Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
69. štev.
V Ljubljani, v soboto, dne 29. avgusta
Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 10'40 K, za pol leta 5-20 K, za četrt leta 2 60 K, me-sefno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K. za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol Irta 7 K.
*<!s»ra»»i»» itfvllh« ¡0 t,
Reklamacije so poštnine prati« Nefranklrana pisma i. nt ipr* ¡imaj». Rokopisi i« bi m«aj*. iBiSSft«. Kaeatopa» p.tlt mtUs fiirmi 88 mm) n »krtt 20 rt*., »»iknl p* ¿«estcra.
t'iii -.- iwiij rr-r -irf iiiTiiiT?Tnir 'VrTiT--"-'--^-.«^!.-/.
Leto XI
NASLOVA: Z* dopiit In rokopi*. m Itat: UiadnlitfO t Rdečega Piapora», Ljubljana. - Za denarne poidjatre, naročila na liit, reklamacij., ini-rst. i. i. d.: np»arniitryo <Rdnie«a Pvapora., Ljubljana, Dunajska cesta štev. 20.
„Rdeči Prapor"
izhaja redno vsako sredo in soboto in velja za avstro - ogrske kraje za celo leto 10 K 40 vin., za p«l leta 5 K 10 vin., za Četrt leta 3 K 60 vin., mesečno 90 vin.
Za Neačijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K.
Za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K.
Upravnlštvo „Rdečega Prapora".
Nacionalisti in socialisti v Trstn.
Trst, koncem avgusta.
Ni še kdovč kako davno, kar smo čitali v ljubljanskih časopisih to: «Približno 90 Bavarcev, članov nemškega Flottenvereina, je obiskalo Ljubljano. Pozdravil jih je župan Ivan Hribar, ugledni meščani so dali na razpolago svoje kočije, da so si bavarski gostje lahko ogledali Ljubljano».
Ziv krst se ni našel med narodnjaki, ki bi bil grajal, da pozdravlja narodno občinstvo z narodnim županom na čelu Nemce, Bavarce, ude Flottenvereina, imperialistično - marinističnega društva; nihče se ni čudil, da na ta način Slovenci podpirajo «Drang nach Osten». Pač pa se je poročalo, da so člani Flottenvereina vseskozi ugledni, imo-
viti meščani.
Zadnjo nedeljo so prišli v Trst izletniki iz Milana. Izlet je priredila ondotna «Goopcrativa», ki je pod vodstvom socialnih demokratov. Izletniki so bili večinoma socialisti, med njimi tudi poslanec sodrug Rondani. Kako bi se zdelo zavednim delavcem, naj žive kjerkoli, če bi bili trža*ki so-
PODLISTEK.
Strahovi.
Svarilo vsem rodoljubnim Slovencem.
Opomin vsem dobrim katoličanom.	Dalje.
Kapitalizem zna izkoriščati do krvi; ampak svoje vdane služabnike, svoje priganjače, svoje du-Sevne stebre zna kraljevsko nagraditi. Marsikdo bi lahko živel brezskrbno gosposko življenje z vsemi užitki kapitalističnega sveta, Če bi prodal svoj talent in svojo moč vladajočim mogotcem 1 Koliko so jih že izkoriščevalci vabili z bogatimi ponudbami v svoj tabor; oni pa vendar rajši služijo bo-jujočemu proletariatu, žive borno in se odrekajo celo skromnih užitkov, ki so pravzaprav potreba človeku visokih duševnih lastnosti. Koliko njih bi moralo popolnoma obupati, če jih ne bi držal po konci socialistični idealizem 1
Proti socialni demokraciji se bojuje ves kapitalistični aparat s svojo največjo močjo, z denarjem, ki je v naii družbi skoraj vsegamogoč. Brez tega orožja bi bilo tudi delavstvo obnemoglo. A enemu kapitalistu je malenkost, vreči v gospodarski ali politični boj z eno roko toliko, kolikor ne premore tisoč njegovih delavcev. Kar žrtvuje, občuti komaj toliko kakor obrano kost, ki jo pusti na svojem krožniku. Nevsahljivi viri služijo kapitalističnim namenom in gospodstvu sedanjih mogotcev. Delavec si mora odtrgati od svoje bede v«e, kar zahteva bojna solidarnost; vsak vinar
drugi ob tej priliki ostali doma, Če se ne bi bili ( zmenili za goste in če bi jih prepustili sprejemu in vodstvu italijanskih nacionalistov? Med sodrugi ni menda dvoma, da veleva socialistom že najna-vadnejša dostojnost, pozdraviti goste socialiste, pa če bi bili po narodnosti Kitajci ali pa Malajci. Kar torej veleva dostojnost, je storila tržaška socialna demokracija: šla je pozdravit sodruga iz Milana.
Tržaška socialistična stranka je imela s tem še drug namen. Ako bi bili socialni demokratje ostali doma, bi bili izletnike sprejeli italijanski nacionalisti, ki bi bili seveda storili vse, da bi bili gostom pokazali Trst v napačni obliki, kakor da je ves italijansko - nacionalističen Čeravno je ka-mora po zaslugi socialne demokracije izgubila politično veljavo v Trstu, ima vendar še toliko sredstev, da lahko improvizira kako parado. Socialno-demokratična stranka ni hotela, da bi gostje dobili tako napačne pojme o Trstu, ki je v pretežni večini socialistično mesto; tega namena pa niso mogli doseči drugače, kakor na ta način, da so se pokazali. In da se izključi vsak dvom, kdo da zastopa delavsko prebivalstvo v Trstu, so prišli z rdečo zastavo.
Ali je na svetu zloba, ki bi mogla oblatiti ta nastop in mu vsiliti grd značaj ? — Je 1 Slovensko nacionalistično časopisje ima to dvomljivo zmožnost. Ze teden dni se trudi to časopisje, pogrditi socialne demokrate in jim podtakniti infamne namene. Tržaški in ljubljanski bratci imajo za to zelo enostaven način. Izletniki so iz Milana, iz Italije, torej «regnicoli». Ta beseda se tiska v nacionalističnih časopisih vedno razprto in dela na površno misleča ljudi vtisk, kakor da so taki ljudje izmeček vsega človeštva. Seveda je potem hudobec, kdorkoli se drzne, pozdraviti «regnicole».
Seveda bi bilo treba, da bi plitka šovinistična gospoda enkrat pojasnila, kaj je hudega, biti «re-gnicolo». S svojim avstriakantovskim patriotardar-stvom ne pojasnijo prav nič. Ce bi bilo hudodel-
stvo, prijazno pogledati ljudi, ki niso Avstrijanci, tedaj so slovenski nacionalisti že stokrat storili to hudodelstvo. Kaj še niso pozdravljali Hrvatov ? In Hrvatska ni Avstrija. Ali niso na ljubljanskem ko- . lodvoru slovesno sprejeli Srbov iz Srbije? Ali ne objavljajo njihovi časopisi imena vsakega Rusa, ki pogleda le z enim očesom k nam? Ce bi prišla kakšna, magari šovinistična francoska družba v Trst, v Ljubljano, pa bi jo šli slovenski nacionalisti gotovo slovesno sprejemat. Vse to bi dovolilo «avstrijsko» čuvstvo. Kako da bi bili prav Italijani slabši? Zakaj bi se morali prav oni ignorirati in žaliti? To pojasnilo bi radi že enkrat dobili. Pa srao prepričani, da ga ne bo, ker se na pameten način ne da razložiti tako slepo sovraštvo.
