno pomnožilo. Po železničarjih je prišla tedaj med delavstvo soc. demokracija, in I. 1897 so ustanovili soc. dem. društvo. A ker so soc. demokratje le lagali in zabavljali, namesto da bi bili delavstva koristili, se je ustanovilo istega leta .Kat. delavsko društvo". Korist tega društva je mnogostranski. V imenu .Katol. delavskega društva" v Preski poroča Andrej Škof. trd in bled ko stena je šepetal sklenjenih rok : Requiescat in pace I V. Isti čas se je bil spustil mož — čuvaj iz dupline k čolnu. .Šibek je in slabo vreme kaže, v pogubljenje gremo I" Splezal je znova v duplo in nagovoril jetnico: Morje je nemirno, bati se je viharja, nemogoče je 1" .Ona nas reši, blagi mož, ona, ki ni zapustila še nikogar. Saj je zvezda morja, in varuje nje, ki jo kličejo na pomoč*. Zdelo se je kakor da omahuje mož, za hip pa je mehko a odločno jej velel: .Idimo I" Mož je bil zamolčal zraven še eno nevarnost. Videč kako se je spremenilo obnebje, vrnili se bodo tovariši njegovi vsak čas, in kaj potem, ako jih zasačijo ? To je mislil mož, a jasno in mirno obličje ženico je ubilo v njem nemir. Prvo je odnesel otroka, potem mater k čolnu, ker je bila pot prestrma, da bi mogla sama. Pol ure pozneje se je gibal čoln sredi valov. Troje src je trepetalo v njem, zak^j legal je mrak na morje, in močen veter je pihal z obrežja. Zato pi je npiral mornar vse moči, da jih ni O delovanju društva sv. Marte v Ljubljani poroča odbornica Ivana Vrho. Dr. Krek pripomni, naj bi vsa naša društva opozarjala svoje člane, ki grejo v mesto ali tujino, naj pristopijo tudi tam v naša društva. Predsednik .Podpornega društva delavcev in delavk c. kr. tobačne tvor-nice v Ljubljani", tov. Catar, poroča, da je bilo ustanovljeno društvo 1. 1900. Vedno je delovalo za napredek delavstva in vložilo mnogo prošenj in ne brez uspeha. Predsednik .Strokovnega društva za peke na Kranjskem", Urbar, poroča, da se je ustanovilo društvo, ker se je prejšnje .Strokovno društvo pekov" pridružilo dunajski socijalno demokraški strokovni zvezi. Predsednik .Strokovnega društva lesnih delavcev za Kranjsko" s sedežem v Ljubljani, Peter Bizjak, naznani, da se je ustanovilo to društvo, ker se je razdražilo prejšnje strok, društvo za mizarje in se pridružilo soc. dem. zvezi na Dunaju. Poživlja lesne delavce na Kranjskem, naj pristopijo v društvo. Dr. Krek pripomni: Strokovna društva morajo imeti močra krajevna društva. To je prvo. In šele močna krajevna društva naj ustanovljajo strokovne zveze, ne da bi te kršile samostojnost krajevnih strokovnih društev. Tovariš Klančnik pozdravi shod v imenu .Strokovnega društva cementnih delavcev" v Mojstrani, ki se je ustanovilo 18. junija 1.1. O .Delavskem konsumnem društvu" v Tržiču poroča tovariš Jožef Bhun. Predsednik .Kršč. soc. strokovnega društva" papirnih delavcev za Avstrijo Anton Jeriha poroča, da je bilo društvo ustanovljeno I. 1900. Dr. Krek naglaša, da morajo strokovna društva biti priznana kot edino prava zastopstva delavcev. Tovariš Peter Rupnik poroča v zaneslo na široko morje, kjer je bilo nevarnejše in tudi manj zaslombe. Vihar je postajal vse hoji. Prihajalo je od nekod kakor šumenje nepreglednih gozdov. Šumijo z grozo, in zveri tulijo v njih vse noči in kače sikajo med grmovjem ... Kdor se je vozil pomladi po Jadranskem morju, ta ve, kako je tedaj ono lepo morje. Razpenjeno liže gole obali in skalne čeri, kakor lev, ki so ga ranili in Bi zdaj liže kri raz rano. Korzar je veslal z vsemi močmi. Dvoje močnih vesel se je upogibalo pod njegovimi rokami, mišice na rokah so mu bile nabrekle, da si mislil, zdajzdcj morajo počiti. Obraz, ki se mu je bil sprva zalil z rudečioo, obledel je, debele znojne kaplje so mu ostajale na čelu, a izpirale so mu jih pene, ki so zdajdaj zakrile ves čoln. Jelo je bilo prevzelo z grozo. Videča same valove, visoko švigajoče, deleče se zdaj, zdaj požirajoče drug drugega, vstrepetala je in zatisnila oči. Tesno je privijala otroka k sebi. Napol kleče, napol sede je drhtela v čolnu. Vse mogoče misli so ji blodile po glavi. Spomnila se je onega kapitana, ki ga je bila rešila gospa Presveta, in ji je postalo tako pri srcu, da reši tudi njo. In ko je pomislila vse to, si je predočila živo sliko z gore. Videla je živo tiste lepe njene oči, svitle trepalnice jih zastirajo, otožno mehko imenu ..Katoliške delavske družbe" v Idriji, da je družba lansko leto praznovala desetletnico. Zastopnik .Društva sv. Jožefa v Tržiču" Frančišek Vidic zahteva delavsko zavarovanje in votivno pravico. Zastopnik .Prometne zveze" (Ver-kehrsbund) tov. Jakob Milavec poroča, o delovanju .Prometne zveze". Dr. Krek pravi, da ko se razvije .Slov. kršč. soc. zveza", bo tudi mogoče misliti na tako ustanovitev .Zveznih" društev. Predsednik .Katol. delavskega društva v Kropi" Drmota poroča, da se je ustanovilo leta 1897, V imenu delavk na Jesenicah pozdravi shod Apolonija Čufar. Dr. Krek pravi, da so bile svoj čas ravno delavke one, ki so zbudile srčnOBt jeseniškim moškim delavcem. Tovariš Jožef Gostinčar priporoča .