»Hilli
Navada« Dia —■>75,
•b	Din 1*—.
UKSDNisrVO m
»Jk-iK
PoIlsisMa ližTaŠshc t? fitftovtril serce tf&it&rrife S2ev. SI« —"75
šmarne ine številke:
SJ-ra-adne Din —'75, ob oedeijaii Din 1*—.
»TABOR* ixd\a;a vaak uaa, mmd ac<Wjc id prarniioov, «b IH, mri n a' D*n Wn^v,;a dn« ter stanc
po pošb' D 10-—, m iao-D 16-	,	do.tavij*«	M	ckm
D 11*—, na idunaice Dlfr-
i,nwfi po dogovora.
M— ga SC pri mptmari »TABORA**
MARIBOR, lur&oom »Uoa itev.4.
Leto VIIL.
Maribor, sreda 6. aprila 1927.
Številka: 77.
Zadnli dnevi Uzunovica in
Pred odločitvijo v radikalskem klubu
Beograd, 5. aprila.
$EaJn©v©IšI posrseBek Mussolinija
Z ozirom n» dogodke, ki so se odi* grali zadnje dni v radikaiskem klubu in ki so deloma ispremenili dosedanje razmerje med posameznimi skupinami, se ie snoči vršila v stanovanju min. preds. UzunovkJa konferenca njegovih ožjih somišljenikov. Konferenca se je pečala Predvsem z vprašanjem rekonstrukcije, pri čemer se je jemalo poseben ozir na Pašičevce. Iz krogov, ki so blizu Paši* čevi skupini se doznava, da bo Uzuno-
Maksimoviča, kljub temu da se je on za njega zavzemal. V političnih krogih se zatrjuje, da Uzunovič še ni zaključil po gajanja s H. S. S. Uzunovič upa, da mu bo uspelo pridobiti za sodelovanje tudi Pašičevo skupino. V gotovih radikalskih krogih pa se odločno povdarja, da so dnevi ministrskega predsednika, kakor tudi notranjega ministra šteti. Istočasno se je raznesla tudi vest o nameravani demisfji notranjega ministra Maksimo-
vič vendar žrtvoval notranjega ministra | viča, ki je govorice takoj demantiral.
Za odcepitev mesta Zagreba iz upravne oblastne celote
Radič obljubuje federalistom batine
Z odrom na dejstvo, da so se v zagrebški oblastni skupščini s strani po* slancev HSS ponovila nad zastopniki manjšine nasilja in da se preveč očitno uveljavlja absolutizem so meščanske stranke s federalistično stranko na čelu Pričele pokret, ki stremi za tem, da bi s© izločilo mesto Zagreb iz upravne ce-
Zagreb 5. aprila, lote zagrebške oblasti. Mesto Zagreb bi naj bilo samostojna oblast. Stremljenje federalistov in meščanskih strank so pri radičevcih zadele na najostreiši odpor. Radič je izjavil novinarjem, da naj o* stanejo federalisti doma, kajti če se pojavijo v poslopju oblastne skupščine, bo* do deževale seljačke batine.
Kritičen položaj v
Romuniji
Brezupno stanje kralja- — Bratianu proti regent st vu kraljice. — Princ Karol se ne bo Povrnil. — Averescu diktator.
Beograd, 5- aprila,
0 dogodkih v Rumuniji je dobil vaš poročevalec iz dobro informiranega vira sledeče podatke:
Stanje kralja se smatra za brezupno iti pažnja vseh merodajnih faktorjev sc osredotočajo na vprašanje, kaj se bo zgodilo po kraljevi smrti. 0 tem vpraša' nju sta razpravljala tudi ministrski n rod sednik Averescu hi vodja liberalne stranke in bivši ministrski predsednik John Bratianu v daljšem razgovoru, — Znano Je. da se .ic moral Princ Karol odstraniti iz Rumumje na prizadevanje ta* kratnega ministrskega predsednika Bra-tiana. Tudi Averescu je Proti povratku princa Karola, vendar pa stoji na stali* šču, da sc mora imenovati za člana rc-gentskega sveta tudi kraljjca Marija. Temu na odločno nasprotuje Bratianu in meni, da bi sprememba regentstva imela za Posledico tudi druge spretnem* be, kar bi brez dvoma zahtevalo povratek princa Karola.