A naši narodnjakarji se sploh ne menijo za razlage in za pamet. Ne menijo se niti za navadno dostojnost. V prvi vrsti jim moramo očitati sramotno hinavščino. V svoji «Edinosti» so javno pozivali tržaške Slovence, naj ostanejo v nedeljo doma in naj se ne brigajo za izletnike. Potajnem so pa vabili iste Slovence s bektografiranimi listki, da naj pridejo in pokažejo «regnicolom».
V drugi vrsti jim očitamo brezprimemo netaktnost in to tembolj, ker z njo sramota ves slovenski narod. Oni so v boju s tržaškimi Italijani. To razumemo. Tudi mi in tudi naši italijanski sodrugi so v boju z italijansko-nacionalistično kliko. Ampak kaj je to mar milanskim Italijanom? Po kakšni pravici se smejo žaliti Italijani iz Milane, ki niso storili tržaškim Slovencem toliko hudega, kolikor je črnega za nohtom?
Ampak mar je tej družbi takt! Mar ji je ugled slovenskega naroda! Zbrali so se v nedeljo res, da pokažejo tujim gostom, kako znajo biti — surovi. Svojo obnemoglo jezico pa so znesli, kar je najbolj značilno, ne nad tržaškimi italianissimi, katerim so socialni demokratje pokvarili račune, temveč nad — socialnimi demokrati. Njih so napadli s palicami in s kamenjem, ki je bilo
mora dvakrat pogledati, preden ga izda, a vzlic vsej revščini žrtvuje svojim idealom razmeroma tisočkrat več, kakor bogatin. In to da bi bil sam surov materializem?
In nikdar ga ne zapusti upanje, ki izvira iz njegovega prepričanja. Z občutljivimi žrtvami si zbero delavci sklad za svoj strokovni boj. Ena ponesrečena stavka —« in žrtve mnogih let so izgubljene! Ampak delavci se spomnijo, da so v hudi Vojni z mogočnim nasprotnikom mnoge bitke, da So mnoge izgube, pieden se ena dobi, da se morajo vaditi in učiti kakor vojaki, pa začno zopet žrtvovati in zbirati svoje krvave vinarje, dobro vedoči, da mora priti dan zadnje, dan njihove zmage. Š svojim trpinskim denarjem si ustanove list, da imajo orožje proti arzenalu nasprotnikov. Sovražna sila jim ga Uniči, a drugi dan se začno priprave za novo izdanje. Parlamenti jim jemljejo pravico združevanja In stavke, oni ne obupavajo, pa iščejo novih potov kmalu stopajo močnejši, odločnejši na plan.
In to da bi ne bil idealizem? In socializem, ki poraja in vzgaja tak terorizem, tako energijo, tako vero v bodočnost, da bi bil strašilo za prave ideale? Kratkovidni ali pa hudobni ljudje lahko trdijo to, a resnica jih pobija.
Če je pa socializem že v sedanji dobi, ko so njegovi pristaši potlačeni in ponižani, zmožen vstvar-jati ideale in vzgajati ljudi v neprimernem idealizmu, je več kakor naravno, da se ta njegova
moč še poveča, ko se mu odpre široko polje, da bo lahko brez ovir razvijal svoje blagodejne lastnosti.
Socializiranje delavnih sredstev ni važno samo za gospodarsko, temveč za v s e življenje. Ta trditev ni prav nič pretirana in se ne bo zdela čudna onemu, ki nekoliko pomisli, kako se je vse, tudi duševno življenje izpremenilo, ko se je iznašlo ti skarstvo, ko so stroji jeli izpodrivati ročno delo, ko so se kmetje osvobodili tlake.
S tem, da prevzame družba delavna sredstva, se socialtzira delo. Pomen dela se popolnoma pre-drugsči. Njegova naloga bo potlej, dajati vsem članom družbe, kar potrebujejo. V kapitalističnem podjetju se danes ne izdeluje blago zato, da bi ljudje dobili,, kar jim lahko ohrani, zboljša, olepša in oplemeni življenje, ampak zato, da si kapitalist s prodajo poveča premoženje. Izdeluje se brez pravega cilja, ker vsi kapitalistični pripomočki ne mo< 1 rejo izdelovanja tako urediti, da bi popolnoma slu« Žilo potrebam in samo potrebam. Vsak otrok ve, da se ne proda vse, kar se izdela, da pa ljudstvo tudi ne more dobiti vsega, kar potrebuje. Socialistična družba ne bi imela nobenega povoda, Izdelovati to ali odo blago tjavendan, le da se izdeluje, ampak bi preračunila, koliko se potrebuje in toliko bi se izdelalo. Pripravila bi pa vsega, kar je potrebno ljudstvu, tako da ne bi bilo pomanj* kanja nikjer. Na milione delavnih ur, v katerih se izdeluje dandanes blago samo za špekulacijo, bi tako odpadlo, __t)aij9,
#
— pobarvano s slovenskimi narodnimi barvami. Pač zato, ker so socialni demokratje vzeli sprejemu nacionalno-šovinistični značaj in mu dali socialističnega! In v zahvalo za to, da so socialisti teden dni poprej, ko je krumirska «N. D. 0.» uganjala svoje burke z razvitjem zastave, mirili ljudstvo, kolikor je le bilo mogoče!
Samo socialne demokrate so narodnjakarji napadali, samo pred uredništvom «Lavoratora» in pred stanovanjem sodruga Pittonija so delali kraval. Italijanske nacionaliste so pustili popolnoma pri miru. A sedaj, ko so sami napravili svinjarijo in se potrudili, da bi Slovenci zopet prišli na glas kot barbari, se te čedne duše zaganjajo v socialne demokrate.
Pa tudi v tem niso osamljeni. Kakor slovenski, tako napadajo socialne demokrate tudi italijanski nacionalistični listi. Tem ni prav, da so s svojim nastopom pokvarili italijansko-nacionalno slavnost, slovenskim narodnjakom pa prav to tudi ni prav. Posebno čedno je pa, da jim pomagajo v surovem zabavljanju tudi liberalni listi, čeprav so se slovenski «demonstran-tje» družili s tistimi «leccapiatini», ki služijo kle-rikalizmu, policiji ia vsaki reakciji. Nas seveda ne bodo premotili in njih surovi napadi na socialno demokracijo nas ne bole, ker jih natančno poznamo. Ampak spričo neštetih laži, ki jih razširjajo, smo hoteli svojim somišljenikom povedati, kako je bilo res.
Socialisti v državnem zboru.