Šolsko družbo sv. Cirila in Metoda". Delavka Frančiška Mejač pozdravi shod v imenu vevških delavk. Predlaga sledečo resolncijo: Shod poživlja vsa delavska društva na najodločnejši boj proti pijančevanju in priporoča za najuspešnejše sredstvo proti pijančevanja abstinenco. Po zgledu angleških delavskih društev naj bi bili voditelji in voditeljice slovenskega delavstva abstinenti, oziroma abstinentinje. 0 boju proti pijančevanju naj se vrše predavanj . Brez abstinenčnega krožka naj bi ne bilo delavskega društva na Slovenskem. Z navduševalnim govorom zaključi dr. Krek ob tričetrt na 1. uro popoldne zborovanje. Politični pregled. Državni zbor je bil v soboto od-godjen. Sllnlsterska kriza na Ogrskem. — Fejervary je izdal odlok na občine, gledajo v dušo in srce vsakemu in tolažijo in srčijo ; in njenih rok, mehkih in drebnih se je spomnila, ki so vendai tako močne, da mirijo viharje in tolažijo morje ; — in njenih ust se je ssuielila, zaokroženih in ljubkih, kakor da /epe-tajo : Ljubim vas, ljubim te. Vsega se je spomnila Jela ta čas in pa čutila je preveliko ljubezen do Nje tačas v svojem srcu, in ves strah je izginil iz njene duše... Korzar je veslal z vsemi močmi. Vajen je bil morja in ni se ga bal, ker ga je poznal. Vedel pa je, da ne vzdrži predolgo. Naprej pa Korzar ni mislil, ker ga je streslo. Postajal je ves drug in take si je mislil pri sebi: Moj Bog, ne zaupam v se, niti ne morem upati na rešitev in vendar... gospod, bodi usmiljen meni grešniku, in ne daj, da podležem prej, dokler nisem učinil vsaj enega dobrega dejanja". Veslali so dalje ; kolikor je mogel soditi Korzar, bili bi morali biti kmalu pri koncu, zakaj pozdevalo se je, da se svetlika dan na vshodu. Veslar je bil skoraj brez moči, prijemal ga je krč v rokah in vsak sunek z veali je provzročal divje bolečine. Zajedel je bil zobe r ustnice, samo ena misel ga je tolažila, da morajo biti blizu. (Dalje pride.) v katerem jih poživlja, naj izvršujejo svoje dolžnosti iz zvestobe in ljubezni do domovine. Odklanjanje prostovoljno plačanih davkov in prostovoljno priglašenih vojhških novincev bi uničilo čut dolžnoBli za javna bremena in bi povzročilo ljudsko bedo. Sploh pa namerava vlada razveljaviti vsak sklep, ki bi kršil obstoječe zakone in rušil obstoječi red. Opozicijonalni listi imenujejo ta odlok dnevno povelje in svetujejo občinam, naj preži.ajo pisma in odloke Fejervary vega ministerstva. Nezaupnica ogrski vladi. — Na pondeljkovi izredni glavni skupščini mu-nici(alnega odseka peštanske županije je bil prečitan reskript ministerskega predsednika glede imenovanja novega kabineta. — Na predlog poslanca Julija Gulnerja je bila vladi soglasno izrečena nezaupnica. Skupščina je izjavila, da ne more vlada računati na podporo županije. Madjarski poveljstveui jezik. — Četovodja polka št. 62 v Maros Vasar-hely je poveljeval svoji četi madjarski. Ko je srečal s svojo četo neki oddelek pešpolka št. 64, kat9remu je poveljeval neki poročnik, je poveljeval madjarski. Četovodjo so aretirali in pride pred vojno sodišče. tieueral Klobučar. — Vojaški na-redbeni list poroča, da je bilo generala konjeništva, Viljema Klobučarja, poverjeno provizorično vodstvo poslov kralj, ogrskega poveljnika deželne hrambe. Barou Gautsch. — Minislerski predsednik baron Gautsch so je podal v torek t Karlove vare, kjer ostane 14 dni. N^jvečje Škofije v katoliški cerkvi. — „Konserv. Korresp.