Zato sc je Averescu obvezal, da tre* nutno ne bo modificiral sestavo regent-skega sveta, med tem ko se je Bratianu obvezal, da ga bo tudi \i nadalje podpi* ral in da ne bo skušal sestaviti narodno vlado. V razgovoru sta politika razprav-ljala tudi o ukrepih, ki bi jih bilo treba ukreniti, da se prepreči eventualni po* ■skus Karola, da sc silomi Povrne domov. Zato so bile obmejne straže pomnožene, odstavljeni nezanesljivi vojaški po* veUniki in v glavnem mestu končen fr i-r® dve diviziti pehote, močni orožniški odde'ki in drugo vojaštvo.
V zadnjih tednih se je v romunskih krogih razširila vest. da se bo Averescu Po kraljevi smrti oklical za diktatorja, j«	t°	govorico	je Bratianu iz-
javH, da ‘bi častniški zbor v slučaju, da Avaresoti res s tort ka.i taCcga. takoj sam vze| vso oblast v roke. Znano je, da je vsa generaliteta bi velik del rgmun-skega častništvn na strani Rratiana —
Averescu in Bratianu spo,
razumeia. je pričakovati, da se bo snre-memb® na prestolu tavršila brez vsakih nemirov m da ne bo prišlo do Vdržav* Iiansfae
Dnevna kronika
— Nova t©varna umetnih gnojil. Zrna*
ni tovarnar Wcs>ten v Celju jjo zgradil v celjskem Predmestju, Gaberju, ooleg svoje tovarne za posodo, novo tovarno, ki bo izdelovala umetna gnojila. Tovarna bo sezidana še letošnje leto.
— .PrYa 7a destilacijo lignita v Evropi. 1 e dni bodo začeli v rudniku v Velenju graditi peč za destilacijo ligni* ta, iz katerega se. kakor so dognali strokovnjaki, more pridobivati umetni pc* trote j. Velenjska peč je .prva te vrste v. Evropi, Vjgoka je 15 metrov; m lahko dnevno destilira minimalno 8 vagonov lignita.
— Nova ležišča prvovrstnega beau-xita v .Dalmaciji. Tvrdka »Ai um imuni« je začela z raziskovanjem novih ležišč bcauxita pri Dunešiču v Dalmaciji. — Vrsta je izvrstna in je uporabljiva tudi za pridobivanje laumini.ia in beauxitne* ga cementa. Analiza rude je pokazala, da je to najboljši beauxit n asvetu. Ruda vsebuje 60% aluminijevega oksida in samo 1 % kremenjaka.
— Kanalizacija Skoplja. Uprava skop-jamske občine se je pogodila z neko tvornico v Solunu, da bo še letos izoe* liala po mestu vodovod in uredila kanalizacijo. Tako bo dobilo Skoplje bolj hi* giJenski značaj, kar sc doslej o njem ni moglo trditi.
— Tujski promet v SPlitu. Pretekli mesec je prišlo v Split 2127 potnikov. Od teh ,ie bilo 1745 jugoslovanskih državljanov. 8 Rusov, 75 Nemcev. 106 Av* Strijcev. 13 Madžarov. 3 Rum upi. 3 Bolgari, b Grki. 110 Italijanov, 4 Francozi, 7 Angležev, 2 Nizozemca, 13 A^-miča* nov. 33 Cehov jn 1 Turek-
— Praznoverje po romunskih vaseh-Ni še dolgo od tega, ko so listi Poročali, da je rumunski kmet Peter izkopal iz groba truplo svojega očeta, izrezal srce jn *a sežgal. Sedaj poročajo romunski listi o novem drastičnem slučaju praznoverja. Dve mladi kmetski deklici, 24 letna Veliškova in 14 lot stara Šerbamo-va sta izkopali' trunlo mrtvorojenega oeteta in mu odsekali vsaka Po en Prst. Po dveh dmeh je mati mrtvoroienca o* pazila, da grob ni v redu in takoj o tem obvestila orožništvo. Po dolgem iskanju Je orožiništim našlo krivki, ki sita takoj priznali, svoje dejanje. Pokazali sta tudi prstka, ki sta ju vedno nosili s sa* bo. Jokaje sta izjavili, da jima je neka čarovnica rekla, da prinašajo prsti
’* * *	»
.V«	.' 7	f
m
m
mrtvorojenega deteta srečo in da začarajo dobrega moža. Deklici pa nista hoteli imenovati Celično čarovnico. Vsa vas je bila tako razburjena, da so hoteli ljudfe linčati devojki-
Z dalsifega vzhoda
Pomen Šanghaia In Nankinga.