Prijateljska hvala ni nikdar tako značilna, kakor sovražnikova. Zato je nad vse zanimivo čitati, kaj pišejo meščanski časopisi o zadnjem državno-zborskem zasedanju in o delu socialno-demokratičnih poslancev. Eden najzagrizenejših nasprotniških listov, nemško - nacionalna «Deutsche Wehr» v Opavi, ki grize sicer socialiste, kjer le more, piše:
«Zelo zadovoljni so z zasedanjem drž. zbora labko socialni demokratje kot edina stranka, ki se je v zbornici lahko povsem v strankarskem zmislu razvila in je znala zborovanje temeljito uporabiti, da si je nabrala prav mnogo agitacijske tvarine za dobo shodov, ki se zdaj začne.
Bilo bi tako, kakor če bi se posnemalo ptiča noja in se lagalo v lastno pest, če bi se hotel zmanjšati ali celo utajevati parlamentarični vspeb, ki se da pred volilci koristno porabiti. Socialni demokratje so podali svoje nujne predloge, o katerih se je tudi govorilo in tako sospravililepo število nujnih želja svojih volilcev pred zbornico, S tem se bodo zdaj izven zbornice postavljali in agitirali; naznanjeno je že v strankarskem časopisju, ki je po rešitvi v?akega predloga glasno govorilo o vspehu, ki je dosežen. Meščanske stranke pa so — brez izjeme — lepo sodelovale in imajo svoj delež ob vsp°hih socialne demokracije. Saj so v večini slučajev glasovali za predloge socialne demokracije (to je pač nekoliko pretirano!), često so pomagali, da so bili sprejeti soglasno in tako so izpopolnili vspeh socialne demokracije. Reklo se bode, da ni bilo mogoče, odklanjati opravičenih zahtev le zato, ker jih je podala socialna demokracija. Gotovo ne! Ampak kaj je bilo treba, da so podajali take predloge in prav take samo socialni demokratje? V tej nezmožnosti meščanskih strank, spoznati pravo, predložiti o pravem času, na pravem mestu, je ključ parlamentaričnih vspehov socialne demokracije.
Proračunska razprava je pokazala isto sliko neenakega političnega šolanja. Socialni demokratje so po temeljitem posvetovanju v stranki določili svoje govornike; vsakemu se je odkazala snov, ki je odgovarjala njegovemu znanju in njegovi praktični zmožnosti in vsi govorniki skupaj so podali resnično sliko proračunske razprave, kakršna bi morala biti v zmislu stranke. Kako ž a-lostno so bile videti spričo tega meščanske stranke! Nobene poteze enotnega zistema ni bilo opaziti. Kdorkoli je vstal, je govoril, o čemur je pač hotel in tako so obravnavali govorniki zaporedoma eno snov, nasprotno pa ao ostali prav važni oddelki državnega gospodarstva od meščanske strani enostavno nedotaknjeni, To ne gre samo na račun različnosti meščanskih strank; ne da se razlagati le s tem, da se ima opraviti s toliko in s toliko strankami, ki druga o drugi nič ne ve. 31 i k a p o m a n k 1 j i v e strankarske discipline se kaže v okviru posameznih strank .. i Nesocialoo - demokratični poslanci bodo v bodoče
prav storili, Če se bodo, dasiravno so starejši, u čili od mlajši b, od socialno-demokratičnih..» To so besede nasprotnika!
Politični odsevi.
Gospod baron Beck je končno vendar preštel gumbe in je sklenil, uveljaviti s 1. septembrom srbsko trgovinsko pogodbo. S težkim srcem je sklenil to, pa se je tudi takoj opravičil gospodu vitezu Hohenblumu, voditelju avstrijskih agrarcev. Moral je storiti tako, ne ker zahtevajo srbsko pogodbo interesi avstrijske industrije, interesi avstrijske trgovine, interesi avstrijskega prebivalstva, ampak ker je minister za zunanje zadeve, baron Aehrenthal dejal, da je z ozirom na zunanjo politiko uveljavljenje omenjene pogodbe potrebno. Tako mogočne izgovore mora rabiti avstrijski ministrski predsednik, da se reši prehude jeze agrarcev!
Krlčansko-socialna ministra GeBmann in Ebenhoch hočeta baje demisionirati, ker se uveljavi srbska trgovinska pogodba. Pravijo, da sta obljubila agrarcem, da predloži vlada pogodbo parlamentu. kjer so upali, da jo pokopljejo. Ce se Ebenhochovo stališče še kolikor toliko razume, ker mož misli, da je naloga poljedelskega ministrstva, izvrševati voljo agrarcev, je GeBmannovo ravnanje popolnoma nezmiselno. Oa je minister dela, nekak industrialni minister, ter bi se moral zaradi interesov industrije na vso moč potegovati za to, da dobi srbsko-avstrijska trgovinska pogodba čim prej veljavo. Ampak gospod GeCtnann pozabi pri vsaki priliki, kakšno ministrstvo da ima, spominja se pa neprenehoma, da je krščanski socialec, torej služabnik klenkalizma. Krščansko-socialna strauka bi sicer tudi morala zastopati interese mestnega prebivalstva; mnogo njenih članov je izvoljenih na Dunaju, nekateri v drugih mestih. Toda meščanstvu sipajo pesek v oči, zastopajo pa veleposestnike.
Avstro-ogrska vlada je dala nekaterim svojim častnikom, ki so bili odposlani v Macedonijo k ondotni ref jrmni žandarmeriji, dopust, druge je pa zbrala v Skoplju. To je posledica zadnjih dogodkov na Turškem, ki so tudi na Macedonijo močno vplivali. Reforme, ki so jih hotele evropejske države vpeljavati tam, so nezmiselne, odkar ima Turčija več svobode, kakor marsikatera druga država. Tudi ruska in francoska vlada je storila s svojimi častniki to, kar avstrijska. Od italijanske in angleške se pričakuje to v bližnjih dneh.
Salcbnriki deželni predsednik grof Saint Julien je umrl. Za naslbdmka se imenujeta grof Wolfgang C h o t e k in sedanji bukovinski predsednik dr. Oktavian vitez Bleyleben.
Srbski patriarh Zmejanovlč, ki je bil pred kratkim izvoljen na srbskem cerkvenem zboru v Karlovcib, ni potrjen od vladarja, baje zato ne, ker ne zna madžarsko. Za to rtč je seveda odgovorna ogrska vlada, ki hoče imeti na vseh mestih svoje kreature. Na ta način sploh ne voli kongres patriarha, ampak po ovinkih ga imenuje ogrsko ministrstvo.
Avstro-Ogrska ima baje resen namen, anek-virati Bosno m Hercegovino. Poroča se, da se je obrnila na velevlasti, ki so podpisale berlinski ugovor z vprašanjem, kakšno stališče bi zavzela ob «spremembi državno-pravnega položaja okupiranih dežel». Uvedba ustave v Bosni in Hercegovini baje ni mogoča brez take državnopravne spremembe, to se pravi brez aneksije. Zdi se nam, da je stvar postavljena na glavo. Avstro-Ogrska bi morala najprvo pokazati, kakšne namene ima z Bisno in Hercegovino, potem bi se ji lahko dovolilo, da spremeni okupacijo ▼ aneksijo. To bi bila vsaj garancija za ustavo. Same obljube avstro-ogrskih diplomatov je nekoliko majavo jamstvo.