“ je prejela nastopno: Glasom neke vatikanske statistike je 38 škofij, ki imajo nad milijon prebivalcev, in k tem škofijam pripadajo vse štiri škofije češkega kraljestva in sicer šteje pražka nadškolija 2,026 190, litmerška pa 1,432.600, kraljevograška 1,104.000 in budviška 1,104 400 daš. Razun Belgije, ki ima s svojimi 6 984 219 prebivalci šest škofij, ni nobene druge dežele, ki bi imela tako razsežna du3no-pastirska okrožja. Nadalje imati olutnuška škofija 1,819.200 in dunajska 1,900000 duš. V onostranski državni polovici ima ostrogonska nadškofija 1,246.300 in zagrebška 1,183.700 duš. — V Nemčiji je osem škofij, ki imajo nad milijon duš in sicer: Vratislav 2,668.400, Kolin 2,627.923, Poznanj—Gnjezenj 1,327.377, tem slede Paderborn, Munster, Freiburg v Br. in Trier, najmanje ima monakovska nadškofija, namreč 1,018 078 daš. V Belgiji, kakor omenjeno, ima vsaka od 6 škofij nad milijon duš. Brazilija ima tadi šest škofij, ki štejejo nad milijon daš; med temi jih ima največ Bahija: 2,061.000. Francija ima tri škofije, ki štejejo nad milijon duš in sicer: Pariz 3,340.614, Cameery 1,811.868 in Lyon 1,368.296. Argentinija ima dve: Buenos-Aires in La Plata. Po eno škilijo z nad enim milijonom diM imajo: Italija (Milan 1,769.063), Meksiko (Mehvakan), Guatumala, Cbile (Sant Jago) in ameriške Zvezne države (New-York 1,200000 katolikovi Povprečno največe prebivalstvo imajo škofije na Češkem. Dogodki na Ruskem. — Vladni proglas pravi, da so bili dogodki t Kavkaza tekom zadnjih dveh tednov delo revolucijskih strank v Tilliaa, ki streme za tem, da se tamošnje gospodarstveno življenje ngonobi. Proglas pravi, da raški delavci v Titlisu tvorijo konservativni element, zato so jih revolucionarji mnogo pomorili. 0 novejih atentatih z bombami, ki so bili v Till.su izvršeni, pravi proglas, du so oblastnije odkrile delavnico za bombe, v kateri so našli itin napolnjene in 24 praznih dinamitaih bomb ter okolo 600 zabojev z dinamitom, nitroglicerinom itd. Izdelovatelji bomb so poskušali, provzročni eksplozijo, toda policija je znala to preprečiti. Med hišnimi preiskavami je bilo slišati v sosednjih vrtih streljanje s paškami in revolverji. Aretovanih je bilo 12 oseb. En izdelovatelj bom se je sam v jeAi umoril. .Beri. Tageblattu* poročajo iz Petrograda : Te dni so v središči mesta, ob Tontanki, v hiši poleg ministeretva za promet, odkrili tovarno za bombe. Ko je policija po noči prišla v poslopje, je bila sprejeta s streli, vsled česar je bit ranjen en policijski častnik in en hlapec. Napadalec je bil aretovan. Isti je imel ponarejen potni list. Našli so mnogo izgotovljenih bomb, 16 kilogramov dinamita, mnogo proglasov, v katerih se poživlja delavce, naj dne 22. ju.ija, na dan, ko so se pred pol leta v Petrogradu vršili znani krvavi dogodki, priredo demonstracije, naj mečejo bombe v vojaštvo in občinstvo, ter naj v znamenje simpatije izobesijo črne zastave. Upravni svet železnice „Varšava-Dunaj" je uvel ravnopravnost poljskega jezika z rnskim na tej progi ter tako ugodil željam železniškega osobja, ki je bilo napovedalo štrsjk, ako se ne uvede poljski občevalni jezik. Rusko-japonska vojska. Došlo je iz Mandžurije mnogo brzojavk, v katerih se izraža prošnja, da naj se ne sklene mir, preden se ne bo vršila velika bitka, po kateri sc L>nevič nadeja, da se položaj spremeni. • • * Kitajska namerava nemudoma gradili železnico iz Sinmintina v Mukden. * * * Kakor poroča .Standard** iz Šan-gaja, so Japonci v Korzakovska izkrcali popolen materijal za 126 milj dolgo poljsko železnico ter 2000 kalijev. Skupna moč japonske vojske na Sahalinu znaša 14.000 mož različnega orožja. * * * V lem leta je bilo na Ruskem sklicanih pod orožje 476.246 mož. * * * Iz Petrograda javljajo, da jo dosedanji inšpektor topništva, veliki knez Sergij Mibajlcvič, imenovan na novo ustanovljeno mesto generalnega inšpektorja. Mesto inšpektorja topništva je odpravljeno. * * ♦ Iz Petrograda poročajo, da vojno sodišče ni obsodilo generala Steselja radi kapitulacije Port Arturja, marveč da je bilo njegovo ponašanje glede predaje popolnoma pravilno. General Štesolj postane baje zborni poveljnik v Odesi. * * # General Linevič je dne 16. t. m. brzojavil nastopno: Nobenega poročila ni, da bi bilo došlo do spopada s sovražnikom. Dne 14. t. m. je bilo videti dve torpedovki, ki sta pluli proti zaliva Amerika. Dospelo je več torpedovk v zaliv Olga. * * * « „Novoje Vremja1* poroča z bojišča, da je tam |neznosna vročina. Toplomer kaže 40 stopinj Reaamerja. * * * Iz Vladivostoka se poroča: Trdnjava je močno utrjena n i sahi, kakor na morski strani. Utrdbe na sahi strani obstoje iz modernih forov in močnih okopov in nasipov. Pristanišče je proti morja zaprto, da se ma ne more približati nobena ladija. Tadi izliv reke Amar je zagrajen z minami, da se torpedovkam ni mogoče približali Torom bolj kakor na šest kilometrov. Japonci bi fjre samo v tem slučaja mogli obstreljevati, ako bi preje poškodovali lafete na topovih, ki se nahaja o na sprednjih pozicijah. Neprecenljive vrednosti za Vladivostok je otok Askold, ki straži vhod v pristanišče. Dopisi. Iz Logu pod Mangartom, 17. jalija. — Dne 