Južna armada .ie po trdili bojih z velikima žrtvami zavzela dve mesti velikega gospodarskega in političnega po* mana. Največji udaroc, bodisi političnega, bodisi gospodarskega značaja je bil s tem zadan Veliki Britaniji. Drugo ne* varnost tvori za angleško Politiko na Vzhodu nesrečen spor s Kantonci. Radi bojkota, ki so ga proglasili Kantonci vi juliju 1. 1925 nad angleškimi produkti, .ie angleško gospodarstvo utrpelo veliko škodo. Po podatkih londonskih -Times« je angleška trgovina v prvih šestih mesecih bojkota izgubila 45 milijonov fun* tov štcrlingov ali 400.000 funtov na dan.
Radi zavzetja Šanghaja in Nankinga in nadaljevanjem pohoda proti severu bodo močno Prizadeti tudi dobavitelji drugi h _ narodnosti. Japonska participira v kitajski zunanji trgovini s 2,3%, IJSA z 18.7%, Rusija z. D % a Anglija s 36%, kar dokazuj^, da je trgovina Evrope, Japonske in USA s Kitajsko jako živahna. —
L. 1924. so dobavitelji iz p op reje nn* vedenih držav uvozili na Kitajsko za 1 milijardo 18 milijonov in 210.677 taelov različnega blaga, dočim je bil izvoz znatno slabši in je znašal le 711 milijonov 784.468 taelov. Inozemski dobavitelji so torej vtaknili v svoj žep 346 milijonov 462.000 tadovi dobička. Inozemske lad* jo smejo no mednarodnih Pogodbah pristajati v 25tih rečnih pristaniščih, dočim ie za mednarodno trgovino v* notranjo* sti dostopnih 83 tržišč. Ves jug trguje nreko Man kan a in Kantona, v centralno Kino pa vodijo trgovske poti preko Šan-hnia in Nankinga.
Da zn dobimo točno sliko o pomenu Šanghaja, za trgovino na Vzhodu, je tre* ha omenili, da se v> Šanghaju carini 40% celokupnega kitajskegfc uivoza in izvoza. Za ogromni gospodarski in poli-tjčrii pomen Šanghaja je vedela Anglija
že davno.
Za današnje dogodke na Kitajskem pa je jako zanimiva diplomatska *Weza Angležev lota 1894. Ze takrat se je An* gli.ia intenzivno zanimala za Šanghaj in ni polagala na sever nobene važnosti, ž namenom, da bi »pomagal« Kitajcem proti diplomatski kampanji s strani Japonske je lord Rimbcrlog predlagal, da sc naj mesto Pekinga Nanking določi za glavno mesto Kitajske. Nanking leži sa*
BSisaBBBaBeB»s(fssfiiiSBai2aiEiia«DiaBH
Že dolgo se niso posetniki kina Apolo
tako zabavali kakor pri biljantnem filmu
Pet dni v Parizu
! Pridite in uživajte! Še do srede! — Sledi filmski biser: »L. v. Beethoven«. SSOreaBI«!«E55IE3®E3aB5Bffl*aEBaSHaB18B»a»
mo 178 milj oddaljen od Šanghaja in bf proglasitev Nankinga za prestol.ico bil velikega pomena in koristi za Britanijo, predvsem radi tega, ker je I<imberley ■zahteval od Kitajske »brezpomembno« otočje Čusan, ki strateško obvlada Šanghaj in Nanking.