Prafekl občinski svet bo baje razpuščen. Stvar je značilna za avstrijske razmere sploh. Praška občina potrebuje cevi za nov vodovod. Ponudbo je naročila industrijska družba za železo, ki je nemška ter neka francoska tvrdka. Druga ponudba je bila za velik znesek dražja od prve, občinski svet pa je hotel nabavo vendar oddati francoski družbi iz narodnih obzirov. Višja svota bi šla seveda iz žepa davkoplačevalcev. Tudi za plinsko razsvetljavo potrebuje občina cevi. Tudi tukaj je francoska tvrdka ponudila dobavo za 28 000 kron dražje kakor nemška. Občina bi pa tudi to delo rajši oddala francoski družbi. Zaradi teh dogodkov hočejo razpustiti občinski svet.
V	Maroko se je zgodila zelo važna izpre-memba. Oficielni sultan Abdul Aziz je bil v bitki pri El Keloa popolnoma pobit ; v Tangerju so razglasih njegovega nasprotnika Mulej Ha-fida za sultana. Poraz Abdul Aziza je spravil francosko vlado, ki ga je podpirala, v veliko zadrego, Sodrug Jaurès jo je bil dovolj svaril, pa vse nič ni zaleglo. Sedaj pač tudi Franciji ne bo nič druzega kazalo, kakor priznati novega sultana. Nemški Viljem je baje že brzojavil Mulej Hafiiu, da ga prizna za sultana, če se zaveže, da se bo ravnal po algeziraski pogodbi.
V	Carigrada je v nedeljo zgorelo toliko hiš, da se še sedaj ne morejo prešteti vseh. Stvar ima tudi političen pomen, ker je bil menda požar pod-
vržen od Staroturkov. Ceni se, da je zgorelo 6000 hiš, vse v mohamedatiskih mestnih okrajih.
0 belgijskem ministrstva se vrše izpremembe. Dosedanji minister za zunanje zadeve D a v i g n o n, odstopi; sledi mu minister za umetnosti baron Decarap, na njegovo mesto pa pride bruseljski poslanec Garlon de Viat. Za kolonialnega ministra se imenuje podguverner Kongo-države Fuchs. Tudi ni izključeno, da odstopi celo ministrstvo Sohollaert.
Umetnost in književnost.
Delavska tiskovna dražba v Ljubljani posluje komaj nekoliko tednov, a že se vidijo lepi vspehi.
V	kratkem času je družba izdala več brošur, ki so našle v krogih čitateljev splošno priznanje, prevzela je raztresene socialistične tiskovine drugih izdaj in pripravila še nekoliko knjižic za tisk. Na ta način je sedaj socialistično tiskopisje koncentrirano. Velikanska korist takega podjetja je očividna. Ničesar ni našemu ljudstvu za politično in kulturno spoznanje tako treba, kakor berila. A v tem oziru so pri nas večje težave kakor drugod, kajti ne le maloštevilnost naroda, ampak tudi analfabetfrem sta huda nasprotnika tisku. Krog čitateljev je zelo omejen, kar vedo vsi naši založniki in pisatelji; nobena knjiga ne more pri nas iziti v tako velikanski nakladi kakor pri Francozih, Angležih, Nemcih, zato tudi izdajanje knjig ne mika slovenskega privatnega kapitala tako kakor špekulacijo pri drugih narodih. To je glavni vzrok, da je zlasti poljudna literatura pri nas silno zanemarjena. Dobička ne more dajati, ker mora biti cena in ker se ne more razširjati v takih množinah, kakor drugod, zato se tudi nihče ni zanimal zanjo. Delavska tiskovna družba pa nima špekulativnega namena, temveč hoče le izpolnjevati svojo nalogo: Dajati slovenskemu ljudstvu dobrega in cenenega berila.
V	kratki dobi svojega obstanka je dokazala, da izvršuje res jako dobro ta namen. Še bolje pa bo ugodila svoji nalogi, če se poveča zanimanje delavstva za to velekoristno zadrugo. V prvi vrsti je treba, da se pomnoži število njenih članov. Delež iznaša 25 kron in se lahko vplača v obrokih, tako da je pristop res zelo olajšan. Z večim številom članov se poveča kapital druibe, vsled česar se lahko poloti tudi večjih nalog. V interesu somišljenikov je pa tudi, da čira bolj razširjajo knj ge, ki jih izdaja družba, kajti čim večja bo naklada, tem cenejše bodo posamezne izdaje. Ker je že sedaj cena družbinih knjižic zelo nizka, je razširjanje olajšano. A ne le zaradi cene je potrebna dobra agitacija. Knjižice se ne izdajajo le zato, da izidejo, ampak da se bero. Kakor smo rekli, nima družba špekulativnih namenov, temveč hoče podajati ljudstvu berila za izobrazbo. Ta namen se le tedaj doseže, če pridejo knjige in knjižice v najširše kroge, Vsak somišljenik stori torej le dobro delo, ako priporoča družbo in njene izdaje znancem in prijateljem.
V dobi klerikalizma je naslov knjižici, ki izide v najkrajšem času v založbi Delavske tiskovne družbe v Ljubljani. Po pregledu otiskov, ki smo jih pravkar dobili, moramo to knjižico označiti za tako času primerno, da bo gotovo v najkrajši dobi rizpečana. Pisatelj, ki se poslužuje povsem poljudne pisave, je vzel klerikalizem pod svoj mikroskop in kdor prečita to delce, mora spoznati pogubnost črne reakcije, tudi če je najvernejši katoličan. I {borno opisuje avtor binavščino klerikalizma, ki se skriva za «sveto vero», le da jo ložje zlorablja za svoje namene, ki nimajo prav nič opraviti s pravim verstvom. Tako tudi spoznamo, da je klerikalizem najhujši sovražnik vere, katero mora vedno tako prikrojiti, da služi njegovim namenom. Posledica je babjeverstvo, katerega je pri nas toliko, da je v njem Že krščanstvo samo utonilo. Komur je kaj za resen boj proti klerikalni mori, mu prav toplo priporočamo knjižico, ki je prav sedaj, ko vtrjuje klerikalizem svojo vlado na Slovenskem, umestna. Za Trubarjeve dni prihaja ta knjižica kakor nalašč.
Primož Trnbar ia slovensko Ijadstvo. Izdala Delavska tiskovna družba v Ljubljani. Gena 8 vinarjev. Kdor hoče spoznati pomen Trubarjevega dela in njegovo trajno vrednost, naj si naroči to razpravico, ki na kratko, a temeljito pojasnjuj* demokratični, narodni in socialni značaj slovonske reformacije in njenega duševnega voditelja.
Dopisi.