16. i. m. je bila slovesna otvoritev predora med Logom in Rajbljem. Za vsprejem ministra poljedelstva in dragih dostojanstvenikov so se delale velike priprave. Slavnostni prostor pred predorom je bil ves ovenčan z zelenjem in slečem. Vihralo je na primeroma majhnem prostora 160 zastav, med njimi tudi slovenska. Pod vodstvom gospoda rudniškega nadzornika izvršil se je kras»n slavolok; na eni strani napis „G (lok aof I** in rudarska znamenja, na dragi strani cesarjeva podoba in grbi avstrijskih dežel. Pripravljen jo bil lep oltar s podobo sv. Barbare, zaščilnice radarjev, in šotor za ministra, kjer je prisostvoval sveti maši. Ob deseti ari pripeljal se je ekscelenca s spremstvom t^r se vstavil v hotela gospoda župana Mirtina Černuta, potem pa se odpeljal pred predor. Tam ma je nežna triletna hčerka gospoda radarskega nadzornika izročila šopek planinskih cvetlic, potem pa ga pozdravila gdč. hčerka gospoda višjega otkrb-aika iz Rsjblja. Predstavljeni so bili nato došli gosti, nakar je tukajšnji g. župnik v nemškem in slovenskem nagovora pojašnjeval pomen dneva ter daroval sveto maš) na prostem, in blagoslovil novi radnik „Kai*er Franz Jo« CI. Hilfsstollen in Breth (L ■>&)•*. Ves čas je svirala vojaška godba iz Rajblja. Po dokončanem svetem opravila odpeljal se je minister v predor, kjer je ustrelil zadnji strel — s tem je delo dokončano — ob dveh popoludne pa so odpeljal nnzaj. Odposlala se je brzojavno udanostna izjava Njegovemu Veličanstvu Minister je podelil visoka odlikovanja višjemu rudarskemu oskrbniku v Rajblja in gospodu oskrbniku v Lcgu, kakor tudi nekaterim delavcem. Ljudstva se jo zbralo od vseh krajev izvanredno veliko. Bilo je prav lepo vreme. Na slavnostnem prostoru je skrbel gospod Andrej Černuta za postrežbo. Bolet zn ministra in povabljene goste pa je prevzel hotel gospoda Martina Černuta, in sicer pred predorom in v hotela. Iz Aleksandrije v Egiptu, 16. julija. — (Praznik sv. Cirila in Metoda.) — Kakor vsako leto, tako smo tudi letos slovesno in v pravem cerkvenem ter narodnem duhu proslavili praznik sv. apostolov Cirila in Metoda. Obhajanje tega praznika je za aleksandrijske Slovence posebne važnosti, kajti ravno vsled njega so se oni prebudili v verskem in narodnem ozira in po njem se navdušujejo vsako leto za naše najdražje svetinje: sveto vero in materin jezik. — Pred trinajstimi leti so se oni na praznik sv. Cirila in Metoda prvič zbrali r večjem števila k slovenski slažbi b. in skupno nastopili kot Slovenci, poprej so bili skoraj nepoznani v Aleksandriji in celo rojak ni vedel za rojaka. Verska in narodna zavest je spala. Pa kakor poživi blagodejen dež izsnšeno zemljo, enako je vzdramil in oživil ter še vedno poživlja praznik sv. C!rila in Metoda aleksandrijske Slovence, da se vedno bolj srčno kažejo kot verni in zavedni Slovenci. Da bi se pač še oni, ki so doeedaj še vedno mrzli, vneli na lepem vzgleda dragih svojih rojakov I Praznik sv. Cirila in Metoda obhajamo v Aleksandriji že par let prvo nedeljo meseca jalija, zato da je lažjo vsem vdeležiti se našega sknpuega praznika. Služba b. je ob sedmi ari v župnijski cerkvi sv. Katarine in sicer pri velikem oltarja, drage nedelje in praznike je namreč pri altarja sv. Križa. Mej celo sv. mašo so letos dečki peli sloveaske pesmi iz „Ljudske Pesmarice-*, seveda (udi pesem sv. Cirila in Metoda. Dečke, ki so raznih narodnostij, je vrlo izvežbal organist P. Jožef Amč Silno se je to lepo petje vsem dopadalo, bilo je res kakor v domovini. V cerkvenem govoru so slišali mno-gobrojni navzoči, kako skazujemo hvaležnost sv. slov. ap. Cirila ia Metoda. Mei sv. mašo je pristopilo k skupnemu sv. obhajilu lepo število ne samo Slovenj ampak tudi Slovencev. Tako smo prvo nedeljo v cerkvi ^počastili sv. brata in apostola C. in M. Drago nedeljo 9. jalija je pa bila njima na čast slovenska predstava: „Lurška pastirica*. Za to igro smo dobili na razpolago oder in vrt v šoli pri čč. nemških sestrah sv. Karola Boromeja. Vsak si lahko misli, da ni lahka reč pri naših razmerah prirediti daljše predstave. Veliko je bilo težkoč, pa vrle naše Slovenke se premagale vse ovire, zato pa je bilo potem tem večje veselje po prestanem truda. Vse igralke so se dobro potrudile in nektere so res prav izvrstno prednašale svoje uloge. Vsi navzoči so bili jako zadovoljni, igra je vspela izborno in v splošno pohvalo. Le udeležbe se je pričakovalo obilnejše, zlasti še, ker je ptfijjitek ^igre namenjen^za jiružbo sv. Cirila in Metoda. (Konec pride.) Novice. Prcvzvi&encinu