Leta XIII. Štev; 65	TELEFON: UREDNIŠTVA 25. «7 UPRAVE 28 ■ 67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409	Maribor, petek 17. marca 1959	NAROČNINA NA MESEC: Prejemati v opravi ali po poiti 10.— din, dostavljen na dom 12.— din. tujina 25.— din	Cena din 1 —
Nemški protektorati
Češka dobila začasno ustavo — Razglasitev protektorata tudi nad Slovaško — Karpatsko Ukrajino so le zasedle madžarske čete, a n ena dokončna usoda vendarle še ni popolnoma jasna — Razne nasprotujoče si vesti
ČEŠKA JE DOBILA VČERAJ ZAČASNO PROTEKTORATSKO USTAVO, KI DOLOČA NJEN POLOŽAJ V OKVIRU NEMČIJE. OBENEM JE BILO IZDANO NEMŠKO POROČILO O PROTEKTORATU NAD SLOVAŠKO. KARPATSKO UKRAJINO SO ZASEDLE MADŽARSKE CETE IN MADŽARSKA VLADA JE PO MINISTRSKEM PREDSEDNIKU IN ZUNANJEM MINISTRU IZJAVILA, DA DOBI KARPATSKA UKRAJINA V OKVIRU MADŽARSKE NARODNO AVTONOMIJO. MADŽARSKI DRŽAVNI UPRAVITELJ HORTHY POTUJE V ZVEZI S TEM K HITLERJU. POLOŽAJ PA NITI GLEDE SLOVAŠKE NITI GLEDE KARPATSKE UKRAJINE ŠE VEDNO NI POPOLNOMA JASEN, KER SI RAZNE VESTI MOČNO NASPROTUJEJO.
HITLERJEVO POTOVANJE
PRAGA, 17. marca. Adolf Hitler ie sprejel včeraj pred svojim odhodom Iz Prage na Hradčanih praškega župana dr. Klapko, vodjo praških Nemcev dr. Plitz-nerja, zastopnika nemških podeželskih skupin Wawelko, generala Gajdo in bivšega prezidenta Hacho. Hitler se je odpeljal nato čez Moravsko na Dunaj, dasi se ie prvotno zatrjevalo, da obišče najprej Bratislavo. Kdaj bo šel Hitler v Bratislavo, še ni znano, ker se razni načrti naglo spreminjajo In zaradi tega položaj nikoli ni čisto jasen.
PRAVNA PODLAGA PROTEKTORATA
PRAGA, 17. marca. Včeraj je bil podpisan na Hradčanih protektorat nad Češko in Moravsko. V uvodu naglaša odlok, da sta bili ti deželi tisoč let v okviru nemškega naroda. Z vključitvijo v umetno češkoslovaško tvorbo sta bili ognjišče stalnih nemirov. Nemčija je, hoteč odločno spremeniti razmere v srednji Evropi, izdala naslednje ukrepe za ureditev složnega sožitja prebivalcev teh krajev:
Češka in Moravska pripadata nemškemu protektoratu. Prebivalci nemške narodnosti postanejo nemški državljani, ostali pa državljani češkomoravskega protektorata. Protektorat se upravlja sam, državno oblast izvaja v skladu s političnimi, vojaškimi In gospodarskim! potrebami Nemčija. Ta imenuje svojega Projektorja s sedežem v Pragi. Protektor raiha imenuje člane vlade, ji svetuje in lahko odklanja sklepe, ki so škodljivi državi. Zunanje zadeve protektorata zastopa Nemčija v skupnem interesu, zunanje zadeve Prage bo zagovarjal poslanik v Berlinu.
Nemčija bo ščitila protektorat, vzdrževala posadke in vojaške naprave. Za vzdr ževanje notranjega reda bo lahko imel protektorat lastne edinice, katerih opremo In število bo določila Nemčija, promet, pošta, brzojav in carine bodo pod neposrednim vodstvom Nemčije, razmerje med marko in krono bo uredil rajh. Pozitivno pravo, ve’Javno danes na Češkem in Moravskem, ostane še dalje. Notranji minister Nemčije bo sporazumno z drugimi ministri uredil vse pravne in upravne predpise zasedenega ozemlja. Od’ok so podpisati Hitler, nemški zunanji minister von Ribbentrop in notranji min*ster ter načelnik državnega kancelarstva. Razglašen 4c bil tudi po radiu.
NEGOTOVA USODA SLOVAŠKE
LONDON. 17. marca. Nemškj tiskovni nrad je objavi’ včeraj, da je predsednik Slovaške dr. Tiso poslal Hitlerju brzojavko sledeče vsebine: »V popolnem zaupanju v Vas kot voditelja rajha In državnega kanceiarja se slovaška država postavlja pod Vaše varstvo. Slovaška vlada Vas prosi, da prevzamete to varstvo.« Hider je pa na brzojavko odgovoril: »Potrjujem prejpm Vaše brzotevke in prevzamem v varstvo slovaško državo « S tem v. zvezi je Hitler odredil vkora-
kanje nemških čet na Slovaško, notranjemu ministru dr. Fricku pa naročil, naj sestavi listino o nemškem protektoratu nad Slovaško, ki bi bil podoben onemu nad Češko. Protektorat naj bi imel v svo jih rokah slovaško upravo in notranjo varnost in carinsko unijo.
TISOVA BRZOJAVKA NAPAČNO RAZUMLJENA Ko so nemške čete vkorakale na Slovaško, je pa predsednik dr. Tiso Hitlerja brzojavno opozoril, da njegove brzojavke ni bilo razumeti tako, kakor da želi Slovaška postati nemški protektorat, kakor je postala Češka in da zahteva v državo nemške čete. Pod zaščito ni mislil protektorata, ampak samo moralno zaščito v primeru potrebe. Obenem je opozoril, da za prehod Čet ni bilo zaprošeno. Z ozirom na to saflgHtottfe Hitler nadaljnje odpoši!janjJW5nsi«h čet na Slovaško ustavil in zaradi tega tudi ni odpotoval v Bratislavo, kakor je prvotno nameraval. Kako se bo sedaj to vprašanje rešilo, še ni znano, vendar je gotovo, da se vrše s slovaško vlado zadevna pogajanja.
PRAGA, 17. marca. Nemške čete so včeraj dokončno zasedle vso Češko in Moravsko. Glede Slovaške pričakujejo, da se je končala okupacija tekom današnjega dne. V Bratislavi so pričakovali okupacijo tekom noči. Ker je kancelar Hitler včeraj zapustil Prago v neznani smeri proti vzhodu, pričakujejo njegovega prihoda v Bratislavo.
POLJAKI ZASEDLI DEL SLOVAŠKE
VARŠAVA, 17. marca. Poljska vlada je poslala v Berlin noto glede Slovaške.
BERLIN, 17. marca. »Vblkischer Be-obachter« poroča, da so poljske čete zasedle del slovaškega ozemlja do mesta Lublave, ki je oddaljeno 12 km od poljske meje. Poljska je zasedla to ozemlje namenom, da bi dobila besedo pri reševanju slovaškega vprašanja.
MADŽARSKO POROČILO O KARPATSKI UKRAJINI BUDIMPEŠTA. 17. marca. Sklepa češkega generala Prchale, ki je razglasil sebe za nemškega generala in češke čete za del nemške vojske, Nemčija ni odobrila. Na podlagi pogajanj, ki so se pričela med Budimpešto in Berlinom, je madžarska vojska dobila nalog, da vkoraka v Karpatsko Ukrajino in jo zasede. Madžarske čete so po odhodu čeških čet, ki so se umaknile deloma na Slovaško, deloma na Poljsko, deloma pa v Romunijo, naletela le mestoma na odpor ukrajinske garde, ki pa zasedbe ni mogla preprečiti. Msgr. Vološin je z voditelji svojega režima in okoli 5000 Ukrajinci pobegnil v Romunijo, kjer je zaprosil vlado v Bukarešti, naj romunska vojska zasede Karpatsko Ukrajino. Romunska vlada se je včeraj sešla k seji, na kateri je pa Volo-šinov predfog odklonila. V Romuniji je poizkusil neki Rusin atentat na Vološlna, a ni uspeL
Zaaiski
Konrad Henlein
BEGUNCI V ROMUNIJI
BUKAREŠTA, 17. marca. Romunska vlada je zaradi naraščajočega vala be> guncev Iz Podkarpatske Rusije včeraj za. prla svoje meje. Po zadnjih vesteh je pri' bežalo v Romunijo nad 5000 beguncev, za katere so začeli graditi taborišča.
MADŽARI NA MEJI POLJSKE BUDIMPEŠTA, 17. marca. Madžarske čete so na svojem napredovanju pri zasedanju Karpatske Ukrajine dosegle poljsko mejo.
VARŠAVA, 17. marca. Pri srečanju v Karpatih so se madžarske in poljske čete navdušeno pozdravljale. Častniki so imeli nagovore in poveličali trenutek, ko sta Poljska in Madžarska dobili skupne meje. Pred madžarskim poslaništvom v Varšavi so bile sinoči velike manifestacije.
IZJAVE V MADŽARSKEM PARLAMENTU
BUDIMPEŠTA, 17. marca. Madžarski ministrski predsednik grof Telekl je na včerajšnjf seji poslanske zbornice sporočil sklep o zasedbi Karpatske Ukrajine in izjavil, da bo s to zasedbo konec gnezda neprestanih nemirov, ki ga je ta državica predstavljala. S tem je vrnjeno Madžarski ozemlje, na katerem Ima svoje življenjske interese in je tisoč let pripadalo madžarski kroni. Karpatska Ukrajina pa bo dobila v okviru Madžarske narodno avtonomijo. Enako izjavo je podal tudi zunanji minister grof Csaky. Uredba o avtonomiji bo Izdana naknadno.
NEMŠKE CETE NA MEJI KARPATSKE UKRAJINE?
DUNAJ, 17. marca. Po tukajšnjih informacijah so nemške čete zasedle Slovaško in že prispele na mejo Karpatske Ukrajine, katero so prekoračile. Hllnkova garda se je povsod pridružila nemškim četam.
HORTHV POTUJE K HITLERJU
BUDIMPEŠTA, 17. marca. Madžarski državni upravitelj Nikolaj pl. Horthy odpotuje v Berlin na sestanek s Hitlerjem.
Namen tega potovanja trenutno še ni znan, je pa verjetno v zvezi s Karpatsko Ukrajino.
ITALIJANSKI KOMENTARJI RIM, 17. marca. Rimski tisk poudarja, da so se dogodki na Češko Slovaškem razvijali v popolnem smislu nemško-ita-•ijanskih napovedi.
ANGLEŠKA SPOMENICA V BERLINU.
LONDON, 17. marca. Angleški veleposlanik v Be.liiiu sir Neville Henderson je dobil nalog, da izroči nemškemu zunanjemu ministru memorandum, ki bo vseboval v glavnem isto kakor Chamberlainove in Halifaxove izjave v parlamentu. Angleška vlada hoče dobiti dalje od Hitlerja izjavo o njegovih bodočih načrtih. Na tukajšnjem uradnem mestu je znano, v kakšnih okoliščinah je bivši prezldent čSR dr. Hacha podpisal sporazum o protektoratu. (Po zagrebškem »Jutamjem Listu«, II. izdaja)
HENDERSON POKLICAN V LONDON.
LONDON, 17. marca. Chamberlain je izjavil v parlamentu, da bo angleška vlada povabila v London angleškega veleposlanika v Berlinu sira Hendersona na poročanje o podrobnosti dogodkov v srednji Evropi, da si bo mogla ustvariti dokončno sodbo.
ODGODENA POGAJANJA.
LONDON, 17. marca. Pogajanja med\ianja prekomorskih dežel, dslekosežnej-zastopniki angleške in nemške industrije šega pomena od imena jeklenega franco-(Nadaljevanje na 2. strani). Iškega tekmeca.
Po zasedbi Češke je postavil Hitler za političnega komisarja v Pragi dosedanjega sudetskega vodjo Konrada Hen-leina. Njegova funkcija na tem mestu ostane do organiziranja češke avtonomije, verjetno pa je, da bo postal tudi potem vrhovni politični komisar Nemčije v Pragi. Me-ščanskošolski učitelj Konrad Henlein je bil začetnik nemškega nacionalno-socia-Hstičnega gibanja v bivši ČSR. Vodil je svojo organizacijo do znanih karlovar-skih zahtev in potem boj za odcepitev Sudetov. Ko so bili Sudeti priključeni k Nemčiji, je postal deželni vodja (Gau-leiter) v novi pokrajini. Sedaj sedi zopet v Pragi in stopa tako ponovno v ospredje zanimanja svetovne javnosti.