Sv. Lovrenc na Dolenjskem. Predrzni napad tukajšnjega župnika Oblaka na železničarje, s katerim je branil sebe pred sodnijo, železničarje pa brez dokaza, oblatil češ, da kradejo ¡mleko, ni pozabljen. Z lezničarji so bili zaradi te neutemeljene in kar pavšalne dolžitve po pravici razburjeni. Toda razburjena bi bila tudi širša javnost, če bi vedela, kako je s tukajšno mlekarno. Marsikaj bi se dalo povedati, a zadostuje naj na tem mestu le to, da je deželni odbornik grof B a r b o, ko ja pred kratkim pregledoval to mlekarno, vzkliknil: «Dasist eine Schweinerei! Das ist keine Ordnung!» Vsled tega je moral ostati deželni revizor Masark 14 dni tukaj, da pregleda mlekarno in poroča o stanju. O vspehu tega pregledovanja se ve pobližno tole t V 14 dneh nadzorovanja se je znižalo število litrov od 800 na 600. Kaj se da iz tega sklepati drugega, kakor da se v tem (asu ni moglo me-
Sati mleko? Vendar smo poučeni, da je gospod nadzornik 7alotil žensko, ki je celo kron mešala med mleko. O «snažnosti» kangelj ni okusno govoriti, če bi se opisala, bi človek lahko izgubil tek, «Mlekar» je navaden farovški hlapec, ki razume o mlekarstvu toliko, kolikor zajec na boben. Od ministrstva je dobila mlekarna 3000 K podpore za novo stavbo, pa nimajo niti sveta kupljenega. Nesnaga pa odteka kar v potok Temenico, Št. Lov-renčani pijo mlekarske pomije, a živ krst se ne zmeni za njih pritožbe. Zato je tudi prav malo domačinov, ki bi bili udje te mlekarne. Č^ se še pomisli, da se mleko v časih v najhujši vročini paca po cele ure na solncu, preden se odda na postajo, si je lahko misliti, kakšno da je. V takih razmerah se že razume, da išče Oblak jagnje, ki nai bi nosilo grehe mlekarne. Ampak z železničarji se bo temeljito vrezal.
Bled. Naša občina je ob zadnjih volitvah srečno prijadrala v klerikalno luko in uživa sedaj vse blagoslove klerikalnega gospodarstva. Marsikdo, ki je ob volitvah poslušal sirenske glasove klerikalcev in pobožno verjel sladkim obljubam, se že bridko kesa. Seveda je sedaj za nekaj časa prepozno kesanje; ampak če bodo gospodje še tako dalje vladali, ne bodo dolgo ostali na krmilu. Občinsko poglavarstvo našega zdravilišča ima svoia «načela» ; ampak sam Salomon jih ne razume. Regulirati hoče, kar bi bilo seveda koristno ; ampak vsa regulacija ni nič druzega, kakor sekiranje prebivalcev. Ob jezeru ima nekdo hišico. Premajhna je že in ker je majhna, ni lepa. Rad bi prizidal nadstropje. Zanj bi bilo potrebno, pa bi tudi postalo lepše. Ali občina ne dovoli. Stara baraka sme stati tam, polepšano poslopje ne. Tako je tudi na pogorišču. Tudi tisto zemljišče hoče občina regulirati. Bilo bi prav. Pred požarom ni bilo lepo. Ampak pogorelci bi radi živeli. Nesreče so imeli z ognjem dovolj. S podporami ni tako sijajno, kakor pripovedujejo klerikalni časopisi. Kar se je nabralo denarja na občini, leži tam in čaka kdov4 kaj; pogorele5 niso dobili od tega denarja še nič. Razvaline imajo. Z'ma sa bliža. Nekateri bi si radi popravili podrtije, da bi imeli zopet človeško stanovanje Pa ne smejo, kajti — reguliralo se bo. Na svojem torej ne smejo zidati. To je, kakor da bi bil človek dvakrat pogorel. Zakaj pa ni regulacijski načrt že izdelan? Saj to vendar ni bogvi kakšna težava. Ali naj pogorelci čakajo do sodnega dne? Ali naj vzamejo beraške palice v roke pa naj gredo po svetu? Slabe usluge dela B'edu tudi «Slovenski Na rod». Bled je zdravilišče in vsa njegova bodočnost je odvisna od tujskega prometa. Večno zabavljanje nad nemško in italijansko govorico pa gotovo ne bo privabilo tujcev. Slovenski značaj Bleda vendar ni odvisen od tega, kako govori gostje. V Karls-badu sliši človek vse jezike sveta in vendar ne pride nikomur na misel, da Karlovi vari ne bi bili nemško mesto. Naj le domačini na Bledu spoštujejo slovenski jezik, pa bo dobro} sicer pa bodimo veseli, če ne pridejo le Nemci, Italijani in čuhi, impak še Kitajci in Japonci na Bled.
Tujskemu prometu tudi poštne razmere ne služijo. Osobja ima naša poŠta komaj toliko, da bi Zadostovalo po zimi. Kako naj uradniki in uslužbenci opravijo, kar se zahteva od njih poletu, kadar je tukaj največji promet? Zgodilo se je. da je gost zjutraj brzojavno napovedal svoj prihod. Zvečer se je pripeljal, njegov brzojav pa je prišel — dve uri pozneje. Pisma sp^ dobivajo včasi po dva dni prepozno. Kako ne? Človek stanuje blizu kolodvora, recimo pri Peternelu, v vili Ani i. t, d. Pismo pride z železnico, s kolodvora se odnese na pošto v Žaleče, odtod pa roma s polževo pošto nazaj h kolodvoru. Nekdo je sporočil v Bohinjsko Belo, da bo drug dan pogreb. Pismo je odšlo s pošto na Lesce, odtod čez Žirovnico, Javornik, Jesenice, Dobravo, Bled v Bohinjsko Belo. Naslov-Ijenec ga je dobil dan po pogrebu Z Bleda v Bohinjsko Belo se pride peš v četrt ure! Z ozrom na obseg in na promet bi bila podružnična pošta potrebna na drugem koncu jezera, najbolje blizu kolodvora. Seveda bi se moralo tudi osobje pomnožiti. Če človek na poŠti četrt ure gleda, kako se tistih par ljudi ukvarja, kadar pride in odhaja poŠta ali pa kadar je kaj več strank, ga mora pograbiti jeza nad tako upravo. Morda je v Avstriji vendar kakšna oblast dovolj močna, da poseže tukaj vmes in napravi red!
DomaČe stvari.
Klerikalci na Primorskem kažejo rogove in kmalu pojde vsa zarjavela «sloga» v franže. Davno smo «naprednjakom» na Primorskem prorokovali, da jih speljejo klerikalci na led, a za plačilo smo imeli to, da so nas imenovali Efl »Ite, narodne izdajalce, brezdomovince i. t. d Sedaj se uresničujejo naše besede. Klerikalci so po vsem svetu enako lisjaškega značaja. Dokler niso Čutili na Primorskem dovolj moči za samostalen nastop, so bili največji slogaši. In zaradi ljube sloge so jim «naprednjaki» oddajali vodstvo in popuščali v vseh rečeh. Tako so imeli temnjaki časa in prilike za okrepčanje, a danes, ko so se s pomočjo «naprednih» narodnjakov dovolj razvili in okrepčali, kažejo svojim rednikom fige in rogove obenem. V Trstu, na Goriškem in v htri — povsod je pesem enaka. Povsod snujejo klerikalci svoja društva, svoje Ča sopise, prirejajo klerikalne shode, agitirajo in organizirajo. A liberalci? Namesto da ni jim stopili
na kurja očesa, dokler je čas, prisegajo pri vseh starih in novih bogovih, da so — dnbri katoličani. Naravno je, da tfoni tako polovičarstvo ljudi v klerikalni tabor. Če imajo na eni strani odkril, na drugi pa prikrit klerikalizem, ni čudo, da jim je prvi še ljubši. Če jim liberalci neprenehoma pridigajo, da so verni katoličani, nimajo ljudje povoda, da ne bi šli tja, kjer je ta katolicizem povsem očiten in aktiven. Klerikalci s svojega stališča lahko odkrilo agitirajo, liberalci se morajo skrivati za fraze, ki ne pomenijo nič. In konec bo ta, da bo spravil klerikalizem tuii na Primorskem v svojo malho vse, kar ni socialno-demokratičnega. Potem zahtevajo liberalci lahko od škofov medalji za indirektno posppševanje klerikalizma.
