LETO XXX., ŠT. 41
Ptuj, 20. oktober 1977
CENA 3 DINARJE
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
UUDSTVA
Negotovi usodi naproti (stran 3)
Ali je tržnica še ogledalo mesta? (stran 4)
20 let klubov OZN (stran 5)
Borštnikovo srečanje (stran 7)
Življenjsko raspoloženje v sliki (stran 12)
OCENA VOLILNIH KONFERENC OSNOVNIH
ORGANIZACIJ ZKS PTUJ
Volilne konference OO ZKS v združenem de-
lu in krajevnih skupnostih so bile zaključene 15.
oktobra. Člani komiteja OK ZKS Ptuj bodo
danes popoldan na svoji seji ocenili delo konfe-
renc. Kljub temu že lahko zapišemo, da so bile
vse izvedene konference dokaj uspešne, razen
redkih izjem. Komunisti so objektivno in kri-
tično ocenili svoje delo v preteklih dveh letih. V
razpravah je bil dan poudarek zakonu o združe-
nem delu in marsikatera ugotovitev je bila iden-
tična z ugotovitvijo občinske komisije za
spremljanje uresničevanja določil zakona, da so
nekateri osnutki sporazumov zgolj formalno, ne
pa vsebinsko oblikovani. Ko so govorili o dele-
gatskem sistemu, so člani ZK kritično ocenili
dosedanje delo delegatov in opozorili na neka-
tere nedoslednosti, ki se še pojavljajo in jih je
potrebno čimprej odpraviti. To je predvsem sla-
bo delovanje nekaterih delegacij, potem je zani-
miva tudi ugotovitev, da bi morali imeti še več
posebnih delegacij za posamezne samoupravne
interesne skupnosti in podobno.
Veliko pozornost so komunisti posvetili
družbenoekonomskim razmeram v TOZD in
delovnih organizacijah, planiranju, SLO,
družbeni samozaščiti, varnosti in narodni zašči-
ti, kulturi, izobraževanju, pripravam na volitve
in informiranju. Na volilnih konferencah OO
ZKS v krajevnih skupnostih so komunisti raz-
pravljali predvsem o delovanju komunistov v
drugih družbenopolitičnih ter v krajevni samo-
upravi. Skorajda enotna je ugotovitev, da se
morajo komunisti kot avantgarda v okviru
SZDL zavzemati za uresničevanje načel ZK in
načel socialističnega samoupiavljanja. K večji
aktivnosti komunistov v krajevni skupnosti bo
prav gotovo pripomogla reorganizacija krajev-
nih skupnosti, ki bo dala možnost ustanavljanju
konferenc s sekretariati in aktivov zveze komu-
nistov v manjših, a zato bolj aktivnih skupnos-
tih.
Do konca tega meseca bodo izvedene še vo-
lilne konference v samoupravnih interesnih
skupnostih. Njihova naloga je prav tako oceniti
dosedanje delo aktivov ZK, dogajanja v občini
in najti svoj delež v tem dogajanju ter ga kri-
tično oceniti.
N. D.
Do druge redne seje volilne komisije, ki se Je sestala v sredo 5. okto-
bra, je bilo v krajevnih skupnostih ptujske občine evidentiranih 1666 mot-
nih kandidatov za opravljanje različnih družbenopolitičnih in društvenih
funkcij, iz združenega dela pa so do tega datuma poslali popisnice za 1801
kandidata.
Prosili smo predsednika volilne komisije pri Občinski konferenci
SZDL v Ptuju — Stanka Lepeja, da nas podrobneje seznani z dosedanjim
potekom priprav na volitve in nalogah, ki jih moramo na tem področju v
najkrajšem času še realizirati, da bomo lahko na eno izmed najpomemb-
nejših političnih manifestacij prihodnje leto temeljito pripravljeni. Dejal
je:
,,Ugotavljamo, da letošnje
priprave na volitve, ki bodo v letu
1978, potekajo že skozi vse leto. O
tem je redno razpravljalo predsed-
stvo OK SZDL in tudi volilna ko-
misija, aktivno pa se vključujejo
tudi kadrovske komisije in koordi-
nacije. Med dolžnostmi, ki jih mo-
rajo opraviti delovni ljudje in ob-
čani, predvsem pa družbenopoliti-
čne organizacije, je glavno eviden-
tiranje možnih kandidatov za druž-
bene, samoupravne ali politične
funkcije. Zato poteka intenzivno
evidentiranje v OZD in krajevnih
skupnostih, hkrati pa tudi v samo-
) upravnih interesnih skupnostih kjer
i to kadrovsko koordinacijo in oce-
no dosedanjega delovanja delegat-
skega sistema v skupščinah SIS
opravljajo aktivi ZKS.
Iz dosedanjih ocen in analiz
lahko ugotovimo, da je akcija do-
bro zastavljena in da se čuti v sle-
herni samoupravni in politični sre-
dini odgovoren pristop do te prve
faze priprav na skupščinske volitve.
To lahko ilustriramo s podatki, da
je v združenem delu s precejšnjo
aktivnostjo ZK in sindikatov, ki so
osnovni nosilci kadrovskih priprav
na volitve, evidentiran že 1801 mo-
žen kandidat za opravljanje najraz-
ličnejših funkcij in 1666 evidentira-
nih v krajevnih skupnostih.
V združenem delu je skoraj 25 %
evidentiranih mladih do 27. leta
starosti, v KS 24 Ženske so za-
stopane v združenem delu s 34,8
v krajevnih skupnostih pa s 26
Zanimiv je tudi podatek, da je v
združenem delu evidentiranih sko-
raj 50 % možnih kandidatov iz ne-
posredne proizvodnje kar brez dvo-
ma predstavlja kvaliteten premik
od priprav na volitve v letu 1974.
Med temi evidentiranimi so v veliki
meri prisotni tudi člani ZK — v
krajevnih skupnostih z 28 v
združenem delu pa 24,2 Ta dva
zadnja podatka kažeta, da imajo
delovni ljudje in občani zaupanje v
Zvezo komunistov in da so člani
ZK v resnici borci za nove samo-
upravne in družbene odnose.
Potrebno je opozoriti tudi na ne-
katere pomanjkljivosti in zastoje,
čeprav smo lahko z dosedanjimi
rezultati povsem zadovoljni, ker
imamo do konca akcije evidentira-
nja Se slabe tri mesece.
Pomanjkljivosti se kažejo pred-
vsem v tem, da je od okrog 157 te-
meljnih samoupravnih skupnosti v
občini doslej posredovalo podatke
o evidentiranih kandidatih le 60,
kar predstavlja 9028 zaposlenih. To
je delno tudi posledica preslabega
poznavanja naloge ob izpohijeva-
nju popisnic. Tako so nekatere
OZD evidentirale zgolj za temeljne
delegacije za zbor združenega dela
občinske skupščine ali za zbor upo-
rabnikov SIS. Pozabili pa so v celo-
ti na vsa vodstva družbenopolitič-
nih organizacij, samoupravne orga-
ne ter na različna društva in društ-
vene organizacije, ki so prav tako
sestavni del družbenoekonomskega
življenja v sleherni delovni sredini.
V občini je večina manjših organi-
zacij združenega dela, oziroma de-
lovnih skupnosti, z manj kot tride-
setimi zaposlenimi. V tem primeru
predstavlja delovna skupnost
delegacije in bi pri izpolnjevanju
popisnic bilo dovolj, če bi evidenti-
rali posameznike, ki bi lahko
opravljali določene dolžnosti v širši
ali ožji družbenopolitični skupno-
sti.
Zanimiv je tudi podatek, da so v
nekaterih TOZD, kjer je več sto za-
poslenih, evidentirali le 25 ali 27
možnih kandidatov. Tu o kakšni
načrtni kadrovski politiki težko go-
vorimo .
V	krajevnih skupnostih so pred-
vsem tehnične težave pri izpolnje-
vanju in pošiljanju popisnic. To pa
zaradi slabe zasedbe vodij krajev-
nih pisarn, ki morajo opravljati
delo tudi za več krajevnih skupno-
sti, čeprav imamo podatke, da je
evidentiranje že v glavnem oprav-
ljeno kljub temu, da še popisnic
nismo dobili.
Povdariti pa moramo, da so v KS
mnogo bolje razumeli evidentiranje
kot splošno družbeno prizadevanje
pri podružbljanju kadrovske politi-
ke, ker ni opaziti toliko odstopov v
evidentiranju za vse možne
funkcije v občini. Kadrovska poli-
tika in usmerjanje kadrov mora biti
stalna naloga socialistične zveze in
tega se v krajevnih skupnostih še
najbolj zavedajo.
Na seji volilne komisije, ki je bila
v sredo 5. oktobra, smo se dogovo-
rili, da bomo nadaljnjo akcijo za-
stavili v okviru naših družbenopoli-
tičnih organizacij. Sindikati, Zveza
komunistov in mladina morajo pri
sleherni OZD ugotoviti trenutno
stanje in pospešiti aktivnost na po-
dročju evidentiranja ter odpraviti
tudi pomanjkljivosti, ki se tu in
tam pojavljajo. V krajevnih skup-
nostih pa je v delo potrebno vklju-
čiti tudi Zvezo združenj borcev
NOB.
Na osnovi dosedanjih podatkov
in v sodelovanju z aktivisti, ki so
zadolženi za volivne priprave tako
v krajevni skupnosti kot OZD, bo
to nalogo sedaj lažje opraviti.
Temeljito se bomo morali pogo-
voriti tudi o novi organiziranosti
delegatskega sistema, ker nam je
njegova dosedanja ocena dala vrsto
ugotovitev v zvezi s sestajanjem
delegacij iz različnih OZD di kra-
jevnih skupnosti, pa o številu dele-
gatskih mest in podobno.
V	prihodnje je torej potrebno
posvetiti več časa in aktivnosti res-
ničnim vsebinskim usmeritvam de-
lovanja skupščin SIS kot tudi te-
meljnih delegacij za zbore skupšči-
ne občine in tako se bomo pogovo-
rili z vsemi, ki lahko kakorkoli so-
deluje in pomagajo. Eno osrednjih
vprašanj bo tudi povezovanja inte-
resov krajevnih skupnosti in orga-
nizacij združenega dela in s tem v
zvezi izmenjava stališč med kadrov-
skimi koordinacijami, da ne bi ka-
sneje v izpeljavi kandidacijskega
postopka prihajali do dvojnosti za-
sedanja mandatov. Tu je potrebno
najti kadrovske vskladitve, ki bodo
sprejemljive tako za ene kot dru-
ge."
Med priprave na volitve sodijo
tudi seminarji, ki jih bodo v krat-
kem organizirali, v krajevnih skuf)-
nostih pa morajo poživeti pred-
vsem delo skupin, ki so vseskozi
zadolžene za družbenopolitično ak-
tivnost.
pripravil: m. šneberger
Prihod v cilj
Na sobotnem jesenskem krosu za občinsko prvenstvo, ki je
bil v Markovcin, je nastopilo okrog 400 tekmovalcev in
tekmovalk. Rezultate objavljamo na 9. strani. — foto OM
Priprave
na praznik
republike
Odbor za organEacgo proslav
pri izvršnem svetu skupščine
občine Ptuj je na zadnji seji že
razpravljal o pripravah naprodavo
praznika Dneva republike, ki ga
moramo v letošnjem letu Titovih
in partijskih jubikjev proslaviti še
posebno slovesno.
Zaradi tega so se na seji
dogovorili o pr^oročilu krajevnim
skupnostim, da v vsaki KS, v
Sodelovanju s šcio, družbeno-po-
fitičnimi in društvenimi organi •
zacijami pripravno kar najbolj
svečano proslavo Dneva republike.
Osrednja občinska proslava bo v
Ptuju, ki bo pdeg slavnostne
akademije s kd turnim progra-
mom, obsegala še odprtje novega
gasilskega doma v Ptuju, ki bo
pomembna pridobitev ne le za
ptujske, temveč za vse gasilce v
ptujski občini Poleg tega načrtu-
jejo prvo adieološko razstavo v
Ptuju in še več drugih prireditev.
Delovne organizacije in interesne
skupnosti lahko še predlagajo
posamezne akcije, ki bi jih
vključili v okvir praznovanja
Dneva republike.	F
PESE-
VELIKANKEl
Narava se rada poigra sama s
seboj. V letošnjem letu smo
zabeležili že celo vrsto raznih naj,
mj stvari.
Gotovo pa je nekaj posebnega
v izložbi zadružne trgovine v
Markovcili. Štiri velikanske pese
ju 'A-asijo. Prva je -Jasla iia polju
Rranca Strelca iz Prvenc, dolga je
70 cm, tehta pa kar 12 kg (na
sliki skrajno desno). Druga pesa
je zrasla na polju Janeza Obrana
iz Markovec. Dolga je 56 cm,
tehta pa 10 kg. Tretja pesa je
plod polja, last Marije Forstnarič
prav tako iz Markovec. Njena
pesa tehta 7,5 kg, prav tako
četrta, ki tehta 7 kg.
Za lažjo primerjavo so pese
prijeli v roke mladi fantje. Ali ni
to pravo čudo narave?
fotovest: M, Ozmec
V Dornavi slavili /. krajevni praznili
v prijetni vasici Mezgovci, v
krajevni skupnosti Domava, so v
nedeljo krajani proslavili prvi
krajevni praznik, ki je spomin na
10. oktober iz leta 1944, ko so na
Cuševi domačgi ubili dva parti-
zanska kurila. Okupatoiieva
nasilna in zločinska roka je takrat
ubila Franca Pdanca in Jožeta
Crešnika. Tujcu tudi teh dvoje
življenj ni bilo dovolj. Usmrtili so
še sina Dragotina Cuša ter hči
odpeljali v nemško taborišče,
odkoder se ni vrnila.
Ob ^ priložnosti so na Cuševi
domačiji v Mezgovcih odkrili
^omindco ploščo padlim parti-
zanom. Za ta ^omin iz NOB
bodo skrbeli mladi iz Domave, ki
so se tudi ob tej priložnosti
zaobljubili za čuvanje m negova-
le spominskega obeležja. Ploščo
je odkril znan in prizadeven
družbeni delavec krajevne skup-
nosti Domava 85-Ietru Franc
Bezjak, ki je ob ^ priložnosti
skromno dgal, čuvajte našo
preteklost in mislite na prihod-
nost
Krajevna skupnost Domava je
ob prazniku postala tudi bogatejša
za nek25 kilometrov asfaltnih cest
Več cestnih odcq)ov v skupni
dolžini 3200 metrov je odprl in
tako predal svojemu namenu
dolgoletni aktiven družben op di-
tični delavec in predsednik sveta
KS Domava Alojz Valenko.
Po uvodnih besedah Kondrada
Vrtiča, predsednika zbora delega-
tov, je na slavnostni seji o
tradicijah NOB in vseh dosedanjih
prizadevanjih in načrtfli za
prihodnost govoril Tone Veli-
konja, sekretar krajevne konfe-
rence SZDL Domava.
Pod taktirko Franca Hribemika
je v kulturnem programu nastopil
mešani pevski zbor ,4gnaca
Žgeča" E Domave. Številnim
krajanom in seveda tudi n^ml^-
šim, ki so se zbrali na velikem
dvorišču Cušove domačne v
Mezgovcih, pa so s pestrim
kulturnim programom nastopili še
mladi in pionirji.
Ta^ana Mar je ob praznovanju
kn^evnega praznika, ki sodi v
okvir letošnjih Titovih in partij-
skih jubilejev, prebrala pozckavno
pismo za tovansa TITA.	zk
foto: zk
Sp<»ninsko ploščo padlim partizan(Hn je odkril 854etni Franc
%zjak
Alojz Valenko je odpri več moderniziranih cestnih odcepov
2 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO
20. oktober 1977-
TEDNIK
Dognati možnosti
in ustvariti pogoje
Na 30. seji predsedstva C K ZK Jugoslavije, kije bila 13. junija
letos v Beogradu, so v okviru priprav na XI. kongres ZKJ
razpravljali o temeljih političnega sistema socialistične samouprav-
ne demokracije. Uvodno razpravo je imel Edvard Kardelj, član
predsedstva CK ZKJ. Po razpravi je predsedstvo CK ZKJ v celoti
sprejelo uvodno razpravo tovariša Kardelja kot podlago za
dejavnost članstva, organizacij in vodstev Zveze komunistov v
pripravah na enajsti kongres ZKJ in v nadaljnjem teoretičnem in
praktičnem izoblikovanju političnega sistema socialističnega
samoupravljanja.
Čeprav je sklepe te seje predsedstva CK ZKJ in uvodno
obrazloiitev objavil dnevni tisk. je pred tedni izšla brošura v vseh
jezikih jugoslovanskih narodov in narodnosti sočasno, kar po svoje
simbolizira pomen njene vsebine. V pripravi za tisk je Edvard
Kardelj svojo uvodno obrazloiitev. na 30. seji predsedstva CK
ZKJ. na nekaterih mestih še dopolnil in razširil, dal pa je tudi novi
naslov ..Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samou-
pravljanja". Brošuro so prejeli vsi člani vodstev ZK, mo^o pa jo
je tudi kupiti v naših knjigarnah.
S tako široko publiciteto tega, za naš nadaljnji razvoj izredno
pomembnega gradiva, je dana na le članom ZK. temveč vsem
delovnim ljudem in občanom jugoslovanske skupnosti narodov in
narodnosti, da na podlagi poglobljenega študija in razprave,
skupno in vsak na svojem področju dejavnosti doženemo možnosti
in ustvarimo pogoje za nadaljnji razvoj našega političnega sistema
v socialistični samoupravni druibi.
Tovariš Kardelj je v svoji razpravi poudaril, da je naša druiba
s sprejetjem ustave leta 1974 praktično ukinila večino ostankov po-
litičnega sistema burioazne države, da je delegatski skupščinski
sistem načelno že postal, mora pa dejansko postati ogrodje celot-
nega političnega sistema našega samoupravnega življenja in sistema
državne oblasti. To nam narekuje predvsem tri temeljne naloge:
1)	kritično moramo pregledati sedanje stanje našega
političnega sistema in sprejeti ukrepe za njegovo uskladitev s
spremembami v družbenoekonomski in samoupravni strukturi
družbe in s splošnimi perspektivami, kijih te spremembe odpirajo
razvoju naše socialistične družbe;
2)	z ustreznimi ukrepi moramo razširiti in utrditi demokratične
odnose in demokratično prakso samoupravnega in družbenega
odločanja v celoti;
3)	v takšnem sistemu samoupravne demokracije moramo
jasneje in bolj konkretno opredeliti položaj, vlogo in način
delovanja subjektivnega dejavnika socialistične družbe, zlasti pa
način in sredstva uresničevanja vodilne idejne in politične vloge ZK
Jugoslavije".
Da bi k uresničevanju teh nalog na našem območju pristopili
takoj in kar najbolj dosledno, je medobčinski svet ZKS Maribor
prejšnjo sredo organiziral enodnevni seminar o SMEREH
RAZVOJA POLITIČNEGA SISTEMA SOCIALISTIČNEGA
SAMOUPRAVLJANJA. Seminarja se je udeležilo precejšnje
število slušateljev iz vsake občinske organizacije ZKS z območja
podravske regije. Ob koncu seminarja so sprejeli konkretna sta-
lišča, ki obvezujejo vsa občinska vodstva ZKS in posredno vse
komuniste na našem območju in obsegajo naslednje naloge:
Komunisti morajo sami preštudirati sklepe 30. seje predsedstva
CK ZKJ in gradivo E. Kardelja „ Smeri razvoja političnega sistema
socialističnega samoupravljanja" in to na sestankih osnovnih
organizacij tako, da se za posamezna poglavja konkretno zadolžijo
poedini komunisti, ki bodo na sestanku dali uvodno misel v
razpravo. Tem sestankom morajo obvezno prisostvovati tudi člani
občinskega političnega aktiva, ki so zadolženi za posamezne OO
ZKS. Na podlagi preučitve gradiva in ocene konkretnih družbeno-
političnih razmer v svojem okolju, to je v organizacijah združenega
dela. krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih,
morajo OO ZKS obvezno sprejeti delovne — akcijske načrte s
konkretnimi nalogami, nosilci in roki uresničevanja teh nalog.
Komiteji morajo skupaj z občinskim političnim aktivom
organizirati tudi enodnevne seminarje z vodilnimi in vodstvenimi
delavci organizacij združenega dela, da bodo tako pravilno doumeli
naloge in da bo hitreje stekla dogovorjena politična aktivnost ZK v
osnovnih organizacijah v okviru sprejetih akcijskih načrtov.
Vzporedno z izvajanjem teh nalog je treba razpravo o
Kardeljevi študiji in sklepih 30. seje predsedstva CK ZKJ prenesti v
Socialistično zvezo. Sindikate, Zvezo socialistične mladine in ZZB
NOV. V vseh teh družbeno-političnih organizacijah je treba potr-
diti dogovorjene akcijske programe ZK, jih .dopolniti in motivirati
vse delovne ljudi in občane za družbenopolitično dogovorjeno
akcijo.
Dosledno uresničevanje načel ustave, določil zakona o
združenem delu in drugih sistemskih zakonov in nalog, ki so
nakazane v navedenih sklepih bo glavno merilo aktivnosti vsakega
komunista v pripravah na XL kongres ZKJ in obenem VIII.
kongres ZKS.
Franc Fideršek
Kdaj srednjeročni načrt
razvoja v TGA Kidričevo
Ker odgovorov na intervju,
objavljen v 39. številki Ted-
nika, Milan Krajnik, glavni
direktor TGA ..Boris Kidrič"
Kidričevo ni avtoriziral, po-
n ovno objavljamo odgovore,
ki jih je avtor nekoliko
dopolnil z novimi podatki
TEDNIK: Zakon o temeljih
družbenega planiranja, ki je izlel
pomladi 1976, obvezuje vse
nosilce planiranja da sprejemajo
srednjeroč m program razvoja v
predvidenem roku. Osnutek je
pripravljen, zak^ še do danes niste
sprejeli srednjeročnega načrta
razvoja, čeprav mineva že tretje
leto srednjer^^čnega obdobja?
KRAJNIK: TGA je specifična
delovna organizacija in kot
proizvajalec surovine glinice in
aluminija osnova za razvoj cele
vrste predelovalnih dejavnosti v
SRS in Jugoslaviji. Sami ste dejali
da je zakon o temenih družben^a
planiranja izšel šele pomladi leta
1976, medtem ko je družbeni plan
razvoja Jugoslavije in plan razvoja
SRS bal podpisan šele spomladi
letošnjega leta. Oba dokumenta
raedstavljata osnovo za razvoj
TCA glede na izvore surovinske
baze, mislim predvsem na izvore
boksita in električne energije. .
Osnutek srednjeročnega načrta
razvoja TGA smo pripravili že v
letu 1976 in ga ^rej^li spomladi
istega leta. Med tem časom smo
sprejeli tudi samoupravni
sporazum o temeUih planiranja, v
končni fazi izdelave pa je tudi
prečiščeno besedilo
sa:ediqeročnega programa. To
pomeni, da smo v TGA delali po
vrstnem redu in metoddogiji
planiranja, ki jo predpisuje zakon.
Osnovni razlog, ^ nismo sočasno
z družbenim dogovorom o
jdaniranju v SRS sprejeli tudi
našega programa je povezan z
modemizacgo in rekonstrukcijo
elektroliz. Na tem področju se
nam pojavlja več problemov.
Realizacija srednjeročnega
programa razvoja je povezana z
dobavo el. energije, katere prve
dodatne količine dobimo šele v
k;tu 1980. Zaradi omrjitev pri
količini dodatne el. energije, ki
omejuje našo zmogljivost v
srednjeročnem programu na
63.000 t alumin^a, do leta 1982
pa na 70.000 ton, se postavlja
problem izbora optimalne to je
najboljše variante modernizacije m
rekonstrukcije elektroliz. Vemo,
da danes v svetu predstavlja
optimalno kapaciteto proizvodnja
aumin^a okrog 110.000 t Seveda
se pri iskanju optimalne variante
srečujemo tudi s proUemi visoke
cene glinice ter visoke cene el.
energije (TGA plačuje najvigo
ceno d- energge v SFRJ v
primegaviz ostadimi aluminijskimi
kombinati).
TEDNIK: Ste našU kakšne
rešitve za modernizacijo
elektrolize?
KRAJNIK: Na modernizacgi in
rekonstrukciji elektroliz se v naši
delovni organizaciji dda že od leta
1969/70. V letošnjem letu
dokončujemo modemizacqo
elektrolize B, v landcem letu je
bila končana modernizacija
tovarne anodne mase, prav tako
pa v letošnjem letu dokončujemo
določene investicije v ^nici, ki
nam bodo omogočile povečati
proizvodnjo na 1J5.000 t, kar bi v
celoti pokrivalo previdene potrebe
rekonstruiranih elektroliz. Ob
modem izac^i elektrolize B je bilo
dograjenih tudi neka novih pe<^L
Za elektrolizo A ie bilo izdelanih
več variant, ki upoštevajo
najmodemgše tehnološke rešitve,
vendar zaradi že navedenih
omejitvenih faktogev se vedno
znova postavlja vprašanje
optimalnosti rekonstruiranja
elektrolize.