Italija in zaičlta rase
Italijanski državni podtajnik v notranjem ministrstvu je poslal prefektom okrožnico z navodili, kako naj tolmačijo zakon o zaščiti rase. pri sklepanju porok Italijanov s tujci. Po teh smernicah se ne smatrajo za tujce Italijani, »ki so po poreklu doma na etničnem italijanskem teritoriju, čeprav ta v političnem pogledu ne pripada Italiji«. Italijani so torej vsi prebivalci Nice, Korzike, Savoje, AAalte in Dalmacije. Prav tako so Italijani vsi tuji podaniki, italijanskega porekla (Tuni#). Vsi, ki so tujega porekla, čeprav so italijanski državljani, se smatrajo za tujce (Židje).
Francija In znanost
»Delniška družba, ki bi prevzela nase finansiranje znanstvenih raziskovanj 'n žela od njih ves materialni dobiček, bi po desetih letih spravila ogromne dividende«, je dejal slavni francoski učenjak Le Cha-telier. Ecole Normale, visoka šola za pri-rodne nauke, na kateri je študiral tudi Pasteur, je stala letno milijon frankov, toda že sam Pasteur je prinesel njej in človeštvu neprimerno dragocenejšo korist. Francija žrtvuje skoro 60 milijonov d:nnr-jev na leto samo za znanstvene izsledke. Na »Pasteurjev dan« je zbirka, ki jo Je priredil pariški tisk, dala 14 milronov frankov, sam dnevnik »Le Matin« je nabral tri milijone frankov. Francozi ne mislijo samo na obrambo domovine, temveč zahtevajo, da se državne dajatve v znanstvene svrhe Še povečajo.
»Bismerck" — »Richelieu"
Ob priliki spuščanja 33.000-tonske križarke »Bismarcka« v morje je Hitler obsodil dogodke, ki so bili »železnega kanclerja« po spretnem vodstvu nemške državne politike končno pustili osamljenega. Nemčija Adolfa Hitlerja da je sicer daleč od konservativnih načel Bismarcka, vendar je z zmago narodnega socializma dosegla cilj, ki si ga je postavil sam Bismarck: edinstvo države. Poimenovanje istočasno spuščene francoske križarke po državniku Richelieu spominja le na lepo preteklost, s katero nima današnja politika Evrope nobenih vezi. S tem. pišejo nemški listi, da je Hitler v svojem govoru poudaril načela nemške kolonialne politike, je poimenovanje križarke po Bis- „ marcku. ki je bil dejanski početnik osva-
Maribor, 17. marca.
V zvezi z vprašanjem preureditve naše države se pojavljajo posebno pri nas Slovencih razni pomisleki, ki so predvsem gospodarskega in socialnega značaja. Že ponovno smo slišali v preteklosti in sedanjosti o strahu, da bi preureditev po narodnostnih načelih spravila v nevarnost našo industrijo in zaposlovanje naših ljudi v drugih delih države. Tak strah smo opazili celo pri ljudeh, od katerih bi pričakovali več bistrovidnosti in poznavanja dejanskih razmer.
Ako si ogledamo nevarnost, ki naj bi nastala za našo slovensko industrijo, moramo ugotoviti že v začetku, da položaj te industrije prav sedaj ni rožnat in da ji grozi ravno od centralizma nevarnost počasnega siliranja. Tendenca centralizma je bila že spočetka — spomnimo se le na stališče nekdanjega načelnika Saviča! — demontirati slovensko industrijo pod pretvezo bližine meje }n jo prenesti dalje na jugovzhod. Ta tendenca ni ostala samo teoretična, ampak smo dejansko doživeli tako selitev, ki je pomenila za nas veliko gospodarsko in eksisteflčno izgubo. Prav v zadnjem času slišimo skoraj vsak dan o novih namerah takih preselitev, ki se pripravljajo deloma tudi že s tem, da se prenašajo sedeži vodstev v Beograd. Na drugi strani pa je po sedanji praksi sploh onemogočeno vsako ustanavljanje novih industrij na Slovenskem, ker Beograd od katerega je pri sedanji ureditvi vse odvisno — sploh ne da več Uovih koncesij in se brani celo odobritve dovoljenj za večje obrtne obrate, ki bi se utegnili z razvojem dvigniti v položaj industrije.
Takšno je sedanje stanje, prej obupno kakor kaj drugega. Docela neutemeljen je strah, da bi Srbi in Hrvati zaprli svoja tržišča za naše industrijske proizvode. Prvič ne more biti nobena ureditev naše države taka, da bi postavila na mejah posameznih edinic carinarnice, drugič so pa tudi južnovzhodni kraji prav tako neizogibno navezani na nas, kakor smo mi nanje. Ako potrebujemo mi jugovzhod za prodajo industrijskih izdelkov, potrebuje jugovzhod nas za prodajo svojih agrarnih pridelkov, v prvi vrsti žita. Razen tega kupujemo mi tam ves sladkor, sol, razna olja, dalmatinska in banatska vina ter tudi vse mogoče specialne industrijske produkte, za katere obstajajo tovarne izključno v Zagrebu. Beogradu itd. Ako preračunamo kaj, koliko in za kakšne vsote kupujejo južnovzhodni kraji pri nas v Sloveniji naše industrijske proizvode in kaj, v kakšnih količinah m za kakšne vsote kupujemo mi Slovenci potrebno blago na jugovzhodu, se nam pokaže precej izenačena bilanca. Bojkot naših industrijskih proizvodov s strani jugovzhoda bi prizadel v enaki meri jugovzhod sam, ako bi mu mi v odgovor odrekli svoje nakupe.
Ze to dokazuje, da so vsi takšni strahovi prazni. S tem, da bi o svoji industriji, njenem obratovanju in razvoju sami odločali, bi le pridobili. V takšnem primeru bi naše industrije nihče ne mogel zavirati, zapostavljati ali celo demontirati.'Kar pa velja za industrijo, velja še veliko bolj za zaposlovanje naših ljudi Resje, da so desettisoči Slovencev našli Kruha na jugovzhodu države, toda to se je zgodilo v času, ko so naše ljudi tam potrebovali, ker svojih Se niso imeli! Toda polagoma, in v zadnjem času celo ze.o naglo, se tudi tam tako veča število domačega državnega in zasebnega urad-nistva, raznih nameščencev in delavcev, da m več daleč čas, ko bo za nadaljnje zaposlovanje naš jugovzhod popolnoma zaprt. Nadprodukdja uradništva in de-avstva pri Hrvatih in Srbih bo kmalu tako velika, da bo pritisnila celo na na-se ozemlje in pričela ogražati naše po-aclje v sami Sloveniji. Sicer pa imamo ze sedaj v nekaterih državnih panogah tudi na slovenskem ozemlju precej Sr-bov in Hrvatov.
S tem, da se zanašamo na zaposlovanje Slovencev na jugovzhodu, se naš za poslilveni problem ne da rešiti niti v sedanjosti, v najbližnji bodočnosti pa se bo dal zaradi navedenega še toliko manj. Ta problem se da rešiti izključno na ta na čin, da ustvarimo svojim ljudem sami doma nove življenjske možnosti. Te jim na lahko ustvarimo z javnimi deli, vzpo->ob:tvijo sedaj neplodne zemlje za agrarno proizvodni z ustanavljanjem nove
Francoski obisk v Londonu
POSVETOVANJA OB PRILIKI LEBRU NOVEGA OBISKA V LONDONU -FRANCOSKO IN ANGLEŠKO STALIŠČE DO NAJNOVEJŠIH DOGODKOV
PARIZ, 17. marca. S prezldentom Le-brunom potuje na oficielnl obisk v London tudi francoski zunanji minister Bon-net, ki se bo sestal z angleškim zunanjim ministrom Halifaxom k važnemu posvetovanju o mednarodnem položaju, kakor je nastal po razdelitvi ČSR. Zadnji dogodki so v Parizu in zlasti v Londonu močno učinkovali in zdi se, da ne bodo ostali brez važnih posledic za nadaljnjo francosko in angleško zunanjo politiko. Glede usode ostankov ČSR ne bosta ne Franclia ne AngKja ničesar ukrenili, ker sta nad ČSR napravili križ že lani v jeseni. Toliko boli pa se hočeta pripraviti za primer, aVo bi se podobni dogodki skušali pripraviti kje drugje, tam, kjer sta
direktno ali tudi indirektno, toda življenjsko zaintereesirani. Tako Pariz kakor London smatrata zlasti Sredozemlje in južnovzhodno Evropo kot dve nedotakljivi točki. V tem smislu se bodo sukali tudi razgovori med Bonnetom in Hali-faxom.
'PARIZ. 17. marca. Naknadno se je izvedelo, da bodo spremljali Lebruna v London tudi vsi trije vojaški ministri, a ni Izključeno, da bo prišel vsaj ob koncu na posvet tudi ministrski predsednik Da-ladier.
PARIZ, 17. marca. Uradno se potrjuje, da je prejel ministrski predsednik Dala-dier povabilo angleške vlade, naj pride 21. t. m. v London.
ZAGOTOVILA BI SI RADA VES ROMU PRIDELKE ZA P
PARIZ, 17. marca. Tukajšnji listi pišejo, da je uvedla Nemčija v Romuniji akcijo, da bi dobila v svoje roke vso produkcijo petroleja in tudi vse izvirke nafte, ki bi se šele odkrili. Razen tega želi preorientacijo romunskega poljedelstva na ta način, da bi se omejilo sejanje koruze in povečalo sejanje ječmena in soje. Nemčija bi v tem primeru pokupila vse romunske produkte, nudi pa plačilo na
Nemške želje v Romuniji
NSKI PETROLEJ IN RAZNE POLJSKE RIMER VOJNE.
ta način, da bi dala za romunsko blago 20°'o v tujih valutah, 80% bi pa poravnala z nemškimi industrijskimi proizvodi, predvsem s traktorji. Romunija na te nemške predloge še ni pristala, ker ji Nemčija dolguje za doslej dobavljeno bla go že poldrugo milijardo lejev Nemčija bi si rada zagotovila romunske dobave za primer vojne.
Pred kitajsko ofenzivo
ZBOROVANJE VSEH KITAJSKIH VRHOVNIH POVELJNIKOV V IZJAVA MARŠALA ČANGKAJŠKA.
ČUNGKINGU.
ČUNGKING, 17. marca. Pod vodstvom maršala čangkajška je bilo te dni tu posvetovanje vrhovnih poveljnikov vseh kitajskih armad, na katerem so bili sprejeti važni sklepi glede nadaljnjega odpora proti Japoncem in pričetka velike kitaj ske ofenzive. Maršal čangkajšek je izjavil v zvezi s konferenco, da so priprave generalno ofenzivo v polnem teku in
so tudi že izdana vsa zadevna povelja, več pa ni hotel povedati, ker bi pomenilo vsako razlaganje izdajo tajnosti. Maršal veruje v popoln kitajski uspeh in ni pod nobenim pogojem pripravljen vkloniti se Japoncem ali pogajati se z njimi o kaki kapitulaciji. Boi se bo nadaljeval tako dol<yiMfe|K' Japonci ne bodo moži^Brnjeni iz Kitajske.
do zadnjega
Kredit za španske begunce
PARIZ. 17. marca. Zbornica je včeraj sprejela kredit 150 milijonov frankov za rdeče begunce iz Španije. Pred tem so nekateri desničarski govorniki ostro bičali komunističnega poslanca Martyj.i, češ da je poslal v Španijo 11.500 krepkih mož, od katerih se je vrnila komaj tretjina. Ko je Marty stopil na govorniški oder, so desničarski poslanci zapustili dvorano. Marty je zahteval od vlade, da izpusti iz koncentracijskih taborišč Špance, vse one, ki hočejo ostati v Franciji, pa naturalizira. Parlament je predlog odklonil.