Novo ierialno društvo so klerikalci ustanovili v Pulju. Dali so mu ime «Dobrila» in ž njim hočejo pospeševati «sveto vero». Priznati se jim mora. da imajo več krvi v žilah, kakor liberalci. Društvo «Dobrila» je namreč plod razkola med liberalnimi in klerikalnimi dijaki v litri. Imeli so skupen sestanek in so hoteli ustanoviti skupno društvo. A ko so debatirali o pravilih, so se začeli ob § 3 prepirati. Omenjeni paragraf določa namen društva in pravi, da je ta, razširjati izobrazbo na «narodnem» temelju. Klerikalci so vstali in so dejali, da to ni nič. 11 prav so imeli. Ta fraza je v resn;ci vodena. Popovski pristaši so opozarjali, da dele svetovni nazori mišljenje različnih ljudi. Če bi bili liberalci za kaj, bi bUi odgovorili, da je to res in da je izobrazba mogoča samo na temelju takega svetovnega nazora, ki ne vsiljuje nobenih predsodkov, ampak jih odstranjuje. Povedali bi bili, da izobrazba ni mogoča na takozvanem katoliškem» temelju, ker se matematika nikdar ne more ukloniti pravilu, da je trikrat ena ena. Ampak liberalci so se ustrašili in so hoteli kakorkoli ohraniti «slogo». Zičeli so slepomišiti, da ni treba naglašati katoliškega stališča, ker je vse ljudstvo v Istri krščansko-katoliško. Te besede so klerikalci hitro pograbil', pa so dejali, da ni ovire, izreči v pravilih, da je temelj izobrazbe katoli-čanstvo. Liberalc- bi jih bili prav lahko zavrnili; če je ljudstvo katoliško, naj hodi v katoliško cerkev, izven cerkve pa mu je treba povedati, da je na svetu še kaj druzega. kakor katolicizem. Izobraževati se ne pravi, ohranjevati napačnih misli, ampak poučevati ljudstvo o rečeh ki so mu neznane. A liberalci so hodili kakor mačka okoli vrele kaše in so doživeli, da so se klerikalci ločili od nj h ter napravili vtisk, kakor bi imeli več načelnosti od liberalcev, ki jim s s svojo popustljivostjo povsod gladijo pot.
Hotel Union v Ljubljani je, kakor je «Narod» neštetokrat trdil, glavni tabor ljubljanskega klerikalizma. Glasilo liberalne stranke je tudi že par krat napovedalo da nc napiše nobene vrstico več o priredbah, ki se vrže v tem hotelu. Ko je «Glasbena Matica», ki je gotovo kulturen zavod, priredila v dvorani «Uniona» koncert, je bil ogenj na strehi, tako, da je «Matica» pozneje, boječa se za mere,ponavljala svoje koncerte: Enega v «Unionu», drugega v «Narodnem Domu», da bo obema prav. Strahovito je «Narod» kritiziral prireditev kon certa moravskih učiteljev v «Uoionu», čeprav za koncert ne mofe odločevati strankarska barva kak šnega lokala, temveč akustika in druge razmere. Radovedni smo pa, kaj poreče «Narod» sedaj, ko pojdejo njegovi uredniki sami v «tJnion». Slovanski časnikarji imajo svoj letošnji kongres meseca septembra v Ljubljani. L;ubljanski magistrat se hoče postaviti in jim priredi banket. Ljubljanski občinski svet je liberalen; o tem menda ni dvoma. Načelnik občinskega zbora in magistrata je gospod Ivan Hribar, ki je menda liberalec. «Slovenski Narod» mu služi s pravim samozatajeva-njem. A zdi se, da ga gospod Hribar niti ne č.ta, ali pa ignorira, kar piše njegovo glasilo. Hribarjev magistrat prireja namreč banket v — «Unionu». «Slovenski Narod» šviga s svojim bičem nad za nikarnostjo ljudi, ki zapuščijo «Narodni Dom», njegov župan in poslanec H-ibar pa gre v «Union» V «Narodnem Domu» imajo dve dvorani, restav racijo, vrt; liberalni magistrat najema rajši «Union». Če hoče «Slovenski Narod» ostati mož beseda, mora pa molčati o banketu časnikarjev, kajti o priredbah v «Unionu» — je dejal —- ne napiše nobene vrstice več.
V litijski predilnici se je v sredo ponesrečil delavec Ramor, ki je hotel splezati po lestvi navzgor, da bi očistil stroj. L;stva se je razklenila in delavec je telebnil na tla, pa si je Zlomil eno roko in eno nogo ter se pobil na licu. Lestva baje ni bila dobro speta. Ponesrečenega delavca so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
Ponesrečil se je v torek na vlaku, ki vozi med Zagrebom in Z danim Mostom, vlakovodja. Padel je z voza) pa je prišel pod kolesa, ki so ga Zmečkala.
Delavsko podporno drnitvo v Trstu, ki so
ga ustanovili narodnjaki, ima v nedeljo, 30. t. m. slavnost kakor vsako leto ob tem času. Nekaj časa je pihal v tem društvu navidezno močan liberalen veter. Za ta liberalizem je gotovo Značilno, da se začenja slavnost z maši pri sv. Antonu. Liberalni časopisi delajo za mašo pridno reklamo.
Shodi.
Ljubljani. V četrtek zvečer je bil na vrtu «Narodnega Doma» v Ljubljani ljudski shod, ka
terega se je udeležilo toliko delavstva, da je bila arena premajhna. Udeležba se lahko ceni na 1000 oseb; vendar nam bodi dovoljeno povedati, da bi bila lahko mnogo večja, kar so že mnogi shodi socialne demokracije v Ljubljani dokazali. Nekateri sodrugi so v tem oziru preveč brezbrižni in se preveč zanašajo na lepake. Če pomislijo, da so plakati draga reč in da mora stranka varčevati, bodo spoznali, da ni dovolj, ako pridejo sami na shod, ampak da morajo tudi agitirati. In sicer mora agitirati vsak sodrug. Dnevni red je bil tako važen, da bi se bilo moralo shoda udeležiti vsaj dvakratno število. Ob tej priliki nai še omenimo, da n< dovolj, če prihajajo sodrugi sami, ampak zlasti na take shode, ki razpravljajo o draginji in o podobnih vprašanjih je važno, da pripeljejo svoje žene s seboj. To bodi povedano brez zamere, ampak z željo, da bi sodrugi v bodoče uvaževali te nasvete.