TEDNIK: Ali je aednjeročni
načrt opredeljen samo za
modernizacijo elektroliz ali tudi
za ostalo proizvodnjo?
KRAJNIK: Srednjeročni načrt
razvoja je izredno širok in zajema
tudi vrsto novih investicg na
področiu predelave i" sicer:
proizvodnjo specialnih vrst ^inice,
jroizvodnjo rondic (jza embalažo),
itega traku, izparilcev, predelavo
sekundarnega aluminija,
regeneracijo Imolita in druge
spremljajoče investicije na
področju proizvodnje, vzdrževanja
in prometa. Za vse te investicije so
že izdelani razvojni elaborati in
dobljena so^aga zveznih oziroma
republiških organov. .0 teh
investicijah so naši ddavci že
razpravljali in potrdili potrebna
sredstva za izddavo investicijskih
elaboratov. Vse te investicije se
nahajajo v fazi realizacije in bo
spoinladi prihodnjega leta pričela
gradiija gradbenih objektov.
TEDNIK: V zakonu o
združenem delu je zapisano da
organizacija združenega dela Mko
z neuresničevainem politike
srednier'^čnega planiranja tudi
oškoduje družbene interese. Kako
gledate na to?
KRAJNIK: V TGA nismo
čakali samo na ^r^etje
srednjeročna načrta. Delali smo
po osnutku in spoiedno rešev^
vso ' problematiko razvoja in
osnutek premaknili v fazo
realizacije. Mislim, da nismo
ničesar zamudili in da bomo
investicfle, predvidene v
družbenem planu razvoja SRS ter
v naših planih, realizirali po
obsegu in časovno tako kot so
planirane. Do konc leta 1979
bodo realizirane investicije
predelave, koncem leta 1980 pa bi
ae v pogon prve modernizirane
kapacitete v elektrolizi A, tako da
bodo elektrolize v celoti
obnovljene do leta 1982, kar
ustreza planu razvoja republike.
Za zagotovitev dodatne eL
eneigqe smo podpisali v lanskem
k tu sporazum o združevanju
sredstev za izgradijo
eldctroenemetskih objektov v SR
Slovengi Z^^ z hiranjem sredstev si
zagotaiAjamo potrebno d.
oierego.
TEDNIK: Največje težave pri
planiranju vidite prav v dobavi eL
enereige. Kako bo v prihodnje?
KRAJNIK: Elek. , energija
predstavlja za nas osnovno
surovino, katere ddež v strukturi
cene naiega proizvoda je 30 %.
Naša proizvodnja se zaradi tega
zdo razlikuje od drugih, zato nase
proizvodnje ni mogoče planirati
neodvisno od dobave surovin in
neodvisno od pripravljenosti bank
za financiranje prioritetnih
investicii, med katere sodi tudi
naša ddovna oreanizacija.
Investiciie v proEvodnji aluminija
so izredno intenzivne in je
potrebno vložiti za eno tono
aluminija 55 milijonov dinaijev
brez investicig v d. energijo. ,
To pomeni, da bomo za
rekonstrukcijo in modernizacijo
elektroliz potrebovali okrog 2
milgardi dinajjev. V, ta znesdt so
vključena tudi sredstva za
investicige v preddavo glinice in
alumin^a. , Denar poskušamo
zagotoviti ob soddovanju
slovenskih bank in z nqemanjem
mednarodnih kreditov.
Iz navedenega lahko zaključim,
da se naše ddo uresničuje, čeprav
delamo po osnutku
aednjeročn^a plana. , Sam
sarednjerofiii program razvcna se
ne razlikuje od osnutka, le da
podrobneje konkretizira
posamezno investicijsko- nalogo.
Z zgraditvijo druge faze ptujskih
toplic, se je tudi ta kolektiv us-
pešno vključil v našo turistično
ponudbo in ni slučaj, da smo v pr-
vem polletju letošnjega leta zabele-
žili na področju turizma in gos-
tinstva nekatere vzpodbudne rezul-
tate, ki pa bi jih lahko, z boljšo
organizacijo dela in nekoliko več
skrbi za gosta še izboljšali.
V ptujskih toplicah se svojega
poslanstva Se kako zavedajo in za-
to so v minuli turistično-kopalni
sezoni storili vse, da bi njihova
TOZD, ki deluje v okviru KK Ptuj
in ki je bila konstituirana 1. av-
gusta letos, dosegla kar se da
dobre poslovne rezultate. V polet-
nih mesecih so ti rezultati v celoti
odvisni od vremena in tudi tokrat
avgust in september nista bila naj-
bolj naklonjena kopalcem; če pri
tem upoštevamo še začetek dela
25. maja in ogromne anuitete, ki
jih kolektiv mora plačevati za nje-
ne kredite, so lahko s poslovanjem
zadovoljni.
Z zaključkom letne kopalne
sezone 15. septembra, se je kolek-
tiv toplic zavzeto lotil priprav na
jesensko-zimske in spomladanske
mesece. Tako so trenutno na voljo
v okviru toplic številni športni ob-
jekti za tenis, namizni tenis in mini
golf ter lepo urejeno pokrito kopa-
lišče s plavalnim in otroškim baze-
nom ter bazenom za podvodno
masažo z zdravilno termalno vodo,
ki ima 34 stopinj.
Ddavski svet TOZD Ptujske
toplice je sprejel tudi sklep o vrsti
ugodnosti za delavce tistih TOZD,
ki so združile svoja sredstva za
gradnjo toplic, veljajo pa tudi za
šolarje in tiste, ki kupijo mesečno
vstopnico.
Nadaljnji razvoj tega našega
velikega rekreacijsko-turističnega
objekta bo odvisen predvsem od
gradnje potrebnih hotelskih
zmogljivosti, zdraviliškega dela in
drugih spremljajočih naprav.
Vse to pa lahko najbolje oceni-
mo skozi besede kopalcev, ki
obiskujejo toplice zaradi rekread-
je, zdravja...
Takole pripovedujejo:
,,V ptujske toplice prihajamo
predvsem zato, ker so izredno lepo
urejene, v bazenih je prijetno topla
voda in upam, da bo ugodno vpli-
vala tudi na mojo revmo. Ptujske
toplice so najbližje iz Maribora in
rad pridem kadarkoli utegnem," je
dejal Lenko Segvič — glasbenik
SNG iz Maribora.
Bogomir GOMILAR, rojen 24.
3. 1929 v Mariboru:
„Z ženo, ki imava velike težave
z revmo in išjasom, predvsem že-
na, sva morala redno iskati pomoC
v toplicah. Zena je bila skoraj hro-
ma. .. Tudi letos sva nameravala na
zdravljenje v Cateške, pa so nama
v Mariboru povedali, da imamo
sedaj toplice v Ptuju in sva tokrat
zavila kar k vam. Prvi vtisi so bili
tako prijetni, da sva kar vse tri
tedne redno hodila v ptujske topli-
ce. Redno sva bila v vodi, se
aklimatizirala po kopanju in poči-
vala. Po tej najini ,.terapiji" sva
kmalu opazila prve uspehe delo-
vanja zdravilne vode. Zena, ki ima
velike težave tudi s krvnim obto-
kom in ožiljem, se je kmalu po-
čutila skoraj popolnoma zdravo,
sam pa sploh nisem imel več bole-
čin v kolenu. Vem, da ljudje
govorijo vse mogoče, vendar pa
moram tudi sam poudariti, da so
mi bolečine popolnoma prenehale
in lahko hodim tako normalno,
kot sem hodil nekoč.
Sedaj spet redno hodimo sem in
izkoristimo vsak dopust v domovi-
ni, ker imam v Nemčiji gostilno in
si lahko mislite, kako je z
zdravjem, če je človek vedno na
nogah. Tako urejenih prostorov,
miru in tolikšnega reda še nisem
videl nikjer, čeprav sem veliko po-
toval po svetu.
Moram Se poudariti, da sem
imel prej tudi močne žile na nogah
in sedaj jih več nimam, nič me ne
boli... redno bom prihajal, vsako
leto pa vsaj dvakrat. S seboj
pripeljemo tudi vedno naše znance
in prijatelje in vsi so navdušeni.
Pogrešamo pa predvsem sobe,
ker se moramo voziti vsak dan do-
mov... vse nam je všeč: čistoča,
red, odnos osebja do gostov. Se
enkrat poudarjamo, da je ureje-
nost tega objekta 10:1. v korist
ptujskih toplic in v primerjavi z
vsemi podobnimi objekti, ki smo
jih obiskovali od morja do not-
ranjosti Evrope. Vsakemu jih
močno priporočam... premalo je
reklame zanje. Morali bi imeti
prospekte in na druge načine
seznanjati ljudi s ptujskimi topli-
cami. Najtopleje jih vsem Se en-
krat priporočam."
TovariSica Ekartova iz Kerenči-
čeve ulice 1 v Mariboru pa pravi:
,,Prihajam zelo rada v ptujske
toplice, posebno poleti je pre-
krasno, ker je lahko kopanje na
prostem. Menim, da je mnogo
premalo reklame zlasti pri nas, v
Mariboru. Zelo sem navdušena
nad ureditvijo, čistočo, toplino vo-
de, krasno reakcijo vode...
notranji bazen je zelo lep in velik,
človek lahko gre tudi na sveži zrak
in masažo. To je enkratno in če je
voda še tako zdravilna kot je
topla, jo lahko samo vsem pripo-
ročam.
Imela bi samo to pripombo, ko
človek pride iz bazena ogret bi
moral imeti nek prostor za ležanje,
kjer bi se lahko ohladil in si odpo-
čil. To je po moje zelo nujno,
predvsem v zimskem času."
Jakob HABJANIC — delavec
TOZD Mlekarna: „Po delovni
poškodbi se zdravim že dvanajst
let na hrbtenici in levi nogi, sem
invalid tretje kategorije. Bil sem na
rehabilitaciji pa ni nič pomagalo,
do lanskega leta sem zdo težko
opravljal svoje delo, kljub temu,
da sem imel voljo in željo, da de-
lam... večkrat sem moral na
zdravljenje v bolnišnico, ni bilo
uspeha. Leva noga in roka sta bili
vedno slabši, postajal sem hrom.
Tudi zdravilišče v Laškem mi ni
pomagalo. Ko pa sem začel
zahajati v ptujske toplice sem opa-
zil, da se mi je stanje iz dneva v
dan izboljševalo. Prišel sem tako-
rekoč z berglami, odšel pa sem
brez njih. Vrnila se mi je volja do
življenja in danes lahko rečem, da
se počutim vsaj za 50 % boljše kot
prej.
Želim vsem, ki prihajajo na ko-
panje zaradi zdravja, da bi čimprej
okrevali in lahko samostojno žive-
li, brez druge pomoči, od katere
sem bil sam tako dolgo odvisen.
V ptujskih toplicah je res vse
lepo urejeno, nujno pa bi potre-
bovali organizirano zdravniško
varstvo s katerim bi lahko bil us-
peh boljši."
Mislimo, dragi bralci, da
dodatnega komentarja k vsemu te-
mu ni potrebno zapisati.
m. Sneberger
Jakob Hal^aiuč in Janko Mlakar v pogovora z avtoijem zapisa.
Foto: OM
Kmalu prve lopate za novo tovarno
Predstavniki investitorja tovarne
sladkorja v Ormožu, Slovina iz
Ljubljane in združenega podjetja
Strojegradnja, so pred dnevi
popisali samoupravni akt o grad-
nji novega objekta. Ce ne bo
predvidenih objektivnih in drugih
težav, bi naj gradnjo nove tovarne
zastavili že konec tega meseca.
OrmoSka tovarna sladkorja bi red-
no začela obratovati čez dve leti. V
tovarni bodo vsako leto predelali
323 tisoč ton sladkorne pese,
predvidena cena sladkorja pa bi se
sukala okoli 11 dinarjev za kilo-
gram.
Nova tovarna, ki bo stala zunaj
mestnega središča, bo investitorja
vdjala okoli 2 milijardi dinarjev.
Združeno podjetje Strojegradnja,
v katerem so Litostroj, Agrosiroj,
Gostel, Strojna tovarna. Metalna
ter Projekt iz Maribora, je prvo
takšno združenje gradbenih in
strojnih tovarn v Sloveniji in bo
tudi nosilec vseh strojnih in drugih
del v novi tovarni.
Projekt iz Maribora bo tudi skr-
bel, da bo tovarna ob roku, to je
15. septembra 1979, začela redno
obratovati. TehnoloiŠka oprema bo
iz zahodnonemške firme BMA in
sicer 30 odst., ostalih 70 odst. pa
bo nudilo združeno podjetje
Strojegradnja in pa tudi nekaj
domačih proizvajalcev kot na pri-
mer Djuro Djakovič, Jedinstvo,
Rade Končar, montažo pa bo
prevzela Hidromontaža. Omeniti
velja, da bo vsa gradbena dela
opravilo gradbeno podjetje Gra-
diš.
Letos so za novo tovarno
zasejali s sladkorno peso že 260
hektarjev povrSin in poudariti je
potrebno, da je bil letošnji pri-
delek zelo dober in kakovosten.
Seveda bo do leta 1980 potrebno
za tovarno sladkorja Se več
zemljišč. Ta pa bo potrebno
pridobivati z melioracijami.
Upamo, da se bo uresničila mi-
sel o tem, da bodo v Ormožu prvo
lopato za novo tovarno sladkorja
zasadili že 2. novembra letos, kajti
dogodek je pomemben za celotno
regijo in seveda tudi za občino
Ormož ter delovno silo, ki je je na
ormoškem območju precej. Nova
tovarna bo nudila delo 318 delav-
cem, v sezoni pa jih bo delalo še
več.	zk
TEDNIK
-20. oktober 1977
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
Teden »Komunista"
Letošnji teden ,.Komunista" je
posvečen človeku, znanju in
produktivnosti ter družbi in knjigi.
Začenja se v tem mesecu in bo
trajal vse do republiškega in
zveznega kongresa zveze komunis-
tov, kar pomeni, da bo potekal v
okviru priprav na oba kongresa.
Izkušnje dosedanjih dveh tednov
,,Komunista" kažejo, da je
potrebno tudi v letošnjem tednu,
ki ima dejanski naslov ,,akcije
Komunista", doseči čimvečjo
akcijsko enotnost in ustvarjalno
sodelovanje najširšega kroga
delovnih ljudi in občanov. Orga-
nizacije zveze komunistov in nji-
hova vodstva morajo vsestransko
vzpodbujati zastavljeno usmeritev
tedna ,,Komunista", v široko za-
stavljenih akcijah pa morajo sode-
lovati vse družbenopolitične in
družbene organizacije, združeno
delo, skratka, akcije morajo zajeti
vse delovne ljudi in občane.
Akcije se bodo uresničevale v
teh smereh. Prva bo tekla na temo
..Človek, znanje, produktivnost",
druga na temo ..Komunist" pred
kongresom, tretja akcija pa bo
posvečena knjigi in bo potekala
pod geslom .,Družba in knjiga".
Akcije se bodo uresničevale v treh
smereh. Prva bo tekla na temo
družbenopolitičnih skupnostih,
samoupravnih interesnih skupno-
stih. vzgojnoizobraževalnih
ustanovah bodo morala imeti
odločilno vlogo sredstva javnega
obveščanja — od biltenov,
tovarniških glasil, občinskih do
medobčinskih časnikov in radij-
skih postaj. Prav sredstva javnega
obveščanja bodo vodila enotno
akcijo, ki bo temeljila na dogovo-
ru med uredništvi in temeljnimi
organizacijami združenega dela ter
delovnimi organizacijami, ki dela-
jo na tem področju. Skupni pro-
gram bo potem vsak medij zase
uresničeval do konca akcije.
Akcijo ..Komunista", ki bo
vključena v priprave na oba
kongresa, bo združeval na republi-
ški ravni odbor, ki ga bo imenoval
izvršni komite predsedstva CK ZK
Slovenije, imel pa bo šest delovnih
skupin. Na ravni občine bo
enotno akcijo vodil občinski od-
bor, imel pa bo tudi potrebno
število delovnih skupin. Prav tako
bodo vodili akcijo ustrezni odbori
v temeljnih organizacijah
združenega dela, delovnih
organizacijah in sestavljenih
organizacijah združenega dela.
Temeljni cilji prve akcije so:
—	povečanje produktivnosti de-
la v skladu s srednjeročnim razvoj-
nim načrtom in v skladu z
resolucijo o razvoju gospodarstva,
—	občutno povečanje števila
razvojnih programov v gospodar-
stvu in na področju družbenih
dejavnosti,
—	občutno povečanje izvoza,
—	sprejetje družbenega
dogovora o nagrajevanju po delu,
ki bo kar najbolj upošteval
rezultate dela.
Cilji druge akcije, slovenska
izdaja ,,Komunista" pred kongre-
som, so predvsem v tem, da bi
prispevali kar največ k pripravam
na oba kongresa, utrdili aktive
poverjenikov, dopisniško mrežo in
da bi v vseh osnovnih organizaci-
jah obravnavali koncept slovenske
izdaje in vpliv članstva nanj ter
pregledali rezultate dosedanjih
tednov ..Komunista".
Akcija ,,Družba in knjiga" naj
bi pripomogla k hitrejšemu
ustanavljanju temeljnih knjižnic,
do postavljenega roka bi jih naj
ustanovili 3.000, ki bi morale biti
sestavni del občinskih knjižnic,
ustanavljali naj bi svete knjižnic,
ki bi preverjali knjižni sklad in
njegovo rabo. Naloga teh svetov
bo tudi v tem. da bi v prihodnje
predlagali in obravnavali letne
založniške programe vseh založb v
Sloveniji.
Glede na cilje akcij ..Komuni-
sta" lahko zaključimo, da bodo
pomenile velik prispevek k
oblikovanju in izvajanju razvojnih
programov na vseh ravneh
družbenega življenja in dela.
N. D.
Ob krajevnem prazniku podelili priznanja
16. oktobra je krajevna skup-
nost praznovala prvi krajevni
praznik. Ob tej priložnosti je
krajevna konferenca SZDL Dor-
nava skupnosti nagradila tri kraja-
ne. Dobitniki letošnjih priznanj in
značk OF so v KS Dornava Bezjak
Franc, Kondrad Vrtič in Martin
Zgeč.
Priznanja je v imenu krajevne
konference SZDL Dornava podelil
sekretar konference Tone Veliko-
nja, ki je ob tej priložnosti dejal,
da so priznanja prišla v prave ro-
ke, kajti vsi trije nagrajenci so
ugledni in prizadevni aružbenopo-
litični delavci v KS Domava. Prav
gotovo se njihova prizadevanja
odražajo pri celotnem napredku
krajevne skupnosti. V Dornavi so
zgradili šolo, vrtec, moderniziraliin
asfaltirali skoraj vse krajevne ces-
te. Pred nagrajenimi in drugimi
krajani so še nove naloge in sicer
gradnja telefonske centrale,
obnovitev prosvetne dvorane in
dmge.
zk
Franc Bezjak je prgd
priznanje KK SZDL Domava
Kondrad Vi tič poleg priznanja
sprejema še značko OF
T(xie Velikonja je piiznai^ in
bronasto značko OF podelil
tudi Martinu Žg^ču
foto: zk
Pred sejo ptujske
občinske skupščine
28, oktobra se bosta sestala na
redni seji zbora združenja dela
in krajevnih skupnosti. Osrednji
točki dnevnega reda bosta infor-
macija o tekočih gospodarskih
gibanjih in uresničevanju resoluci-
je o družbenoekonomski politiki
občine Ptuj v prvem polletju
letošnjega leta ter osnutek pri-
loga sprememb in dopolnitev
družbenega dogovora o oblikova-
nju in izvamnju štipendijske
politike v SR Sloveniji z informa-
cijo o izvajanju štipendijske
politike v ptujski občini v
preteklem šolskem letu in smerni-
cami za izvajanje v letošnjem
šolskem letu.
Nadalje bodo delegati odločali
o sprejemu:
-	predloge odloka o spremem-
lah in dopolnitvah odloka o
minimalnih tehničnih in drugih
normativih za vzdrževanje stano-
vanjskih hiš in poslovnili prosto-
rov v stanovanjsldh hišah;
-	osnutka odloka o določitvi
poprečne gradbene cene stano-
vanj in stroškov komunalnega
urejanja stavbnih zemljišč,
-	osnutka družbenega dogovo-
ra o organizirani proizvodnji in
preskrbi prebivalstva Maribora in
gravitacijskega območja s kmetij-
sko živilskimi proizvodi, N. D.
Uresničevanje zakona o združenem delu
Pred ponovnimi obiski trojk
v združenem delu
Vodje skupin za spremljanje izvajanja določil
zakona o zdruzenem delu v združenem ddu ptujske
občine pri občinskem svetu Zveze sindikatov občine
Ptuj so se pretekli petek sestali na krajšem posvetu.
Osnovni namen posveta je bil določiti „natančni
dnevni red" ponovnega obi^a trojk, ki bodo v času
od 15. do vldjučno 31. oktobra opravile obiske v že
omenjenih sredinah. Dogovorili so se, da je pri
„drugem obisku" potrebno predvsem zahtevati že
opravljene vsebinske rešitve določil zakona o
združenem delu. Povsod morajo odgovoriti zlasti na
nadednja vprašanja; glede dosedanje priprave aktov,
ki jih terja zakon; podati kratko oceno le-teh in
odgovoriti še na vprašanje, ali v OZD potrebujejo
posebno strokovno pomoč pri razreševanju se
odprtili vprašanj v zvezi z uresničevanjem določil
zakona o zdmženem delu. Pripominjamo, da bo
potrebno vse osnutke zahtevanih aktov ali že
sprejetih aktov trojkam tudi predložiti. Trojke bo ob
njihovem obisku zanimalo tudi, kako so v določenih
sredinali pristopili k izdelavi aktov o razpordanju
dohodka m delitvi osebnega dohodka po rezultatih
dela.
Čas do konca leta je skopo odmerjen; kot vse
kaže pa se ponekod še ne zavedajo v celoti
odgovornosti v zvezi z uresničevanjem vsebine
zakona; čakajo na »rešitev od zunjg' brez lastne
udeležbe. Rok za luesničitev že »zamujenega" se
tokrat ne bo premaknil! Potrebno bo torej krq)ko v
akcijo in napeti vse siki da bomo do konca leta
speljali zakonsko zahtevane rešitve!
MG
,, Plamen"
prerašča vplamenico
prijateljstva
Na povabilo občinske gasilske
zveze je bila na obisku v Slovendci
Bistrici osemčlanska ddegacija
občinske gasilske zveze iz
Svetozareva. Po zgledu družbeno-
političnih in delovnih organizacij
obeh občin, so se pobratile tudi
občinske gasilske zveze teh občin.
Temelji so bili postavljeni v
Svetozarevu, kjer so tudi podpisali
listino o poteateigu.
Nedavni obide delegacije občin-
ske gasilske zveze č Sve tozareva.
je potrdil prijateljstvo med gasilci
obeh občin. Za to jc bilo dovolj
priložnosti, saj so bili gos^e v
Sloveniji kar štiri dni, od 29.
septembra do 2. oktobra. V tem
čji^ niso ost^ali brez novih
spoznanj in doživetij, za kar so
podcrbela tako občinska gasilska
zveza kot tudi društva, ki so jih v
tem času obiskdi Povsod- so jih
pigazno ^rejeU.
Goste ie najprej sprejel pred-
sednik skup^ine občine Slov.
Hstrica Alojz Kores skupno s
ptedstavnki skupščine in družbe-
nopolitičnih oiganizacq. D(»o-
vorili so se o podroqih
nadaljnjega sodelovanja, izmenjavi
izkušenj, oblikah usposabljanja v
požarni preventivi kot tudi
pridobivanja novih znanj in
^retnosti na tem področju.
Gos^e- so se v nadaljevanju
obiska seznanili z delom in
delovnimi pogoji v nekaterih
industrijskih in gasilskih društvih
v krajevnih skupnostih. Tako so se
za daljše obdobje ustavili v
Steklarni in IMPOLU, obiskali pa
so tlruštva v Zgornji in Spodnji
Polskavi, na Pragerskcm m
Oplotnici, kjer je bila tudi
slavnostna seja OGZ Slovenska
Bistrica, Na seji so gostom podelili
posebna priznanja, kijih občindca
gasildca zveza podeljuje za
dosežene u^ehe na področju
požamo-vamostne preventive m
medsebojnega soddovanja. Vsa
gasildca društva bistriške občine
so na posebni vaji prikazala
gostom spretnost in učinkovitost
pri gašenju požara, reševanju
rargencev ob n^sodobnejših raz-
ptAožljinh sredstvi in postopkih.
Besedilo in slika:
Viktor Horvat
Trenutek s ^upne v^e
Kot smo že poročali, so se v
torek, 11. oktobra sestah v
delavskem danu Franca Kiamber- .
geija v Ptuju delegati zbora
uporabnikov in zbora izv^alcev
občinske zdravstvene skupnosti
Ptuj. Med drugim so obravnavali
poročila o podovanju občinske
zdravstvene skupnosti, sklepali so
o predlogu sdidamostne komisije
pri skupsčini zdravstvene skup-
nosti Slovenije o razdelitvi
sredstev za enotni program
zdravstvenega varstva, obravnavali
pa so tudi analizo referenduma za
združitev bolnišnice dr. Jožeta
Potrča in ZZD v Zdravstveni
center Ptuj.