Skrb za varnost angleške trgovinske mornarice
LONDON, 17. marca. Pri včerajšnji proračunski debati o angleški vojni mornarici je izvestilec vojne mornarice Shakespeare izjavil, da je odlično organiziran oboroženi sistem prevažanja hrane in surovin za primer vojne, tako imenovani kor.vojski sistem. Nadalje je objavil, da je nad tisoč ladij angleške trgovske mornarice oboroženih s protipodmornišklmi topovi.
ANGLEŠKI PROTEST V ŠANGHAJU.
ŠANGHAJ, 17. marca. Angleška trgovinska zbornica v Šanghaju je vložila pri lokalnih japonskih oblasteh oster protest proti uvedbi nove japonske valute, ker so s tem prizadeti življenskl interesi Anglije na Kitajskem.
Novi nemiri v Sfriji
BEIRUT, 17. marca. .Dogodki na Češko Slovaškem so napravili na Arabce globok vtis. Sirsko-libanonski tisk prinaša obširne članke. Pri Džebel Drudu v severni Siriji je prišlo do ponovnih krvavih spopadov. Iz Damaska so poslali tja senegalske strelce. Splošno menijo, da se bodo Arabci uprli francoskemu protektoratu v Siriji.
ARABCI ODKLONILI
LONDON, 17. marca. Arabski delegati na palestinski konferenci so včeraj odklonili vse pred!oge angleške vlade. Pričakujejo, da bo zdaj Anglija sama končnoveljavno uredila palestinsko vprašanje.
HOLANDIJA NAROČA LETALA.
WASHINGTON, 17. marca. Holandska vldda je v Ameriki naročila 18 velebomb-nlkov tipa Douglas za obrambo holandske vzhodne Indije.
ZVEZA TOKIO—FIUPINL i TOKIO, 17. marca. Japonska vlada je sklenila, uvesti s 1. aprilom brzoparniško zvezo med Tokiom in Filipini. Namesto treh dni, bo vožnja trajala samo en dan.
KARAMBOL V MELBOURNEJU.
MELBOURNE, 17. marca. Pri včerajšnjem trčenju md avtobusom in motociklom v Melbourneu je bilo ubitih 5 oseb, težko ranjenih pa 5.
ZOPET VPRAŠANJE GUAMA.
WASH!NGTON, 17. marca. Včeraj je prezident Roosevelt od kongresa zahteval, da dovoli utrditev otoka Guame.
industrije itd. Vse to pa nam bo mogoče storiti le tedaj, ako bomo sami odločali o javnih delih, melioracijah in industrializaciji m ako bomo imeli za to na razpolago tisti kapital, ki se sedaj že 20 let odteka od nas, ne da bi dobili nazaj dosti več kakor samo uradniške plače in pokojnine.
Slovenci plačujemo sorazmerno največje davke v državi, državna podjetja v Sloveniji so vsa aktivna in krijejo celo
izgubo podjetij v raznih drugih delih države, a naš doprinos centrali je tudi sicer tak, da bi s preureditvijo dosedanjega sistema mogli pridobiti sebi v razpo laganje milijarde dinarjev, s katerimi bi lahko ustvarili brez težkoč življenjski obstanek tistim našim ljudem, ki morajo sedaj drugam. Zato s preureditvijo dr* zave ne moremo ničesar izgubiti, pač pa lahko samo pridobimo.	-r.
Nemški protektorati
NADALJEVANJE S PRVE STRANI.
v Dusseldorfu so bila včeraj nenadoma zaključena s splošnim sporazumom. Angleški delegati, ki bi se bili morali po programu odpeljati v Berlin k sprejemu angleškega trgovinskega ministra si.a Oliverja Stanleya in S. R. Hudsona, so se vrnili v London. Ministra Stanley in Hudson sta namesto v Be^Tn odpotovala v Varšavo in v Moskvo, od koder obiščeta še nekatera glavna mesta držav severno-vzhodne Evrope.
BERLIN, 17. marca. Trgovinska pogajanja med Nemčijo in Francijo so odgo-dena. Francoska delegacija pod vodstvom trgovinskega ministra Alphauda se je vrnila v Pariz.
KONFERENCA PRI HAL1FAXU.
LONDON, 17. marca. Včeraj je imel zunanji minister Halifax daljšo konferenco z ministrskim predsednikom Chamberlainom. Nato je sprejel Halifax francoskega veleposlanika in bivšega poslanika ČSR. Pozneje je prišel v zunanje ministrstvo tudi bivši zunanji minister Eden in dolgo konferlral s Halifaxom. Eden je zahteval sklicanje državnega sveta.
SKLEP FRANCOSKE VLADE
PARIZ, 17. marca. Sinoči ie bila seja francoskega ministrskega sveta, na kateri je bilo sklenjeno, da bo zahtevala vlada od parlamenta posebna pooblastila.
FRANCOSKI MINISTRSKI SVET
PARIZ, 17. marca. Pod predsedstvom Lebruna se je sestal včeraj ministrski svet na važno sejo. Razpravljal je večinoma o dogodkih v Češko Slovaški, zaradi katerih je vloženih doslej že deset interpelacij v parlamentu. Danes m jutri se bo francoski parlament posvetil češkoslovaškemu vprašanju.
DALADIERJEVO POSVETOVANJE.
PARIZ, 17. marca. Ministrski predsednik Daladier je imel včeraj v senatnem zunanjepolitičnem odboru tri ure trajajoče posvetovanje.
SPREJEMI V VARŠAVI
VARŠAVA, 17. marca. V Varšavo sta prispela angleški trgovinski minister Stanley in guverner Francoske banke. Zunanji minister Beck ie sprejel francoskega, romunskega, madžarskega in litvanskega poslanika.
AMERIŠKI SKLEPI GLEDE ČSR.
V/ASHINGTON, 17. marca. Kongresni zunanjepolitični odbor je včeraj sklenil, da razveljavi trgovinsko pogodbo s če-sko-Slov. Nadalje, da zahteva Amerika od Nemčije, da prevzame v svojo plačilno obvezo češkoslovaški državni dolg Ameriki, ki znaša 8 in četrt milijarde dinarjev. Prav tako je bilo sklenjeno, da se ustavi vsako vkrcavanje blaga, ki je bilo namenjeno v češko-Slovaško.
STALIŠČE ''OSLANIKA ČSR V WA-SHINGTONU.
WASHINGTON, 17. marca. Češko-Slo-vaški poslanik v Wash?ng!onu je na zahtevo nemških diplomatskih zastopstev v Ameriki, da jim izroči poslaništvo in konzulate, odgovoril, da mora o tem dobiti lastnoročno pisani nalog predsedniKa dr. Hache.
IZJAVA AVSTRALSKEGA PREMIERJA.
MELBOURNE, 17. marca. Avstralski ministrski predsednik je včeraj izjavil, da je nad dogodki v Evropi razočaran.
AVSTRALSKO LfeTALSTVO.
MELBOURNE, 17. marca. Poveljnik avstralskega letalstva je Izjavil, da je Avstralija svoje letalske sile letos potrojila.
BELGIJA PRIZNALA FRANCA
BRUSELJ, 17. marca. Vlada je priznala Francovo Španijo.
Borza. C u r i h. 17. marca. Devize: Beograd 10, London 20.67, Pariz 11.70, New York 441.50, Berlin 177, Milan 23.20. Bukarešta 3.37, Budimpešta 87.25, Sofija 5.40.
Vremenska napoved. Lepo in hladno vreme bo najbrže še nadalje trajalo. Ponoči mrzlo, mestoma led.
Smuianka poročita
(»Putnik«, Maribor, 17. marca.)
Seniorjev dom: —10, sončno, mirno, 50 cm pršiča, smuka odlična. •— Peca: —10, jasno, mirno, 20 cm pršiča na sta-i podlagi 60 cm, smuka odlična. — Mozirska koča: —6, jasno, mirno, 70 cm pršiča, smuka odlična.
Doma&za&ski Kako bo s političnimi zakoni
Spričo tega, da je narodna skupščina sprejela finančni zakon z nespremenjeno že lani unešeno določbo, da more vlada v sporazumu s parlamentarnim odborom nar. skupščine in senata izdati nove politične zakone, sklepajo beograjski politični krogi, da bo te zakone prinesla že sedanja vlada g. Cvetkoviča, ki bo morda izpolnjena s še kakim resorom. Jasno je namreč, da koncentracijska vlada, o kateri se govori, tega ne bi mogla storiti, če bi v njej sodelovala tudi SDK, ki je kakor znano iz načelnih razlogov proti sodelovanju s sedanjo narodno skupščino. Osnovanje parlamentarnega odbora za izdelavo političnih zakonov smatrajo v političnih krogih zgolj kot ukrep za čim hitrejšo in lažjo ustvaritev teh zakonov. Ta odbor, pooblaščen od plenuma, bo namreč glasoval v lastni kompetenci in ne bo, kakor je to poprej delal zakonodajni odbor, samo podal poročilo plenumu. Verjetno bodo v ta odbor prišli tudi člani radikalne in zemljoradničke stranke, ki bi zastopali obenem zahteve izven-parlamentame opozicije.
Čimprei prenehati s preteklostjo!
V izvlečku o mnenju pariških in londonskih listov o hrvatskem vprašanju piše »Obzor«: Brez odlogi je treba čim-prej pristopiti k temeljitim pripravam za dokončno rešitev hrvatskega vprašanja, ako se res hočejo odnošaji med Srbi, Hrvati in Slovenci postaviti na nove, čvrste' temelje. Dvajset let hegemonistične politike je ustvarilo v hrvatskem narodu takšno: psihološko razpoloženje, da je zadnji čas, da se naglo in temeljito preneha s preteklostjo. Situacija v svetu je zelo nesigurna in vsako zavlačevanje glede hrvatskega vprašanja lahko dovede, do stanja, ko ga na miren način ne bo mogoče več rešiti...
NI nam treba Arhimedov
Dvajset let so se pri nas ustvarjali najrazličnejši načrti, kljub propadlim ideologijam se še vedno najdejo ljudje, ki trdijo, da je treba ohraniti stare ideje in poiskati le nove metode. Nobene metode ne bodo hrvatski narod odvrnile od cilja, ki si ga je zastavil. Hrvati so bili in ostanejo narod, s katerim se ne more. postopati kot z objektom. Treba je, da vedo to vsi, pravi »Hrvatski dnevnik«, ki še zmerom pojo staro pesem m kujejo iste načrte, ne videč, da gre življenje svojo pot.
Banov?ne dr. M'l orada Nedeijkoviča
V mesečniku »Bulletrn« razlaga imenovani gospodarski strokovnjak Belgijcem pomen banovin m prihaja do zaključka, da je beseda »ban« srbskega izvora ... Bane da so kasneje imeli tudi Madžari in Hrvati. Jugoslavija je bila razdeljena na devet banovin zato, da ni bilo treba ustanoviti za Hrvate neodvisne banovine. »Hrvatski dnevnik« je dr. Nedeljkoviču hvaležen za to odkritje, »saj je Beograd stalno zatrjeval, da so bile vprav banovine ustvarjene v zadoščenje Hrvatom ..«
Afare so rodle amandmane
Tiste tri škandalozne beograjske afere (»črna borza«, sleparstva z znamkami v korist slepih deklet in invalidov) so našle dokaj odmeva tudi v narodni skupščini. Poslanec Nedeljko Savič je zahteval kratkomalo: smrtno kazen za vse take tipe, kakor so jih razkrile te afere. V finančni zakon pa sta bila unešena dva nova amandmana, po katerih je minister za soc. politiko pooblaščen. Izdati uredbo, s katero se uvaja stroga kontrola nad delovanjem humanitarnih in prosvetnih društev; nadalje bo ministrski svet izdal naredbo z zakonsko močjo o pobijanju tihotapske trgovine z devizami, valutami, vrednostnimi papirji itd.
Bo?-ar‘ a 5rs S- Jkans't’ s-jorazum
Zas'uge Kjoseivarova so. da je prišlo med Jujoslavlfo in Bo'gar!jo do večnega prijateljstva, piše carigrajski list »Vahit«. »Prisrčne odnoša!e teh dveh držav ie treba izvesti ra vsem Balkanu. Pristop Bri -.r e k Bal’ umkemu spo-azumu ie skoro gotova stvar, politični dogodki zadnirh dni ros‘avliajo ba!vanskim narodom ideal. da skupno branijo Svoje meje...«
<av <e
Na obisku pri prijaznih Laščanih
Prijetna nedelja v Laškem. Vsepovsod znanci iz otroških let. Znanci, s katerimi sem pred leti še skupaj v šolah hlače trgal, so sedaj naročniki »Večernika«, ki ga kot objektivnega javnega glasnika kar ne morejo več pogrešati. Pravili so mi, da so že dolgo pogrešali list, ki bi ne oziraje se na levo in desno bičal to, kar je potrebno, in podpiral zopet ono, kar je v interesu kraja in prebivalcev.