našemu knezo-nadškofu mons. Andreju Jordana, ki obhaia ravno danes tri letnico svojega škofovskeg t posvečevanja, se zdravje polagoma vrača. Vsled požrtvovalnega prizadevanja domačega zdravnika dr. Gressiga se je posrečilo oteti ga preteči nevarnosti. Bolečine ponehnjejo in bolnik je začel uže vsak dan za nekaj ur vstajati. Upati je, da si pridobi v jednem mesecu z°pet zgubljene nuči. Osebna vest. — Dvorni svetnik, voditelj tak. okrajnega gltvarstva, grol Henrik Attems odpeljal se jo včeraj iz Gorice v Branek, kjer ostane štiri tedne. t Prof. Janez Trdina. — V Novem Mestu La Kranjskem izdihuil je v petek dne 14 t. m. svojo blago dušo prof. Janez Trdina. Kakor doznajemo, umrl ni sic^r nagle smrti, a\ bptahaJ ie l6_tpatpdni. z.amrli Janez Tratna je bil k^omenTf*značaj. ojjočen Slffvan. ki je do svojega zadnioffiT vzdihljeja iHna|pn lfobil__gYoJ rtarod. Janez irdTna~?e~Ifil Izvrsten*"slovenski pisatelj. Pjflpi poljudno kakor jnalokdo. S svojimi spisi pridobil si je v naši literaturi trajno častno mesto. Kdo izmed omikanih Slovencev ne pozna Trdinovih „Bajk in povesti o Gorjancih?" Pokojnik rojenje bil v Mengšn in je dočakal starost 76 let. Kut^fttpf^sor služboval je najdalje r»4_£4>Hj^s«»naziji ter preflw*L_Unn-ego-dovino. Posebno pa se je bavil s slo-'l6£ejK!ev bila sta njegova cfijaka pokojna vikarja preč. gg. Vinko Štubelj in Marko Vales ter dvorni stetnjkna na^višjem sodišču na Bflnaju T i^ygcTPr fa dva~~8Tažemrtva^ a ostala 'Šfanaudušena Slovana do konca svojega ' življenja in ata pri vsaki priliki priznala, da jima je to navdušenje zanetil v srcih pok. prof. Janez Trdina; in ravno isto trai o sebi še danes dvorni svetnik g. Bogdan Trnovec. Imenovanje. — Pisarniški asistent na tuk. okrožnem sodišča gosp. Radolf Kovačič imenovan je predstojnikom pisarniškega urada na trgovinskem in pomorskem sodišča v Trsta. Imenovanje. — V osmi činovni razred je povišan dr. Ant. Medved c. kr. profesor veronauka v Mariboru. Za JŠolski Dom1* darovala .Slov. Beseda* 1 K, in za .Alojzijevišče* 10 K, katere je daroval g. Josip Skočir, dekan v Devinu. Za pogorelca Mihaela Kolenec na Lokvah je došlo žap. uradu : Jožef Čigon, Cerkvenik stolne cerkve 1 K, č. g. Lud. Kumar, župnik 10 K, č. g. Fr. Marinič, župnik 2 K, gospa Ivana Boaward 6 K. — Lokve: h. št. 65 1 K, h. št. 28 10 K, h. št. 69 1 K, h št. 78 20 K, h. St. 60 6 K, h. št. 27 iij 26 40 K, h. St. 7 1 K, h. št. 43 1 K. h. št. 12 1 K — Lažno: h. št. 13 2 K, h. št. 2 1 K, gostja Marijana 10 v. V*«m dobrotnikom: B)g povrni I Pa tudi: B)g daj še mnogo takih dobrotnikov t Potreba je velika — rešimo kmetijo pogina I A. Plesničar, župnik. Na e. kr. ženskem izobraževanju za učiteljlre in ž njim spojenimi vadnicami v Gorici je bilo koncem šolskega leta leta vse šolske mladine in aicer 524 moškega in 689 ženskega spola. Od teh spada: a) na učiteljišče 284 gojenk, b) na šestrazreduo dekliško vadnico 284 učenk; c) na italijansko štiri-razredno moško vadnico 265 dečkov, d) na slovensko štirirazredao moško vadnico 236 dečkov in e) na dvorazredno mešano nemško vadnico 34 dečkov in 21 deklic. Po narodnosti je ta mladina: Slovencev 612, Italijanov 515, Nemcev 82, Hrvatov 4, Po veri jih je 1077 rim. katoliške, 3 grške, 16 židovske in 17 protestantovske. OJ teh je bilo: a) iz mesta Gorico 633, b) iz dragih krajev Primorske 330, c) iz dragih kronovin r Avstriji 131, d; iz ptujih držav 19. — Učni vspehi so bili jako ugodni, kajti bilo je na izobraževališča 77 odličnih gojenk, sposobnih, da prestopijo v višje tečaje 189, nesposobnih 6, radi bolezni neruzredanih 7 in 5 on.h, katere bodo pre8kušnjo iz enega predmeta ponavljate čez dva meseca. Na vadnicah pa je bilo spoznanih sposobnim za višje razrede 684, nesposobnim 138, radi bolezni nerazredenih 7. — Maturiralo je 66 zavodnih gojenk. Padla ni nobena. Imena dotičmh abiturijentinj smo objavili že v predzadnjem listu. Šempeterski cerkveni pevski zbor na Sv. Gori. — V nedeljo 23 t. m. bode pel imenovani zbor mašo : „Missa in bonorem Sanctas familiae* od I. Sin-g>*nberger-ja. Graduile: »Licus ist*. OlTertori: *Ave MariaJ od Witta. Maševal bodo č. g. Ir. Brezavšček, kaplan v Št. Petru. Petje bode vodil g. nadačiteli M. Lavrenčič, orglal bo pa g sedmošolec H. Lavrenčič. Kogar zanima lepo cerkveno petje, naj se adeleži v nedeljo sv. maše na Sv. Gori. Vabilo k ve-elici v proslavo Prežema katero prirodi .Katoliško delavsko društvo11 v Mirnu prihodnjo nedeljo dne 23. t. m. na dvorišču krčme g. Alojzija Mozetič. Vspored: 1. Pozdrav predsednika; 