Sprejeti samoupravni sporazum
o diupnili nalogah pri uresni-
čevanju temeljev planov zdravstve-
nih ^upnosti SRS Slovenije v
letih 1976-1980 in samoupravni
sporazum o skupnih osnovah in
merilih za uresničevanje svobodne
menjave dela na področju
zdravstvenega varstva ter sredi^e-
ročni planski dokumenti vseh
občindcih zdravstvenih dcupnosti,
prinašajo bistvene novosti v
sistemu programiranja in financi-
ranja zdravstvenega varstva že v
tem letu.
V dodelavi novega sistema bo
predvsem potrebno opredeliti
pravice n enotnega programa in
zagotoviti, da se bodo ločeno
evidentirali izdatki enotnega in
dopolnilnega programa zilravstvec
nega varstva. Izdelati bo treba
novi način razdditvc stroškov
zdravstvenega varstva in opredeliti
pravice, ki jili bo v celoti
opravljala zdravshena skupnost
ozirortia pravice, pri katerili bo
dciočila višino svojega prispevka.
razliko pa bo plačal uporabnik
zdravstvene storitve sam. Pred-
videna je tudi sistemska spre-
memba fijede osnov za obraču-
navanje in odvajanje pridevkov za
zdravstveno varstvo in zavarovanje
in prehod na princ^ zbiranja
sredstev in zagotavljanja zdravst-
venega varstva po stalnem
prebivališču zavarovanca in oe več
po sedežu njegove zapoditve.
izpeljava vseh teh sistemskih
sprememb bo omogočila obliko-
vanje novih odnosov na področju
zdravstva, skladno z določili
ustave in zakona o zdmženem
delu.
In kako je s financiranjem
ptujskega zdravstva?
Ko se je bilo treba odločiti za
potrditev prejšnje prispevne stop-
nje ali za določitev nove, je
obveljalo drugo. Občinska zdravst-
vena skupnost Ptuj je predlagala
prispevno stopnjo go4)odarstva
10,10% od bmto o^bnih
dohodkov vseh zaposlenih, med-
tem, ko je Izvršni svet SO Ptuj
predlagal prispevno stopnjo 8,67
% od bmto OD zaposlcnili.
Obveljal je predlog Izvršnega
sveta. Lo^čno je, da po tq
varianti doteka zdravstvu marrj
denaga. Pri tem pa je treba
upoštevati dejstvo, da se je obseg
zdravstvemh storitev celo povečaL
To pa še ni vse. Po novem
sistemu bi moralo ptujsko
zdravstvo prejemati od republiške
solidarnosti za pokrivanje enot-
nega programa 27 milijonov
dinaijev letna Po enotnih
prispevni! stopnjah, sami namreč
ne moremo zbrati dovo^ sredstev.
Predlog pa je, da bi občinska
zdravstvena skupnost Ptuj po
novem izračunu prejemala v tem
letu le 14 milijonov, 400 tisoč
din, kar pomeni ponovno znižanje
dcupnih razpoložljivih sredstev za
pokrivanje uveljavljenih pravic iz
zdravstven^a varstva. Finančni
polož^ se je tako še poslabšal.
Na toricovi skupščini so
soglasno pooblastili delegate, ki
bodo prisotni na 14, seji
dcupščine zdravstvene skupnosti
Slovenije, naj glasujq o proti taki
odločitvi
Zdravstvene delovne oigani-
zacge v ptujski občini gredo tako
negotovi usodi naproti Dgstvo je,
da je treba trenutno stanje rešiti
Prispevna stopnja za zdrj^stvo je
od 1, avgusta letos manjša, celo
najnižja v regiji Zdravstveni
delavci so zato načrtovali izgubo.
Obljub^ene so bile takšne in
dmgačne rešitve. Teh pa ni, od
nikoder. Dinamike rasti porabe ni
mogoče omejiti, pa tudi ne
bistveno znižati Kakorkoli že,
problem financiranja bo treba v
najkrajšem času urediti z dogo-
vorom, ali zagotoviti določena
sredstva z valonzacgo - zvišanjem
prispevne stopnje.
Stalna negotovost med zdravst-
venimi delavci namreč zmanjšuje
delovni elan in storilnost med
delavci, in navsezadnje, „večno"
ne bodo mo^ delati le na »etični
pogon".
-OM
„Našo obrambo v
vsako družino"
VKS
Ptuj so
z akcijo
začeli
Odbor za ljudsko obrambo in
družbeno samozaščito pri krajevni
skupnosti Ptuj je prejšnji teden, na
svoji redni seji. že razpravljal o
pobudi sveta za ljudsko obrambo,
varnost in družbeno samozaSčito
pri SO Ptuj, da bi revijo NASA
OBRAMBA imela naročeno vsaka
družina. Na sgi so imenovali
komisijo za informativno-propa-
gandno dejavnost. ki bo
konkretno vodila akcijo.
Člani odbora in komisije so se na
seji tudi dogovorili o konkretnem
programu dela tako, da bi do
konca letošnjega leta akcijo v
celoti opravili. Ugotovili so
namreč, da je na območju KS Ptuj
že okrog 1500 naročnikov revije
Naša obramba, kar pomeni, da
nekaj nad 2000 družin 5e vedno ni
naročeno na to revijo. Dogovorili
so se za vrstni red nalog, ki obse-
gajo:
Pripravo seznama družin za vse
ulice, trge in naselja na območju
krajevne skupnosti. V okviru
terenskih organizacij SZDL in ob
sodelovanju osnovnih organizacij
ZKS bodo imenovali poverjenike,
ki bodo obiskali vsako družino in
se pogovorili glede naročila,
vsebine in želje bralcev, saj bo
revija pomenila tudi obliko
obrambne vzgoje občanov-. Prav
zato so poverjenikom potrebni
seznami.
Odbor za LO in družbeno
samozaSčito pri K*" pa bo sklical
posvet tudi z vsemi predsedniki
odborov v temeljnih organizacijah
in v šolah, da bodo tudi tam
enotno podprli akcijo ,,NaSo
obrambo v vsako družino".
Prepričani so, da bodo do konca
letošnjega leta akcijo izvedli in v
njej tudi stoodstotno uspeli.
FF
Pred kratkim so pri občinski
konferenci SZDL Slovenska Bistri-
ca ocenili dosedanje izvajanje skle-
pov in predvsem uresničevanje pro-
grama izgradnje ter obnove šolskih
prostorov na območju občine. To
izvajajo predvsem z zbranimi sred-
stvi že drugega samoprispevka ob-
čanov, ki so za izgradnjo in obnovo
šolskih prostorov.
Enotni so bili v spoznanjih, da
tudi v drugem referendumskem ob-
dobju s sredstvi samoprispevka
vseh nalog ne bodo uspeli v celoti
uresničiti. To pa predvsem iz
objektivnih težav, kot je podražitev
gradbenega materiala in operativ-
nih dejavnosti. Na območju občine
Slov. Bistrica bodo tudi po izteku
drugega samoprispevka ostala ne-
reSena še številna vprašanja ureje-
nosti šolskih prostorov in objektov.
Med njimi predvsem kabineti in te-
lovadnice. Sedanji samoprispevek
se bo iztekel maja prihodnje leto.
Zato so pri občinski konferenci
SZDL Slov. Bistrica že imenovali
posebni iniciativni odbor za pripra-
ve tretjega referenduma za šolstvo.
Trinajst-članski pripravljalni odbor
vodi predsednik OK SZDL Slov.
Bistrica, Ladislav Cvahte.
Odbor je že sprejel prve naloge.
Med njimi bo potrebno v najkraj-
šem času pripraviti programska iz-
hodišča in vse potrebno za novi re-
ferendum.
Viktor Horvat
4 - DELEGATSKA SPOROČILA
20. oktober 1977-
TEDNIK
AUJE TRŽNICA ŠE OGLEDALO MESTA?
Pred nedavnim smo se v redakciji na pobudo inšpekcijskih
služb pri Skupščini občine Ptuj odločili zapisati nekaj o tržnici
v Ptuju. Nfl seji potrošniškega sveta pri krajevni skupnosti Ptuj
stno dobili nekaj podatkov, predlogov in v grobem sliko stanja
na tržnici Da ne bi enostransko osvetljevali stanja, smo k
razgovoru v naši redakciji povabili inšpektorje, predstavnike SO
Ptuj, trgovskih podjetij, upravljalcev tržnice, Kmetijskega
komibnata Ptuj in seveda potrošnike. Razgovora, ki je bil v
torek 11. oktobra v prostorih našega zavoda, so se udeležili:
Janko Mauzer t Kmetijskega kombinata, obrata za
kooperacijo, Milan Petrovič, sanitarni inšpektor SO Ptuj, Jože
Vaupotič, Mercator - Panonija, Franc Kralj, tržni inšpektor SO
Ptuj, Matevž Cestnik in Janez Kranjc t Komandnega pcxljetja
kot upravljale a tržnice, Aleksander Podkrižnik iz TP Izbira,
Mihael Gobec, direktor in glavni urednik zavoda Radio -
Tednik, Marjan Brgifz, Kmetijski kombinat Ptuj, Vera Vilfan,
potrošnica, Lija Cimerman z oddelka za gosvodarstvo in
urbanizem pri SO Ptuj in Jože Eržen iz KKPtuj, delovne enote
Osojnih S^eda smo vsi sodelujoči tudi potrošniki. Razgovor
vam posredujemo v skrajšani obliki
Tržnica v Ptuju obstaja že iz
tridesetih let Do leta 1975 ni bilo
na tržnici osnovnih pogojev, ker
nismo skupnih interesov za
ureditev znali vskladitL V tem
času je bilo nešteto predlogov za
ukinitev tržnice, vendar so
prevladovali na^rotni, torej tržni-
ca naj bo. Ob tem velia zapisa^
da so tržnice ogledalo posameznih
mest in to je turistom tudi prvi
kazalec urejenosti ali neurejenosti
me^^ta. Mogoče to danes ne velja v
tolikšni meri kot pred leti, pa
vendar nekaj resnice je v tem.
Marsikateri starejši bralec, pred-
vsem pa bralke, se bodo gotovo
pomnile, kje je bil najprimernejši
prostor za jutranji ali dopoldanski
klepet Seveda je bila takrat vloga
go^odinje preceg drugačna ^
današnje, ko imamo vedno manj
časa. Zraven tega pa, kot je
povdaril eden izmed udeležencev
razgovora, denarja ne znamo tako
ceiuti posebno tikrat, ko nam čas
ne dopušča izbiranja med raz-
stavljenimi izdelki.
Po letu 1975 smo u^eli
marsikaj urediti in tržjiica je
dobila današnjo podobo, ki je, to
moramo priznati, neks^ povsem
drugega kot pred leti. Sredstva za
ureditev so pričevali krajevna
skupnost Ptuj, Komunalno pod-
jetje in družba prek komunalnega
sklada-
POGOJI ZA PRODAJO NA
TRŽNIC T
Odlok skupščine občine Ptuj
določa, da lahko prodajalci
ponujajo oziroma prodajajo vse
kmetijske proizvode, ki so v
skladu s sanitarnimi predpisi. Na
tržnici tako ponujajo dnevne
proizvode kot je sedai, vrtnine v
zadnjem času pa tiidi meso in
mlečne izdelke. Zraven mih imajo
prostor tudi „bižuterji". šaj veste,
to so tisti prodajici drobnih
»spominkov", krajše rečeno
Med njimi so tudi zasebni
obrtniki s svojimi izdelki za
vsakdanjo rabo. Prodaja poteka
„iz roke v roko". Vsak prodajalec
mora seveda imeti potrdilo o
Evoru „robe," ki jo ponuja. Pri
tem običajno ni težav. Prodaja je
prosta z dnevnim oblikovanjem
cen. Oblikovanje cen ni zajeto z
nobenim predpisom in ima
odločilni in seveda edini vpliv
potrošnik, ki ponujeno kupi ali pa
tudi ne. Na trznki tako vlada čisti
zakon o ponudbi in povpraše-
vanju.
Pravilniki in tržni red določajo
kvaliteto izdelkov, ki mora biti na
predpisani višini. To kontrolira
uslužbenec na tržnici, za večje
količine, nad 50 kg, pa lahko to
izvijajo tižni iiispektorjL H
kontrolirajo tudi manjše količine,
vendar v izjemnih primerih, saj
imajo že drugje, na primer v
trgovinah, zadosti dela. Velikokrat
slisimo pripombe o neustrezni
kvaliteti na tržnici in v trgovinah.
Tržni inšpektorji, ki seveda
soddujejo tudi s sanitarnim in
drugimi inšpektorji, redno ugotav-
Ij^o kvahteto in pri tem
ugotavljajo, da v večini primerov
kvaliteta ustreza. Ce temu ni tako,
čaka prodajalca ali delovno
organizacijo denarna kazen, ki ni
mj^hna. Na tržnici kvaliteto
izdelkov ugotavlja kontrolor, ki
kršflce takoj kaznuje z mandatno
kaznijo. Ob tem pa mu blago
neustrezne kvalitete tudi izločL
Izmed predpisov, ddočenih s
tržnim redom, omenimo tudi
obvezno označevanje cen posa-
meznim prodajnim artiklom. Cena
mora biti označena, čeprav
nekateri prodajalci to spreminjaio
„kot piha veter" oziroma po
povpraševanju in ponudbi pri
drugih prodč^alcih. Saj poznate
sistem onemogočanja drugih pro-
dajalcev! Ceno naenkrat znižate in
ko „konkurenf' obupa, ker ne
more prodajati po tako nizki ceni
in i/gubi stranke, ponovno
povišate ceno in mimo prodajate
naprej. Seveda, če potrošniki
temu nasedajo oziroma nimajo
druge izbire. To posebno takrat
kot smo to že omenili, ko ni
dovolj časa in kupijo kar pri
najbližjem prodajalcu ne glede na
ceno. Dmžbene kontrole nad
gibaiyem teh cen ni, ni nikjer
ded ocena oziroma predpisana.
Potrošniki menijo, da je
kvaliteta na tržnici dostikrat
bdjša kot v prodajalnali, kjer
prod£yajo enako biago, kljub
temu, da so ceno večkrat tudi
precej vige. Ob tem naj zapišemo,
da so cene v prod£yalnali ali kot
temu rečemo, v družbenem
sektoqu, ddočene s kalkula-
cijami, predpisi Teh prodajalci ne
smejo spreminjati, lOir pa imajo
trgovske delovne orsanizaciie tudi
družbene obveznosti, zasebni
prodajalci pa veliko manj, so cene
v prodajdnali višje, ali pa tudi ne.
Pri oblikovanju cen ima tako
zasebni prodajiiec veliko „ma-
nevrskega prostora". Zato tudi
manjše zanimanje trgovskili delov-
nih organizacij za prodajo na
tržnKi, ki se iim ne splača.
Vdiko besed je bilo izrečenih
na račun zasebnih prodajalcev,
takoimenovanih ,,pavšalistov". Vsi
imajo pogodbe z večjimi ddov-
nimi organizacijami in prodajajo v
njiliovem imenu. Moti nas to,
predvsem potrošnike, ker vemo,
da laliko prodajajo le proizvajalci.
Zato je zanimivo, kako lahko
skozi vse leto prodajajo, kdo jim
pa potem obdeluje zemljo? Še
bolj zanimivo bi buo izvedeti, kje
v Jugoslaviji priddujejn banane, ki
jih tudi prodajajo? Kot že
omenjeno, imajo pogodbe z
ddovnimi organkacijami, da pro-
dajajo njihove i/.delke, če jih pa
ddovna organizacija več nima, jih
lahko kupflo drugod. Tako je torg
s tem. Moramo pa tudi priznati,
da bi brez njih bila ponudba
siromašnejša, prav tako tudi
kvaliteta.
Prodna na tržnici je sezonskega
značaja. Zato tržnice nikakor ne
moremo obravnavati ločeno od
prodajaln z avili, saj se v ponudbi
potrošniku dopdnjujejo. Posebno
še, ker je tržnica odprta le do 14.
ali 13, ure. Tako je določeno z
odlokom. Pravijo da zato, ker
potem zasebni prodajalci nimajo
več časa prodajati, ker jih doma
„čaka ddo". Ob tem pa smo
pozabili na potrošnika. Večina nas
dda do 14. ali 15. ure. Kako
potem lahko kupujemo na
tržnici? Druge izbire ni kot med
(felovnim časom. To pa ni
priporočljivo oziroma ni dovolje-
no, čeprav nekateri to izkoriščajo.
Tako smo vezani na trgovine z
živili. Zato so nam zSiteve o
ukinitvi tržnice bdj jasne. Le
zanimivo bi bilo sUsati od kod
predlogi za ukinitev. Pri ddovnem
času na tržnici še to: ko že
govorimo o ddovnem času v
dopoldanskili urah ne smano
mimo obrtnikovo oziroma dejav-
nosti, ki jih vsi neposredno
potrebujemo, kot so servisi,
čevljarji, in podobni, ki ddajo
oziroma „imajo odprto" ie
dopoldan, ko nas je večina v
dužbi.
PRESKRBLJENOST, KVA-
UTETA IN CENE
Preskrbljenost tržnice in tudi
ostalih prodajaln z živili je dobra,
lahko bi bila bdjša še posebej, ker
smo sredi kmetijskega področja.
Dejstvo je, da so Imetje vedno
manj pripravljeni proizvajati za
prodajo na tržnici Zato smo
fffisiljeni kupovati tam, kjer je teh
pridelkov dovolj. Tu pa se
srečamo s posredniki in pre-
voznimi stroškL Trgovska podjetja
kupujejo pri posrednikih, ne
zasebmkih temveč večjih ddovnih
organizacijah kot so Povrtnina,
VA-MA, Pdjopromet in druge.
Zakaj? Iz preprostega razloga, ker
ti imajo skladišča, W jih v Ptuju
nimamo in jih še lep čas ali pa
spidi ne bomo imeli. Tako
r^avljajo naše trgovske delovne
organizacije sadje in zelenjavo
vsaka posebej. Zato cene 'jn
kvaliteta ni takšna kot bi lahko
bila. Verjetno se bodo razmere V
ustanovitvijo preskrbovalnili cen-
trov v SR Sloveniji izbdjšale. Pri
tem moramo omeniti, da trgovske
organizacije skrbe za potrošnika
oziroma njegovo preskrbljenost
^ozi vse leto in ne sezonsko kot
zasebniki Zraven tega pa so prešle
(panonija) na prodajo tudi v
ostalih larajevnih skupnostih in ne
samo v Ptuju. Tu mislimo na
prodajo sadja in zelenjave ter
mesnih izddkov. Imajo tudi
sidenjene pc^odbe s proizvajalci
na našan področju, predvsem
kmetyskim kombinatom, o
odkupu in prodaji Z
uvdjavljanjem dolocU zakona o
združenem ddu bomo tudi ta
področja uredili To, da je
proizvodnja (in tudi kvditeta) pri
nas, v primerjavi s sodobnim
načinom proizvodnje na vdikili
površinah v sosednjih republikah,
predraga, zelo vpliva na
oblikovanje cen in odkup
kmetijskih proizvodov. Vendar pa
lahko ugotavljamo, da
ptesrbijenost tržnice in prodajaln
ni kritična. Še posebej je to
opazno sedaj, v času priprav na
ozimnico. Cene so bile ugodne,
Eav tako izbira. Seveda bo
sneje vse dražje zaradi stroškov
ItadilnK, skladišč.
Kako lahko vplivamo na gibanje
cen na tržnici? Tu mislimo
predvsem na zelo neenakomerne
cene, ki jih posamezni prodajalci
oblikujejo „po vdji". Kot smo že
omenili družbene kontrole nI
Tako je edini ,gregulator"
potrošnik, torej vsi skupaj.
Poskušamo s postavitvijo
družbenih prodajaln, kot je to
storila trgovska ddovna
organizacija Mercator-Panonija,
vendar to, kot kaže, ne bo rešitev.
Vdiko predlogov je bilo za
postavitev posebne table z
dnevnimi cenami seveda za
najpomembnejše prehrambene
proizvode. Udeleženci razgovora
so menili, da tudi to ni rešitev
temveč le pomoč potrošniku, da
se lažje odloči kje in po kakšni
ceni laliko kupi To je ena obUka
informiranja potrošnika. Druga je
obveščanje prek sredstev javnega
obveščanja. O dnevnem gibanju
cen je to v Ptuju skoraj
neizvedljivo. Tako smo pri vlogi
potrošniških svetov. Prav je, da
uddeženci na sejah teh svetov v
posameznih krajevnih dcupnostih,
spregovore tudi o takšnih
fffodemih in poskušajo vplivati na
potrošnike tako, da ti ne bi
kupovali najdražje, da bi se
navadili izbirati in ocenjevati. Le s
dcupnim nastopom bomo stopili
na prste navijanju cen. Vendar ne
mislimo pisati o vplivu na, da tako
imenujemo, redno oblikovanje cen
živilom. Razui.iljivo je, da te
zaradi obratovalnih stroškov v
skladiščih, naraščajo. Bdj so nam
„tm v peti" dnevna nihanja cen.
NEKAJ ZAKLJUČKOV ALI
ZAKUUCNIH MISLI
Tržnica je v zadnjih letih
spremenila podobo, na bdje.
Vendar še vedno manjkajo
nekatere potrebne dopdnitve.
Predvsem gre tu za pokrite
površine, ker zelo omeiuje njeno
\dogo v hladnejših dnevih in
zimskem času, ter skladišča, kjer
Ih prodajalci lahko pustili živila in
ostko Uago prek noči in naslednji
dan nadaljevali s prodajo. Upamo,
da bodo potem, ko bo ddo
samoupravne komunalne
skupnosti zaživelo, tudi te stvari
urejene.
Preskrbljenost in kvaliteta sta
zadovoljiva, laliko bi bilo bdje. O
obratovalnem času na tržnici, ki
ga sedaj strogo ne izvajajo
(pravilno^ in je praviloma do 13,
oziroma 14, ure, naj po djo
mnenja potrošniški svetL Prav
tako naj spregovorijo tudi o
informiranju potrošnikov in uved-
bi dežurnega tržnega inšpektorja,
O tem je na razgovom teUa
živahna razprava od tega, da je to
modna novost do tega, da je to
potrebno. O tem vdja razmisliti in
pri tem upoštevati obremenjenost
in sedanjo kadrovsko zasedbo na
inšpekcijskih službah. Udeleženci
so soglašali, da je v večini
primerov najbolje o nepravilnostih
m tudi predlogih za izboljšave,
bdjšo preskrbljenost in podobno,
obvestiti trgovske ddovne organi-
zacije. Ce tako ne gre, lahko
obvestite oddelek za go^odarstvo
ali inšpekcijske službe pri SO Ptuj.
O postavitvi table z dnevnimi
cenami bo prav tako potrebno
razmisliti Verjetno bi bilo kar
prav, dajo postavimo.
V skrfflšani obliki smo vam
posredovali razpravo. Upamo, da
ano vam uspdi vsaj ddno
predstaviti in osvetliti sedanje
stanje na tržnici in probleme pri
preskrbo vanju občanov. Seveda bi
lahko o tem zapisali še veliko več.
Naj bo zaenkrat dovdj Vsem
uddežencem razgovora se za
soddovanje zahvaljujemo!
L kotar
Po^ed na tržnico
-foto OM
Trenutek s tržnice
- Foto: OM
Udeleženci razgovora v orostonh naš^a zavoda
-foto OM
V Ptuju že konkretne priprave
Svet krajevne skupnosti Ptuj je na zadnji
razširjeni seji obravnaval tudi "Vprašanje preo-
brazbe krajevne skupnosti v skladu z določili
ustave in zakona o združenem delu. To nujno terja
tudi razvoj delegatskega sistema in uveljavljanje
samoupravnih interesnih skupnosti, kar postavlja
krajevno skupnost v bistveno drugačno vlogo kot
jo je imela doslej.
Gre med drugim za dosledno uresničevanje
določila 238. člena zakona o združenem delu, ki
pravi:
,,Delovni ljudje imajo v krajevni skupnosti, v
kateri solidarno zadovoljujejo svoje osebne in
skupne potrebe ter interese, pravico upravljati
družbena sredstva v tej krajevni skupnosti in pri
njihovem upravljanju odločati o njihovi uporabi
in o razpolaganju z njimi, kot tudi o njihovem
združevanju s sredstvi, ki jih upravljajo delavci v
temeljnih organizacijah oziroma delavci in drugi
delovni ljudje v samoupravnih interesnih
skupaostih in drugih samoupravnih organizacijah
in skupnostih, v skladu s statutom in drugimi
splošnimi akti, ki jih sprejemajo pooblaščeni or-
gani krajevne skupnosti."
To pa bi bilo nemogoče, če delovni ljudje in
občani v krajevni skupnosti ne bi bili ustrezno or-
ganizirani. Nemogoče je uveljavljati oblike nepo-
srednega soodločanja občanov skupno z delovnimi
ljudmi iz temeljnih organizacij združenega dela o
vrsti pomembnih vprašanj za vsakega občana.
Pomembna je tudi povezava z delegacijami in
delegati, ki bodo v interesu občanov odločali v
delegatskih skupščinah, bodisi v družbeno-poli-
tični skupnosti ali v interesnih skupnostih.