V predsedništvo so bili izvoljeni sodrugi P e-trič, Bartl in Klemenčič O prvi točki: «Draginja, vlada in ljudstvo» je poročal sodrug Anton Kristan.
Govornik je razložil vzroke splošne draginje in neracionalnost gospodarstva v sedanji družbi. Vlada s? smatra za zastopnico kapitalističnega razreda in mu vdano služI. Vna davčna in carinarska politika razredne države je prikrojena interesom kapitalistov, ki gledajo la na svoj dobiček. Visoki indi-rektni davki in visoka carina podražuje živež in vsakdanje potrebščine od mesa in kruha do mila. Kapitalisti izkoriščajo položaj pa se združujejo v kartelih. izključujejo konkurenco in podražujejo po mili volji. Dru? vzrok draginje pa tiči v kapitalistični organizaciji trgovine. Preden pride kak predmet v roke onega, ki ga potrebuje, ga dobe razven producenta po trije v roke in vsak hoče profitirati od njega. Branjevec ne kupuje naravnost od producenta, temveč od prekupovalcev, ki imajo zopet svoje posredovalce; preden dobi Zadnji kupec predmet v roko, se je podražil že za sto in tudi več odstotkov. V drugih deželah je delavsko ljudstvo ž? davno spoznalo to resnico.
Zn leta 1843 je 16 tkalcev na Augleškem ustanovilo konsumno društvo, da si prihranijo tisti dobiček. ki ga morajo dajati prekupovalcem. Iti tekom let se je organizacija konsnmentov na Angleškem tako mogočno razvila, da so imela angleška kon-sumna društva lanskega leta že za 2,700,000.000 kron prometa. Težko se najde danes na Angleškem še delavec, uradnik, uslužbenec, ki ne bi bil član konsumnega društva, v katerem dobiva cenejše in boljše blago, kakor v privatni trgovini, vrhutega pa še v obliki dividend povračilo od dobička, ki ga napravi konsumno društvo. Tako mogočno organizacijo mora vpoštevati fudi kapitalistična produkcija, ki tudi v velikem ne more tako podraževati blaga kakor pri nas. Angleška organizacija konsumentov je od svojih prihrankov nakupila velika zemljišča, uredila je 2a svoje člane letovišča; angleški delavec je vsled tega tudi v gospodarskih bojih močnejši in si je s pomočjo strokovnih organizacij priboril plače, o katerih se slovenskemu delavcu niti ne sanja. A za boj proti draginji je tudi pri nas potrebna organizacija kon« sumentov. Nasprotniki bodo pač odvračali delavce in bodo govorili o konsumnem društvu, ki je prišlo v konkurz. O tem, da falira vsak dan kak trgovec, ne govore. Ko so si ljubljanski delavci ustanovili prvo konsumno društvo, so bili neizkušeni; tudi v drugih mestih se jim je tako godilo, da so morali plačati prvo izkušnjo. Ako se niso dali zažtra-šiti, so dosegli krasne vspehe in prva izguba se jim je kmalu nadomestila. Konsumno društvo za Ljubljano in okolico je sedaj registrirano in odprd tekom septembra prvo prodajalnico tam, kjer bo največ članov. Govornik poziva delavce, naj se vpišejo v društvo, kajti tako se bodo najuspešneje bojevali proti draginji. (Glasno odobravanje.)
Na dnevnem redu je bilo potem: «Velesrbska zarota in jugoslovanska socialna demokracija*. Poročal je sodrug Etbin Kristan, ki je podal pregled o gonji Raucba in njegovih pajdašev proti Srbom zaradi operetne «zarote» ter je pokazal ab- , surdnost Nastidevih bajk. Potem je omenil, da hočejo Rauchovci in klerikalci porabiti v Bosni in Hercegovini ter na Hrvatskem priliko tudi za gonjo proti soc;alnim demokratom. Vladni terorizem v Bosni, ki se ne more opravičiti na noben način, se skrije Za «velesrbsko propagando». Na Hrvatskem pa ščujejo katoliški klerikalci na vse pretege zoper socialne demokrate in se trudijo, da bi jih spravili v zvezo z «zaroto». Sramotno je, da so se tudi na Slovenskem našli elementi, ki se vdi« njajo politično bankrotnemu Rauchu ter posne-nrio vse laži njegovih reptilor. Naši klerikalci, ki bi bili lahko vsaj molčali, so se iz golega sovraštva do vsega, kar ni katoliško, pridružili gonji zoper Srbe in delajo na ta način sramoto sloven-. sketnu narodu, ki nima kaj opraviti z denuncianti in špioni. Proti taki podlosti protestira socialna demokracija na Slovenskem, ki obenem slovesno povdarja svojo solidarnost s preganjanimi sodrugi v Bjsni in na Hrvatskem
Shod je sprejel protest z glasnim pritrjeta« njem. Ker se ni nihče več oglasil za besedo, ju predsednik sodrug Bartl zaključil shod.
Hrastnik. V nedeljo 30. t, m. popoldne bo shod rudarjev. Ž leti bi bil», da bi bila udeležba pri shodu obilna,
Trbovlje, v nedeljo, 30. t. m. dopoldne bo v Trbovljah ustanovni sh"d zadruge «Lastni Dom».
Iz Tržiča, v nedeljo 23. t. m. se je vršil pri nas lep shod. O organizaciji delavskega ljudstva ie govoril sodr. Anton Kristan, strokovni tajnik iz Ljubljane. Njegove poučljive besede so vsi navzoči zelo pazno poslušali. Nadejati sc je, da bodo rodile tudi precej vspebov.
Iz stranke.
Za istrska deželnozborske volitve je politični cdbor dfželne organizacije v zmislu sklepov zadnje deželne konference sklenil, v šestem (labinj-sko-pazinskem) volilnem okraju splošne kurije kandidirati sodruga Ivana Jelčiča iz Pulja.
Italijanska socialno-demokratična stranka ▼ Avstriji ima dne 6. in 7. septembra svoj letošnji zbor v Trstu (v Delavskem Domu) s sledečim dnevnim redom: 1. Konstituiranje zbora: a) Volitev predsedništva; b) Določilo definitivnega dnevnega reda; c) Volitev komisije za pregledovanie mandatov. 2. Poročilo izvrševalnega odbora. 3. Združitev vseh italijanskih socialnih demokratov v Avstriji v enotno politično organizacijo; sprememba strankinega štatuta. 4. Časopisje. 5. Poročilo o parlamentaričnem delovanju. 6. Volitev izvrševalnega odbora in kontrole.
Strokovni pregled.