Še do nedavnega je bilo Laško pravo sršenovo gnezdo političnih spletkarij z vseh strani. To neznosno stanje je nekoliko popustilo, nihče pa še sedaj ne vidi perečih socialnih, gospodarskih in kulturnih problemov, ki jih ima Laško. Pohvaliti je treba osebno iniciativo indu-strijalca g. Ludvika Gerkmana, ki je v zapuščenem Laškem osnoval lepo e razvijajočo tekstilno industrijo »Lava«. Od te industrije živi precejšnje število siromašnih laških družin, ki bi sicer zaradi brezposelnosti morale trpeti veliko pomanjkanje. Zvedel sem, da namerava 'astnik v doglednem času.tovarno precej povečati in obrat izpopolniti, tako da bo
zaposlenih še precej novih delavcev-domačinov. Podčrtati je tudi treba, da laška tekstilna tovarna dela brez tako zvanlh »nenadomestljivih« tujih strokovnjakov. Lepo že posluje tudi Gostilničarska pivovarna v Laškem, ki se bo tudi kmalu izpopolnila. Zgradila bo poseben oddelek za izdelovanje slada, ki ga mora sedaj še uvažati iz tujine. Gospodarsko življenje je torej na najlepši poti razvoja. Drugače je z društvenim življenjem. Tu naj ne odločajo osebnosti, v društvih ni mesta za osebna razraču-navanja. ^dmo Sokol gre v tem pogledu ravno pot, ki je zato tudi zelo uspešna. Drugače pa je z Gasilskim društvom, ki naj bi bdelo nad imetjem in življenjem Laščanov. Opažati pa je, da se razmere že izboljšujejo.
Laščani se že pridno pripravljajo na novo letoviško sezono. Vsepovsod se čisti, snažijo se stanovanja in pripravljajo se sobe za tujce. Kakor kažejo prilike, bo letos precej živahna kopališka sezona.
■ig.
Drugi največji spomenik padlim vo*akom
SPOMENIK BO IZDELAL KIPAR IN AK. SLIKAR LOJZE ŠUŠMEL.I. -SPOMENIK BO PREDSTAVLJAL PERZONIFICIRANO VOJNO VIHRO.
večji spomenik padlim vojakom v Sloveniji. (Največji je delo ak. kip. France-
Ob priliki lanske proslave Rdečega križa v Selnici Ob Dravi je bila sprožena zamisel, da se postavi padlim vojakom selniške občine dostojen spomenik. Odbor Rdečega križa se je resno poprijel akcije ter je izdelal proračun, ki se ujema z denarnimi prilikami občine in njenih občanov. Drugo je vprašanje osnutka m tretje vprašame prostora.
Glede osnutka se je odbor Rdečega križa obrnil na tamkajšnjega domačina kiparja m akademskega slikarja Lojzeta Šušmelja. (G. Lojze Šušmelj je letos tekmoval pri osnutku za spornem k kralja Aleksandra v Mariboru ter je bil njegov osnutek tudi nagrajen.) Šušmelj je že izdelal osnutek kipa padlim vojakom. Na 3 in pol metra visokem podstavku bo stala 2.70 metra vispkfl, ženska figura, ki predstavlja perzonrfičiratio vojno vihro, drvečo preko mrtvega vojaka. Celotna višina spomenika bi bila potemtakem \20 metra ter bi bil spomenik drugi naj-
ta Kralja v Dobrme polju, kateri meri 7 metrov.) Podstavek bo iz železobetona ter obložen na rustikalen način z domačim kozjaškim kamnom, dočim bo figura vlita iz umetnega kamna.
Tretje je pa vprašanje prostora. Selnica ima pred cerkvijo idealen trg. ki je kakor nalašč ustvarjen za spomemk. — Zaradi določitve prostora je društvo povabilo iz Ljubljane prof. Fr. Kralja, ki si je. preteklo nedeljo komisijsko ogledal prostor m ga s pomočjo šattone tudi določil. Našel se je prostor, kjer bi se spomenik s svojo višino močno odražal od kozjaŠkega ozadja.
Želja ne samo selniške ampak vse slovenske javnosti je, da se odstopitev prostora uredi na zadovoliiv način.' da bo lep .vojaški spomenik delal čast obmejnemu kraju.
Umazane židovske špekulacije pod krinko človekoljubnega društva
"'OLJSKI ZID OSLEPARIL ZA S MILIJONOV DIN HUMANITARNO DRUŠTVO.
Te dni je beograjska policija aretirala' postali na Žida pozorni. Policija se je poljskega Žida Josipa Šojheta, ki je neko pridela zanimati za njegovo življenje in humanitarno društvo v Beogradu osle- preiskava je dala presenetljive rezulta-paril za pet milijonov din. Poleg tega je te. Ugotovljeno je. da je Sojhet plačeval Šojhet potom svojih poverjenikov pobi- nekatere člane uprave humanitarnega ral prispevke za neki spomenik ter tako društva, pri katerem je imel okoli 80?« zbral 1,750,000. din, ki jih je porabil za čistega zaslužka. Preiskava se nadaljnje svoje namene, Ker ni imel poštenega in izgleda, da bo aretiranih se več dru-dela, živel pa je nad vse razkošno, so gih oseb.
zdravniki ugotovili potom retgenske preiskave. Za njegove kosti se zanimajo razni naši in tuji muzeji, ki mu že sedaj ponujajo za dvojne kosti precejšnje vsote.
Samomor na Teznem
Danes ob 2. uri zjutraj se je v svojem stanovanju v Maistrovi ulici 13 na Teznem v samomorilnem namenu ustrelil 66-letni delavec Splošne stavbene družbe Jernej Ačko. Bil je na mestu mrtev: Njegova žena je izpovedala, da se je že par mesecev bolni mož kmalu po polnoči zaklenil v svojo spalnico, dočim je bila žena v kuhinji. Nekaj časa nato je slišala strel. Poklicala je sosede, ki so vdrli v sobo in našli Ačka že mrtvega. Imel je prestreljeno čelo. V prostovoljno smrt ie šel zaradi dolgotrajne bolezni.
Dvojne kosti „?unaka iz Like” le sedaj mika o razne muze e
Naš najstarejši in najboljši atlet Mar-an Matijevič slavi te dni svojo 62 letnico. Kot najmočnejši človek v naši državi je povsod znan pod imenom »Junak iz Like«. Boril se je vse svoje življenje po raznih naših in tujih arenah pa ga doslej še nihče ni mogel premagati. V rokoborb' je nepremagljiv. Še sedaj ponuja atlet Marjan onemu, ki ga premaga, vseh svojih 18 dragocenih odlikovanj iz raznih držav in vsa dragocena darila, s Junak iz Like« ima dvojne kosti, kar so
o. Puške v cerkvenem stolpu. Po tragediji lovskega čuvaja Odlazka v Za-gozdu nad Dolami so orožniki polovili več divjih lovcev, ki so soudeleženci umora vestnega lovskega čuvaja. Divji lovci so orožnikom pokazali skrivališča za orožje. Eni so imeli puške in mimicijo v drevesnih votlinah, drugi pa celo v cerkvenem stolpu. Vse puške so zaplenjene.
o. Polovična voznhia je dovo’j~na za
obrtno razstavo v Ljubljani od 7 do 17. oktobra, za razstavo v Celju od 29. julija d 10. avgusta in za obiskovalce prekmurskega tedna od 18. do 26. junija v # Murski Soboti.
o. Gradnja ceste Zagreb—Ljubljana. Kmalu bomo dobili eno najvažnejših cestnih zvez Zagreb—Ljubljana. Del ceste na hrvatski strani je že dograjen, sedaj pa se bodo pričela cestna dela pri Bregam* Nova cesta bo šla skozi najlepše kraje Posavja.
o. Naše kokoši tihotapijo v Postojno.
V okolici Rakeka so zadnje čase tatvine perutnine na dnevnem redu. Oblasti so uvedle strogo preiskavo, ki je dala presenetljive rezultate. Tatovi so zaklano perutnino tihotapili preko meje v Postojno. Na delu je dobro organizirana tihotapska družba.
o. Sara je izdeloval smodnik in ga pro-Jajal. Te dni je orožniška patrula v Ho-tovljah pri Gorenji vasi ustavila 25 letnega zidarskega pomočnika Pavla Kosa, ki je imel velik nahrbtnik na ramah. Orožniki so ugotovili, da ima v nahrbtniku okoli 60 kg smodnika. Kos je priznal, da je smodnik sam izdeloval iz žvepla, oglja m neke vrste solitra. Preiskava se nadaljuje.
o. Pomanjkanje učnih moči na Pragerskem. Na osnovni šoli na Pragerskem je že par mesecev pomanjkanje učnih moči. Izpopolniti je treba razrede ter razbremeniti sedanje učne moči, ki so skoraj ves dan zaposlene.
Cefte
c. Drago pravdanje. Posestnik N. I. iz celjske okolice je zapravdal že 30.000 din. Včeraj se je moral zagovarjati, da je spet oklevetal soseda, češ da je ta na sodniji lažno pričal. Po tolikih pravdah je včeraj obljubil, da se ne bo več tožaril in bil obsojen na 420 din globe.
c. Z vrelo smolo se je polil v tovarni Metka 20-letni ključ, pomočnik Slavko Mulej in dobil težke opekline po glavi in rokah.
c. Umrla je v bolnišnici 52-letna dninarica Marija Škrubej iz Bukovžlaka.
c. Izpiti za vozače motornih vozil za območje celjske policije in laški okra, bodo 23. t. m.
c.	Jadranska straža sklicuje za danes ob 20. v mali dvorani Narodnega doma 10 občni zbor.
Ptuf
p. Danes priredi emigr. dništvo Gorica v Ptuju koncert pevskega društva »Jadran« iz Maribora.
p. Sokolsko društvo v Ptuju vabi Člane in naraščajnike v nedeljo na sejo, na kateri si bodo porazdelili društveno delo.
p. Iz bolnhhdce. Sem so prepeljali Vindiša Feliksa. 18-letnega kočarskega sina iz Kungote. Zlomil si je dvakrat desno roko.
Delovni program ptujsk.h gasi cev
Med raznimi v Ptuju delujočimi društvi se posebno opaža smotrno delo gasilcev. Na zadnjem članskem sestanku so si postavili precej obširen program za bodoče delo. Nne 23. aprila t. 1. bo gasilska četa priredila vsakoletno veliko tombolo, tokrat v povečanem obsegu. Glavni dobitki bodo: 1 motorno kolo, 5 dvokoles, sobna oprema. 1 vol in 10 drugih tombol, razen tega pa še 600 lepih dobitkov. — 4. junija bo v Ptuju delni župni zlet Ga silske župe Ptuj. Popoldne bo nastop gasilcev s prostimi vajami, ki so za letos predpisane za gas. kongres, nadalje tekma rojev in posameznikov. Zmagovalci prejmejo praktična darila. Na programu ima četa tudi gasilsko-tehnična predavanja obvezno za vse članek vsak torek. Vsak petek pa vaje in nastop. Četa se pripravlja tudi na dostojno proslavo svoje 70-letnice, ki bo drugo leto.
n Split dobi gledališče. Država je odobrila 700.000 din za gledališče v Splitu, ki je bil doslej kljub številnemu prebivalstvu brez njega. Gledališče bo odprto že s prihodnjo sezono, aprila pa bodo začeli z urejevanjem zgradbe in najemanjem osebja.
n. Kmetje razstavljajo. V Čačak so prišli hrvatski kmetje slikarji, da razstavijo svoja dela. Iz Čačka bodo odšli v Poža-revac.
Nogometno moštvo v gledališču.
pribor
Godovno vezilo Studencev vsem Jožicam, Jožefom, Pepcam in Pepetom
PREUREJEN PROSTOR PRED CERKVIJO ZA LETOŠNJE JOŽEFO V ANJE. — NOVA RAZMESTITEV STOJNIC. — PR UREDITEV GASILSKE ČETE. — RADIO REPORTAŽA O JOŽEFOVANJU.