Ce hočemo, da bo krajevna skupnost postala
resnična temeljna samoupravna skupnost, da
'bodo njene delegacije trdno povezane s svojo volil-
no bazo, potem se morajo tudi oblikovati tako, da
bo to mogoče tudi praktično uresničevati, to pa je
možno le v okviru manjše krajevne skupnosti,
dočim v velikih krajevnih skupnostih razmere
silijo v to, da praktično odloča o zadevah le ožja
skupina ljudi.
Izhajajoč iz tega so v krajevni skupnosti Ptuj že
pripravili predlog za razpravo o možnosti obliko-
vanja vsaj 12 krajevnih skupnosti, če ne Se več, na
območju sedanje KS. O tem bodo povedali svoje
mnenje občani sami na zborih in odločili nepo-
sredno na referendumu, ki bo predvidoma koncem
novembra letos. Pri določitvi obsega novih
krajevnih skupnosti bo treba upoštevati tudi novi
urbanistični načrt razvoja Ptuja, to je širitve
mestnega območja.
Mestna konferenca SZDL Ptuj že pripravlja
gradivo za zbore občanov. Celotno akcijo tudi
koordinirajo z občinsko konferenco SZDL Ptuj,
saj je ustavna preobrazba krajevnih skupnosti
nioga vseh subjektivnih sil, tudi vsake krajevne
skupnosti in ne le ptujske.
Ni slučaj, da se občani Ptuja najbolj ogrevajo za
predlog, da bi nove krajevne skupnosti oblikovali
po območjih sedanjih terenskih organizacij SZDL.
To potrjuje dejstvo, da so organizacije SZDL že
sedaj delovale kot najboljše oblike
samoupravljanja delovnih ljudi in občanov, da
so ti v okviru SZDL uresničevali svoje skupne in
družbene interese in končno, da so se v okviru
socialistične zveze že oblikovali v določeno
interesno skupnost.
Socialistična zveza bo morala tudi v bodoče še
bolj razvijati takšno vsebino dela, ki bo razbijala
zapiranje delavcev za zidove tovarn. Razvijati in
razviti je treba take oblike samoupravnega odloča-
nja, da bodo lahko delovni ljudje odločilno
vplivali na stanovanjsko politiko, preskrbo, zdrav-
stvo, socialno in otroško varstvo in na celo vrsto
drugih področij, ki zadevajo neposredne interese
vsakega ali vsaj večine občanov in delovnih ljudi.
V takšni, po Številu prebivalstva manjši krajevni
skupnosti, se bodo lahko oblikovale resnično take
ddegacije, tako za občinski zbor krajevnih
skupnosti kot delegacije za posamezne interesne
skupnosti, ki bodo trdno povezane s svojo volilno
bazo, s svojo samoupravno skupnostjo in njenimi
organi, da bodo od te baze redno dobivale
usmeritve za svoje delo in da bodo delegacije tudi
odgovorne za svoje delo tej bazi in tej samou-
pravni skupnosti.
Smo sredi priprav na volitve, zato je toliko bolj
nujno, da čimprej organiziramo krajevne skup-
nosti tako kot to zahteva ustava in zakon o
združenem delu, kot to zahteva ves naš nadaljnji
razvoj celotnega političnega sistema, ki temelji na
socialističnem samoupravljanju.
FF
TEDNIK
— 20. oktober 1977
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
Kongresi arhivskih
in muzejskih delavcev
ter zgodovinarjev
Kongresi so potekali v Novem
Sadu, mestu, ki ima danes okoli
200.000 prebivalcev in je kmetij-
ski, kulturni, izobraževalni,
znanstveni, politiCni, admini-
strativni in sejemski center
Vojvodine. Je mesto-heroj z boga-
to revolucionarno tradicijo.
Novi Sad je gostoljubno sprejel
arhivske in muzejske delavce ter
zgodovinarje. Arhivski delavci Ju-
goslavije so pripravili zborovanje
na temo Arhivsko gradivo kot iz-
vor za zgodovino KPJ — SKJ s
posebnim ozirom na gradivo o de-
lovanju tov. Tita. Dva referata in
devet koreferatov je nazorno
pokazalo na vrste gradiva, na
metodološki pristop k obdelovanju
tega gradiva in hkrati na proble-
me, ki mučijo raziskovalce tega
obdobja novejše zgodovine. Tega
gradiva je namreč sorazmerno ma-
lo in šele v zadnjem času se je
začelo sistematično obdelovati. Po
strokovnem delu kongresa je arhiv
Vojvodine povabil vse udeležence
na svečani tovariški večer v
markantne prostore arhiva
Vojvodine v Sremskih Karlovcih.
V torek, 4. oktobra 1977 se je
pričel 7. kongres zgodovinarjev
Jugoslavije, ki je bil po številu
udeležencev daleč nad arhivskim.
Glavna tema zborovanja so bile
družbene strukture in družbeni
premiki. Delo kongresa se je
odvijalo v plenumu in po petih
sekcijah. Vodihia tema plenuma je
bilo usmerjeno izobraževanje.
Mimogrede povedano, so ti refera-
ti izzvali precej polemik za in pro-
ti, čeprav v Vojvodini usmerjeno
izobr^evanje že teče.
Delo po sekcijah.
Prva: antika in srednji vek
Druga: obdobje od XV. do
XVIII. stol.
Tretja: obdobje od XIX. stoLdo
kU 1918
Četrta: obdobje med obema
vojnama
Peta: obdobje od leta 1941
naprej.
Sekcije so bile raztresene po
Novem Sadu, ravno tako
zgodovinarji. Bilo nas je preveč,
skupnih prostorov pa premalo, da
bi lahko hodili iz sekcije v sekcijo
in tako spremljali čimveč refera-
tov, koreferatov in polemik.
Organizator kongresa (Savez
društva istoričara Jugoslavije) je
pravočasno poskrbel pri avtorjih
teze za kongres in jih v tiskani
obliki razposlal že pred kongre-
som. Prijavljenih je bilo 88 refera-
tov in od teh velika večina prebra-
nih. Večina referatov se je striktno
držala osnovne teme in poja-
snjevala družbene strukture in
družbene premike na celotnem
teritoriju Jugoslavije v vseh
zgodovinskih obdobjih in
ugotavljali, da so le-ti bistvene
silnice zgodovinskega razvoja.
Oglejmo si nekaj naslovov
referatov. V. Klemenčič je govoril
o razvoju slovenske vasi po drugi
svetovni vojni in ugotovil, da ne
moremo več govoriti o klasični va-
si temveč o polurbanem naselju,
glede na usmerjenost in socialno
strukturo ljudi, ki sedaj žive na
vasi. D. Petrovič se je lotil etno-
nacionalnih procesov v sklopu
družbenih premikov v Srbiji na
primeru vojvodinskih Nemcev. J.
Jeri in A. LUk s sodelavci sta na
primeru posameznih obrobnih slo-
venskih pokrajin prikazala pro-
blem denacionalizacije in vpraša-
nja socialne strukture in mobilno-
sti v XX. stol. To so trije naslovi
referatov iz pete sekcije, vzeti zgolj
za informacijo, kajti zaokrožena
predstavitev referatov bi bila
preobširna.
Za konec še nekaj besed o mno-
gonacionalni Vojvodini. Po bese-
dah Melanije Mikež iz „ Instituta
za hungarologiju" so šele danes
predvsem mladi začeli dokaj uspe-
šno rušiti medsebojne zapreke, ki
jih je postavila preteklost v zvezi s
tako različno nacionalno struktu-
ro.
Kristina SAMPERL
K teku priprave na kurentovanje 78
že od leta 1960 prirgamo v Ptuju tradicionalno pustno prireditev:
kurentovanje. Prireditev si je v tem času pridobila &ok krog zvestih
prijateljev, vendar si, kljub dolgoletnim prizadevanjem mar^ivih
orsanizatoijev, doslej ni utria poti v širši slovendci kulturni prostor.
Js-ultume potrebe", ki se nakazujejo skozi to osrednjo ptujsko
turistično manifestacijo, ostsqajo tako žal brez predmetnega odziva!
Občina SKer odvaja za slovendce kulturne potrebe znatna sredstva;
„vračilo" občini pa se ne veča. Narodno l>ogastvo, ki ga umetno
ohramamo skozi prireditev bi moralo najti tudi materialno podijo!
Odbor je s pripravami na kurentovanje 78 letos pohitel V .okviru
le-teh je sklenil, da bi osrednja pustna prireditev kurentovanje v
prihodnjem letu prešla že tradicionalne okvire. Odbor je soglašal, da bi
vse pustne prireditve vključno s kurentovanjem, tekle skozi tako
imenovani ,,pustni teden". To je ponovna priložnost za pregleden prikaz
domačih običajev, ki še žive med našimi ljudmi; gostinci pa bi naj
obiskovalcem nudiU specialitete domače kuhinje. Prav tako bi se v tednu
pred kurentovanjem organizirano predstavit sodelujoče skupine ter
|udski pevd in godci Ob tem je potrebno še povedati, da »pustni teden"
ponuja velike možnosti j,prodaje" turističnega blaga vseh vrst, v katero
pa se morajo aktivno vključiti vsi člani v turistični verigi!
MG
Zai^ z lanskega kurentovanja.
Foto: Mirko Brumen
PRED 24. OKTOBROM, DNEVOM OZN
Občindci center klubov OZN
Ptuj vodi občinska konferenca, ki
jo sestavljajo po ti^e ddegati iz
vsakega Iduba, dva dana kluba in
mentor. V, p tujdci občini je 10
klubov OZN, torg sestavlja
občinsko konferenco Idubov OZN
30 članov. Sge občinske konfe-
rence pa so odprte tudi navzven, v
njej lahko sodduje tudi več
članov, s tem, da nimajo pravice
Vasovanja.
Da bi izvedeli kaj več o ddu in
nalogah občindcega centra klubov
OZN srno k razgovoru povabili
Evo Vrečko, predsednfco tega
centra, ki je o povezavi klubov s
konferenco povedala: „Občinska
konferenca Idubov OZN se sestJda
vsak ali na dva meseca. Na
sestanke so vabljeni vsi člani
predsedstva in prek njih se potem
povezujemo s liibi na terenu.
Ce nastane v klubih kakšen
problem, če gre za ustanovitev
kluba, jim pri tem s sekreta^em
konference pomagava tako pri
ustanovitvi kluba, pri idejnem
ddu, v veliko pomoč sva tudi pri
sestavi programa."
E^ala SI, da je na območju
ptujske občine le 10 klubov OZN,
ali ni to za tako obsežno podro^e
premalo?
„Ti klubi OZN so ustanovnem
na osnovnih šolah, trye pa so na
naših sared^ih šdah. En klub
deluje tudi v d^aškem domu,
vendar ta ni dovolj tesno povezan
z nami" ,
Bliža se 24. oktober, dan
organizacge združenih narodov.
Prav bi bilo, da poveš kaj več o
pripravah na praznovaige?
„Res je. Kmalu bomo prazno-
vali, v spomin na 24. oktober
1945, ko je bila v New Vorku
spr^eta ustanovna listina OZN.
Naša občindca konferenca bo ta
dogodek počastila s davnostno
sejo predsedstva, ki jo bomo
zdmžili z volilno konferenco. V.
okviru kluba se bo 50 članov
uddežilo centralne proslave klu-
bov OZN, v Cdju. Se posebd je
pomembno, da se te proaave
udeležijo naši ddegati, kajti prav
Ptujčani smo bili prvi, ki smo se
organizirali in sicer na dan OZN,
2A. oktobra 1957. Letos torej
praznujemo 20. obletnico ddo-
vaiya.
Kako skrbite za čobraževanje
članov?
»Predvsem s predavai^l To so
lazna zanimiva predavanja, ki so
tih v letošnjem etu im^ čmdci
studence in predstavniki sloven-
dce 'manjšine v Avstriji Prav je, da
% člani klub poUiže seznanjajo z
rasEmom in manjšinsko pro-
Uematiko, k^ti tudi to so
^^očja s katerimi se ukvaga
Kakšno je zanimaine mladih za
vključevanje v klube OZN?
»Menim, da je seznaipenost o
delu klubov OZN daleč pre-
mjghna, saj so s tem seznanjeni le
klubovd v šdah in njihovi
mentoril Ostali občani ^loh ne
vedo, da obstaja občinski center.
Tudi mentogi so premalo storili
za popularizacijo klubov. Vsi
moramo v prihodnje zastavljeni
program dodedno izv£gati,pa tudi
več tmda ne bi škodilo." !
Pripravil: M. OEimec
Rra Vrečko, predsednica
(^činskega centra klubov
OZN Ptuj.	- foto OM
Zakaj bomo znova kopali po ulicah?
Gradnja hidroelektrarne SD—2
navezuje tudi spremembo vodnega
nivoja reke Drave. V povezavi s
tem nastaja ,,problem ptujskih
odplak", ki jih bo treba zbrati na
levem bregu, jih prečrpati na desni
breg Drave v čistilno napravo, ki
bo zgrajena prek Pinčarjevega
mlina; iz čistilne naprave pa se
bodo ,,očiščene" odplake vodile v
podjezje. Odvajanje odplak v
CistUno napravo je eden izmed
pomembnih členov v nepretrgani
verigi nalog na področju ohranje-
vanja in zaščite naravnega pro-
stora.
To je pogojevalo pričetek
gradnje levobrrfnega kolektorja
od prečrpalne naprave v Budini
preko parka ob Znidaričevem
nabrežju, ki prečka magistralno
cesto m/3 in se naveže na Trg
svobode ter poteka po Dravski
ulid. Hrvatskem trgu, Muršičevi
ulici do že zgrajenega Vičavskega
kolektorja z iztokom v strugo
Drave pri vojašnici. Gradnja, ki
bo potekala po že omenjenih
ulicah, bo zaradi težavnosti in
zahtevnosti del, terjala veliko
strpnosti, predvsem prebivalcev
omenjenih predelov mesta. Dostop
do stanovanjskih in drugih prosto-
rov bo v času gradnje: mesedh —
oktobru, novembru in decembru,
otežkočen; prav tako pa bo
potrebno spraviti na primerna
mesta jeklene konjičke. Po potrebi
bodo zaprli tudi posamezne ulice.
Dela na izgradnji celotnega levo-
brežnega in desno-brežnega kolek-
torja je prevzelo Komunalno
podjetje Ptuj — TOZD Vodovod
in kanalizacije, ki si je pridobilo
tudi pomoč kooperanta NIVO iz
Celja.
Kot že rečeno, bomo v tem času
ravnali po zahtevah izvajalca del in
mu tako omogočili, da bo dela
končal v predvidenem roku in tudi
kvalitetno.
MG
Zemeljska dela na levem bregu Drave — Foto: OM
20 let dela klubov OZN v
ptujski občini
Letos praznujemo 20-letnico de-
lovanja klubov Organizacije zdru-
ženih narodov. Leta 1957 je bil tudi
v Ptuju ustanovljen klub OZN,
prvi v Sloveniji. O delu in razvoju
klubov je pripovedoval takratni
član klubov OZN, Dimče Stojčev-
ski:
,,Klubi OZN so bili pred
dvajsetimi leti ustanovljeni v Ptuju
v okviru taborniške organizacije.
Klubi so bili že prej ustanovljeni v
drugih republikah oziroma v
Avtonomni socialistični pokrajini
Prištini, kjer je bil zlet tabornikov.
V okviru tega zleta je med mladimi
prišlo do ideje o ustanovitvi takšne
interesne dejavnosti, v kateri bi
mladi lahko razvijali in oblikovali
svoje interese in znanje na
področju zunanje politike, odnose
v mednarodni skupnosti, ki so bili
že takrat odraz naše notranje po-
litike, predvsem politike neuvr-
ščene Jugoslavije. Na podlagi teh
idej naših tabornikov v Prištini, je
bil kasneje v Ptuju ustanovljen prvi
klub OZN v okviru taborniške
organizacije. V klubu smo se pričeli
pogovarjati, kako približati
mlademu človeku vprašanja
zunanje politike, mednarodnih
odnosov in naše notranje politike.
Kmalu zatem je bil ustanovljen še
klub OZN v Celju, nato pa so se
ustanavljali klubi Sirom po
Sloveniji. Klubi so dobili hiter
razmah. Ustanavljali so se v
osnovnih in srednjih šolah,
delovnih organizacijah, krajevnih
skupnostih in drugod. Vsa ta širina
dela, množičnost, je pripeljala tudi
do tega, da je bila ustanovljena re-
publiška konferenca klubov OZN.
Pet let po ustanovitvi prvih klubov,
so klubi šteli že okrog 7000 članov.
Ker so klubi delovali samostojno
in ne v okviru socialistične mladine
je bil sprejet sklep, da se vključijo v
RK ZSMS kjer še danes delujejo.
Prvi začetki dela vsekakor niso
bili lahki. Pojavljali so se odpori
pri ljudeh, ki so menili, da se mladi
gredo neke zunanje politike,
mladih ambasadorjev in podobno.
Moram pa reči, da so bila to
zmotna mnenja, ki so kmalu
izginila. Cilji dela so bili oprede-
ljeni in sicer v tem, kako ustvarjati
politiko neuvrščenosti, mladi ljudje
so postajali tudi subjekti v zunanji
politiki. Vendar so v okviru svoje
dejavnosti v bistvu tudi gojili inter-
nacional is lični duh in se hkrati
sočasno marksistično usposabljali v
klubih OZN za našo socialistično
stvarnost v njeni nadaljnji usmer-
jenosti. Rezultat aktivnosti teh
klubov OZN se kaže tudi danes v
aktivnosti mladih v današnjem delu
zveze komunistov, zvezi sodali-
stične mladine in drugih DPO, saj
so klubi bili dejansko eden od
mobilizatorjev mladih poleg soda-
listične mladine.
Cilji klubov imajo svojo zasnovo
ne samo v uresničevanju preambule
ali ustanovne listine Organizacije
združenih narodov, temveč je
njihov osnovni cilj gojiti
internacionalistični duh in duh
medsebojnega sodelovanja med
narodi, reševanja mednarodnih
sporov na miren način — v bistvu
politike neuvrščenosti. Ti dlji
prevevajo mlade klubovce, prav ti
so aktivni na vseh področjih druž-
benopolitičnega življenja.
Moram reči, da sem zadovoljen
in vesel, da sem bil med prvimi
člani klubov OZN v Ptuju in želim
današnji občinski konferenci
klubov OZN veliko uspeha pa tudi
vsem mladim v vseh dejavnostih
družbenopolitičnega življenja."
N.D.
PRED TEDNOM POŽARNE VARNOSTI
Bliža se teden požarne varnosti, ki bo letos potekal
od 23. do vključno 29. oktobra. O aktivnosti ob-
činske gasilske zveze Ptuj in Požarne skupnosti obči-
ne Ptuj, ki bodo potekale v okviru tedna požarne
varnosti nam je Edvard Kozel, požarni inšpektor SO
Ptuj povedal:
,,Letošnji teden požarne varnosti od 23. do 29. ok-
tobra bo zajemal preventivne preglede, ki jih bodo v
glavnem izvajala gasilska društva po prčgramu ga-
silske zveze in požarne skupnosti. Najaktivnejši bo-
mo v hišnih svetih, osnovnih šolah in seveda po de-
lovnih organizacijah Sirom naše občine.
Požarna inšpekcija pa ima za ta čas poseben pro-
gram, ki ga bo dosledno izvajala."
Kaj priporočate občanom ob tednu varnosti?
,.Menim, da je dolžnost slehernega občana, da na
svojem delovnem mestu in tam kjer živi pogleda ok-
rog sebe. Vsaj v tem času naj temeljito iX)gledajo in
očistijo podstrešja stanovanjskih hiS. Kurivo naj
spravlja vsak občan varno. Predvsem tekoči naftni
plin in kurilna olja, kajti prav ta energija je najne-
varnejša."*'
Kakšne so konkretne aktivnosti občinske gasilske
zveze in požarne skupnosti ob tednu požarne var-
nosti?
,,Požarna skupnost bo skupaj z občinsko gasilsko
zvezo poskušala sporazumno s samoupravno stano-
vanjsko skupnostjo organizirati razna predavanja in
pouke hišnih svetov o požarni preventivi ter o hišnih
redih, ki veljajo predvsem za večstanovanjske hiše.
Po osnovnih šolah smo razpisali naloge na temo
požarnega varstva, ob zaključku tedna požarne var-
nosti pa je predvidena vaja gasilskega centra Ptuj.
Požarni inšpektor bo v skladu z zakonom pooblas-
til posebno strokovno komisijo pri požarni skup-
nosti, da bo opravila določene preventivne preglede v
OZD, predvsem tiste objekte, ki so požarno bolj
obremenjeni.
Požarna skupnost in občinska gasilska zveza pa
imata prek gasilskih društev pripravljen svoj pro-
gram, ki temelji predvsem na preventivnem delu
posameznega gasilskega društva na svojem požarnem
sektorju," je zaključil Edvard Kozel.
M. Ozmec
SINDIKATI IN KULTURA
V ZDRUŽENEM DELU
Pod tem geslom bi naj bilo 23. novembra letos v
Ptuju srečanje predstavnikov osmih sodelujočih ob-
čin iz SR Hrvatske in SR Slovenije, tako so se
dogovorili na seji komisije za kulturo in medrepubli-
ško sodelovanje pri občinskem svetu ZSS Ptuj, ki je
bila prejšnji četrtek v domu Franca Krambergerja v
Ptuju. Posvetovanje bo v okviru letošnjega progra-
ma 16. srečanj bratstva in prijateljstva, na njem pa bi
naj sodelovalo najmanj po pet predstavnikov iz ob-
čin: Cakovec, Koprivnica, Krapina, Maribor, Ormož,
Ptuj, Slovenska Bistrica in Varaždin.
Namen posvetovanja bo, da bi izmenjali izkušnje o
organiziranih oblikah kulturne dejavnosti delavcev v
združenem delu skozi aktivnost sindikalnih organiza-
cij. Za uvod v razpravo o tem vprašanju bi naj iz
vsake občine pripravili vsaj eno uvodno poročilo, ki
bi obravnavalo predvsem kulturno aktivnost v zdru-
ženem delu. Predlog članov komisije je bil, da naj
uvodna poročila zajemajo vsebinsko sledeče teme:
— Amaterska dejavnost v okviru zveze kulturnih
organizacij in aktivnost delavcev v delavsko-prosvet-
nih društvih, povezano tudi z vprašanjem, ali je Se
umestno deliti ljubiteljsko dejavnost na PO in DPD,
ko pa vemo, da v vaških prosvetnih društvih enako
aktivno sodelujejo delavci kot kmetje in drugi
poklici.
—	Dosedanje izkušnje organizatorjev kulturnega
življenja v delovnih organizacijah.
—	Uveljavljanje delegatskega sistema na področju
kulture.
—	Pomen medobčinskega in medrepubliškega kul-
turnega sodelovanja in menjave.
—	Vloga tovarniških glasil in drugih sredstev obve-
ščanja pri kulturnem osveščanju delavcev.
—	Kulturna negovanja ljudskih tradidj in običa-
jev, teden kajkavske kulture in druga vpr^anja kul-
turne aktivnosti delavcev, bodisi v krajevnih orga-
nizacijah ali v krajevnih skupnostih, kjer delavci
živijo. Gostom iz drugih občin bi podrobneje pred-
stavili tudi Ptuj kot mesto muzej.
Na seji so med drugim imenovali 7-članski odbor,
ki ga vodi Feliks Bagar, da podrobneje vsebinsko in
organizacijsko pripravi posvetovanje v Ptuju.
FF
6-IZNASIHKRAJEV
20. oktober 1977 - TKlMilK
FRANC LAPORŠČEK IZ JABLOVCA PRI PODLEHNIKU
Še je slišati orglice - trstenke
Ce je nekaj, kar je v slovenski folklori in običajih naših
ljudi že skoraj povsem izumrlo, so to gotovo ljudski godci. Na
prste bi jih lahko prešteli, zato so toliko bolj iskani in zanimivi
V Jablovcu pri Podlehniku živi eden izmed njih. Franc
Laporšček jih ima že nekaj časa 50 pa je še vedno mladosten in
nasmejan, kot v tistih starih dobrih časih, ko so bili ljudje še
bolj veseljaški Danes ni več takšnih „gostij" kot nekoč, vse je
drugačno, bolj moderno.
Franc Laporšček je najsrečnejši, ko mu čas dopušča, da
vzame v roke svoje priljub^ene orglice - trstenke. Globoko
zajame samo, si popravi ustnice in začne. ..
Iz 23 piščali prihaja glas,
podoben duelu flavte m frule,
sicer pa je po svoje značilen, rezek
in votel. Čas bi zapravljal, če bi
sedaj na dolgo in široko opisoval
podobnost tega glasu s čimerkoli,
ta očarljiv zvok je treba slišati.
In kako je začel Franc i^ati na
te or^ce? Sam pravi, da se sedaj
n^raje zaigra tisto „Micika moja
al hočeš moža? Ko je bil še
rajhen, mu je na paši teta večkrat
prepevala to melodijo. Zapomnil
si jo je. Ko so od starejših kolegov
tudi njegovi vrstniki zaceli
izdelovati razne piščali in orglice,
je to storil še Franc. Od takrat, ko
je prvič pihnil v nje, so bile or^ce
njegov nerazdružljiv spremljevalec.