Iz strojarske stroke. Zveza strojarjev je izdala slovenski letak o pomenu organizacije. —
V	Brnu na Moravskem je končalo izsprtje strojarjev s precejšnim uspehom delavcev. Dobili so petprocentno povišanje mezde. Pri firmi Laseker, kjer je bila mezda veliko nižja kot drugod se je mezda postavila na enako višino kot drugje. —
V	Ptuju na Štajerkem so strojarji pri firmi Potočnik v mezdnem gibanju. Dekler se ne ugodi delavskim zahtevam, se prosi strojarske delavce, naj ne hodijo v Ptuj dela iskat. — Slovenske stro-jarje se pozivlje, naj povsod skrbe za to, da se vsi organizirajo v strokovno zvezo. Edino v organizaciji je moč in rešitev delavskega ljudstva.


Brezplačno se ozdravi
2-1
jecljajoči
organiziran delavec ali njegov otrok.
Naslov pove upravništvo «Rdečega Prapora».
rmžm

r!
fužina * žeja...

t^	oslabljen in truden
t	postane vsak delavec,
kaiari at v vre dih dnevih gasi žejo s pivom ta
Veselje do dela in moč
pa al »hrani vsakdo, ki uživa :za ugajanja žeja: taio ohlajen« kave „ Enrilo I Tbk „Enrilo" zvretek se pripravlja na zelo priproat i Taami k 1 litru vode kake 2 polni žli&oi -= 10 :>»—havega: kavnega namestka „Enrilo", puoti to k amat dobro kuhati, pri 1. vretju lkrat amečaj, paaii 3 minut«, da se ustoji, odlij svretek, pridmi »«kaj ia pusti, da se va« to (:v po »odi z ladoa aa-polajeai:) ohladi.
liter te okusne kave „Enrilo" s sladkorjem vred samo
3-4
Patavcu prinaša torej ta :Enrilo: kot aradstvo proti žeji precejšnji prihraaek v tednu nasproti vinu in pivu.
Ako s« z mlekom > kava „Burilo" (:< grunav m y«
irt—a Mjstrak ia ta£ vatama
---
mM»ril0* m
«■Kkfl
Tudi potovanje ima svoje slabe strani.
Pri vožnji z železnico prah in prepih, pri izpre-hoJih se lahko prehladimo, ie sedimo zvečer na p ostem imamo preh ad, preden smo se rava o-vali prel njim. I no, zarad tega pa vendar ne moremo ostati vedno doma. Z-pst nasledke prahu in prepiha jemljem kar Fsyeve prave mineralne pastile; ie se pi resnično prehladim, vzamem zopet najprej Fayeve pravo sodenerke in glejte, meni potovanje nikdar ne škoduje. Zapomnite si: Rabite Fayeve prave sodenerke! Škatljica velja le K 1/25 in se dobiva v vseli lekarnah, drogerijah in trgovin»h z mineralno vodo. — Glavno zastopstvo za Avstro - Ogrsko:
W. TH. GUNTZERT, Dnnaj IV. l. Grosse Nengasse 27.
Naznanilo.
Podpisana Ivana Mohar naznanja p. n. slav. občinstvu, da je
prevzela dne 27. avgusta 1.1.
„restavracijo" v Rožni dolini (obč. Vič).
Točila bo najboljša vina in nekartelirano budje-viško pivo. Postregla bo tudi vedno z izbornimi gorkimi in mrzlimi jedili.
Za najobilnejši obisk se toplo priporoča z odličnim spoštovanjem
Ivana Mohar
3—1	restavraterka v Rožni dolini.
¿f\xírtiA¿ ,^/mvtAp Materi »eiijo dot>/v. po oerti in ramealjivo-potovali na/se obmtfp
^imonjrjûnefett*
v JfyubÇan* XbioóvorsÁ» mUte&L
t ajiiiiifcaj
Sotaqt. somišljgatUi!	\
is briVai«, Kjer j« oa razpolago Va>c
„Kdcii prapor"!
® ® ® @
Gostilna na TtirjašH«» trgu 5t. 1 (V 5upančičcVi M$i).
Tam se točijo prava naravna vina: Istrijansko belo in črno, dalmatinsko, goriško ter vino iz slovečih Brionskih otokov. Vedno sveže pivo vrčpk po 20 vinarjev. Dobra ku-h.nja. Vsled naraščajoče draginjo :::: cene jako zmerne. ::::
Točna postrežba!
Za najmnogobrojnejši obisk s*- priporoča
4_4	voditeljica.
Naznanilo.
U
Ob štiristoletnici Trubarjevega rojstva spominja se prvega slovenskega reformatorja tudi slovenska socialno-demokratična stranka. Te dni je že izšla brošura
„Primož Trato i
v založbi «Delavske tiskovne družbe v Ljubljani», Cena 8 vinarjev.
Opozarjamo sodruge in vse delavske organizacije na to. Prosimo, da takoj naroče lo zanimivo in obenem zelo aktualno brošurico.
Stiristoletnico Trnbarjevpg-a rojstva pa proslavi socialno-demokratična stranka tudi s tem, da izda v založbi «Delavske tiskovne družbe» zanimivo protiklerikalno brošuro:
i „V dobi klerikalizma"
ki bo obsegala nad vse poučno čtivo o klerikalizmu.
Želimo, da bi se te dve brošuri kar najbolj razširili med slovensko ljudstvo. S lero so bo tudi najbolj proslavil spomin Primoža Trubarja.
flovost! Najnovejše! ftovostt
Izšel je pravkar
knjižnico časopisa «Naprej», ki obsega krasno dflo sodruga El bina Kristana
]fa delo tedaj!
Cena 30 vinarjov.
Vsakdo si mora kupiti in prečitati to delce, če hoče prav razumeti socializem,
proti Iskrilsaliziit!
Ali ste že pročitali znamenito brošufo
„Katoliško svetovno naziranje in svobodna znanost"
katero je spisal vseučiliški profesor cerkvenega prava dr. L. Wahrmund?
Dobi se v prodajalni „Delavske tiskovno druibe" v Ljubljani, Dunajska oesta 20.
>£(11 ti o pravi
Thierryev balzam
i le z zeleno znamko nune.'— 12/2 ali 6/1 steklenic ali pa 1 ve-1 lika specijalna steklenica s patentnim zaklepom 5 K.
Thierryevo oentifolijino milo
proti vsem, že tako starim ranam, vnetjem, poškodbam, go rečici, kislini, kaàlju, krču slabem teku i. t. d., 2 lončka 3 K 60 Razpošilja se le proti povzetju ali za naprej poslani denar. Ti dve domači zdravili sta povsod znani in še od nekdaj sloveči.
Naročila naj se naslavljajo na:	275
tcKtuir ft. Thierry 1 pregradi uri ftog. Slatini.
88-20
Zaloga večinoma po lekarnah.
KAVARNA
preje ,Tedesco' v Trsta
se priporoča cenjenim sodrugom najtop-leje. Na razpolago so vsi važni in slovenski, italijanski in nemški listi. Vse pijače poceni. Napitnina je izključena.

Telefon Štev. 168.
Telefon ítev. 168.
Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg
v Cjubljani
priporoča svoje
Izborno pivo v sodcih In steklenicah.
ZALOGA V SPODNJI ŠIŠKI.
26-7
Udaj&teij in odfovorai urednik Pr»o Bar 11,
Tiska Iv. Pr, Lampret v Kranju,