Vsakdo, ki še ni bil od lanskega Jože-tovanja v Studencih, se bo letos začudil preurejenemu prostoru in regulaciji, ki jo . je izvedla studenška občinska uprava pred cerkvijo. Kapucinski hlev sredi cerkvenega triogala — v časopisju tolikokrat grajana sramota, je izginil. Občina je z velikimi gmotnimi žrtvami odstranila cerkveno gospodarsko poslopje in postavila novo na samostanskem dvorišču. Iz njive in vrta pa je na prostoru, ki je planiran za trg uredila obsežen in reprezentativen prostor.
Moti le še kos prejšnjega samostanskega vrta, ki še globoko sili v tržni prostor. Na veliko občo škodo pa se več ni dalo dobiti ter se bo morala sedanja pot od Slomškove ulice zapreti in prekopati za vrt, pot k Izvirkom pa bo napeljana v loku ob robu vrta. Tu bo občina postavila betonsko ograjo,, ob poti k Izvirkom pa na skritem prostoru javno stranišče. Regulacijski načrt mestne občine sicer zahteva na poti od Aleksandrove ceste k cerkvi »monumentalne stopnice«, ki bodo pa ostale za zdaj samo še sanje bodočnosti.
Novost, ki jo uvaja letos za Jožefovo
studenška občina, je nova razvrstitevstoj-nic. Vsa prejšnja leta so stojnice na obeh straneh Aleksandrove ceste ovirale promet ter povzročale gnečo. Pretepanje s kuhalnicami je privabilo razne temne elemente, ki so v splošni zmedi znali preizkusiti žeparske umetnosti. Letos je okr. cestni odbor postavljanje stojnic ob banovinski cesti Maribor - Studenci prepovedal. Stojnice bodo smele stati le na novo preurejenem tržnem prostoru pred cerkvijo, cirkusi in vrtiljaki bodo smeli stati tudi na dvoriščih, dočim bo morala ostati cesta popolnoma prosta za prehod. Okcajno načelstvo bo vse prestopke te cestnoprometne uredbe kaznovalo z občutnimi denarnimi globami.
Zadnjo preureditev bodo tisočeri obiskovalci letošnjega Jožefovega z veseljem pozdravili; saj je v neposredni bližini cerkve na razpolago dovolj prostora za približno 100 stojnic.
Na predvečer Jožefovega bo gasilska četa priredila pester spored »Jožefovega veselja«. Ves gasilski dom bo preurejen v pravi gasilski prater.
Radijska postaja v Ljubljani pa pripravlja reportažo o Jožefovanju.
Bivši muzej — policijska kasarna
Te dni bo mestna občina pričela pre-urejevati poslopje bivšega muzeja v policijsko kasarno. Preureievalna dela bodo opravljena v etapah. Do konca junija se bo v nove prostore preselilo 30 stražnikov, kasneje pa bodo pripravili pnw stor še za 20 stražnikov. Kljub temu nova policijska kasarna ne bo dovolj velika in bo morala policija še nadalje ob-
držati stanovanjske prostore v Židovski ulici. Prav tako ne bo v novem poslopju prostora za policijsko poveljstvo, ki bo §e vnaprej ostalo v Gasilskem domu. Zato pomeni preureditev bivšega muzeja v -policijsko kasarno samo delno rešitev tega vprašanja in bo moral Maribor kmalu zopet skrbeti za stanovanjske prostore policijskih stražnikov.
Žgoče vprašanje mladinske vzgoje
Na Ljudski univerzi je predaval v okviru materinskega tečaja zdravnik dr. Marin »O spolni vzgoji otroka od rojstva preko pubertetne dobe«. Prostori ljudske univerze so bili docela napolnjeni, da so morali ljudje stati.
Spolnost je bistven del naše telesnosti in duševnosti. Spolna vzgoja je ena itajdelikatnejših ter spada v družino. Najvažnejša pri otroku je čistoča. Otroku je treba dati vedno stvaren odgovor, Ge se zanima, od kod je itd. Nadalje je potrebna pri vzgoji največja doslednost, starša morata biti enakih misli. Otrok se začne zanimati ža ta vprašanja že s četrtim letom; najboišji je naravoslovni načrn vzgoje.
Pubertetna doba, ko začnejo delovati
spolne žleze (menstruacija in polucija). lahko pusti posledice za vse življenje. S pravilno spolno vzgojo vzbudi mati otroku spoštovanje. Najbistvenejša jp skupna vzgoja obeh spolov, čim večje pregraje so med obema spoloma, tem slabše je na priliko za šolo. Nevarnost pri strogo ločenih je vedno večja. Potrebna je naravna skupna vzgoja otrok. Tudi starši se naj pred otroci ne zaklepajo, da ne vzbujajo radovednosti. Otroka je treba prepričati o popolni enakovrednosti obeh spolov. Pretirana spolna vzdržnost pri mladih ljudeh je nesmisle-na, enako nesmišleno zatiranje erotične-, ga spolnega občevanja. Prvo hrepenenje spola po drugem spolu je najlepša doba v življenju..
Zadrega zaradi domovtnske pravti@
ŠTIRJE ŽIDJE PONUJAJO STUDENCEM PO 20.000 DIN, CE JIH SPREJMEJO ZA SVOJE OBČANE
Zaradi evropskih, dogodkov zadnjega
časa postaja židovsko vprašanje vedno bolj napeto. Židom in njihovemu kapitalu postajajo tla V srednji Evropi vsekakor prevroča ter iščejo držav, kjer bi lahko nadaljevali'svojo trgovsko podjetnost nemoteno.
Tako smo izvedeli, da so se štirje Židje
potegovali za. občanstvo studenške občine. Izjavljali so se. da ne igra denarno vprašanje pri njih nobene vloge ter ponujali med drugim občini vsak po 20.000 dinarjev.
Primer pri naših občinah najbrže ni edinstven ter se bo še gotovo skušal ponavljati po dogodkih zadnji!’ dni.
m. O prevratni dobi na Štajerskem in v Prekmurju predava danes zvečer ob 20. v dvorani Zadružne banke ravnatelj in arhivar prof. F. Baš.
m. Mariborski slikarji so zborovali. V sredo zvečer je bil občni zbor Združenja slikarskih mojstrov in sorodnih strok. Zborovanje je vodil predsednik g. Jakob Senekovič, ki je bil ponovno izvoljen na čelo nove uprave.
im Prepovedano predavanje. Okrajno načelstvo je; prepovedalo predavanje župnega provizorja g* Lamprehta, ki ga je nameraval’ imeti snočl na Ljudski univerzi v Studencih. Namesto njega je predaval nato‘sodni svetnik dr. Travner >0 židovskem: vpraša-nju«.
m. Odpovedan liunioristični večer. Za-rad’ zadnjih dogodkov v ČSR se v Delavski zbornici ni vršil humoristični večer, ki ga je priredila »Vzajemnost«. Do-šlo delavstvo je vzelo odpoved z velikim razumevanjem na znanje.
m. Srednješolska predavanja v muzeju. Prdf. Bas je v novih muzejskih prostorih uredil zgodovinska predavanja za srednješolce.
m. Dr. Scherbaumovo posestvo v domačih rokah. Te, dni je bilo v Rogozi in Bohovi prodano veleposestvo dr. Frica Scherbauma.. Kupil, ga je z vsem živim in mrtvim inventarjem zagrebški tovarnar Vladislav Čerič za 2,425.000 dinarjev.
m. Čigave so elektriške baterije. Dimnikarski mojster Viktor-Felker je v Dalmatinski ulici našel 20. elektriških bate-, rij. Lastnik-jih dobi na policiji.
m. V Ribnico bo vozil v soboto popoldne ob 15. uri z Grajskega trga poseben avtobus zar smučarje. Vozna cena tja in, nazaj 35 drn. Udeležbo ie prijaviti do sobote opoldne v ‘trgovini Sport-Divjak na Glavnem trgu, tel. 27-12. Pri Seniorjevem domu je še 60 cm odličnega pršiča!
m Ljudska univerza. Danes v petek ob 20. urj predava d,r. Mirko Deanovič. univ. prof. iz Zagreba,’ o »Božanstveni komediji«.
15 Naraščajski odsek Sokola Maribor-Matice priredi v soboto ob 20. v Sokolskem domu akademijo. — Predprodaja vstopnic pri »Putniku«, .
* Podružnic? »Zveze gospodinj« v Mariboru vabi gospodinje na občni zbor, ki bo v petek, 17. t. m., ob .20. uri v »Vesni«. Na dnevnem redu so odborova poročila, volitve in slučajnosti.
* Jutri bo v Narodnem domu iožefo-vanje, združeno s proslavo g. Jos. Laha. Vsa^ se te prireditve-lahko udeleži: Sodelujejo društva:	»Nanos-?..	Kobanci«.
»Planica«-PekFe. pevski zbor pekovskih mojstrov ter društvo »Jadran«. Vstop prost.	•	■	  ■	.
* Letošnje novo bok pivo pivovarne »Union«, Ljubljana, izdelano iz specialnega slada, je že v prometu. Ne zamudite prilike, ga okusiti, in prepričali se boste sami o izborni kakovosti.
* Ure in zlatnina, tudi na obroke brez zvišanja ceh, pri M. Ilgerjev sin, juve-lir. Gosposka 15.
* Halo, domače koline! V nedeljo, 19. marca, v gostilni »Triglav«, Sp. Kungota. Vabljeni Jožkoti, Jožice in ostali, ki si želijo domačih klobas, jetemic, krvavic in drugih, kakor .tudi prijetne domače zabave s koncertom. itd. Se. priporoča in vabi -gostilničarka FUolt.
* Vse Jožice in Jožefe opozarjamo, da lahko svoj god praznujejo na jožefovanju, ki bo v soboto v vseh prostorih Narodnega doma. Obenem bo proslava 7.0' letnice rojstva zaslužnega in nesebičnega narodnega delavca g. Josipa Laha. Vabimo vse narodno čuteče občinstvo, da se v soboto udeleži te prireditve polnoštevilno.
Nočna lekarniška služba: lekarna prt Zamorcu, Gosposka ul., tel. 28-12; lekarna pri Angelu varhu. .Aleksandrova cesta. tel. 22-13.
Kino
* Grajski kino. »Ena noč v maju«, iie-sela opereta, pesmi, revija, ples. Marifca Rfikk, Viktor Stahl.
* Esplanade-kino. Do vključno petka francoski velerilm »Postaneva hči«. Sledi »Žena na razpotju« z Magdo Schnei-der.
* Kino Union. Do vključno ponedeljka »Nekje v Tibetu«, senzacijski, fantastični film z Ronald Cohnanom.
* Zvočni kino Pobrežje. 18. in 19. marca prekrasni film »Zlati kodrčki« s Shir-ley Teniple.
Mariborsko gledali&ie
Petek: Zaprto.
Sobota, ob 20.: »Prodana nevesta«. Red B.
Nedelja, 19. marca, ob 15. uri: »Partija šaha«. Znižane cene. Zadnjič. — Ob 20. uri: »Vse za šalo«. Znižane cene.
Kultura
Zdravnikova odiseja
Član Rockefellerjeve ustanove dr. Victor Heiser, je napisal 500 strani debelo knjigo »L’ extraordmaire odyssee d’ un medecin«, ki jo ie lani dal na svetlo Gorrea v Parizu. Naš lečnik izredno živo predočuje svojo mladost, ki se je začela s polomom: rodno mestece John-stown v državi Washington je zalila povodenj, ki mu je potopila starše in ga pustila brez počenega groša. Mladi meščan je moral jezik pokazati študiju ter iti za vajenca, svinčarja. Nato se je vrgel na tesarstvo. Čuteč umske sposobnosti, se je zdaj odločil za inženirja mehanika. Ob prostih uricah se je gulil na vse kriplje. Z 18. leti spozna, da je zabredel: medicina ga je nazarensko zamikala. Pričel je požirati »Špehe«, da je nazadnje smuknil v zdravniško fakulteto. Z jekleno voljo si je priboril doktorat Jeffersonove akademije in dobil službo v bolnišnici Lakenau.