Vse do danes jih vedno, kadar ima
za trenutek časa, vzame v roke in
spet začne.
Orglice trstenke so lahko
izdelane iz veqih trstikovih stebel,
takrat imajo 23 piščali, orglice iz
manjših stebel pa jih imajo 11. Ce
je trstika izredno močna lahko
Franc naredi tudi do 29 piščali.
No, predpogoj je, da je trstika
dozoqena, pravi, potem jo nareže
in očisti znotraj in zunaj. Zatem je
treba vse votle cevke narezane
trs^e na eni strani zaliti z smolo.
Od tega je odvisno kakšen ton bo
imela piščal. Ce je globlja, ima
nižji ton, če pa je pUtkejša ima
vigi ton. Tako se oglašuje iz
nižjega na vige.
Gotovo boste dejali, kako pa
zadene določen ton, kar tako „na
uho"? Najprej si naredi glasilke.
Te so podobne piščalkam, le da so
že preizkušene po tonih in
ustrezno označene, da jih ne
zameša. No in s pomočjo teh
glasilk sestavi skupaj cel
inštrument Res pa je, da z
oglaševalcem zamudi človek
največ časa.
Ko so piščali uglašene in
postavljene po vrsti, jih utrdi z
vsake strani z dvema laticama
navadnega smrekovega lesa, ter jih
poveže z namazano šoštar^o
dreto. Orglice so videti čisto
preproste, delala dajo ogronmo.
Franc Laporšček pravi, da so
orglice - trstenke izključno naš
domač instrument štajerski pač.
Starejši ljudje, ki so jih igrali, so
onemogli, mlajši pa ni več za to,
imajo rajši harmonike in
električne kitare, pa radio in
televizijo.
Razen lega, da zna Franc tako
lepo igrati na svoj instrument jih
izdeluje še za druge. Ljudje jih
radi kupijo, če ne za dru^, za
okras so lepe, navsezadnje pa so
tudi del naše, slovenske kulturne
zakladnice. Franc pravi, če bi se z
orglicami zaslužilo tako kot s
harmoniko, potem bi ^udje igrali,
pa še kako. Je pač tako, čas in
doba v kateri živimo, nas silita k
temu, pa vendar, orglice bodo
ostale priljubljene med nami, pa
čeprav samo še kot okras.
M. Ozmec
Franc Laporšček edini in
zadnji, ki še igra na orglice
trstenke.
Foto: M. Ozmec
Dober den vsen po vrsti, brez
razlik na Standard, socialno pod-
reklo, forbo nosa, vseeno mi je če
vozite šaj trge ali avto, spoštuvlen
vse. ki pridno delajo no pošteno
iivijo. Oči pa bi vun skopa vsen
tistin druibenin paraziton, ki iivijo
na račun drugega dela no, če je le
mogoče še kaj fkrodnejo. Večkrot
štejemo v cajtngah o tokšnih ftičih,
kejko pa je še tokih, ki se še neso v
post zgrabli. Tejko van naj bo za
pozdrov. Vete, gnes sen joko jezen.
Včeraj sen tele odova, saj se vena
razmimo, to je od krave sin. Lepi
bi kič je bij a. Pošteno sen ga duma
zvoga. za pul vure pa je meja na
urodni tehtačnici skoro 18 kil
manjšo teio. Priznon. da se je icek
med potjo enkrat polula no rečmo,
da je zguba dve kili teie na vodi, ge
pa so se zguble druge kile, to pa mi
neje jasno. Tudi nafojtra ga nesen
prekomerno kak to eni delajo pret
kak iivinče na vogo pelajo.
Zahteva sen, da mojega iceka še
enkrat zvogajo pred 3 člansko ko-
misijo. Zgoda se je ..čudež" icek je
takoj pridoba 15 kil. tri kile pa je
vena te resen med potjo zguba.
Vrag naj vzeme tokšno trgovino, če
bi moga vsokokrot inšpektora
poleg meti, da te ne bi pri vogi ali
pri ceni petrigali.
Ce boj žalostno pa se z našimi
iceki, pujceki no drugimi štirinož-
nimi prijateli v mesnicah godi.
Mesor ti s kompjutersko natančno-
stjo vseka točno tak žmeten štikl
kak si ga naroča. Cengar na vogi še
leti kak propeler na aeroploni pa ie
točno ve kejko je meso imetno no
kejko košta. Jaz van rečen, to je
hujša matematika kak so je zmoini
tisti elektronski digitrončki. Vsi
prodajolci za mesnimi pudlni
seveda neso toki stručnjaki, večina
pa je provih profesorov matema-
tike, ki se čista zagvišni nikol nedo
v svojo škodo zmotil.
Da nemo gnes samo šinfa, bon
van še nekaj boj pohvalnega po-
veda. To en den sen hteja na Ptuj i z
rukzokon na hrbti prek k rez
prehod za pešce iti. To blo tan pri
bencinski črpalki kak gre cesta v
park. Niben avto neje hteja vstavti.
Stopa je k meni pionir — miličnik,
me prijeja za roko no me varno
krez cesto sprava. Poveda mi je, da
hodi v osnovno šolo Mladika. Lepo
se mi je zdelo, da mlodi vsaj v toten
primeri tak lepo za nos ta store
skrbijo.
Te pa srečno za gnes. Lepo vas
pozdrovla vaš Lujz
POT IZ MANJRAZVITGSTI
Pred kratkim so prebivalci KS
Makole, ene od treh manjrazvitih
na območju občine Slov. Bistri-
ca, praznovali svoj krajevni praz-
nik. S praznovanji so pričeli že
nekaj dni pred osredfijim dogod-
kom, predvsem s kulturnimi
prireditvami in srečanji.
Ob trenutkih praznovanja kra-
jevne^ praznika so krajani ugo-
tavljali, da sredina, kjer živijo,
počasi in vztrajno odpravlja
dediščino manjrazvitosti, s katero
se srečujejo skozi vsa razvojna
obdobja.
Dravinjska dolina, kjer se
razprostira območje makolske
krajevne skupnosti, je preskrom-
na, da bi prebivalci in kraji lahko
prešli iz zaostalosti v razvoju,
tako na področju kmetijstva kot
tudi razvoja godpodarstva, pred-
vsem z lastnimi močmi. To so že
pred leti spoznali tudi v vodstvu
KS in drugih samoupravnih
sredinah. Prav leto 1977 pa
pomeni v smeri reševanja iz
olcviijev zaostalosti velik in
pomemben korak. Dravinja, ki je
vsa leta uničevala težko pridelan
košček kruha, je v večini z
regulacijo ukročena. Te dni je
dokončano tudi asfaltiranje, za
hitrejši ekonomski razvoj krajev,
nujno potrebne sodobne ceste od
Studenic do bližine Makol. Ob
gradu Štatenberg so že vidni novi
proizvoni prostori prvega indu-
strijskega objekta na območju KS
Makole, tovarne TELA, za proiz-
vodnjo pro^amatorjev in relejev.
Besedilo in slika: V. Horvat
Makole, središče gospodarskega in kulturnega življenja KS.
Kdaj telefon
v krajevni skupnosti Cirkovce so končno stekla prva resna dela pri
gradnji telefonske mreže. V vaseh Dragonja vas in Mihovce so krajani
začeh z izkopavanjem jarkov na telefonie drogove. Tako so doslej
krajani s prostovoljnim delom izkopali okoli 50 jam. V tem tednu
bodo postavili dro^ve, jih zasuli ter zakoličili novo traso v Cirkovcah,
Spodnjih in Zgornjih Jablanah.
Kot nam je povedal predstavnik gradbenega odbora v krajevni
skupnosti Franci Kmetec, so se spomladanski načrti sed^ začeli
uresničevati. Na zadnjem sestanku gradbenega odbora je bes^a tekla o
hitrem in nemotenem delu pri postavljamu drogov in kasnejši napeljavi
telefonskih žic. Telefonska centrala s 160 prik^učki je že rezervirana v
PTT Maibor, i^ena vrednost pa znaša 350 tisoč dinarjev. Krajani bodo
za telefon prispevali manj kot polovico celotne investicijske vrednosti,
ki znaša okoli 1.700.000 din^ev.
Razveseljivo pri tej akciji prostovoljnih del je, da so pri izkopu
pmagali tudi tisti krajani, ki niso naročniki telefona. Nadzor nad deli
opravka PTT servis iz Maribora, s katerim dobro sodelujemo, čeprav so
mstale nekatere nepredvidene težave in zakasnitve pri urejevanju
gradbene dokumentacije," je zaključil Franci Kmetec.
Občani v krajevm skupnosti Cirkovce torej lahko upajo, da bodo
prvi telefoni le zazvoniU že v letošnjem letu.
zk
VELIKO
OBVEZUJOČIH
SKLEPOV
Na zadnji plenarni seji občin-
skega sveta ZSS Ptuj, so delegati
sveta razpravljali o osnutku o
delovnih razmerjih, uresničevanju
družbene samozaščite v organiza-
cijah združenega dela in inventivni
dejavnosti v občini Ptuj. Povzetek
razprave, ki je nakazala veliko
obvezujočih sklepov za nadaljnjo
utrjevanje družbene samozaščite
ter večje družbeno in materialno
vrednotenje inventivne dejavnosti,
bomo objavili v naši prihodnji
številki.
MG
»Želja po ohranitvi
v Tedniku smo med drugim tudi
večkrat poročali o prizadevanjih in
aktivnosti krajanov vasi Njiverce v
KS Kidričevo, ki so za ureditev
svojega kraja in asfaltiranje cest
prispevali precej lastnih sredstev.
vendar so jim njihov trud ter
vložen denar brez milosti uničevali
tovornjaki. Ti niso mogli voziti
pod ž^zniškim mostom in so se
takt; usmerili kar preko vasi
Njiverce, saj je bila to najbližja
pot do tovarne TGA. Poročali smo
o zahtevah jcrajanov za ureditev
premetne signalizacije, saj bi le ta-
daiiiin stopili na prste tistim, ki
znakov ne upoštevajo. Čeprav je
to uredila KS, še vedno kakšen
VLUillk zapelje po njihovi cesti.
Toda ni vprašanje voznik —
ampak največkrat nekaj deset ton
težko naloženo vozilo, ki
neusmiljeno uničuje njihov trud.
No, sedaj je že nekoliko bolje in
prav v teh dneh so jim položili tudi
drugo plast asfalta. Tako so
uresničili obvezo iz njihovega
prispevka o položitvi druge plasti.
Prav sedaj je potrebno storiti vse.
da ne bodo tuji (pa tudi domači)
vozniki uničevali cestišča za
katerega niso prispevali sredstva.
Ob postavljenih prometnih znakih,
ki jih bo potrebno izpopolniti, bo-
do morah tudi organi milice
posvetiti več pozornosti temu delu
ceste in kršitelje kaznovati.
Vaščani Njiverc, ki so dolgo
čakali na to pridobitev, jo želijo
tudi ohraniti. Pri tem je potrebno
sodelovanje vseh krajanov (tudi v
smeri družbene samozaščite), da se
bodo pravila, zakoni in znaki tudi
dosledno spoštovali!
France Meško
Puloieni so zadnji metri asfalta.	Foto: Konrad Zorec
PRIZNANJE KRAJANOM LESKOVCA
V petek, 14. oktobra je bila v
Leskovcu skupna seja sekretariata
občinskega odbora za organiza-
cijo proslav in krajevnega odbora
za organizacijo letošnje osrednje
proslave praznika občine Ptuj, ki
je bila 7. avgusta v Leskovcu. Na
seji so sodelovali tudi predstavni-
Id KS Videm, smj se je osrednja
proslava praktično začela na
Vidmu in nadaljevala v Leskovcu.
H-edsednik odbora Feliks Bagar
je na seji posredoval poročilo in
oceno o prireditvah v počastitev
praznika občine Ptuj in 35.
obletnice junaScega boja Sloven-
skogoriške Lackove čete. To
poročilo sta prej že obravnavala
io ugodno ocenil predsedstvo in
izvršni svet SO Ptuj. Predsednik
teajevnega odbora proslave v
Leskovcu, Ivan Medved pa je
obširneje poročal o vsem, kar so
prispevali krajani Leskovca. Naj
ponovimo le nekaj podatkov:
Pri obnovi doma gasilcev in
krajanov v Leskovcu je sodelova-
lo 180 krajanov, ki so opravili
skupno 2.716 prostovoljnih de-
lovinih ur. Organizirali so vrsto
krajevnih prireditev in pripravili
povorko na osrednji občinski
proslavi, ki je v devetih delih
B:ikazala življenje in delo v
alozah. V povorki je sodelovalo
skupno 267 krajanov s svojimi
stroji, najrazličnejšimi orodji in
drugimi delovnimi napravami in
prijromočki. Pri vaji civilne
zaščite je sodelovalo M domači-
nov, v kulturnem programu pa
55 šolarjev in 13 mladincev.
Občinski odbor je izrekel
krajanom Leskovca, v svojem
imenu in v imenu občinske
skupščine in družbenopolitičnih
organizacij, vso priznanje za
njSiovo izredno prizadevnost in
uspešnost v pripravah in izvedbi
osrednje proslave praznika občine
Ptuj.
Po skuj)ni seji so si udeleženci
ogledali se barvni film o osrednji
občinski proslavi, ki ga je posnel
Maks Potočnik iz Rogoznice.
Zlasti domačini v Leskovcu so
bili navdušeni, saj so se prvič
videli na filmskem platnu. Film
bo treba še nekoliko dopohiiti in
opremiti s komentarjem pa bo
dragocen dokument časa in
prostora ob prazniku občine Ptuj
v Leskovcu, 7. avgusta 1977.
FF
Žene Lediovca so v skupini „poljedeistvo" nazorno prikaz^e,
kako so včasih hodile na njivo pa tudi na dnino.
Foto: zk
Kreditna banka Maribor, po-
družnica Ptuj je v začetku meseca
pripravila izlet za najboljše varče-
valce v pionirskih hranilnicah. Iz-
leta v Logarsko dolino so se udele-
žili varčevalci iz osnovnih Sol
Vitomarci, Lovrenca na Dravskem
polju in Grajene. Banka je z izle-
tom nagradila tudi mlade varčeval-
ce , ki so tekmovali v akciji ,,Stri-
ček Cvenk" v poslovnih enotah.
Osem izžrebancev se je udeležilo
izleta na Koroško.
Delavce podružnice pa so pred
dnevi zelo presenetili pionirji os-
novne šole Stoperce. V okviru šole
so pripravili športni dan in šli na-
birat kostanj. Nabrali so ga okrog
150 kg ter ga podarili delavcem
podružnice.
Ze v tem mesecu pa je pričela
nova akcija ,,Striček Cvenk",
trajala bo vse do konca maja pri-
hodnjega leta. V akcijo se lahko
vključijo mladi varčevalci, ki var-
čujejo v poslovnih enotah banke in
v pionirskih hranilnicah. Naloga
mladih varčevalcev je, da v času
od oktobra do maja vsaj enkrat
mesečno obiščejo pionirsko hranil-
nico. Ob vsakem prvem obisku v
mesecu dobi varčevalec na poseben
kartonček žig; zbrati mora naj-
manj šest žigov, da se lahko udele-
ži nagradne akcije ,,Striček
Cvenk". Varčevalec lahko obišče
pionirsko hranilnico večkrat me-
sečno, vendar se mu zabeleži le pr-
vi obisk v mesecu. Za vsak prvi
obisk v hranilnici pa dobi varčeva-
lec tudi priložnostno darilce, ki pa
je vsak mesec drugačno. Akcija bo
zaključena v mesecu maju; žreba-
nje pa bo v mesecu juniju; takrat
bodo mladi varčevalci odšli tudi na
izlet.
Mladi varčevalci bodo v svojih
sredinah delovno obeležili tudi
mednarodni dan varčevalcev. Pre-
gledali bodo dosedanje delo in se
dogovorili za nove oblike propa-
gandnih akcij varčevanja. MG
TEDNIK
- 20.oktober 1977
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
Folkloristi
v Frankfurt
Konec tedna bo folklorna skupina ,,Vinko Korže" iz Cirkovc
odpotovala napovabio slovenskega kulturno prosvetnega društva ,,Sava"
v Frankfurt, kjer bo tudi srečanje zdomcev, ki so na začasnem delu v
Zahodni Nemčiji
Skupina potuje v Frankfurt na pobudo koordinac^skega odbora pri
občinski konferenci SZDL Ptuj za vprašanje delavcev začasiozaposlenili
v tujini Poleg plesnih parov bodo v Frankfurtu nastopili Še ,,Dobri
znanci" s pevcem Bracom Korenom in najjovedovalcem Branetom
Ivancem. Skupina bo gost slovenskega kluba „Sava" od 20. do 24.
oktobra.
zk
OB MESECU KNJIGE
Mesec oktober je mesec
knjige. Ob tej priložnosti v
pedagoški enoti gimnazije ,,Duša-
na Kvedra" v Ptuju pripravljajo
bogato pregledno razstavo knjig.
Poleg gimnazije in šolske knjižnice
pri tej akciji sodelujeta Se študijska
knjižnica in poslovalnica Mla-
dinske knjige. Razstava bo v
gimnaziji, pripravljajo pa jo dijaki
pedagoške enote. Namenjena bo
vsem ljubiteljem slovenskega lepo-
slovja.
zk
Svečana prisega
147 porotnikov
v tordc je bila v prostorih
občinskega sodišča svečana
prisega 147. sodnikov porot-
nicov. V imenu porotnikov
občin^ega sodišča v Ptuju je
(Misego prebral predsednik
sodišča Jože Vidovič. Mandat
izvoljenih sodnikov tr^a do
konca prihodi^ega leta Evi-
dentiranje sedaigih sodnikov
porotnikov so opravile krajev-
ne konference SZDL ob
sodelovanju krajevnih skupno-
sti in ostrih dnižbenopoutič-
nih organizacij.
zk
»Manevri"
v Slovenski
Bistrici
V okviru letošnjih srečanj slo-
venskih amaterskih gledaliSč, ki je
vsako leto v Mariboru pod ime-
nom ,,Borštnikova srečanja", bo v
Slovenski Bistrici letos gostovala
amaterska gledališka skupina KUD
Horjul. Občanom se bo predstavi-
la s komedijo ,,Manevri".
Komedija ,,Manevri" je po oce-
nah letošnje najuspelejše ama-
tersko gledališko delo na področju
SR Slovenije. Ze sedaj je med
prebivalci občine Slovenska Bistri-
ca za predstavo izredno zanimanje.
Predstava bo v petek, 21. oktobra
zvečer v Domu kulture v Slovenski
Bistrici.
Viktor Horvat
Snemanje
TV oddaje
Ekipa RTV Ljubljana je včeraj
zaključila snemanje oddaje o šta-
iCTskih plesih in pesmih v Obrežu.
Se prej so televizijci nekaj zanimi-
vih plesov posneli v Cirkovcah,
kjer je nastopila folklorna skupina
,,Vinko Korže" iz Cirkovc. V
Obrežu pa so poleg cirkovških fol-
kloristov še nastopili plesni pari iz
Obreža in Križevc.
Počutje v tem prijetnem kraju je
bilo imenitno in snemanje je
povsem uspelo.	zk
POSLANICA BORŠTNIKOVEGA
SREČANJA 1977
Danes začetek
Četudi je videti nenavadno, je vendarle povsem lo-
gično, da v letu Titovih in partijskih jubilejev beremo
poslanico Borštnikovega srečanja mi, delavci zdruie-
nega podjetja kemične, metalurške in abrazivne in-
dustrije Maribor, zdru&ni v organizaciji združenega
dela KEMA. In to ne le v svojem imenu, ampak v
imenu vseh delovnih ljudi Maribora in Slovenije! Ta-
ko dokazujemo, da prihaja čas večjega uveljavljanja
delavcev in občanov v kulturni politiki in ustvarjanju
kulturnih dobrin. Zavedamo se, da smo v naši samo-
upravni druibi vsi delavci, nekdo je delavec za stro-
jem, drugi na polju, tretji je delavec v kulturi. In med
seboj svobodno izmenjavamo rezultate svojega dela
in s tem premagujemo plotove golega finančnega
mecenstva oziroma plotove kulture. Nenaravna in
nesamoupravna je pregraja med kulturo in delom,
kajti ni kulture le za prosti čas in za razvedrilo. Kul-
tura je sestavni del človekovega življenja. Naše delo,
naše samoupravljanje, naše dogovarjanje, naš vsak-
danjik morajo biti kulturni in bogati. Le kulturen,
doživljajsko globok in bogat, miselno angažiran in
prožen posameznik bo tudi dragocen delavec samo-
upravljalec.
Borštnikovo srečanje je že dvanajsto srečanje slo-
venskih dramskih gledališč v Mariboru in mi delavci
v Mariboru in po vsej Sloveniji smo ponosni nanj. Že
od vsega začetka se je Srečanje povezovalo z združe-
nim delom in združeno delo se je povezovalo s tem
gledališkim festivalom.
V teh oktobrskih dnevih takorekoč vse naše mesto
in vsa okolica, lahko pa rečemo tudi republika, zaživi
gledališko. V desetih dnevih se zvrsti skoraj sto gle-
daliških prireditev v Mariboru in na gostovanjih, v
delovnih organizacijah in v tej stoletni gledališki
stavbi, v vrtcih in šolah, na karavlah in v delovnih
halah. Skoraj trideset tisoč ljudi v tem času spremlja
gledališke dogodke, doživlja umetnine, spoznava no-
ve svetove, zato je Borštnikovo srečanje del nas de-
lavcev v proizvodnji in delavcev v kulturi in občanov
Maribora, ki smo gostitelji te kulturne manifestacije.
Dobrodošli na Borštnikovem srečanju 1977!
Sestavljena organizacija
združenega dela
kemične, metalurške in
abrazivne industrije
KEMA Maribor
Arheološke najdbe na dvorišču
uprave Perutnine
Razvoj ptujske Perutnine je
zahteval tudi širjenje dejavnosti
skupnih služb. Zgradba, ki jo je
uporabljal že Reinhard, je postala
očitno premala in tako so sedaj
delavci delovne skupnosti skupnih
služb nameščeni v kar Štirih
različnih, medsebojno ločenih
zgradbah. Taka raztresenost
močno otežuje delo, zato so se
perutninarji odločili za gradnjo
nove upravno poslovne zgradbe.
Izbrana lokacija za novo zgradbo
je dvorišče sedanje uprave
Perutnine ob Potrčevi cesti. Ta del
pa je bilo pred začetkom gradnje
potrebno arheološko raziskati.
28. marca letos so arheologi, ki
jih je vodil Blagoje Jevremov,
začeli z raziskovalnim delom na
tem terenu. Zgornjo nanešeno
plast zemlje so odstranili s stroji in
nadaljevali z ročnim sondiranjem
terena. V ta namen je Perutnina
zagotovila delovno silo. S sondira-
njem so določili obseg terena za
načrtne raziskave, ki so ga dolgo
pripravljali, saj je v spomladan-
skem času precej nagajalo
muhasto vreme. V začetku aprila
je celo zapadel sneg.
Z načrtnimi raziskavami so
pričeli v juliju. Tako se je začel
dopolnjevati mozaik zgodovine
Ptuja. Najprej so našli žare, ki so
bile pravo presenečenje tudi za
arheologe. Te žare so namreč
edinstven primer na ptujskem
območju in tudi v ptujskem
muzeju Se niso imeli takih primer-
kov. Prva ocena arheologov je
bila, da izhajajo iz časa kulture
žarnih grobišč iz obdobja
1250—750 let pred našim štetjem.
Kasneje so odkrili ostanke poslo-
pij in domnevajo, da gre za 40 x
60 m veliko gospodarsko poslopje.
V okviru tega so odkopali še peči,
za katere so bili prvotno prepri-
čani, da so opekarske. Tudi te peči
so enkraten primer na območju
Ptuja, saj med 45 odkritimi ni
nobene enake. S prvo oceno so jih
opredelili na konec 2. in začetek
3. stol.
Tovariš Jevremov mi je povedal.
da so prve ugotovitve, ko
predmete začnejo odkrivati,
večkrat napačne in se spreminjajo
največkrat pri koncu dela. Za
dokončno kronološko opredelitev
je največkrat potrebno upoštevati
in študirati posebne medsebojne
povezave med najdenimi predmeti.
Tudi v našem primeru je podobno.
saj so študije najdenih predmetov
in objektov pokazale, da žare
izvirajo nekako iz 14. ali 13.
stoletja pred našim štetjem. Tudi
za p^i se je izkazalo, da niso
opekarske ampak lončarske, da so
starejše kot so jih prvotno ocenili.
Verjetno so iz konca 1. in začetka
2. stoletja n. S. Uporabljah naj bi
jih 30—^ let, kar domnevajo po
ožganosti materiala. Seveda so te
ocene le informativne in bo
točnejšo datacijo pokazala globlja
študija primerka, zato so naredili
njegov odlitek (posnetek).
Med drugim so izkopali tudi
lončeni Sparavček (hranilnik) kar
dokazuje, da je na dvorišču
sedanje Perutnine že v času
Rimljanov gospodaril varčen
gospodar, ki je znal racionalno
troSiti sredstva.