2. A. Hajdrih: „Hercegovska", poje moški zbor; 3. P. Hugolin Sattner : „Cuj lombardsko pelje glasno", poje mešan zbor; 4. Slavnostni govor; 6. A. Medved: „Pre-šernu", poje raožki zbor; 6. S. Gregorčič: „Rabeljsko jezero", deklamacija; 7. P. Hcgolin Sattner: „Kdaj moramo piti", poje ženski zbor; 8. Dr. B. Ipavic: „ Planinska roža-*, poje možki zbor; 9. „Ru-deči sarafan", prizor s peljem; 10. „Pra-vica se je izkazala", igra v dveh dejanjih; 11. A. Hajdrih: „Morje Adrijansko", poje možki zbor; 12. Šaljiva darila na sreč-kanje. Po veselici prosta zabava. Začetek točno ob 4. uri in pol popoldne. Vstopnina 40 vinarjev. Sedeži I. vrste 1 K, drugi po 30 v. Vstopnice bodo kolekovann .z narodnim kolekom za \2 v., zato naj ima vsak še posebej 2 v., da ne bo sitnosti z menjavanjem denarja. K obilni udeležbi uljudno vabi Odbor. Ki\) vse vluo dela. — Iz biljan-ske županije dobili smo dopis, ki pravi, da 13. t. m. je neki malopridni mladenič ▼ pijanosti prijel svojega 70-letnega očeta .-za grlo, vrgel ga vznak na tla, pokleknil s koleni nanj ter pretepal ga neusmiljeno. Na očetovo stokanje in vpitje priteče .mati, ki reši svojega moža iz sinovih rok. Ta pa se. vzdigne in vdari mater z roko prav v oko, tako da je v nevarnosti, da ga zgubi. Malopridnež pobije še nekoliko hišne posode, zlomi vrata v klet in se zgradi vina pijan. Utonil je te dni v Soči blizu Ki-nala 16 letni Marij Casarelli. Napadel ga je krč. Truplo no že izvlekli iz vode. Strela je ubila minoli teden v Sv. Križu na Vipavskem 45 letnega Franceta Kravosa. Ko je nemreč Kravos med ne-rihto, katera je razsajala v minolem tednu tudi pri nas, sedel na pragu svoje hiše, treščila je strela vanj, in ostal je na mestu mrtev. Izpred sodišča. — Dne 17. t. m. ugovarjati se je morala pred tukajšnjim okrožnim kot kazenskim sodiščem ciganka .26 letnH Ana Karj, doma iz Katinare blizu Trsta, radi tatvine, katero je izvršila na škodo krčmarice Avguste Isoton, imajoče krčmo v Villa di Villi v Italiji. Sroječasno prišla je namreč ciganka Kari v krčmo omenjene krčmarice z namenom, da ji nprorokujeia bodočnost. Ko je ciganka ostala v krčmi nekaj časa sama, porabila je to priliko ter odnesla zlalanine in obleke vredne kakih 55 lir. Karj je zanikala izvršeno tatvino in se izjavila, da ji je dotične reči, katere so našli pri nji, podarila isoton, ker ji je „prorokovala“ bodočnost. Sodišče obsodilo jo je na 8-mesečno ječo, poostreno z jednim postom vsaki mesec. Isti dan obsojen je bil na 3 mesečni zapor 26 letni Kvirin Bertagna iz IMonastira pri Akvileji, ker 6. aprila t. 1. hoteč svojega očeta maščevati, tako močno udaril po nosu, da mu je skoro nos prebil. Dne 17. t. m. zagovarjati se je tudi moral pred tuk. okrožnim sodiščem radi nenravnega vedenja voznik Fran Pertout. Nekega dne prišla je iz rojstnega kraja na Tolminskem v Gorico blužkinja Jožefa Furlan, da bi si poiskala službo' Ker pa je ni vdobila, odločila se je, da se poda v Trst in da si tam poišče službo. Furlan je pa zelo ubogs, in da bi si prihranila nekaj denara, prosila je voznika Franceta Pertouta, kateri se je imel peljati z vozom v Trst, naj bi jo »zel s seboj. Pertout jo je res vzel » seboj, in tako podala sta se oba na pot v Trst. Blizu Devina hotel je Pertout Jožefo Furlan zapeljati, in ker se je ta branila, nastalo je med njima nekako borenje, pri katerem se je Furlan tako nerodno izmuznila Pertoutu iz rok, da se oba prevrneta z voza. Pertoutn se ni nič zgodilo, a Furlan padla je tako nesrečno z voza, da ji je kolo prevozilo desno nogo. Zaradi te poškodbe zdravila se je Furlan 5 mesecev v bolnišnici v Trstu, od koder je prišla kot priča v Gorico. Pertout je deloma priznal svoj čin ter rekel, da ni bil njegov namen zapeljati Jožefo Furlan. Sedišče obsodilo je Pertouta na 8 mesecev težke ječe poostrene z jednim postom vsaki mesec. Hranilnica iu posojilnica v Dorn-bergu vabi svoje člane na izredni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo dne 30. julija t. I. ob 3 uri pop. v prostorih g. Alojzija Baša v Dornbergu, h. štv. 264, z naslednjim dnevnim redom : 1. Izpre-memba društvenih pravil; 2. Volitev dveh odbornikov; 3. Znižanje obresti od posojil za pol odstotka; 4. Poročilo o izvršeni reviziji. „V znamenju miru" bil je naslov povesti, katero jo spisal Janko Bratina m smo jo priobčevali kot podlistek v »Gorici". Snov za to povest vzeta je iz dogodkov, ki so se vršili za časa križkih grofov na naši gorski planoti, na kateri ležita vasi Dol in Otlica. Povest pisana je jako poljudno. To povestjo „Narodna Tiskarna" ponatisnila in se jo dobiva pri nji za 30 vinarjev. Hotel „Silidbahn" oddali so, kakor čitamo v „Gazzettinu“, v najem za 5 let nekemn Nemca, baje Dunajčanu Miillerju. Kakor se vidi, je postal jeden .narodnih piruhov" torej — narodni klopotec. Zgorel v senu. — 60-letni Andre Ličen kosil je v četrtek na svojem travniku travo. Po končanem delu vlegel se je Ličen na pokošeno seno, da bi se nekoliko odpočil. Nabasal je pipo s tobakom in začel je kaditi. Med tem pa je zaspal in padla mu je vsled tega vžgana pipa na seno, ki se je kmalu vnelo. Hkratu bil je Ličen obdan od plamena. Sosedje, zapazivši ogenj, prihiteli so Bicer koj gasit, ali bilo je prepozno, kajti Ličen bil je med tem že mrtev in ves sežgan po života. Samomor. — V petek zastrupil se je v Grojni, kamor se jo šel sprehajat s svojim prijateljem, 17-letni (liijak tok. višje realke. Milan Jenčič, ki je kmalu potem umrl. Vzrok samomora: nesrečna Ijubezerf.' \ Slovenski dijaki, ki so z dobrim uspehom dovršili četrti ali pa kateri višji gimnazijski razred, se vsprejemajo v hrvatsko frančiškansko provincijo sv. Cirila in Metodija. Oni, ki se žele posvetiti redovniškemu poklicu v isti pro-vinciji, naj pošljejo do 15 avgusta krstni list, spričevalo zadnjega semestra, dovoljenje od staršev, zdravniško spričevalo in spričevalo nravnosti, potrjeno od g. župnika ali pa g. kateheta, na frančiškanski provincijalat v Zagrebu, Kaptol 9. Nevihte in hude ure se v letošnjem nenavadno vročem poletju vrstijo prav nagi \ Neki naročnik v Zilski dolini na Koroškem nam piše, da 13. t. m. je po nekaterih krajih tam toča tako debela padala kakor orehi, in da kamor je segla, je vse potolkla, tako da niti ni poznati več žitnih bilk. Žalostno ; in zdaj ni še pol poletja 1 Nečloveiki sin. — Matija Ogrizek, bajtar v Postojni, je imel svojega 86 let starega bolnega očeta in vžitkarja Matevža en mesec v posebni izbi zaprtega Starca so našli brez obleke, ki je pa bila bolj gnojiščn podobna. Kakor se je čulo, je nečloveški sin postopal surovo s svojim očetom ter mu dajal pičlo in slabo hrano. Pred nekaj dnevi je nesrečni oče umrl. Izročil je pred več leti posestvo sinu Matiju; v zahvalo je pa moral od vsega hudega končati svoje življenje. Piščtlka je ime novemu mesečnemu listo, ki je začel izhajati v rZvezni tiskarni" v Celja Uredništvo in apravništvo je na Jagnjenici pri Radečah. Cena od zdaj do konca leta je 2 K. Namen lista je izražen tako: Za narod je sedaj najvažnejše socijalno vprašanje alkoholno vprašanje. Namen našega listu je izključno protia 1 k o h o Iičn o gibanje na Slovenskem. Očetje pijanci. — V ljudsko šolo v O. je vstopilo med letom 1899 in 1902 vsega skupaj 71 otrok, ki niso bili zmožni slediti šolskemu pouku. Med temi 71 jih je bilo 25, katerih očetje so bili javno znani pijanci, to je vsak tretji otrok se mora za svojo duševno malovrednost zahvaliti svojemu očetu. Ako se še vpo-števa, da je zdravnik tfljttoviiko goatovil na podlagi izjav mgter in da se te sramujejo javno priznati bolezen svoi L stvari ob rojstva na svet. Mi imamo torej osebne, vrojene dolžnosti : Boga spoznavati, ga častiti, mu služiti in tako skrbeti za večno zveličanje. Na drugi strani imamo tudi vrojene osebne pravice do vseh sredstev, ki so potrebna v dosego našega namena. Nihče nam ne more vzeti teh pravic ! — A: Sem vedel, da boš začel s katekizmom I Ž njim pa no opraviš pri meni nič. Meni je stvar čisto priprosta. Država in sicer le država ima oblast nad nami. Njo treba ubogati v vseh rečeh. To je koristno ne le za državo, ampak tudi za posameznike. Ljudje se združujejo namreč v državne zveze prostovoljno in radi koristi, ki jih donaša mo, da je med pnlnvio<»-duševna nerazvitih otrok mrli pijnnnsti nfatnr eiopjuMh naravnega duševnega razvitja in ^slp£ (ega nesposobna boj jau obstanek. jjk celokupnost. Tej celokupnosti podelijo SEfšm^TrtFm-ti, da je bilo veliki vetih V8ft mo6L T pravice' Njej,86 j® trel* čelov pijancev. PlltOMJ pokoriti brezpogojno. Druge nad- Tako se ne bomo všteli, ako trdi- M1«91' P® ne priznavamo, kakor tudi nobene druge dolžnosti razen teh, ki nam jih nalaga država. V drugih rečeh hočemo biti popolnoma prosti in si ne damo vezati rok. — B: Kdo more odgovarjati na vse troje trditve ? Ti skačeš rad od enega vprašanja na drago. Trdim le, da imamo mnogo osebnih vrojenih pravic in dolžnosti, ki so neodvisne od države, katerih nam ni dala driava in nam jih tudi ne more vaeti. Dala nam jih je narava, oziroma stvarnik narave — Bog I Sv. Peter je rekel velikemu zboru, ko mu je prepovedal govoriti o Jezusovem imena : „S o d i t e, čeje prav pred Bogom, vas bolj poslušati ko Bog a".