Hitro je spoznal, da se mu ne prilega mirno dek) v ameriškem mestecu. Natečaj v pomorski bolnišnici, ki se ga je udeležil v tragikomičnih okoliščinah, mu je odprl vrata v svet. Ko je nekaj časa nadziral zdravstveno stanje doseljencev, so ga po špansko-ameriški vojni poslali
na Filipine, kjer je v higieni vladala prvo vrstna malomarnost. Heiser je ostal na tem otočju 20 let ob krajših ali daljših dopustih. Ondi je dovršil organizačno delo, vredno čarovnika.
Komaj se je izkrcal, je lporal novi zdravstveni svčtnik guvernerja v Ma-nilji krotiti obenem 6 epidemij, ki so po tej blaženi deželi .razsajale od Adamovih časov in pobrale vsako leto na .tisoče domačinov. Te srčkane bolezni so: kuga, kolera, črne koze, gobe, malinov-ka (tramboesia, rdeči izpuščaji po koži), slabokrvnost (ankylostomia, povzroča jo krivoust črv). Simpatični šesterici lahko dodaš močvirsko mrzlico ali malarijo, krvavo grižo (dysenterie amibienne) in še kako drugo nedožnost ali nadložnost. Takoj je prišlek Uganil, da je njegov poglavitni sovrag — neverjetna malobriž-nost urojencev: živeli so v nesnagi vseh nesnag; prepričani, da je zdravilstvo zgolj pretveza yankeeskemu imperializmu, so Filipinci kljubovali kot en mož Heiser je vim naporom.
Jedro zdravnikove odjseje trči v orisu sanitarnih pohodov, od katerih je eden nenavaduejši od drugega. Čeprav mu je Manilja glavni stan, vendar je
protikužni borec obiskal vso Azijo, ekvatorsko Ameriko, Ponilje in južno Evropo, torej vse dežele, koder rogovilijo tropske uime in kjer so si želeli njegovih neprecenljivih izkustev. Spotoma je opazoval kraje in običaje in povedal obilo pametnega. Kadar; je opis že tak, da se- nam začne gabiti, zaseje srečno zgodbico, ki nas zopet priklene na njegovo pripoved,,na pr. o združenodržav-skem misijonarju, ki je prišel na Filipine oznanjat prohibicionizem tamkajšnjim gobavcem! in se ne vedoč odžejal z viskijem. Navzlic svoji veselosti zna ljudem zabeliti prav pikre resnice na pr. nizozemskim sadilcem, ki so dolga leta povzročali smrt tisočem, ker so navijali cene krnmu. Čitanje Heiserjevih spominov je pravi lek za dušo.	N.	K.
k Uspeh Miheličeve razstave. V Ptuju je, kakor smo obširno poročali, razstavljal nedavno akad. slikar prof. F. Mihelič. Razstavo je obiskalo nad. 600 ljudi in sMk je bilo prodanih za nad 10.000 din. Za mali Ptuj vsekakor nenavaden uspeh, ki bi moral služiti za vzgled cek) našim ve)ikim mestom!
k Razstava Zlatka Žeja v Mariboru. V nedeljo, 19. t. m., ob 10. uri dopoldne bo odprta v Beli unionski dvorani v Mariboru razstava slik meščanskošol-skega učitelja Zlatka Žeja.
k Delo proti tuberkulozi. Prva številka V. letnika te revije objavlja več zanimivih razprav in prispevkov naših zdrav nikov ter poročil in drugega gradiva, ki je v zvezi z bojem proti tuberkulozi.
k Ferdinand baron Schaller. Kot separatni odtis iz arhiva »Priloži za književnost, jezik, istoriju i folklor« je izdal zagrebški univ; prof. dr. Fr. Ilešič razpravico »Ferdinand baron Schaller, pisar nemačke novele o »Lopudskoj siro* tiči« Ptujčanin?« Ilešič je ugotovil, da so bili baroni Schaller ji Ptujčani in da je omenjeni Ferdinnand Schaller študiral gimnazijo v Mariboru, univerzo pa v Gradcu.
k Beneško gledališče v Ljubljani. V
torek je gostovala V Ljubljani italijanska gledališka skupina iz Benetk z Goldonijevo komedijo »Zdraha na vasi«.
k Devetnajsta knjiga črnogorskih anekdot. Mičun M. Pavičevič je te dni v Zagrebu objavil 19. snopič dela »Črnogorci u pričama 1 anegdotama«, za kar mu je 1. 1935. bivši minister Ljotič oskr* bel predgovor. Kakor pri prejšnjih zbir* kali, pogrešamo kazala.
k Nov nemški oratorij. V draždanski stolnici je prestal te dni prvi krst veliki novi oratorij komponista Kurta Thomasa »Setev in žetev«. Napisan je povzorr cu Haydnovih. »Letnih časov«. Dosegel je velik uspeh.
Posnodantna
Industrijska podjetja v naši državi
LANSKOLETNA VREDNOST INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE ZNAŠA SKORAJ 15 MILIJARD DINARJEV
Iz najnovejših podatkov o razvoju industrije v naši državi je razvidno, da je bilo koncem leta 1938 v naši državi 2976 industrijskih podjetij. Skupna vrednost proizvodnje vseh jugoslovanskih industrijskih podjetij se za leto 1938 ceni na 14 milijard 517,500.000 din. Na prvem
mestu se nahaja tako zvana živilska industrija, čije proizvodnja se ceni na 4.21 milijarde din, sledi lesna industrija s 396 podjetji m vrednostjo proizvodnje 1.69 milijarde din, nato tekstilna industrija s 306 podjetji m 2,23 milijarde vredno proizvodnjo.
Drž. vrednostni papirji in poslovne rezerve
Te dni je bil objavljen popis drž. vrednostnih papirjev, ki se morejo uporabiti za vlaganje in ustvarjanje poslovnih rezerv in rezervnih fondov pri zavarovalnih podjetjih, ustanovah socialnega zavarovanja. denarnih in zadružnih ustanovah kot to predpisuje uredba o poslovnih rezervah in tozadevni pravilnik od 24. dec. 1938. Iz tega popisa je razvidno, da se lahko v ta nameri uporabijo 4%
agrarne obv. iz 1921. leta, 7% inv. pos. iz l<eta 1921., 2Y?% drž. renta vojne škode, 6% begi. obveznice in,4% agrarji iz leta 1934. Poleg teh se more še uporabiti 4% renta iz leta 1895., 5% monopol-sko posojilo iz leta 1902., 4.5% renta od
1906., 4.5% renta od 1909., 5% posojilo od 1913., 8% Blair od 1922., 7% Blair od
1922., 7% štab. pos. iz leta 1931. in 7% obveznice DHB (Seligman) iz leta 1927.
Zaščita denarnih zavodov
Ministrski svet je izdal uredbo o iz-premembi uredbe o zaščiti denarnih zavodov m njih upnikov z dne 23. nov. 1934. Po tej uredbi morajo denarni zavodi sestaviti razpored za izplačila upnikom, tako da v prvi vrsti izplačajo vloge do 20.000 din, v kolikor gre zlasti za izseljenske vloge. Določila za razpored za upnike do 10.000 din ostanejo torej Še v veljavi. V čl. 20 pa se doda uredbi še dodatek, da se morajo prvenstveno izplačevati vloge, ki izvirajo iz izseljenstva.
Nov hmeljarski zakon
Z novim finančnim zakonom je kmetijski minister pooblaščen, da sme izdati uredbo z zakonsko močjo, ki bo uredila v naši državi vsa vprašanja, ki se tičejo saditve, znamkovaitja rn prodaje hmelja.
Poleg tega bo imela ta uredba tudi smernice glede organizacije hmeljarjev. Osnutek tozadevne uredbe je že izdelan ter bo verjetno v najkrajšem času dobil v objavi zakonsko moč. O uredbi bomo še podrobnejše poročaM.
borba med Kranjem, Hermesom, Reko in Jadranom. Tudi v celjski skupini imaio iz-glede še vsi trije vodilni klubi Atletiki, Celje in Amater.
Izločilnih tekmovanj med posameznimi skupinami ne bo, ker so bile na zadnjem občnem zboru LNP-a pronozicijc izpre-menjene tako, da bo finale odigran po 2 pok. sistemu ob sodelovanju 8 klubov. (Termini so že določeni: čelrtinski finale ; bo 2. in 16. aprila, polfinale 23 in 30. aprila, finale pa 7. in 14. maja. Žrebanje parov l>o izvršeno ,čim bodo znani vsi sodelujoči klubi.
ISSK Maribor - SK Železničar
V nedeljo se bosta srečala na Rapidovem igrišču gornja kluba, dva stara rivala za prvenstvo v mariborskem nogometu. To bo predzadnja prvenstvena tekma pred podzvezinim finalom. Čeprav vložek, za katerega sc bo igralo, m previsok, ker jc obema moštvoma že zagotovljeno sodelo-j vanje v finalu, bo vendar nogometna sezona s to tekmo zopet dosegla svoj višek ter 1 privabila na igrišče rekordno število gledalcev. Ni preveč verjetno, da bo prišlo še do značilnejših izprememb v vrhu prv. i tablice, ker so klubi skoro ravno tako nedosegljivi drug drugemu po količniku^ kakor so si blizu po točkah’, vendar nogomet 1 je igra, polna presenečenj, zato je treba z j njimi tudi v tem slučaju računati. Tekma se bo pričela ob 1530, v predtekmi ,pa se 'bosta srečali ob K rezervni moštvi. Sodnika bo določil s. o. pri JNS-u.
Borzna porožila
Devize. Ljubljana- Amsterdam 2315-1-2353, Berlin 1755.62—1773.38. Bruselj 734—746, Curih 995—1005, London 204.45—207.65, New York 4345.50 do 4405.50, Pariz 115.42—117,72, Trst 229.S5 —232.95.
Efekti. Zagreb. Drž. papirji: vojna škoda 472—475, 4% agrarji 61.50—63, 4% sev. agrarji 62.50—63.50, 6% begi obv. 90—91, 6% dalm. agrarji 91.50 b!., 7% stab. pos. 98.50 d., 7% inv. pos. 102.50—103.50, 7% Blair 95.25—96, $% B!a»r 101 d. Delnice: Narodna banka 7500
d., PAB 228—232, Trbovlje 195—200.
SK SLAVIJ\ V CELJl.
Pobreški SK Slavija bo gostoval v nedeljo v Celju proti tamošnjemu SK Celju. I Tekma bo na Glaziji ob 16.15. predigra J se bo začela ob 15
IPUNČEC, MITIČ IN GDČ. FLORIANOVA V SEMIFINALU.
I Mednarodni teniški turnir v BordiglierL je. doigran do semifinala. V četrtfinalu je Punčec premagal Italijana^ Rada^6 :1, 6:4.
I ic imel fania 6
1 Jugoslovaua plasirala za semifinale. Dočim i bo prvi semifinale jugoslovanski, bosta v i drugem igrala Nemec Itenkel in Ceh Caslca.
Lep uspeh je dosegla tudi naša igralka gdč. Florianova, ki je v četrtinskem finalu
premagala Nemko go. Heine-Muller’ 7:5, 7 :5. Gdč. Kovačeva pa je izgubila proti Francozinji Henrotinovi 6 :2, 1 :6, 10:8. Gdč. Florianova se bo v semifinalu srečala s Francozinjo Henrotinovo.