Tolikšen je torej prispevek
Perutnine k mozaiku kulturne
dediščine Ptuja. Na tem deloviSču
so arheologi končali svoje delo in
so 30. septembra prišli na njihova
mesta geometri in gradbeni
delavci, ki začenjajo gradnjo nove
upravne zgradbe. Ob tem pa ne
smemo pozabiti na druge
kamenčke tega mozaika. Se pose-
bej bi morali poznati tiste, ki iz
drobnih zrnc sestavljajo ogromni
mozaik naše preteklosti.
Prepričan sem, da premalo
poznamo delo arheologov, ljudi,
ki se trudijo, da bi kar najbolj
točno odgovorili na vprašanja
,,kakšna je naša preteklost?"
Besedilo in slika:
Lojze Cajnko
Priprava peči za odliteii
Častna diploma
Mirku Vaupotiču
že v prejšnjem TEDNIKU smo zapisali, da je bila 8. oktobra v
ptujskem ^edališču slovesna premiera drame Pavla Kohouta VELIKA
LJUBEZEN, ki jo je s ptujskimi igralci pripravil režiser Peter Malec.
S prvo letošnjo premiero v sezoni 1977/78, je igralec Mirko
VAUPOTIČ proslavil 25-Ietnico neprekinjenega amaterskega gledališke-
ga dela. K jubileju tudi naše iskrene čestitke!
mš
Mirko Vaupotič sprejema častno diplomo DPD „Svoboda*
ftuj.
VIDA ROJIC
]UPORNE[
SLOVENSKE GORICE
(19. nadaljevanje)
(Drago Novak: Priekija v NOB, poglavje: Po prvi svetovni vojni)
SLOVENSKI POLITIK DR. ANTON KOROŠEC
Slovenskogoričan dr. Anton Korošec je bil politik jugoslovanskih
buržoaznih vlad med obema vojnama, ki so duSile ljudsko demokratično
gibanje, zato je to obdobje, negativno obdobje njegovega političnega delo-
vanj^ pač pa je odigral pomembno vlogo pri pripravah in samem rojstvu
jugoslovanske države med prvo svetovno vojno in tik po njej.
Rodil se je leta 1872 v Biserjanah pri Vidmu ob Sčavnici. Bil je doktor
teologije, a se je posvetil politiki in se uvrstil med vodilne slovenske katoli-
ške politike. Po vojni je bil voditelj Slovenske ljudske stranke.
Na volitvah leta 1902 je nastopil v volilnem okraju Ljutomer—Ormož
— Gornja Radgona kot kandidat proti Kočevarju, a ni zmagal, pač pa je
zmagal maja 1906 proti kandidatoma Rebekom in nemškutarjem
Wratschkom in postal poslanec pete kurije v avstrijskem državnem zboru,
v katerem je ostal do konca monarhije.
Jeseni 1906. so ustanovili mladi liberalci Spindler, Kukovec, Karba in
drugi v Celju Narodno stranko za štajersko, katoliški Slovenci pa januarja
1902 stranko z imenom Slovenska kmečka zveza za štajersko, ki je zmaga-
la maja 1909 pri volitvah v štajerski deželni zbor. Po Slovenskih goricah so
fanjo, kot tudi drugod po štajerskem propagirali duhovniki. Dr. Korošec
je postal predsednik Slovenskega kluba v deželnem zboru. Decembra 1909
je tam zahteval združitev slovenskega dela štajerske in Koroške z drugimi
jugoslovanskimi pokrajinami v eno upravno celoto. V državnem zboru je
bil dr. Korošec podpredsednik Slovenskega kluba in kasneje Hrvatsko-slo-
venske zajednice, ko je postal predsednik Hrvatsko-slovenskega kluba.
Navezal je stike s češkim gibanjem za avtonomijo. 29. maja 1917, ko so se
^si jugoslovanski politiki združili v Jugoslovanski klub, je postal dr. Koro-
šec njegov predsednik in 30. maja 1917 je v njegovem imenu podal
„MAJSKO DEKLARACIJO" v državnem zboru. Postala je izhodišče ve-
likega narodnega gibanja za rojstvo Jugoslavije.
V	začetku oktobra 1918 so ustanovili v Zagrebu Narodno viječe Slo-
vencev, Srbov in Hrvatov, v katerega je vstopila tudi Hrvatsko-srbska
koalicija. Predsedoval mu je dr. Korošec, ki je bil tudi predsednik NA-
RODNEGA SVETA Slovencev, ustanovljenega avgusta 1918.
Narodno viječe je odklonilo cesarjev manifest o federativni Avstriji z
dne 16. oktobra 1918 in zahtevalo samostojno državo Srbov Hrvatov in
Slovencev.
Po kapitulaciji Avstrije, 29. oktobra 1918 je prevzelo Narodno viječe
oblast v pokrajinah svojega območja do združitve teh pokrajin s Srbijo v
skupno državo 1. decembra 1918.
I>r. Korošec se je mudil v Ženevi in Parizu fX) odhodu iz domovine ob
koncu oktobra 1918. Vrnil pa se je 2. decembra 1918. V Ženevi je vodil po-
govore z dr. Trumbičem zastopnikom Jugoslovanov bivše Avstro-Ogrske
pri antanti. Srbski politik Pašič, Trumbič in Korošec pa so sestavili skupno
jugoslovansko vlado. V Parizu seje mudil, daje govoril za pravično mejo
nove jugoslovanske države s predstavniki ZDA, Francije, Anglije in Italije.
Ko so 20. decembra 1918 sestavili prvo vlado kraljevine Srbov
Hrvatov in Slovencev s predsednikom Stojanom Protičem, je bil Korošec
njen podpredsednik. Februarja 1920 je postal minister prometa, kije maja
1920 zlomil komunistično stavko železničarjev v državi. V naslednji, Nesi-
čevi vladi je predložil načrt za federativno ureditev Jugoslavije. Kljub fede-
ralističnim težnjam je ostal Korošec v centralističnih buržoaznih vladah na
ministrskih položajih kot voditelj slovenske ljudske stranke. Kot predsed-
nik vlade leta 1928 je utrl pot šestojanuarski diktaturi leta 1929. Leta 1935
je uvedel s Stojadinovičem režim jugoslovanske radikalne zajednice
(JRZ) in je kot minister za notranje zadeve vodil protifašistično notranjo
politiko. Leta 1939 je bil predsednik Senata, leta 1940 pa minister prosvete
v vladi Cvetkovič—Maček.
BOJ ZA SEVERNO MEJO
Avstrijci so hoteli po končani vojni obdržati čimveč slovenskega oze-
mlja. Ker še ni bila določena severna meja nove jugoslovanske države, so
prostovoljci pod vodstvom generala Rudolfa Maistra prevzeli 1. novembra
1918 vojaško oblast v Mariboru. Maistrovi borci so 23. novembra 1918 raz-
orožili formacijo nemške buržoazije—Schutzwehr in s tem lahko zasedli
etnično mejo ter jo branili do mirovne pogodbe.
V	bojih za slovensko mejo na štajerskem in Koroškem so padli tedaj
mnogi narodnjaki, na kar nas opozarja spomenik v Mariboru. (M. Zevart:
Po sledovih NOV v mariborskem okraju, Maribor, 1962).
Da bi uvedli Slovenci takoj po končani vojni svojo oblast, so povsod
po večjih središčih ustanovili narodne svete, tako tudi v Mariboru, Ptuju,
Radgoni, Ljutomeru in drugod po Slovenskih goricah. Ze novembra 1918
so pričeli ustanavljati čete narodne vojske. Sestavljali so jih vojaki, ki so se
vrnili po končani vojni na svoje domove. Nemci pa so ustanovili svojo gar-
do in jo dobro oborožili. V Ptuj je moral priti tedaj bataljon 17. ljubljan-
skega pešpolka, da jo je razorožil. Tako navaja v svojih spominih Anton
Blažek, ki je postal ptujski župan leta 1922. O ustanovitvi ptujskega narod-
nega sveta pa beremo v spominih trgovca in veleposestnika Franceta Cučka
tole: ,,1. ali 2. novembra 1918 so Nemci zapustili ptujske urade, slovenski
narodnjaki pa smo se zbrali na glavarstvu in ustanovUi Narodni svet. Prvi
njegov predsednik je bil dr. Otmar Pirkmajer, med vojno referent za naba-
vo hrane na ptujskem glavarstvu. Člani sveta so bili iz liberalnih vrst advo-
kati: dr. Fermevc, dr. Senčar, dr. Šalamun, dr. Gosak, zdravnik dr. štu-
hec, gostilničar Mahorič, davčni uradniki: Firer, Tobias in Košar; od tr-
govcev pa Senčar in jaz. Iz klerikalnih vrst je bil član sveta gostilničar Miha
Brenčič, iz vrst socialnih demokratov pa Ivan šegula".
Anton Blažek se spominja, daje bil član sveta tudi advokat dr. Jurte-
la. Meni celo, da je bil on prvi njegov predsednik, naslednik pa dr. Senčar.
Ko so zapustili Ptuj nemški vojaki, so se nastanili v kasarni jugoslo-
vanski vojaki. Prvi komandant mesta je bil hrvaški podpolkovnik, kmalu
za njim pa Slovenec Ciril Rakuša, njegov brat Metod pa je vodil četo v
Strnišču, ki je varovala izpraznjeno vojaško bolniško taborišče pred ro-
pom. Za porast moštva v Ptuju je pridno skrbel kapetan Hameršak iz Mar-
kovec. Blažek je napisal, da je sestavil Hameršak seznam štirih pešadijskih
čet, ki so jih poslali generalu Maistru za obrambo naše severne meje. Tedaj
so v tej obrambi sodelovali Ptujčani: dr. Jurij Sluga, učitelj Mirko Majcen,,
zobozdravnik dr. Vinko Brenčič in drugi.
Mnogi Nemci in nemškutarji, ki so se bali, da bodo z njimi Slovenci
obračunali zaradi nasilja nad Slovenci, so se v tistih dneh po ustanovitvi
države Srbov, Hrvatov in Slovencev, preselili v Avstrijo. Nekateri so odšli
tudi iz samega protesta proti novi Jugoslovanski državi, v kateri niso hoteli
živeti. S tem se je končalo obdobje zasmehovanja in izzivanja
narodnjakov. Tako je ostalo do zmage hitlerizma v Nemčiji, ko so dvignili
glave Nemci in nemškutarji, ki so ostali v Ptuju.
Kakor piše Franc Cuček, je narodni svet pošiljal iz Ptuja velike količi-
ne hrane in pijače Maistrovim borcem na Koroško. V ptujskem okraju je
skrbel za red in preskrbo prebivalcev do spomladi 1919, ko je moral poslati
narodni vladi v Ljubljani poročilo o zalogah hrane in drugega blaga ter
predati te posle okrajnemu glavarstvu v Ptuju. Prvi povojni glavar v Ptuju
je bil dr. Otmar Pirkmajer.
(Nadaljevanje sledi)
8- NASI DOPISNIKI
20. oktober 1977 —
TEDBriK
Najstarejši na Osankarici
v ponedeljek, 10. oktobra 1977,
zjutraj so izpred poStev Ptuju, kre-
nili 4 avtobusi — napolnjeni z naj-
starejšimi občani (nad 75 let) — čez
dravski most, po Mariborski cesti
do Miklavža, prek Hoč, Areha na
Pohorju, kjer je bil polurni posta-
nek, do Osaničarice. Tu so ostali
vsi, ki so se čutili nezmožne
nadaljevati peS po označeni gozdni
poti, do kraja, kjer je izkrvavel
POHORSKI BATALJON. Pot
smo prehodili v 40 minutah.
Na mestu padlega POHOR-
SKEGA BATALJONA je vodja iz-
leta Albin PiSek položil venec k
spomeniku padlih in orisal pomen
kraja, prižgali smo svečke in z eno-
minutnim molkom počastili spo-
min padlih borcev. Nato je Edi
Sarman spregovoril o junaškem,
dveinpolurnem boju proti nepri-
merno močnejšemu sovražniku, le-
gendarnih bork in borcev pohor-
skega bataljona, ki so se borili do
zadnjega izdiha in do predzadnjega
naboja, ker zadnjega je vsak hranil
za sebe, da ne bi prišel živ v roke
krutemu sovražniku. Tako je padlo
na tem mestu 69 bork in borcev, ki
so bili takrat v bataljonu, a 23 jih je
bilo na srečo zunaj tabora. Najsta-
rejši borec je bil kmet Alfonz
SARH-Iztok 49 let s tremi sinovi,
najmlajši pa njegov sin Vanč 13 let.
Za narodne heroje so bili imenova-
ni: Pavle Mede, Milka Kerin, Jože
Minih, dr. DuSan Mravljak, Alfonz
Sarh in Franc Vresk.
Bataljon se je na tem mestu uta-
boril in želel čez zimo 1942/43 tu-
kaj ostati, a jih je — po izdaji —
gestapo z žandarmerijo in policijo,
8. januarja 1943 zjutraj, obkolil.
Pričel se je srditi boj za biti ali ne
biti, v katerem je bil, pod številčno
močnejšim in do zob oboroženim
sovražnikom uničen POHORSKI
BATALJON. Slava njihovemu
spominu! Tudi Nemci so imeli 19
mrtvih in enako število ranjenih.
S tesnobo v srcu smo se vračali k
avtobusom, z mislijo, koliko
življenj je bilo darovanih za našo
svobodo.
Vrnili smo se k Arehu k skupnem
kosilu v Ruški koči. Nameravani
ogled z vrha Pohorja nam je
preprečila gosta megla, ki se je vle-
kla po dolini in nam zastrla pogled
na naš lepi Maribor in okolico. Dan
je hitro minil tako, da nam je
zmanjkal čas za pohod čez Poljča-
ne do Rogaške Slatine, kjer bi naj
bil kratek postanek in smo od Pra-
gerskega ubrali v Podlehnik na
ogled motela. Po kratkem postan-
ku v motelu, osladkani s pecivom
in okrepljeni z žlahtno vinsko ka-
pljico, smo nadaljevali pot in se vr-
nili nekaj po 17. uri v Ptuj.
JM
Slovesno
v Lovrencu
Osrednja svečanost v počastitev
tedna starejših občanov je bila v
Lovrencu v nedeljo. Zbralo se je
nekaj nad 70 članov društva upo-
kojencev. Pionirji, mladinci in
moški kvartet so jih razveselili s
pestrim kulturnim programom. Za
tem so se starejši občani zabavali
Se pozno v noč, kramljali, peli...
Na slovesnosti je zbranim govo-
ril predsednik društva Rudolf
Brenči ter jih seznanil tudi s
povišanjem pokojnin. Poročal je o
10-dnevnem letovanju petih članov
društva na morju, o dejavnosti
posameznih sekcij ter o načrtovani
klubski dejavnosti društva.
Društvo skrbi za rekreacijo in
razvedrilo svojih članov. Organizi-
rali so izlet na Gorenjsko, v
Postojno, na Dolenjsko in v Prek-
murje. Skrbijo za preskrbo članov
z ozimnico, razrešujejo socialne
probleme in še bi lahko naštevali.
Njihova dejavnost je torej
razgibana, vedno več starejših
občanov je zainteresiranih za delo
v društvu, kar potrjuje tudi
povečanje števila članov od
ustanovnega občnega zbora dru-
štva pa do danes.
Prvič so se zbrali aprila lanskega
leta. Takrat jih je bilo 32. Danes
šteje društvo upokojencev v
Lovrencu na Dr. polju 94 članov, z
novim letom pa se bo število čla-
nov znova povečalo. V tednu
starejših občanov prihodnje leto
bodo razvili svoj prapor, do takrat
pa si bodo verjetno že uredili tudi
klubske prostore in svojo dejav-
nost še popestrili.
Franc Dolanc, tajnik KS
Lovrenc, se je članom društva
upokojencev zahvalil za sodelova-
nje in veliko pripravljenost pri
izvedbi referenduma za šolski
prostor v tem kraju ter jih pozval
k nadaljnjemu sodelovanju.
Kaj so menili člani društva?
Veseli jih skupno delo, sodelova-
nje med upokojenci tako ali dru-
gače. Želijo si zdravja in ne bojijo
se nobene akcije.
Nada Topolovec
12. dctobra nas je piesunila vest, da je v prometni nesreči pri
Novi Gradiški izgubi življenje obrtnflc Maqan ŽUI^C.
Prijatelji in znanci smo
pretreseni ob nenadni izgubi, ne
najdemo besed, s katerimi bi mogli
izraziti vso bolečino. Z nekaj stavki
ni mogoče opisati velike in
nezapolnljive vrzeh, ki je ostala za
človekom kot je bil Marjan.
V 37. letu življenja nas je zapustil
mlad obrtnik — ključavničar, ki si
je v kratkem času uspel pridobiti
ugled solidnega obrtnika. To je
dosegel z nenehnim ustvarjalnim
delom, ki ga je vodilo na pot tudi
tega usodnega dne. Zaradi priljub-
ljenosti, delavnosti in vsesplošne
aktivnosti je bil pred meseci
izvoljen za predsednika Združenja
samostojnih obrtnikov občine
Ptuj. Bil je član poslovnega odbora
ONPZ ,,Panorama" Ptuj,
opravljal pa je tudi številne druge
funkcije.
Marjan je bil človek, ki je rad
pomagal, zato ta trenutek še vedno
ne moremo dojeti, kaj smo z njim
izgubili. Njegovo življenje je
ugasnilo na višku ustvarjalne moči.
Stevibii prijatelji in znanci smo 14.
oktobra pospremili Marjana na
zadnji poti in tako Se zadnjič poka-
zali, kaj nam je vsem pomenil.
Naj mu bo lahka slovenska
zemlja, ostal nam bo v svetlem
spominu! Družini izrekamo iskreno
sožalje!	Kolektiv
ONPZ ,,Panorama"
Ptuj
ZOPET VISOKA ZMAGA
V tretjem kcrfu slovenske ša-
hovske lige so ptujski šahisti
gostovali na Jesenicah, kjer so z
borbeno igro po šestih urah
tekmovanja visoko premagali so-
lidne domačine ter tako obdržaU
stik z vodilnimi ekipami v ligi in
ŠAH
izglede v borbi za najvišji naslov.
V tem kolu je prvi favorit — ekipa
„lskre" iz Ljubljane presenetljivo
visoko premagala ekipo Celja, na
gostovanju v Kranju pa je zmagal
tudi ,,Kovinar" iz Maribora tako,
da bo borba za naslov republiške-
ga moštvenega prvaka potekala
verjetno le med domačini in na-
vedenima ekipama.
JESENICE-JZBIRA" PTUJ 2,5:7,5
Zorko—Podkrajšek remi, Pav-
lin—Bohak 0:1, Tratnjek—Majce-
novič remi, Krajnik—Seruga 0:1,
Krničar — Markovič 0:1,
Ciuha—Segula 0:1, Maru-
šič—Vaupotič 0:1, Radič—Razlag
0:1, Zeleznik—Polajžer 1:0, Rod-
man—Dajnko remi.
Po tretjem kolu vodi ,,Iskra" iz
Ljubljane z 22 točkami pred ,,Iz-
biro" iz Ptuja z 20,5 točke in
,Kovinarjem" iz Maribora z 19
točkami, medtem ko so ostale eki-
pe že precej zaostale.
V četrtem kolu se bosta 30. t. m.
ob 9. uri v športni dvorani v Ptuju
srečali vodeči ekipi ,,Iskre" iz Lju-
bljane in ,,Izbire" iz Ptuja. Bohak
JUDO
Drava v republiški
ligi
Na kvaUfikaciiskem turnirju za
uvrstitev v republiško ligo, ki je bi)
ob koncu prejšnjega meseca v
Celiu, so se judoisti ptujske Drav«
z doseženim drugim mestom za
Gorenjsko uvrstili v ligo.
V soboto se je tekmovanje pri-
čelo. Tekmovalci iz Ptuja so
nastopili na turnirju v Celju. V 1.
kolu republiškega turnirja so s«
pomerili z ekipami Bežigrada,
SiSke in Celja. Nastopili so v
pomlajeni postavi in izgubili vsa tri
srečanja. Zmage nasprotnikov so
bile zelo tesne kar priča o zagrize-
nih bojih.	j ^
PIONIRSKA KONFERENCA
29. septembra smo imf^Ii
pionirsko konferenco. Predsednk;a
pionirskega odreda je prebrala o
delu pionogev v landcem šolskem
ktu. ,
Takoj v začetku septembra smo
se vidjučili v akcijo za
aednješolski • center usmerienega
izobraževanja. Akcija je telda
septembra in novembra. Posebno
so se izkazali člani likovnega
krožca, ki so izdelali veliko števflo
plakatov, parol, letakov ter risb na
asfaltu. Pionirji so pravilno
razumeli nalogo in tolmačili
potrebo po takem šolanju doma in
pri sosedih. Referendum je uspel
m lahko smo bili vsi zadovoljni
Ob dnevu jugoslovandce ljuddce
armade so starejši pionirji in
mladinci imeli razgovor s predstav-
nikom JLA. Obiskali so tudi
kasarno v Ptuju. V^i pioniiji so
svečano praznovali Novo leto in
bili obdaijeni od dedka Mraza. Ob
kulturnem prazniku smo povabili
pisateljico Nado Gaborovič in
pisatelja ter urednika maribor-
dcega radia in Večera Janeza
Švajnceija. Pogovagala sta se z
učenci. Pioniiji in mladinci so v
vdikem številu tekmovali za
Ingoličevo bralno značko. Istega
meseca je stekla akcija za lačne v
Angdi. ,Zbrali smo 24.000
din^ev, pred tem pa je že tekla
akcija pionirske' solidarnosti
(okrog 300 tisoč dina:qev). Marca
so 'Učenci pripravili in izdelali
voščila za ostarele vaščanke, se
organizirali v lupine ter voščila
raznesli po domovih. Aprila so
pioniiji in mladinci prevzeli
kurirčkovo pošto od kurirjev iz
Sel ter jo ponesli v Leskovec.
Istega meseca so pioniiji višjih
razredov odšli na pohod v Mos^ej
kjer so prisostvovali proslavi. Maja
so ■ se udeležili aeromitinga v
Moškanjcih. Dva pion^a sta bila
junga kot delegata naše pionirske'
organizacije na zboru pionirjev
Jugoslavije v Dražgošah. Junija
smo izvedli med člani našega
odreda anketo o simbolih, himni
in staftitu pionirske organizacije.
Zbirali smo tudi denar za šolo v
Jurovskem dolu. Člani pionirske
organizacije so sodelovali v vseh
krožkih, ki obst^ajo na šoli
Dobre uspehe so dosegi v Veseli
šcdL Veliko število učencev je
sodelovalo v klubu OZN, kjer so
se ' seznanili z življenjem in
družbeno ureditvijo članic OZN.
Ob dnevu človekovih pravic in
dnevu OZN so pripravili razstavo.
Včlanieni so bili v dramski krožek
ter z vso ' požrtvovalnostjo
prikazali igrico „Sneguljčica". Z,
rno so nastopili v sosednjih krajih.
Veliko učencev je bilo včlarijenih
v organizac^o RK- Mno^o jih je
opravilo tečaj prve pomoči. Sv,oje
znanje so prikazali v skupni v^i na
obrambni dan. V pravljičnem
krožku so pionirii poslušali
pravljice s plošč au pa gledali
pravljične diafilme. Zelo radi so
reševali uganke. Občasno so
zgodbe tudi flustriralL V ta krožek
so bili vključeni učenci nižjih
razredov. V, likovnem krožku so
imeli učenci največ dela v času
priprav na referendum. Ob koncu
šolskega leta so priredili razstavo.
V ročnodelskem krožku so se
člani urin v izdelovanju ročnih
deL Nekai izdelkov so prikazali na
razstavi Člani lutkovnega krožka
so prikazali igrico, ki so jo vadili
dcozi vse leto. V, šolsko' ^ortno
društvo je bilo vk^učenih veliko
učencev. Pomerili so se v raznih
disciplinah. .Pioniiji so bili
včlanjeni tudi v matematični
krožek in na tekmovanju v
Kidričevem sprejeli tri srebrna
priznanja. Pevci so se med letom
naučili več pesmi, sodelovali so na
vseh proslavah, nastopali pa so
tudi na revyi pevskih zborov v
Ptuju. Na šoli imamo tudi
hranilnico. Pioniiji skrbno štedijo
skozi vse leto.
Ko smo skupaj s pionirji in
mladinci slišali, k^ smo naredili v
preteklem šolskem letu, so pioniiji
izvolili novi obdbor. Za pred-
sednico pionirskega odreda so
izvolili Mileno Gabrovec iz 7/a.
Izvolili so ' še 15 kandidatov.
Mladinci, ki so bili prej v pionirski
organizaciji, so zaželeli pionirske-
mu odredu veliko uspeha pri delu
in načrtih v šdskem letu
1977/78. ,
Manana Hvaleč, 8/b,
OS Videm pri Ptuju
GASILEC
Uha, spokojna noč je.
Nenadoma predirljivo zavganje
sirene......
Ogenj!
Gasilec Jože je skočil iz postelje
in se, še ves omotičen od spanja,
hitro oblekeL Stekel je v gasilski
dom. Tu je bilo že precej njegovih
tovarišev, kmalu pa so se zbrali
vsi. Z vajenimi foetnjami so si
nataknili varovalne obleke in
dcočili v avto. Gume so cviiile, ko
so zavgali po mestnih ulicah.