*) Te besede dokazujejo očividno, da imamo pravice in dolžnosti, katera moramo vršiti ne oziraje se na katerokoli človeško oblast, tudi proti njej, ako bi ne bilo draga1 e mogoče. — A: Vi katoličani ste torej re-volucijonarji I — B : Ni res I Mi dajemo cesarja, kar je cesarjevega, in Boga, kar je Božjega. Država ima, kakor posameznik, svoje meje, katerih ne sme prekoračiti. Nad državno oblastjo čuva, kakor nad posameznikom, Bog I — A : Vi katoličani imate vedno Boga na jeziku, a ga niste še videli I — B: Tu je vzrok najinega spora. Če ne veruješ v Boga, neha vse I Če ni Boga, imaš prav 1 Ti si prost ko zver v 1 e s u ! Saj sva v tem popolnoma edina I Na zdar ! Socijalne drobtinice. Vseučilišče. Spisal dr. Andrej Pavlica. Marsikdo se spominja še imenitne gostilne, ki je imela napis: Vseučilišče. Vanjo so zahajali največ delavci, pa tudi dobrovoljni meščani niso zaostajali. Ko je ustanavljal gospodar to „vseučilišče", je vedel pač dobro, da bo imelo tem več obiskovalcev in poslušalcev, čim boljša in pristnejša bo bre-žanka. In ni se motil 1 Dunajsko vseučilišče nima skoraj toliko rednih obiskovalcev, kolikor jih je imelo to. Gostilna pa je bila tudi vredna tega imena. Imela je primerno avlo ali dvorano, kjer so se vršili razni shodi, na katerih so se obravnavali raznovrstni predmetje, ki tičejo vseučiliščem. Da ni bilo brez burnih prizorov, je umljivo samo ob sebi. Tu si slišal duhovite govore delavskih voditeljev vseh strank, tu so se vršili strastni govorniški spori in dvoboji I Po večini pa so bili živahni pogovori o raznih vprašanjih, ki razburjajo družabno življenje našega časa. Evo tu nekaj pogovorov I I. Pogovor. — A: Živela prostost! — B : Živela I — A : Človek mora postati prost kot ptica v zraka, riba v vodi ali zver v lesa. To prostost zahtevamo, ker nočemo biti manj prosti ko žival. Ta prostost je naš verski naak, druge nauke prepuščamo cerkvi ali vrabcem na cerkvenih strehah. — B : Mislim, da vam cerkev ne jemlje prave prostosti. — A : Čerkev nam jemlje prostost, ki jo vživa celo žival, torej nas ponižuje pod žival I — B: Pamet, pamet I Žival nima pameti, zato ne more ravnati se po nji. Človek pa ima pamet, naravno, da se bo ravnal po nji. To ga povzdiguje nad žival, ne pa ponižuje 1 Pamet nam določuje dolžnosti in pravice, katere imamo. — A: Jaz poznam samo tiste dolžnosti, ki nam jih nalaga državna oblast. V tem ozira ne priznam in nočem priznati nikogar nad menoj. — B: Ta je bosa ! Res je, da nam nalaga tudi državna oblast dolžnosti in določuje pravice, toda človek ima razen teh dolžnosti še drage dolžnosti in pravice, ki so mn vrojene in čisto osebne, ki so neodvisne od državno oblasti in mn jih ta ne more vzeti. Kako je že zapisano v malem katakizmu ? Čemu je ustvaril Bog človeka ? „Bog je vstvaril človeka, da ga spoznava in časti, da ga ljubi in ran služi ter se tako večno zveliča". Vsaj teh dolžnosti, katere našteva katekizem, nismo prejeli od državne oblasti, ampak smo jih prinesli kot Božje *) Dejanj« ap. 4, 19. Št. 836. Razglas. Se naznanja, da dne 8. avgusta l. I. od 9. do 10. ure predpoludne se bode vršila javna ustmena dražba v občinskem uradu pri Sočinem mostu, pri kateri se odda v zakup po znižani ceni zgradba novega mosta in dovozne ceste v Podsabotinu. Ponudniki zamorejo uložiti tudi pismene ponudbe, opremljene s 5 odstotno varščino v znesku 116(5 K do dneva dražbe. Pogoji, načrt in proračun so razpoloženi na ogled v občinskem uradu ob uradnih dnevih, to je v pondeljek, četrtek in soboto od 8. do 10. ure predpoliidne od 2i. t. m. naprej. Ustmene in pismene ponudbe se bodo rešile v 8 dneh po izvršeni javni dražbi. Županstvo Podgora, 17. julija 1905. Župan: Klančič. Ti-v-K »Krojaška zadruga" Gosposka ulica Postrežba strogo poštena!! Priporoča svojo bogato zalogo ■ krojnega blaga za pole ta* e as Vzorci se pošiljajo na zahtevanje zastonj. Cene so stalne. »S®«®®**®*®#®®®®#®®#®®«®®®®, *®»®®##®a ® n » ’ 1 v Gorici via Te at 10 20 Velika zaloga oljkinega olja # ^ iz najugodnejših krajev. >; <3č> Jedilno .... kr. ;t2 ( orlu kr. 5(1 2 „ Jiiic . . „ :t(i IJari.............. 00 $ Lucca „70 Nizza............ 80 Naj line, j c ... gl. 1 Jedilno .... kr. !t2 „ fine . . „ liti P. dej e . „ 40 „ bolje . ., 44 dalmatinsko . . 4H istri.jansko . . „ 50 ®®®®*®®» 6*®®®$®®*®$®®®®®®®® | Priporočam it. duhovščini In ;c: cerkvenim oskrbni£tvom ®®®«®®®®®®4 v Gorici via Teatro