V igrah v dvoje je par gdč. Henrotin-Mitič porazil angleški par Barrington-Ro-ger 6 :2, 6 :1. Gač. Florian-Punčee pa sta premagala angl. par von Rorer'6:0, 6:3.
s Poverjeništvo SOLNP-a (službeno). Delegiranje za nedeljo: Maribor—Železničar, str. sod. gg- Nemec in Bizjak, Maribor— Železničar (rez.) g- Nemec, Mura—VSK j2. Turk, CSK— Bjelovarski GSK g. Nadasdi.
s Na svetovnem prvenstvu v namiznem tenisu v Kairu jo. zasedel naš igralec Žarko Dolinar 3. in 4. mesto s Cehom Vano. Svetovni prvak je Bergmann (Vel. Britanija-, na drugem mestu pa je Ehrlich (Poljska >. V finalu dam je Čehinja Depretisova premagala Nemko Pritzi.
s Na teritoriju ZNP se število klubov, ki gojijo nogomet, stalno veča. Dočim jih je bilo v Času zadnjega občnega zbora JNS-a le 93, je to število do danes na-rasllo na 101».
s Naš boksarski prvak Tikan Pa vi ovir, ki je dosegel v zadnjem času več uspehov v Franciji, je bil v zadnjem srečanju poražen od Tarasa po točkagh.
s Evropski prvak v metanju krogi« Estonec Kreek je zasedel v Berlinu v mednarodnem tekmovanju na pokritem stadionu drugo mesto (15.70 m) za mladim nemškim policistom Trippejem (16.05 m).
s švedska—Nemčija t: 1. Nepričakovano gladko je premagala Švedska zastopnik« Nemčije v namiznem tenisu v Stockholmu.
s V Frankfurtu ob Meni Je Nemec \V. Ncusel po točkah visoko premagal Al DeJaneva (Kanada).
s Grška vlada )e dala Grški atletski zvezi na razpolago 300.000 drahem za organizacijo X. balkanskih • iger.
s Prvenstvo Belgije v nogometu je tudi letos zagotovljeno Braineovemu klubu Beor-shotu, čeprav prvenstvo še ni zaključeno, ker ga ne more več prehiteti noben drugi klub.
s. Eriksson pred Birgerjem Ruudom.
Sven Selanger-Kriksson, zmagovalec i i Holmenkollena, se je v Sundsvalu ponovno plasiral pred B. Ruudom. Pred 10.000 gledalci je izboljšal rekord skakalnice od 59 na 65 m.
Sah
Ali bo LNP podprl predloge ZNP-a?
Na zadnjem občnem zboru JNS-a je bilo sklenjeno, da se bb sklepalo o reorganizaciji nogometnega športa v državi na izrednem občnem zboru, ki ga bo zveza sklicala do 15. julija, medtem pa bo poseben odbor proučil vprašanje reorganizacije v smislu zagrebškega predloga.
LNP je takrat kot reprezentant slovenskega nogometnega športa zavzel odklonilno stališče, ker bi slovenski šport ne mogel životariti v materialnih prilikah, ki
bi nastopile v avtonomnem slovenskem nogometu. Tudi Zagrebčani so uvideli upravičenost tega stališča. Ker bi radi pridobili zase tudi LNP, bo prišlo menda —- vsaj v materialnem pogledu — do male izpremembe v njihovem predlogu. V svrho sporazuma bo na pobudo Ljubljančanov sestanek vodilnih funkcionarjev obeh pod-zvez v nedeljo v Ljubljani, kjer bodo razpravljali o raznih aktualnih vprašanjih.
Mednarodni turnir v Rigi
14. maja bo določen prvak LNP-a
V vseh treh skupinah bo najkasneje v nedeljo, 26. L m., jasno, kateri klubi bodo vstopili v podzvezin finale. Doslej je padla o lem odločitev samo v mariborski sku-
puii, iz katere pridejo v poštev CSK. Železničar in Maribor, ker bo ostali klubi
odigrali že vse tekme. Bolj nejasna pa še je tabela tekmovanja v celjski in ljubljanski skupini, izmed katerih bo dala prva za finale 2 kluba, druga pa 3. Mesto v finalu je v ljublj. grupi zagotovljeno že Bratstvu, za ostali ave mesu bo pa še
10. kolo je prineslo končno za radovedno šahovsko publiko v Rigi, ki zelo številno prisostvuje turnirju, vendarle tako zaželeno senzacijo. Szabo, ki sc je poleg Slahlberga in Flohra trdno zasidral v vodstvu, je doživel nenavaden noraz. Letonec Dreiberg je v zelo dramatičnem napadu prisilil madžarskega mojstra k predaji. Mi-kenas je porazil Apšenieka in se povzpel v vodstvo, kar pomeiii za litvanskega nrvaka zelo lep uspeh. Partiji Feigin—Solmanis in Stahlberg—Book sta končali neodločno. Oslale parlije so bile prekinjene.
Stanje po 10. kolu: Stahlberg in Mikenas 7 in pol, Tior 7 (I), Szabo 7, Feigin in Book 6, Dreiberg 5 m„pol, Bogoljubov 5(1), Metngailis 1 (1), Koblenz 3 in pol (1), Petrov 4 in pol (1), Apšeniek 4 in .pol,
Solmanis 3, Hasenfuss 2 in pol (1), OzoIk 1 in pol (1) in Bezručko 1 (1).
SICIL JANKA (5. kolo v Kemeri)
• Beli: Szabo	Črni:	Mikenas
1. e4, c5 2. SIJ, e* 3. d4- cxd4 4. Sxd4. Sli S. Sc3. Lb4 6. eSI, Se4 7. Dg4, Sxc3 8. Dxg7. TI8 9. a3!, Sb5+ 10. axb4, Sxd4 H. Lg5!. Db6 12. Lb6, Dxb4 f 13. c3, SI5 14. cxb4-Sxg7 15. Lxg7, TgS 16. LI6. Sc6 17. Ld3! h(. 18. b3, Sxb4 19. Lb7. Txg2 2.1. Kil. Tg6 21. Lxg6, Ixg6 22. Thgl. Kf7 33. Ta4. Sd5 24, Tag4, g5 25. Lxg5J. hxg5 26. Txje5, Se7 37. Tg7-f, Kf8 28. Tb7. b6 29. Kel!, a5 30. h4, a4 31. b5, a3 32. h6. SIS 33. Th8+. KI7 34. h/, axb2 35. Tl8-f, Ke7 36. Kd2. Ta2 37. Kc2, Lb7 38. b8D in črni preda.
Mednarodni turnir v Parizu
V 2. kolu sta bili doigrani spet samo 2 partiji. Švicarski prvak H. Grob je porazil gdč. Silans; Znosko-Borowsky pa je remiziral z Rossoliinom. —• V 3. kolu je Dunajčan Honlin^er premagal gdč. Silans.
Rus Toučevič pa Italijana Romijsi, dočim je bila partija Grob—*«ossolimo remis.
Stanle do S. kolu: Grob 2 in doI. Zno-sko-Borowsky in Rossolimo 1 in pol (1), Zukerman, foatvejev in Toučevič 1 (2). dr. Tartakower pol (2). Halberstat, Prinš in Romi pol (1) itd.
ELAlNE HAMILTON
58
Z££EAj1 S MRI
DETEKTIVSKI ROMAN
»Zdravnika sta opravila svoje delo in bi rada govorila z vami in z gospodom Keppelom. gospod,« je javil detektiv.
Izumitelj je vstal in šel za Reynoldsom iz sobe.
•»Inšpektor, ali bi smel najprej telefonirati doktorju Tylerju?v? je vprašal mladi mož na hodniku. »Pričakoval me je že pred dobro uro. Moral bi zanj napraviti nekaj potov in mi je rekel, da se mi ni treba vračati pred šesto ali pol-sedtno uto. In zdaj je že skoraj sedem.«
»Dobro, gospod Keppel. Pridite v knjižnico, ko boste opravili Dr. Tem-pest bi bržkone rad z vami govoril, se mi zdi.« Reynolds je videl zmučeni izraz na Keppelovem obličju. »Poglejte, fant, nikar ne glejte na to stvar, kakor da jo imate na vesti. To je nesmisel 1« ga je tolažil.
»Jaz sem izumil to peklensko snov!« jc bridko vzkliknil Keppel.
»Nesmisel! Logično bi bil potem tudi nožar odgovoren, če kdo koga z nožem zakolje. Pogum in ne bodite bolestno občutljivi,« je svetoval Reynolds. »Poglejte, jaz vem mnogo več, kar bi me
moglo skrbeti, kakor vil Tu stojim, zreli in izkušen detektiv, naVzoč v stanovanju, in umor se je Izvršil dobesedno za mojim hrbtom. Zakaj ga nisem preprečil? Pomislite na vse. kar je s tem v zvezi.«
Zdravnika sta pogledala Reynold.sa, ko je vstopil v knjižnico.
»No?« je vprašal.
»Isto, kar je bilo pri Ardeenovi smrti,« je proglasil dr. Tempest. »Naprej!« je zakHcal. ko je nekdo potrka! na vrata.
Majhen, utrujen možiček je vstopil in gledal začudeno.
»Jaz sem doktor Anderson, zdravniški svetovalec gospoda Richarda Sel-cotta,« se je predstavil. •> Gospod Nor-ringtou mi je teleioniraU — Pristopil je iti sc nagnil nad mrtvega moža. — »Srčna hiba?« je vprašal.
Dr. Tempest je pojasnil, kaj se je zgodilo ter predstavil uradnega zdravnika in inšpektorja. Dr. Anderson si jc mel obraz in bil zlovoljen.
»To se zgodi, če se zdravnik kako uro zabava,« je dejal tn pripovedoval prigo-
do pri bridgu in o ponesrečenem telefoniranju. »Stavim, da me je ta revež klical, kakor me je že večkrat, kadar se je slabo počutil. Najbrže je umrl, preden je mogel po telefonu povedati, kdo je.«
Reynolds si je znova ogledal telefon; zdajci je vstopil Keppel.
»Gospod Keppel, vi ste prišli sem z drugimi možmi, ko je gospa Selcottova poklicala na pomoč. Ali ste videli, je li bilo v tistem trenutku sprejemalo na vilicah ah ne?«
»Ni bilo na vilicah,« je mirno odgovoril KeppeL »Norrington ga je dvignil s pisalne mize, kjer je ležalo zraven roke gospoda Selcotta. Obžalujem, da nisem pomislil že prej in na to opozoril.«
»Poskusite mi točno pokazati, kaj je delal gospod Norrington od trenutka, ko je stopil v sobo,« je rekel Reynolds in položil sprejemalo na mizo.
Keppel je šel k vratom, korakal po sobi, sekundo obstal pri naslanjaču ob pisalni mizi, vzdignil sprejemalo in delal, kakor da vrti številke.
;;Norrington ni prej poiskal številke.« je dodal.'
»Jaz sem tudi zdravnik gospoda Nor-ringtoha. se je vmešal dr. Anderson. — »Zato mu ni bilo treba iskati moje številke. Ima zelo dober spomin.«
»To je seveda pojasnjeno,« je rekel razočarano Reynolds.
Zdajci je opazil dva bela ma teža na mizi. Madeža, ki sta se, ako si jih je človek natančneje ogledal, zdela, da sta kapljici svečnega voska.
OSEMINDVAJSETO POGLAVJE.
Fotografija.
»Ali ste priklicali k teleiomj gospoda doktorja Tylerja. gospod Keppel?« se te obrnil Reynolds k izumitelju.
>Ne,« je odgovoril Keppel. »Moje-klicanje je brez dvoma nekdo sprejel,, toda nisem mogel slišati nič drugega kakor to, da je nekdo dvignil slišalo, in potem neko čudno hrčanje. In zato sem samo rekel^ da je tu neka motnja, poda! sem svoje^sporočilo in upam, da.se je na drugi strani slišalo.«
«Morda jc bila to doktorjeva glulra gospodinja?« je menil Reynoldš. »Ali bi ne odgovorila sama, ako bi doktorja Tylerja ne bik) doma?«
»Proti temu je troje zelo tehtnih razlogov, inšpektor,« se je nasmehnil mladi mož. »Prvi je, da je preveč gluha, da bi slišala zvonec. Drugi, da sploh ne sme vstopiti v laboratorij. Tretji, če bi bila to ona, bi ne slišala mene, a gotovo^jaj* njo, ker ima zelo pronicav glas.«
»Poskusimo še enkrat, odtod?« je re* kel Reynolds in dvigni! oprezno telefon s pisalne mize. »Katera številka? — Jaz bom govoril sam!«
(Dalje siediJ
g setrjišia
Materi sta ubila sina
Ivan Milošič jc bil zidar. Ko jc še živel, je pomagal svoji slari materi, da se je za silo preživljala na Gradišču v Halozah, kjer je živela. Zdaj, ko nima več sina, jc mati prišla na razpravo, ki je tekla proti ubijalcema; zagovornik jc zahteval 30.000 din. Malo je bilo to za sina, ali v Gradišču bi si mati že kako pomagala z denarjem.
Oba ubijalca Jakob Bratušek,oče treh otrok in posestnikov sin, in Viktor Grlač, delavec iz Gradišča v Halozah, sta stala pred sodniki in pripo-povcdovala. Oba sla še prcccj mlada. Bratušek se je malo zapletal v zagovoru, dočim je Orlač pripovedoval, kakor da bi bil pri vojakih. Kako je prišlo do uboja?