Bodo pnšli pravočasno?
Ogenj je zajel že vso hišo in
grozil sosednjim. Ljudje so
ohromeli od strahu ziii v plamene.
Gasilci so hitro razvili cevi in
začeli boj z zublji, ki so se
trdovratno upiralL Ostrešje se je
pričelo podirati Tedaj se je
zaslišal pretres^iv krik: „Mamaf"
Kri v žilah jim je zledenda. Jože je
v duhu zagledal nemočno bilje, ki
ga duši dim in ne n^de poti iz
gorečega pekla. Prebhsnila ga j-^
misd na svoje otroke. Za hip se
mu je zazdelo, da kUče njegova
n^manjša hči Pognal se je v hišo.
Vročina in dim sta mu puhnila
nasproti PtebU se je do zadnjega
dela. Ob steiu je zagledal negibno
'^trokovo telo. Vzel gaje v naročje
in se poskušal rešiti iz objema
ssmrtl Globoko si je oddahnu, ko
e začutil na obrazu hladen zrak.
[zročil je otroka materi NikcJi ne
bo pozabil njenega pogleda.
Poplačal ga je za vse muke.
Doma je stisnil k sebi otroke, ki
so mu pritekli naproti.
EvgenijaModrič, 8/b
FANTIC, PROSIM, pokaži mi
pot!
Nekega dne sem se igral na
pesku. Bil sem sam doma, imel
sem kakih 7 let. Pred'našo hišo se
je nenadoma ustavil lep rdeč avto-
mobil, iz njega je stopil neznan
človek. Jaz sem se najprej tako
ustrašil, da sem hotel kar zbežati.
Toda obenem me je nekaj mikalo
in sem ga počakal. Tujec mi je
pokazal zemljevid Jugoslavije in
me vprašal, če je tu v bližini
ptujski grad. Odgovoril sem mu,da
je tako. ,,Koliko kilometrov pa je
še do gradu?" — ,,Okrog 5", sem
odgovoril. ,,Kje pa lahko pridem
na cesto, ki vodi tja?" Pokazal
sem mu ix>t. ,,Hvala dečko!" mi
je rekel in se odpeljal, vesel, ker je
zvedel za pravo pot. Tudi sam sem
bil zadovoljen zaradi tega prvega
srečanja s tujcem.
Marjan Obran,
6/a, OS Markovci
VARSTVO OKOUA
Kamor koli se ozrem, vsepovsod
vidim polno odpadkov; papirčkov,
piastičnih vreč itd. Ljudje hodijo
na izlete in povsod, kjer si postavi-
jo camp ali pa tako preživijo ob
kakšnem bistrem potočku ali liva-
di, pustijo polno odpadkov, name-
sto, da bi vzel nekdo plastično vre-
čo, pobral tiste odpadke vanjo in
jo vrgel, kjer je prostor za to.
Ljudje bi morali vedeti, da s tem,
ko tako onesnažujejo okolje, zelo
škodujejo naravi ter zdravju
človekovega telesa, tako tudi
jemljejo okras svoji domovini.
Vsak dan čitamo časopis, posluša-
mo po televiziji, da naj čuvamo
morami, ampak to nič ne pomaga.
Ni minulo dolgo časa, ko je
pisalo v časopisu, kako je neka tu-
ja cisterna, polna neke strupene
tekočine stala na mostu in je imela
na cisterni luknjo, kjer je ven teklo
in tako se to izlivalo v reko in je
poginilo ne vem koliko tisoč rib in
potem so plavale vrhu reke.
Kakšna škoda je to za našo
domovino in za naše zdravje!
Zdaj je pa zadnji čas, da začne-
mo s čuvanjem narave, da ne
mečemo papirčkov okoli sebe,
ampak da jih damo v žep in jih
potem vržemo v koš, kjer je tudi
primerno mesto zanje.
Metka Lederer,
8/b, 05 Poljčane
BILA SEM BOLNA
Bilo je lani v pozni jeseni. Neke-
ga dne sem dobila vročino in vse
me je bolelo.
Mamica je rekla, da greva drugi
dan k zdravniku. Najprej sem se
upirala, ker tako kakor drugi, tudi
jaz nerada obiščem zdravnika, a
potem sem videla, da ne bo nič
pomagalo in sem privolila.
Naslednjega dne sem morala zgo-
daj vstati in z mamico sva odšli v
zdravstveni dom. Čakalnica je bila
polna ljudi. Čakali sva zelo dolgo.
Ko sem prišla na vrsto, sem
vstopila in oddala zdravstveno
knjižico uslužbenki, zaposleni v
šolskem dispanzerju. Šla sem v
zdravniško sobo. Zdravniku sem
povedala kako se počutim, potem
me je pregledal in napisal recept.
Spotoma sva z mamico kupili
zdravila, ki jih je bilo veliko. Do-
ma sem morala takoj v posteljo.
Mamica mi je skuhala čaj in dala
tableto. Nakremžila sem obraz,
ker je bila grenka. V postelji sem
ležala nekaj dni. Mamica je zelo
skrbela zame. Vedno mi je kaj
prinesla iz trgovine, kuhala mi je
čaj, včasih mi je prečitala kakšno
zgodbo in dala mi je vse kar sem si
želela. Tudi sošolke so mi veliko
pomagale. Nosile so mi zvezke, da
sem lahko prepisala zamujeno
učno snov. Pri učenju mi je veliko
pomagala tudi mamica, ker je
kontrolirala koliko sem se naučila,
s tem, da me je spraševala.
Zelo sem ji hvaležna za vse, kar
je storila zame. Saj nihče ne more
bolj skrbeti za otroka, kakor last-
na mama.
Vesna Carli, dopisni krožek,
OS „F. Osojnik" Ptuj
KDOR NE UBOGA, GA TEPE
NADLOGA	I
Bilo mi je kakih Sest let, ko sem
se nekoč hotel brez dovoljenja
kotalkati. Mama mi ni dovolila
kotalkati se po cesti, saj je bil
tamrgost promet.
Kljub njeni prepovedi sem se Sel
kotalkat na cesto. Med kotal-
kanjem pa sem zelo nerodno pa-
del. Toda tega nisem hotel
povedati mami, drugi dan pa sem i
ji le povedal, ker me je noga zelo j
bolela. Nisem mogel vstati. Mama
je bila huda in mi je celo ,,eno pri-
smodila", nato pa Se rekla: „Prav
ti je, ker me nisi ubogal!"
Tedaj sem spoznal, da je le bolje
poslušati mamo in nasvete od-
raslih.
Robert Kodrič, 6/b,
05 Markovci
TEDNIK
šport in društva - 9
ROKOMET
Drava prva na turnirju
v Veliki Nedelii
z mladinskim rokometnim
turnirjem se je v Veliki Nedelji
začelo praznovanje ob 20. letnici
rokometa v Veliki Nedelji.
Praznovanja se bodo zvrstila vse
do konca oktobra. Najprej je bil
na sporedu mladinski turnir, na
katerem so sodelovale ekipe Drave
iz Ptuja, Poleta iz Murske Sobote,
Branika iz Maribora in domačin
Velika Nedelja. Zmagovalec turni-
rja je ekipa Drave iz Ptuja.
Rezultat
Branik—Drava 11:29 (6:13) ■
Velika Nedelja—Polet 14:15
(3:9)
ZA TRETJO MESTO;
Velika Nedelja—Branik 30:1/
(13:8)
za prvo mesto:
Drava—Polet 13:9(7:2)
Končni vrstni red na turnirju:
Drava, Polet, Velika Nedelja, Bra-
nik, Ekipa Drave je za doseženo
prvo mesto dobila pokal v trajno
last. Najboljši strelec turnirja je bil
F. Cvetko iz RK Velika Nedelja.
Za najboljšega igralca je bil
proglašen igralec Branika
CUČKO. Vse tekme sta vodila
mariborska sodnika Stčger in
Vogme. Organizacija turnirja je
bila zelo dobra.
D. CVETKO
REPUBLIŠKA ROKOMETNA LIGA - MLADINCI
Velika Nedelja - Šoštanj
20:18(11:11)
v tekmi 4, kola v republiški rokometni ligi za mladince je ekipa
Vdike Nedelje igrala doma proti ekipi Šoštanja in dosegla novi dve točki
Tekma je bila zelo izenačena, toda v drugem polčasu so domačini
zaiCTali bolje in premagali nasprotnika. Tekmo sta sodila mariborska
sodnika Vogme in Stoger.
Velika Nedelja: Lah, Marčec 2, Vukan 2, Roškar 1, F. Cvetko,
HebM 2, Kačičnik 9, R^šp 3, Jaušovec, D. Cvetko 1, Večerjerič Erlih.
Soštam: Ograienšek, Plečko 2, Apatič, Krajnc 4, Podgoršek 3,
Jančič 3, Spegel 4 in Šamga.
Drava - Velika Nedelja
23:18(13:8)
v tekmi 5. kola pa sta se v
Ptuju srečah ek^i Drave in Velike
Nedpije. Domačini so biU boljši
na»rotniki skozi vso tekmo in
zasluženo zmagali.
DRAVA: Balkan, Kamenšek 2,
Muhič, Škreet 1, Matjašič 5,
Kelenc 7, Repec 2, Kamenšek,
Kodela, Sluga 1, Gregorin 5,
Vrabel.
VELIKA NEDELJA: Lah,
Vukan 3, Roškar 2, Hebar 2,
Kačičnik 7, Rajšp 1, Maršečc 3,
Edih.
D. Cvetko
SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - ŽENSKE
Radgona-Drava 5:24
(2:14)
v zaostalem srečanju so igralke Drave v gosteh brez težav zmagale.
Domačinke so premagale v poprečni igri v kateri je največ zadetkov
(10) dosegla Maroltova. Ivančičeva je zadela pet in Cernetova štirikrat.
Srečanje sta vodila Žvan in Stoeger iz Maribora.
V nedeljo se bodo igralke Drave v gosteh pomerile s Slivnico.
1. kotar
NOGOMET
REPUBLIŠKA NOGOMETNA LIGA
Drava-Šmartno0:3(0:1)
Stadion Drave v Ptuju, gledalcev okrog 200, vreme sončno, igrišče
pnmerno za igro.	^
Sttelci: 0:1 (13, min) Železnik, 0:2 (78. min) Prašnikar, 0:3 (83.
nun) Hren; Sodnik: Sekeres iz Lendave
Postavi:
DraA^: Simomč, Hadler, Dončec, Matjašec, Murat. Čeh, Tement,
(Verdemk), Brodnjak, Hvaleč, Mesaric (Kmetec);
Šmartno: Podraršek P., Podvratnik, Klanfer, Podgoršek A.,
Omlachc, Zalig (Golob), Kodre, Železnik (Hanžekovič), Hren.
Prasnikar, Benetek;
Rumeni karton: Železnil:
Igrdci E^ave so popobioma zasluženo izgubili proti solidni
eimjsterici iz Smartnega. Kljub terenski pobudi so bili napadi domačih
jalo\a m neorganizirani. Ce k temu prištejemo še premajhno borbenost,
je bil poraz neizbežen. Gostje so izkoriščali vsako priložnost za.
nasprotni napad in kar trikrat zadeli mrežo domačega vrataija. Gledalci
so bih nezadovoljni tako z igro kot s sojenjem, ki jc bUo, po naši
oceni, dobro.	^
Igralcem Drave na domačem igrišču ne gre. V igri bo potrebno
mrsikaj spremeniti in bolje izkoristiti kvalitete posameznih igralcev.
Poraza proti boljšemu nasprotniku ne gre jemati preveč tragično,
temveč kot dobro šolo za vnaprej. Gledalci pričakujejo vsaj borbeno
Igro, ce ze kvaliteta ni na posebni višini. Igrati pred prazno tribuno pa
m prijetno, kajne?	^
1. kotar
OBČINSKA NOGOMETNA LIGA PTUJ
Rezultati šestega kola:
Skupina A: Skorba-Drava 4:1,
Aluminij-Videm 12:0, Gorišni-
ca-Markovci 4:2, Hajdina-Ptuj
4:2. Grajena-Kidričevo 2:2.
Skupina B: Kun^ ta-Apače
4:1, Dornava-Stonjci 1:6, Lov-
renc-Slovenja vas 3:1, Rogozni-
ca-Gerečja vas 0:3.
Skupina C: Sela-Bukovci 1:2,
Zavrč-Mladinec 1:3, Tržec-Var-
nica 2:2, Draženci-Leskovec 3:0.
V soboto in nedeljo bo v
skupinah B in C na sporedu
zadnje kolo. V skupini B (v
nedeljo popoldan ob 14.30) se
bodo srečah: Apače—Dornava,
Gerečja vas-Kungota, Slovenja
vas-Rogoznica (3:0) in Stonin-
lovTenc. V skupini C (v soboto
ob 14.30) so oari naslednji:
Bukovci-Zavrč, leskovec-Seki,
Varnica-Draženci in Mladinec-
Tržec.
V skupini A so srečanja
Kidričevo-Skorba, Ptuj-Grajena
in Videm-Gorišnica prestavljena
na konec prvenstva. Srečanji
Markovci-Hajdina in Drava-Alu-
minij bosta v neSeljo s pričetkom
ob 10. uri.	1. kotar
Izbirno tekmovanje za republiški kros
V soboto sta občmska zveza za
telesno kulturo občine Ptuj in
"IV D Partizan Mark ovci pripravila
jesenski kros za vse kategorije
tekmovalcev. Udeležba je bila
dobra. Nastopilo je okrog 400
tekmovalk in tekmovalcev. Po
pričakovanjili je bilo največ
osnovnošolcev, čeprav nekatere
šole, kot na primer Kidričevo,
Domava in Majšpcrk, niso
sodelovale. Rezultati:
Mligše pionirke: 1000 m: a)
posamezno — 1. Marica Hameršak,
F. Osojnik; 2. Jelka Sirec, F.
Osoinik, 3. Dragica Holc, Juršinci;
b) ekijmo - 1. OS F. Osojnik,
2. OS T. Znidarič, 3. OS
Cirkulane;
Mlajši pionirji: 1000 m
a) posamezno - 1. Janko Repič
F. Osojnik, 2. OUver Sirec T.
Žnidaric, 3. Ivan Horvat Goriš-
nica;
b) ekipno - 1. OS T. Žnidarič,
Z OS Gorišnica, 3. oS F. Osojnik;
Starejše pionirke — 1000 m:
a)	posamezno - 1. Marija Tih,
F. Osojnik, 2. Iiena Lovrec, T.
Žnidarič, 3. Martina Potočnik,
Cilk ovce;
b)	ekipno - 1. OS F. Osojnik,
2. oS Cirkulane, 3. oS T.
Žnidarič;
Starejši pioniiji - 1000 m:
a)	posamezno — 1. Branko Ceh,
F. Cfeojnik, 2. Slavko Kciednik,
Cirkulane, 3. Dušan Vrabl, T.
Žnidarič;
b)	ekipno - 1. 0$ T. Žnidarič,
2. OS F. Osojnik, 3. oS Cirkulane;
Mladinke - 1500 m:
a) posamezno — 1. Zdenka
Topdovec, SCGU, 2. Jožica
Repič, Gimnazija, 3. Darinka
llameršek, Gimnaz^a;
b) ekipno - 1. SCGU, 2.
Gminazga;
Mladinci - 3000 m:
a)	posamezno — 1. Žarko
Markovič, Gimnaz^a, 2. Franc
Kidrič, PoklKna ziv. šola, 3.
Stanko Zavec, Gimnaz^a;
b)	ekipno - 1. Gimnazua, 2.
SCKS, 3.SCGU;
Člani - 5000 m:
a) posamezno - 1. Aljt^ Lebar,
IVD Partizan, Ptuj, 2. Franc
Zupanič, TVD Partizan, Ptuj, 3.
Ivan Brodnjak, TVD Partizan,
Ptuj.
Prvih pet nžgbcJje uvrščenih bo
sestavljalo občinsko reprezen-
tanco, ki bo v nedeljo nastopila na
republiškem krosu pod pokro-
viteljstvom Dela v Žalcu.
L kotar
KEGLJANJE
Ptujčanka
Silva Razlag
med
najboljšimi
V soboto, 15. oktobra, je bilo v
Medvodah, na novem plastičnem
kegljišču, republiško prvenstvo
ženskih parov v kegljanju. Udele-
žilo se ga je petnajst parov, ki so
se na izbirnih tekmovanjih uvrstili
na zaključno republiško prireditev.
Med najboljšimi sta predzadnji
nastopili tudi favorizirani Celjanki
Urhova in Ludvikova, zadnji pa
Ptujčanka Silva Razlag in Mari-
borčanka Ljuba Tkalčič, ki sta z
857 podrtimi keglji osvojili prvo
mesto v repubhki, drugi sta bili
Urhova in Ludvikova z 851 podrti-
mi keglji. Obe prvouvrščeni sta bili
zelo izenačeni in sta dosegli zelo
dober rezultat pri. podiranju
kegljev ,,na čiščenje".
Silva Razlag in Ljuba Tkalčič, ki
nastopata za mariborski Konstruk-
tor, se bosta 13. novembra v
Skopju udeležili državnega pr-
venstva parov.	mš
PTUJČANI ZNOVA USPEŠNI
Tradicionalno tekmovanje letalskih modelarjev za pokal Štajerske,
ki je bilo v Celju, je imelo letos že kar zvezno obeležje. Udeležilo se ga
je 80 tekmovalcev iz 15 jugoslovanskih aeroklubov.
Znova so bih najuspešnejši modelarji ptujskega aerokluba, ki nizajo
uspeh za uspehom.
V	kategoriji gumenjakov je zmagal Dajčman AK Ptuj pred
klubskim kolegom Hostnikom, tretji elan ekipe Ptuja Peček pa je
pristal na četrtem mestu. Ptujčani so v tej kategoriji zmagali tudi v
ekipni konkurenci.
V	kategoriji vzpenjalcev je zmagal reprezentant Velunšek član
aerokluba, Ptuj pred Nflcičem iz Banje Luke in Vardom iz Pančeva.
Ptujčan Žuran je bil šesti. Tudi v tej kategoriji je ek^ni prehodni
pokal pripadel Ptujčanom.
V	tekmovanju z jadralnimi modeli je zmagal Zojčevski iz Beograda
pred Videnškom iz Ljubljane.	JOS
Odlični Ptujčani
V nedeljo je bila v Zaboku
zadnja dirka za državno prvenstvo
posameznikov v motokrosu kate-
gorije 250 ccm v 1. in 11. ligi.
Na odlično pripravljeni progi je
vi. ligi zmagal Samec pred Sošta-
ričem, Segula je z odličnima
vožnjama osvojil tretje mesto, na
četrto mesto se je uvrstil mladi Ve-
senjak, Fras je bil peti, itd.
V II. ligi je zmagal Avbelj, svoje
kvalitete pa je ponovno potrdil z
odlično vožnjo Habjanič, ki je
osvojil drugo mesto. Sledijo Ertl,
Godec, na 5. inesto se je uvrstil
Jakon Strafela, itd.
Dirki sta navdušili nad 5000 gle-
dalcev.
V	Mačkovcih pri Murski Soboti
je bila na prenovljeni progi zadnja
dirka za državno prvenstvo v kat.
125 ccm. Nastopilo je 26 tekmo-
valcev. Zmagal je Mežnar iz Trži-
ča, Cuš je bil sedmi. V prvi vožnji
je bil tretji, v drugi pa je moral
zaradi okvare odstopiti. Frangeš je
bil 19., žal je tudi tokrat imel teža-
ve s strojem. Dirke si je ogledalo
nad 3000 gledalcev.
V	nedeljo bo v Savskem Marofu
dirka za ekipno prvenstvo — za
Trofejo Jugoslavije.	anc
STRELSTVO
Uspeh Franca
Tominška
v reprezentanci Slovenije, ki je s
4:1 premagala selekcijo Furlanije,
sta nastopila tudi Ptujčana Franc
Tominšek in Slavko Ivanovič. Slo-
venski strelci so zmagali s hitro-
strelno malokalibersko pištolo in
revolverjem velikega kalibra,
malokalibrsko puško — olimpijski
program in z malokalibersko
puško v trojnem položaju.'
Franc Tominšek je osvojil v
kategoriji pištola proste izdelave
četrto in z revolverjem velikega
kalibra odlično drugo mesto s 566
krogi, kar je najboljši rezultat
ptujskega strelca na mednarodnih
tekmovanjih. V tej disciplini je bil
Ivanovič peti.
Tominšek je do sedaj devetkrat
nastopil v republiški ekipi na med-
narodnih srečanjih, Ivanovič pa
dvakrat. Tominšek je od slo-
venskih strelcev največkrat nasto-
pil v republiški ekipi v tem letu.
Nastop v kvalitetni ligi?
Iniciativni odbor za razširitev in
dvig kvalitete v strelskem športu v
mednarodnem programu že drugič
pripravlja zimsko ligo v streljanju
s standardnim zračnim orožjem.
Ptujski strelci se zaradi po-
manjkanja finančnih sredstev
prvega tekmovanja niso udeležili.
Z ozirom na dosežene uspehe v pr-
venstvu republike in SFRJ so se
kljub temu uvrstili v kvalitetno re-
publiško ligo. Vendar še vedno ni-
so uspeli zagotoviti sredstev za
nastopanje v ligi v tekmovanjih s
puško, s pištolo bodo verjetno
nastopili.	s. ivanovič
KARTING
AMTK Koper je na letališču v
Ankaranu pripravil meddruštveno
dirko za memorial Roberta Kneza.
Ob lepem vremenu si je tekmo-
vanje ogledalo nad 30(X) gledalcev,
ki so videli zanimive dirke. V kate-
goriji 100 ccm je zmagal Božič iz
Postojne pred Ptujčanom Artenja-
kom, Korošec je bil deveti.
V kategoriji 125 ccm je zmagal
Bužan iz Postojne, Domiter je bil
četrti in Kranjc šesti.
S to dirko je letošnja tekmo-
valna sezona zaključena. Bila je za
Ptujčane uspešna kar pa bomo še
poročali, ko bo objavljen uradni
končni vrstni red.	anc
NOGOMET
REZULTATI 5. KOLA: Osan-
karica—Sp. Polskava 3:0, Im-
pol—Makole 4:1, Oplotnica—Boč
A 1:3, PragerskobočB9:0
Na lestvici vodi Pragersko 75 s 8
točkami pred Zgornjo Polskavo,
prav tako 8 točk in Impolom s 7
točkami.
ROKOMET
REZULTATI 3. KOLA: Arti-
Ijerac—Impol 15:28, Mako-
le—Slov. Bistrica 23:26.
4. kolo: Impol—Makole 42:24.
V vodstvu je Oplotnica,
BOKS
BKStrmac-BK Ptuj 12:4
Boksarii Ptuja so v Stari
Gradiški izgubihz boksarji Strmca
z 12:4. Dvoboj je izgubil tudi
olimpijski kandidat Tone Novak.
V soboto se bodo ptujski
boksarji ob 18. uri v športni
dvorani srečah z BK Maribor.
zk
NAJBOLJŠI ŠPORTNIKI
PRI PODPREDSEDNIKU
Državni prvaki v kartingu in Danilo Hojnik, državni prvak v
akrobatskem letenju so bili pred dnevi gostie občinske skupščine. Sprejel
jih je podpredsednik SO Ptuj OTON POLIC, ki je ob tej priložnosti izra-
zil veselje, ker Ptuj in njegovi športniki dosegajo tako visoke in imenitne
uspehe. Podaril jim je monografijo mesta Ptuja ter ob koncu dejal, da so
letošnji uspehi porok za uspehe še v naslednjem letu.
V imenu športnikov kartinga se je zahvalil Jože Ceh, v imenu šport-
nih letalcev pa Alojz Gojčič. Tudi mi se pridružujemo čestitkam!
zk
Razvoj in delo TVD Partizan Ptuj
Da bi kar najširšemu krogu delovnih ljudi in občanov ptujske občine
predstavili delo Telovadnega društva Partizan Ptuj in sekcij, ki so združe-
ne v njem, smo se odločili v nekaj številkah Tednika opisati razvoj in delo
tega društva. V današnji številki objavljamo razgovor s predsednikom
TVD Partizan Ptuj, Joietom Strafelo.
Kdaj je bilo ustanovljeno dru-
štvo in kako je bilo tedaj zasnova-
no delo?
,,Današnje Telovadno društvo
Partizan je bilo kot splošno teles-
novzgojno društvo ustanovljeno
takoj po osvoboditvi leta 1945,
pod imenom Fizkulturno društvo
Ptuj in je zajelo vse športne zvrsti
od telovadbe do kolektivnih šport-
nih iger. Seveda pa so organizirani
zarodki telesne kulture mnogo sta-
rejši in prav v letu 1978 bo ptujsko
društvo slavilo 70-letnico svojega
delovanja. Takoj v začetku tega
stoletja, 1908. leta, je bilo usta-
novljeno Sokolsko društvo Ptuj,
ki je, razen med obema vojnama
skrbelo za splošno telesno vzgojo,
gimnastiko in ostale športe v na-
šem mesti.. Današnje društvo je
pravzaprav naslednik Sokola "
Kako pa je potekal razvoj dru-
štva od ustanovitve do danes?