Ccz dan so grabili listje, zvečer pa obrezovali repo — čez pokrajino je visel zimski novembrski dan. Pri večerji so pili, kakor jc navada. Med fanti jc ležalo neko sovraštvo, ker so hodili na tuje njive „pšenico plcst“, kakor pravijo v Halozah po domače za klicanje deklet. Največ zaradi takih nesporazumi jen j jc prišel usodni večer novembra lani Petrovič k Ivanu Milošiču v Gradišče, naj bi mu šel pomagat pretepsti nekega Kozla. Vzela sla kole in odšla. Ko sta prišla k hiši, so pri Kozlovih, kjer sta bila oba obdolženca na delu, večerjali. Poklicala sta Kozlova brata iz hiše in Petrovič ju je premlatil. Zaradi tega sta se vmešala v prepir Bratušek in Orlač, ki sla slekla za Pplrovičem in Milošičem ter Milošiča za hramom pod gorico z goričnimi koli pobila. Bratušek je pripovedoval:
„Polem je vzel Milošič kol, potem sem mu ga zbil iz rok, potem sem ga udaril po kolenu, potem...“
Materi pa je Milošič povedal, ko se je privlekel domov, da sta ga oba udarila s koli, nakar je deževalo po njem kakor toča. Zjutraj je umrl.
Orlač se je moral zagovarjati nadalje še za neki prelep na Gradišču, ki se jc zgodil nekaj dni popreje.
Obsojena sta bila: Jakob Bratušek na 3 leta strogega zapora, Viktor Orlač pa na 4 leta in mcscc dni strogega zapora, nadalje se odvzamejo obema častne državljanske pravice za 3 leta. Plačati morala 218 din materi za troške, za večjo odškodnino pa sc mati zavrne na civilno pravdno pot. Oba obdolženca sta prijavila priziv proti previsoki kazni.
»Delavca ogoljufal«. Alojz Mihev, gozdar pri šumski upravi v Črni, je bil oproščen od obtožbe utaje denarja in krivega pričevanja, kakor ga je dolžila obtožnica, pač pa je bil obsojen na pogoj n o kazen, ker je dovolil, da je mezdni list podpisal nekdo drugi mesto Rakovnika, kar se pri njunem poslovanju večkrat dogodi.
Pozabil ie, da ie v naši državi. Mali kazenski senat je obsodil^ 53-letnega Ja-romina H u b r a na leto in pol strogega zapora in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo treli let, ker se je v neki gostilni v Mlinski ulici spozabil in kričal besede, zaradi Česar je.prišel navzkriž z zakonom o zaščiti države.
Elektriko |e kradel. Mali kazenski senat je obsodil na 15 dni strogega zapora, pogojno za dobo dveh let, 34-letnega gostilničarja Alojza Simoniča iz Orešja pri Ptuju. Simonič je prenaredil števec ter tako skozi več let oškodoval mestno elektrarno v Ptuju za 711 kw električnega toka. Elektrarna je opazila malverzacijo, ko je zamenjala stare števce z novimi. Simonič mora plačati nadalje 500 din povprečnine in elektrarni 1000 din škode v teku treh mesecev.
Vozičke je kradel. Ker je kradel vozičke na Pobrežju in v Pekrah, je bil obsojen na mesec dni in 20 dni zapora hlapec Josip Planjšek. Kazen je že prestal v zaporu.
ljava elektrike, ki jo pogrešajo v Slov. goricah vsa povojna leta. Z napeljavo elektrike bi naši kraji ogromno pridobili, ker bi bili preskrbljeni s ceneno razsvetljavo in pogonsko silo. Verjetno je, da
bi potem tudi dosegla uspešnejši razmah obrt. Želja naše severne meje je, da banovina razvije elektrifikacijo čitnprej na narodnostno ogrožene predele.
Žalostna socialna slika cSanaSsiiph
NA RAČUN VINIČARSKIH ŽULJEV BOGATE.
Po vinogradniških predelih naše severne meje se razprostirajo obsežna in dobro urejena vinogradniška posestva, ki so last dvolastnikov — tujcev. Ti dvolastniki, ki so po večini pokupili mnogo posestev v povojnih letih radi velike popustljivosti naših oblasti, posvečajo sedaj tem veliko pažnjo. Z živahnostjo preurejajo gorice in obnavlja-
jo sadonosnike. Skrajno čudno pa je, da ti dvolastniki naše delavce ze!o slabo plačujejo, kar ne zadošča niti za najnujnejše potrebe, saj plačujejo za kop pri lastni hrani le 8—12 din. Delavec, ki koplje ves dan, zasluži, če odštejemo 1 dinarje za hrano, le borih 4—£ din. Ali res ni mogoče zaščititi naSega viničarja pred takim izkoriščanjem?
n. Ostudna sleparija na škodo slepih deklet. Beograjska oblastva so razkrinkala predsednico društva za zaščito slepih deklet na Gunduličevem vetteu Rojko Andrejevičevo, ker je kot predsednica omenjenega društva pridržala 125.000 din od milijonske vsote, ki se je nabrala z znamkami za slepa dekleta. Ostalo vsoto razen 273.000 din pa je poneveril »human« šef tega »karitativnega« društva Nikola Vinogradov.
n. Pet ur lahko poje, ne da bi prenehal, guslar Nikola Vasiljevič iz Mionice. Va-
siljevič. ki mu pravijo zaradi njegovih dolgih brk po domače »Brko«, je napravil samo dva razreda ljudske šole. Kar enkrat prečita, tega ne pozabi več; peti pa se jc naučil ob goslih.
n. »Kirurg« z britvijo. Policija v Rumi je aretirala nekega Rada Jakovljeviča, ki se je izdajal za »kirurga«, ker je na široko zdravil bolnike na ta način, da jim je nasekal krvne kanale pod jezikom in jim puščal kri. Mazaču sta pomagali pri delu dve »asistentki«.
DELO SOKOLSKE ŽUPE MARIBOR V £asu od 27. JI. do 9. III. 1939 je bil v Sokolskem domu Sok. društva Maribor matica župni prednjaškl tečai, ki se ga je udeležilo 39 bratov in sester iz 26 edinic. Tečajniki so prisostvovali 49 praktičnim in 45 teoretičnim uram. Razen tega so hpspitirali trikrat v raznih oddelkih Sok. društva Maribor matice. Priredili so tudi večer streljanja. Kot nadaljevanje tega tečaja je bil 10. in U. III. prosvetni tečaj z 18 urami. Tega tečaja
MALI OGLASI
CENP M Al IM OOLASOMi V mallb oelaslh tiane vs*ka bej-cii* W oa<- naimanHia Dristoibln« n le oglase le din 6— Draibc oreklicl dooisovanta In žchltovanislil oulasi din I — oo besedi >atmaniH znesek ta te oelase le din 10.— Debelo (Iskane besede «e računajo dvoino Oulasnl davek ra enkratno obiavo tnašo din l.—. Znesek ta male oslase se OlaCule takol otl naročilu oziroma ea vposlatl * oismu skuoai ? naročilom ali oa oo ooStnl ooložnld na Čekovni račun *t It.409 Za »s« jisraene odgovore elede malib oclasov se mora oriložitl znamka za 3 din
Razno
KDOR HOČE
DOBRO KAVO PITI
mora h »Kavalirju iti. »Kava-lir«, specialna trgovina za kavo, čai in čokoladne spe_ cialitete.______________2112
se je udeležilo 47 bratov in sester. V tečajih je predavalo in vadilo 26 predavateljev, oziroma vaditeljev. Uspeh je bi! prav zadovoljiv in nadejati se je, da bodo udeleženci prav uspešno delovali v svojih edm-icah, utrjevali in širili sokolsko idejo. Zdravo!
1. Sokolsko društvo v Murski Soboti
priredi 14. maja popoldne na svojem let-tnem telovadišču vsakoletno dobro znano veliko tombolo. Prvi dobitek bo motorno kolo, drugi krava in še več dragih predmetov.
MARIBORČANI!
Okusen slad® kmeTski kruli iu dr. Ko^to-^ zdravilni kruh dobite':Jamo yv< pekarni Rakuša. Koroška c. 24.
Sobo odda
OPREMLJENA SOBA velika, sončna, se odda, 300 din. Naslov v upravi. 2204
Stanovanje
1908
JARI JEČMEN in oves za seme. grahorico in vsa deteljna in travna semena so na zalogi. Priporočamo članom ista nabaviti pri Kmetijski družbi, Maribor. Meljska cesta 12, tel. 20-83.	1642
STANOVANJE
sotoa, kuhinja s hrambo, v no vi hiši, sončno, se odda s 1. aprilom. Zelena 23. Nova vas 2292
V najem
Klic s severne meje
DAJTE NAM TELEFON IN ELEKTRIKO!
Kraji ob naši severni meji so še v marsičem zapostavljeni. Pomanjkljive so predvsem sodobne zveze. Poleg slabih cest, ki vežejo našo severno mejo, so nekateri najvažnejši obmejni kraji brez telefonskih zvez, ki bi bile tu ob meji ne-obhodno potrebne. Lani jeseni je bil od poštne direkcije izdelan načrt za gradnjo novih telefonskih linij v Slov. goricah, ki naj bi se letos zgradile. Pri tem načrtu so zopet prezrli kraje Sv. Ano v Slov. gor., Sv. Benedikt v Slov. gor. in Negovo. Te tri občine, ki tvorijo važno gospodarsko in kulturno enoto severne meje, so se zadovoljile s tolažbo, da pri-
dejo kasneje na vrsto. Vsled te pomanjkljivosti trpi v prvi vrsti naše gospodarstvo in narodne vrednote. Obmejne občine bi morale biti stalno v neposrednih stikih z merodajnimi činitelji In uradi. Omalovaževanje teh perečih potreb nam postaja kvarno m pogubno. Zavedati se moramo pomena sodobnih zvez v teh krajih, ki so znani kot krasne izletniške točke Slov. goric, katerim je zaradi tega tembolj potrebno priskočiti na pomoč. Napeljava novih telefonskih linij v navedene kraje je nujno potrebna, saj bo koristila celokupnosti.
Skoraj enako potrebna je tudi nape-
ARBORIN
neodendrin. mixdrin, Schell-biljobr^n. žveplenoapnena brozga, tobačni izvleček, oddaja Kmetijska družba. Melje 12.	1697
V SAVINJSKI DOLINI
se proda ali da v najem no va večs anovanjska hiša, primerna za gostilno ali trgovino, po ugodni ceni. Turnšek Josip, St. Pavel pri Preboldu. 2197
Stanovanje išče
BRESKVE v vseh sortah, prvovrstno drevje za pomladno sajenje oddaja drevesnica Perko. Kamnica.	*6S5
VZAMEM
nar meseccv do le^o stareg' otročička v vso oskrbo. Stra-žunska 4, Pobrežje. 2198
Prodani
KANARČKI
pevci in samice na prodaj. Strossmaicrjevj* 28-II.
Stev. 9.	2203
KupIm
KUPIM MOTOR
200—350 km. Ponudbe upravo lista z navedbo cene pod »Dober«.	^193
Službo
kontoristinja
zmožno vseh pisarniških dol, slovenske in nemške kerespon dence se sprelme v večje trgovsko podjetje. Naslov v upravi.	2199
TRGOVSKI POMOČNIK galan erijske in modne stroke, dober prodajalec, se sprejme. Naslov v upravi lista.	2200
Iščem malo
SOBO IN KUHINJO
ali večjo sobo s š‘edilnikom v bližini tovarne Ehrlich. Ponudbe pod »Točen plačnik« na upravo.	2201
Lepa darSSa za
^Jožice
ge kupilo paceni
pri
TRPINU
llllilllllllilltlllillliiilillilitllij
daje Mi* S00 Mpeede
onemu, ki javi vodstvu storilca, ki je v noč* od 15. na 16- t. m. razbil reklamno izložbo na Tržaški cesti pri gostilni Žohar. Iz izložbe so bile ob tej priliki odnesene filmske reklamne slike
i Pričakujejo voščila h godu
NaileoSe razg’ednice. bilietke in kniiine vizitke za god kupite naibolie v
Knjigarni in papirnici Tiskovne zadruge, Maribor, Aleksandrova c. 13, tel. 2545