,,Društvo je takoj po ustanovitvi
zajelo vse športne panoge, pozneje
pa so se, z razvojem in širjenjem
zvrsti Športne dejavnosti, odcepile
nekatere sekcije kot so nogomet.
rokomet, šah in nekatere druj;e.
Tako je TVD Partizan zadržalo, če
smem tako reči, splošno telesno
vzgojo, gimnastiko in orodno telo-
vadbo. Svojo dejavnost pa je
dopolnjevalo predvsem z atletiko,
plavanjem, smučanjem. Zadnje
desetletje pa se društvo ukvarja
predvsem s splošno telesno vzgojo
in gimnastiko, organizirana je
atletska sekcija, katere člani
so postali vidni atleti v
republiškem, zveznem in medna-
rodnem merilu, dalje je tu še sek-
cija za boks, ki dosega lepe usne-
he, organizirana je nogometna
sekcija katere člani tekmujejo v
občinski nogometni ligi in sekcija
za tenis.
Prej ali slej bo potrebno sekcije
razdvojiti, jih postaviti na lastne
noge."
Koliko naših občanov in delov-
nih ljudi vseh starosti pa je vklju-
čenih v vaše sekcije?
„V TVD Partizan Ptuj je vklju-
čenih okrog 350 članov in lahko
rečem, da je med najštevilnejšimi
telesnokulturnimi organizacijami v
ptujski občini. Med članstvom je
največ pionirk in pionirjev pri
splošni telesni vzgoji, gimnastiki.
Ker je društvo tako vebko, se pri
svojem delu srečujemo s precej-
šnjimi težavami, predvsem težko
pridobivamo vadbeni prostor za
splošno telesno vzgojo, ker je inte-
res zanjo med mladimi res velik.
Manjka pa nam predvsem vodni-
kov. Prav je da povem, da pripad-
niki sekcij niso samo Ptujčani, to-
rej prebivalci mesta, temveč so
vanje včlanjeni mladi iz raznih
krajev naše občine, kar velja pred-
vsem za atletsko in boksarsko sek-
cijo. Tako lahko, kadar imamo v
mislih tekmovalne sekcije društva,
mirno trdimo, da je le-to več ali
manj občinsko društvo.
Pred kratkim je bila ustanovlje-
na tudi plavalna sekcija. Ne bi
mogli reči, da plavanju nismo po-
svečali pozornosti. Tudi to športno
panogo smo, sicer manj organizi-
rano, razvijali. Manj organizirano
pa zaradi tega, ker ni bilo pravih
pogojev za njen razvoj. Sedaj ko
imamo bazene pa smo tako daleč,
da je pričela z delom tudi ta sek-
cija."
Prav gotovo se tudi vaše dru-
štvo, kot mnoga druga, ukvarja s
finančnimi težavami. Vendar bi
bilo morda bolj zanimivo zvedeti,
zakaj Se vedno obstaja problen;
trenerskega kadra in vaditeljev ,
posebej še zaradi dolg^sletnega dela
društva in številnega članstva?
,,Najrevnejši smo pri vodnikih
splošne telesne vzgoje in gimnasti-
ke. Znano je, da smo v zadnjem
času že dajali skromna finančna
nadomestila trenerjem, ki vodijo
tekmovalne sekcije, za splošno
telesno vzgojo pa nadomestil
nismo dajali, ker nismo imeli sred-
stev. Do pred letom dni je imelo
društvo okrog deset oddelkov
splošne telesne vzgoje in, če bi
hoteli te vaditelje vsaj minimalno
nagraditi, bi i^trebovali okrog
osem starih milijonov, teh sredstev
pa seveda nimamo. Ob tem bi rad
povedal Se to, da so prav vse
športne zvrsti v okviru društva,
predvsem tekmovalne, take, ki ne
privabljalo dosti gledalcev in
ponavadi vstopnine na tekmova-
njih ni. Po drugi strani pa je
splošna telesna vzgoja, ki je temelj
vsem ostalim Športnim panogam,
zaprta v telovadnice. Zato ljudje
menijo, ker pač ne vidijo kaj
delamo, da TVD Partizan ni akti-
vno. Tako je naša naloga v nasled-
njem obdobju pridobiti čimveč
usposobljenih trenerjev in tak tako
pritegniti v sekcijo še več mladih."
N. D.
10-ZA RAZVEDRILO
20. oktober 1977-
TEDNIK
HUMOR
- Da, da, zagotoviti dcladneja razvoj vseh družbenih
dejavnosti. •.
„0j lepo je res na deželi, kjer ozimnica zastonj se
dobi..."
Pravqo, da osel gre le
enkrat na led, meni pa sekira
pade vedno v med ...
- Rečem ti, če bi se naša
propaganda spomnila, da s takim
strojem opereš tudi umazano vest,
teikšen jvomet bi delali...
, - Le zakaj polaga rože pred banko?
- V njej je pokopal upe na dolgoročni
kredit!
' — Tovariši, pod točko tekoče zadeve bi vas najprej
seznanil s tekočo informacijo, kako teče proizvodnja na
tekočem traku.
AGENOR = Pozejdonov sin v
starogrški mitciogiji, ki je
ustanovit mesto Tir
CHABAN-DELMAS = francoski
politik, v letih 1969-72 ministrski
predsednik (Jacques, ro}. 1915)
CLAES = flamski pisatelj vedrih
romanov in mladinskih povesti
(Emest Andre Josef, 18851968)
DALFN = švedski inženir,
izumitelj acetilenske svetilk^
Nobelov nagrajenec leta 1912
(Nils Gusta/, 1869-1937)
EDI T = neška časopisa o-z al ožn h
§ka hiša
EREVAN = ^avno mesto
Armenske SSR (topilnice in
vaitame bakra)
ERSKI = nekdanja jugoslovanska
reprezentantka v kegljanju
(Gordana)
ISEO = alpsko jezero v severni
Italiji, vzhodno od Bergama
KAI = indonezijsko otočje pred
Novo Gvinejo
STERN = ameriški violinist, s.
svojo elementarno igro eden
naiboljših sodobnih violinskih
umetnikov (Isaac, roj. 1920)
ULANOV = sovjetski umetnostrii
drsalec, partner drsalke I rine
Rodnine (Aleksq, roj. 4. 11.
1947)
REŠITEV P RE JŠNJE
KRIŽANKF:
VODORAVNO: teran. pst,
Irid^ otep, fototipija, roj,
prastarost, A res, eta, reverz, dod,
spev, bdha, cipresa, eg, LN,
naplet, Ravi, sova, Ika, Undina,
Ero, Rac, Kamak, skakalnica,
koW, istovetnost, uš, ostriž, Log,
torta, ratka, JR, CNeal. ,
TEDNIK
20. oktober 1977
OGLASI IN OBJAVE-11
Odprta
razstava
del Julija
Ošlovnika
y delavskem domu Franca
Krambergerja so v četrtek, 13.
oktobra svečano odprli razstavo
akvarelov slikarja samouka Julija
Ošlovnika. Razstavljenih je 23
eksponatov.
Posnetek je iz otvoritvene sveča-
nosti.
Fotovest: M. Ozmec
„Življenjsko razpoloženje
v sliki in risbi"
v sklopu proslav in prireditev ob
30. jubileju Društva upokojencev
Ptuj, se je ,,s sliko življenskega
razpoloženja in trenutka", pred-
stavil tudi Alfred Bradač. Njegove
slike, po izraznosti tako različne, so
obiskovalcu razstave nemalokrat
„znale" vzbuditi zanimanje za svet
fotografije. Na vprašanje, kaj naj-
raje ujame v svoj objektiv; odgo-
varja, da rad zabeleži vsak značilen
trenutek, vendar išče v vsakem
motivu skrajnost.
S fotografiranjem se ukvarja že
dolgo vrsto let; začel je že v dijaš-
kih letih; nato prekinil za nekaj
časa zaradi prevelike zaposlenosti
na delovnem mestu; zato je foto-
grafiral le priložnostno. Znova se je
v polni meri predal svojemu hobiju
pred 7 leti, ko je vstopil v
upokojenske vrste in postal tudi
aktiven član društva. Vključil se je
v vrste foto kino kluba Ptuj. Foto-
grafija je zanj hobi in užitek;
izživljanje določenega trenutka;
svoje posnetke tudi sam razvija v
lastnem ,,laboratoriju" (ženini
shrambi) in pa v prostorih foto
kino kluba. Poleg osnovne
ljubezni, fotografije, pa svoje in
tuje razpoloženje, zlasti še v zim-
skem času rad prenaša na platno.
Najraje se ,,spogleduje" z naravo.
Teh zabeležb je sicer bolj malo;
hrani pa precej akvarelov in olj
svojih prijateljev, Mežana in
Oeltjena, s katerima je preživel
veliko zelo uspelih razpolo&njskih
trenutkov. Zbirko pa krasijo še
dela Subica, Kolariča in Lugariča.
Za fotografa je največje doživet-
je, če posneti motiv v celoti uspe.
Za to pa je potrebno veliko znanja,
izk^Senj in predvsem potrpežljivo-
sti; da ne omenjamo velikih sred-
stev, ki jih fotograf nujno potre-
buje za preskrbo z ustreznim foto-
grafskim materialom.
Na razstavi se je predstavil le s
črno-belimi fotografijami, čeprav
ne zapostavlja tudi barvne fotogra-
fije. Priložnostno pa se je pred-
stavil na razstavah v delovnih or-
ganizacijah; njegove posnetke pa
smo lahko zasledili tudi v časopi-
sih; pred dnevi je zelo uspelo foto-
grafijo objavilo ,,Delo".
Čeprav je v jeseni življenja pre-
življa največ časa ,,v boju z objek-
tivom," pa najde čas tudi za druža-
bno življenje v klubskih prostorih
društva.
Potez, s katerimi bi lahko v po-
polnosti predstavili ,,fotografsko"
osebnost Alfreda Bradača, je še ve-
liko. Upamo, da smo delno uspeli;
najbolje pa je, da se predstavi s
fotografijo.	MG
Alfred Bradač
Prijatelja
Bo govedina!
V	tednu od 10. do vključno 17.
oktobra 1977 so bile na ožjem ob-
močju ptigske občine le 4 prometne
nesreče, v katerih so posredovali
miličniki. Glavni vzroki nesreč so
bili tudi tokrat: prehitra vožnja,
izsiljevanje prednosti, neprevidno
prečkanje ceste in vinjenost voz-
nika.
Smrtnih žrtev tudi tokrat ni bilo,
pri nesrečah pa so bile le tri osebe
lai^e telesno poškodovane. Tudi
težjih poškodb ni bilo.
Skupna materialna škoda na
vseh vozilih znaša 28.000 dinarjev.
Voznike opozarjamo: poleg
skrajno previdne vožnje v megli,
imejte obvezno prižgane zasenčene
luči ali meglenke. Ne samo zaradi
predpisa, ta ukrep je nujen pred-
vsem zaradi tega, da vas nasproti
ali za vami vozeči vozniki opazijo
pravočasno. Nemalokrat se je
namreč zgodila lažja ali težja
prometna nesreča prav zaradi kr-
šenja tega cestnoprometnega pred-
pisa.
VOZIL BREZ VOZNIŠKEGA
IZPITA
V	torek, 11. oktobra ob 20.40 uri
je prišlo do lažje prometne nesreče
v Kidričevem.
Voznik osebnega avtomobila
Ivan Metličar iz Zg. Hajdine 86 je
vozil brez vozniškega dovoljenja,
obstaja pa upravičen sum, daje bil
pod vplivom alkohola.
Milorad Sunarič iz Trnovca je
vozil osebni avtomobil proti križi-
šču s prednostno cesto, kjer je
ustavil. Ker je bila cesta prosta, je z
vožnjo nadaljeval. V tistem trenut-
ku pa je iz smeri Ptuja nenadoma
pripeljd Ivan Methčar in trčil v
Sunaričevo vozilo.
Na obeh vozilih je za 25.000
dinarjev škode, Metličarju pa je bil
odrejen odvzem krvi.
POBEGNIL S KRAJA NESREČE
V petek, 14. oktobra, se je
zgodila lažja prometna nesreča v
Stonjcih.
Neznan voznik osebnega avto-
mobila svetlejše barve (tudi znam-
ka je znana) je vozil proti Borlu.
Ko je pripeljal v vas Stonjci v blagi
levi ovinek, gaje zaradi neprimerne
hitrosti zaneslo, zaradi česar je
zapeljal na bankino in pri tem zadel
pešakinjo Cvetko Pilinger iz Stojnc
8. Pešakinja je obležala v jarku.
Voznik pa je vozil dalje po bankini
in pri tem trčil v vrtno ograjo, od
koder ga je zaneslo nazaj v jarek,
po njem je vozil Se kakih 10 m in
nadaljeval vožnjo proti Muretin-
cem. Pešakinja je bila lažje telesno
poškodovana.
Postaja milice Ptuj prosi vse, ki
bi karkoli vedeli o nesreči ali
vozniku, da to sporočijo najbližji
postaji milice. Voznika pa
opozarja naj se zglasi na postaji mi-
lice, ker bo to zanj olajševalna oko-
liščina.	— OM
STARŠI, UČITELJI, OTROCI —
KOLESARJI — POZOR!
Miličniki postaje milice Ptuj in
njenih oddelkov ugotavljajo pri
upravljanju službe javne varnosti
vse več primerov, ko vozijo v
javnem prometu otroci od 7. do 14.
leta starosti in niso opravili preiz-
kusa znanja o cestnoprometnih
predpisih, ali pa nimajo s seboj
kolesarske izkaznice. Največ
takšnih kršitev je na območju KS
Markovci.
Postaja milice Ptuj poziva vse
učitelje, ki se ukvarjajo z varnostjo
v cestnem prometu, naj obvestijo
vse otroke, da ne smejo voziti
koles, če za to nimajo ustreznega
preizkusa znanja. Tisti, ki ga pa že
imajo, naj obvezno nosijo izkazni-
co s seboj.
Hkrati p)ozivajo starše, naj otro-
kom ne dovoljujejo samostojne
vožnje, če niso opravili preizkusa
znanja. Starši! Imejte vedno pred
očmi, da lahko vsak trenutek
zaradi neznanja in neizkušenosti
ugasne mlado življenje. _ OM
Grozil ženi in streljal na sovaščane
Jože Štefančič iz Kidričevega 7
je v nedeljo, 16. oktobra skusal s
pištolo ubiti ženo Albino. Okrog
16.30 je prišel v hišo svojega tasta
v Njivercah, kjer je bila v tem času
njegova žena. Začel ji je groziti, da
jo bo ubiL Iz žepa je izvlekel
pištolo in začel streljati po
stanovanju. Ena kr^a je zadela v
roko Barbaro Ranfl, druga pa je
ranila Antona Barboriča, ooa iz
Njiverc.
Štefančič se je po streljanju
odpeljal v Kidričevo, kjer jo srečal
Daijo Leskovar iz Kidričevega 60.
Znova je potegnil pištolo in
ustrelil proti njej. Krogla bi
Leskovarjevo zadda v trebuh,
vendar je pred seboj nosila zaboj z
drvami, v katerem je kro^a
obtičala. Štefančič pa je potem
odšel proti barakam v Kidričevem,
kjer se je ustrelil v ^avo. Bil je na
mestu mrtev.
Slavnost ob 30-letnici društva slepih in slabovidnih občin Ptuj in Ormož
Vsi, ki dobro vidimo, premalo
poznamo vaše skrbi in uspebe
Preteklo soboto so se v delav-
skem domu Franca Krambergerja
v Ptuju zbrali skupaj s svojimi
spremljevalci slepi in slabovidni
občin Ptuj in Ormož, predstavniki
medobčinske zveze slepih in
slabo vidnih iz Maribora,
predstavniki republiške zveze sle-
pih ter predstavniki občinske
konference SZDL Ptuj, ki je bila
pokrovitelj slavnosti posvečene 30-
letnici delovanja društva slepih in
slabovidnih občin Ptuj in Ormož.
Po tem, ko je Miloš Furek,
sedanji predsednik društva, zaželel
dobrodošlico vsem gostom in
jubilantom, je Franc Zadravec,
predsednik občinske konference
SZDL Ptuj, v slavnostnem govoru
orisal napredek naše samoupravne
socialistične družbe v povezavi z
nenehno skrbjo za delovno
usposabljanje slepih in ostalih,
prizadetih na vidu. Ob koncu pa je
vsem članom, posebej še nagrajen-
cem društva slepih in slabovidnih,
čestital k njihovemu visokemu
jubileju 30-letnici uspešnega
delovanja.
Čestitkam so se pridružili še
pionirji osnovne šole Franca Osoj-
nika v Ptuju, ki so v imenu vseh
pionirjev in mladih članov rdečega
križa slavljence toplo pozdravili z
besedami: ,,vsi vam želimo, da bi
bili vaši dnevi življenja topli in
sončni, čeprav vam je narava vzela
luč sonca, želimo, da čutite, da
smo vaše sonce mi in vaša domovi-
na z ljubljenim tovarišem TITOM
na čelu!"
Tri desetletja skrbi in uspehov je
za tem orisal Franc Vuk, predsed-
nik nadzornega odbora društva, ki
je med drugim dejal: ,,Danes lah-
ko mirno povemo, da so bili v na-
šem delovanju doseženi veliki
uspehi, velik napredek. Vseskozi
smo posvečali največjo pozornost
skrbi za človeka, predvsem social-
no šibkih in ogroženih članov.
Posvečali smo se odkrivanju novih
članov, ki so prizadeti na vidu,
vseskozi pa smo se z veliko skrbjo
posvečali njihovemu zdravstvene-
mu varstvu, delovnemu
usposabljanju, šolanju in vzpored-
no s tem tudi zaposlovanju. Razen
tega pa smo uspešno skrbeli še za
rekreacijo, šport in družbeno
aktivnost naših članov..."
Miloš Furek, predsednik društva
slepih in slabovidnih občin Ptuj in
Ormož, je nato vsem tistim, ki že
dolga leta uspešno sodelujejo v
tem društvu, za njihovo
požrtvovalnost podelil posebna
priznanja in pohvale. Priznanja pa
so prejeli tudi vsi tisti, ki uspešno
sodelujejo z društvom. O pomenu
in delovanju republiške zveze sle-
pih je nato govoril njen predsednik
Jože Zupane, ki je ob koncu pode-
lil najzaslužnejšim^ v društvu Se
visoka republiška priznanja.
V izredno bogatem in skrbno
pripravljenem kulturnem progra-
mu so pionirji osnovne šole Franca
Osojnika iz Ptuja pričarali lepe
trenutke vsem prisotnim.
Slavnost ob 30-letnici obstoja
društva slepih in slabovidnih občin
Ptuj in Ormož pa so zaključili s
svečanim kosilom in tovariškim
srečanjem.	M. Ozmec
Pioniiji osnovne šole Franca Osojnika v kulturnem
programu	Foto: M. Ozmec
Društvo upokojencev Ptuj
30 USPEŠNIH LET
S slavnostnim zborom v soboto,
15. oktobra, je Društvo upokojen-
cev Ptuj, sklenilo prireditve in
proslave v počastitev 30. jubileja
društva. Slovesnosti se je ob tej
priložnosti, poleg večjega števila
članov društva, udeležilo tudi ne-
kaj predstavnikov društev od dru-
god in predstavnikov republiške
zveze društev upokojencev.
V izčrpnem pregledu dela dru-
štva v preteklem 30. letnem obdo-
bju, ki ga je na zboru podal pred-
sednik Mihael Guček, je še zlasti
poudaril skrb društva za urejanje
življenskih in materialnih pogojev
članov, pravno urejanje pokojnin,
skrb za starostnike, za reševanje
stanovanjskih problemov in
podobno. Dotaknil pa se je tudi
uspehov, ki so jih doslej zabeležili
na področju zbiranja sredstev za
gradnjo domov upokojencev. S ta-
ko zbranimi sredstvi smo v obdo-
bju od leta 1965 v Sloveniji zgradi-
li večje število domov; z gradnjo
pa se bo nadaljevalo tudi v obdo-
bju do leta 1980, ko bi naj v
domovih upokojencev našlo lepo
in sodobno stanovanje že več kot
30.000 starejših ljudi. Lep dom
starejših občanov stoji tudi v Ptu-
ju. Predsednik društva je v
zaključnem delu svojega govora
opozoril še na vrsto uspehov, ki jih
je društvo doseglo na področju
športne in kulturne dejavnosti.
Velika pridobitev v zadnjem času
je zlasti klubska knjižnica; odprli
so jo v času proslav in prireditev
ob 30. letnici društva. Pomembna
prireditev, ki je prav tako nosila
slavnostno obeld^je, pa je bila
razstava slik in fotografij 77.
Celotni jubilej društva je nosil
obeležje proslav Titovih in partij-
skih jubilejev.
Na zboru pa je predsednik dru-
štva izrekel priznanja dolgoletnim
aktivistom društva. Med njimi je
tudi soustanoviteljica društva
Frančiška Gabriel: ostali člani, ki
so prejeli priznanje društva so še:
Jvlarko Peklar, Franc Gabriel,
Alojz Tumpelj, Rudi Kreutz, Fra-
njo Vrabl, Jože Kranjc, Franjo
Petek, Edvard Toplak, Stanko
Fabjan, Marija Mokole in Elizabe-.
ta Jurgec. Slovesen ton proslavi
jubileja pa je dal nastop,
tamburaSkega orkestra DPD'
,,Svoboda" Ptuj in pevskega
zbora društva upokojencev. Po
končanem zboru so se udeleženci
proslave v klubskih prostorih dru-
štva udeležili družbenega srečanja.
MG
Udeleženci slavnostnega zbora	— Foto: Kosi
RODILE SO:
Danica Vaupotič, Jurovci 23/a
—	deklico; Ana Krajnc, Sp.
Leskovec 4 — dečka; Ana Križan,
Desternik 49 — Franca; Kristina
Galun, Sestrže 2 — Marijo;Ivana
Bukovec, Gomila pri Kogu 12 —
Matejo; Ljudmila Hvaleč, Bratov
Pihlar 10, Ljutomer — Petra; Ire-
na Zelenik, Janežkovski vrh 14/a
—	dečka; Marija Travnikar, Kaju-
hova 3 — dečka; Ljudmila Rajter,
Ločki vrh 63 — dečka; Kristina
Polanec, Prešernova 4 —-
Sebastjana; Elizabeta Lah, Sodinci
68 — deklico; Ljudmila Novak,
Poštna ul. 11, Središče — Davori-
na; Silva Fridl, Zg. Hajdina 77 —
deklico; Stanislava Krajnc, Za-
bovci 27 — dečka; Terezija Zaj-
šek, Apače 183 — dečka; Nada
Kčhler, Kicar 24 — deklico; Lidija
Horvat, Zg. Hajdina 173 — dekli-
co; Marta Petek, Zabjak 25 —
dečka; Iva Puc, Dornava 39 —
dečka.
POROKE:
Toni Šešo, Kidričevo in Neža
Zerak, Kidričevo; Jožef Cvetko,
Cvetkovci 74 in Martina Munda,
Zamušani 1; Silvo Kolarič, Go-
milci 12 in Majda Murko, Dolič
41; Marjan Zohar, Zamušani 13 in
Danica Petek, Gorišnica 5; Mari-
jan Mužerlin, Maribor, Cankarje-
va 26/a in Dušica Grajfoner, Zg.
Pristava 31.
UMRLI SO:
Janja Veršič, Sobetinci 28, roj.
17. aprila 1977, umrla 12. oktobra
1977; Ivan Zula, Dravska 3,
Ormož, roj. 1916, umrl 12. ok-
tobra 1977; Stanislav Jurgec, Pod-
gorci 78, roj. 1930, umrl 13. ok-
tobra 1977; Jožica šmigoc. Mala
Varnica 7, roj. 11. marca 1975,
umrla 15. oktobra 1977; Marijan
Zupec, Budina 10/a, roj. 1940,
umrl 12. oktobra 1977.
TEDNIK
izdaja zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO-TED-
NIK 62260 Ptuj. VoSnjakova 5,
poštni predal 99. Urej« uredniški
odtx>r, glavni urednik MIHAEL
GOBCC, odaovornl urednik
FRANC FIDERŠEK. Uredništvo
in uprava Radio-Ttdnika telefon
(062) 77-079 in-77-226. Celoletn«.
naročnina znaia 150 dinarjev, z«
tujino 250 dinarjev. Žiro račun
SDK Ptuj 52400-601-10649.
Tiska ČGP Mariborski tisk. N*
podlagi zakona o obJavCevar.iu
proizvodov in storitev v prometu
spada TEDNIK med proizvode, t*
katere se ne plačuje temeljn*
davek od prometa proizvodov.
vreme
do nedelje, 30. oktobra 1977.
Prvi krajpc jc bil včeraj, 19.
oktobra, ob 13.45.
NAPOVED: do konca tega
tedna bo slabo vreme. V
ponedeljek 24. in še v torok, 25.
oktobra bo spremenljivo vreme.
V dmgi polovici prihodnjega
tedna bo lepo, sončno in rahlo
vetrovno. Ob koncu meseca
oktobra se bo oliladilo. Za 31.
oktober predvidevamo spre-
menljivo vreme.
ALOJZ, CESTNIK