Velikega pomena omenjenih mesi pffl so se zavedali t<udi današnji zmagovalcu V juliju leta 1923 so se vršile v Kantonu velike manifestacije kitajske komunistične stranke. V njenem proglasu je bilo dobesedno rečeno: »Narodni sloji ne mo* rejo nikdar priznavati vlado, katero kontrolira najsibo katerakoli imperiiali-stična država. Za edini način borbe srna* tramo sklicanje narodnega kongresa, na katerem bi sodelovale *—av»ke zbornice, poljedelske organizacije, dijaška zve* za, delavska zveza i,n ostale strokovne organizacije iz< vseh narodnih slojev. __ Kongres bi naj sklical odbor šanghajske trgovske zbornice, ki bi naj nrevzda nase odgovornost za gibanje, ki bi se pričelo za rešitev našega naroda in naše države. Ker je pekinški »parlament« le orodje y rokah fevdalnih' mili* turistov, se ga ne priznava za predstavnika naroda. Narodni kongres naj si na* dene nalogo sestaviti ustavo, ki bi ujedi-n.ila vso Kitajsko in uiedinicni državf imenuje vlado. Nova vlada, ki bo imela oporo v širokih narodnih plasteh bo zlo** mila. odnor militaristične vlade, kakor tudi vlado tujih kapitalistov, ki jo podpirajo.
Nova vlada ne bo provincijalna, lo* kalna, temveč prava, narodna vlada vse. Kitajske...
Kako stališče zavzemajo kitajski ko-munisti danes na.pram načelom, ki so iili leta 1923 odobravali, še ni popolno* mn jasno. Nedvomno bo v bližnji bodočnosti padla v Šanghaju načelna .od* ločitev.
Mariborske vesti
Maribor, 5. aprila.
m Koncertni biro Glasbene Matice prosi vse, ki so si karte za Savinskega rezervirali še predno so Prišle v pred* prodajo, da jih dvignejo najkasneje do četrtka, ker se bodo sicer oddale drugim.
m Letošnja glasbena senzacija Maribora, koncert slavnega Poljaka Sliwin* skega dne 12. t. m. je vzbudil v mestu nenavadno zanimanje, kar je z ozirom: ria sloves tega velikana povsem umljivo. Dvorana bode brezdvomno razpro* dana, ker so si mnogi že rezervirali vstopnice, še predno so prišle v predprodajo. Koncertni biro nam sporoča,-da bo to skoro gotovo zaključni letošnji koncert iz serije svetovnih mojstrov. Kdor hoče dobiti ugoden sedež, na j si pravočasno nabavi v predprodaji svojo vstopnico. Pripomniti moramo šo to, da so ceno zelo zmerne.
m »Potovanje v Ameriko«. Doživljaji! mladega izseljenca. Predavanje Priredi v sredo 6. aPrila ob 19. uri studenški Sokol v; svojem Sok. domu. Predava br, IJntuer, ki je prepotoval ves svet ju otvori s tem ciklus potopisnih predavanj. Mariborčani se vljudno vabijo. — Vstopnine ni.
rti Tujsk} promet y Mariboru mstaia vedno intenzivnejši. Nocoj jo Prenočilo v tukajšnjih hotelih 76 tujcev, V Me runu 22, pri Zamorcu 16, pri Črnem orbi 15, v ostalih Prenočiščih pa 23. Včeraj se je stalno naselilo 14 oseb, začasno pa 2.
m Dva poizkušena umora, V včerajšnjem poročilu o ooizkušenili umorih so
mr&
wiHmrv
V Marroorti, črne 5T"apTTa'TO7.
nam ie vrinila neljuba pomota. Prj se* stavi poročila sta se zamenjali imeni sosede, ki ie zadevo prijavila policiji in priiležnice zastrupljenega železničarja. Poizkusa umora sta osumljeni Amalija Cehner in njena hčerka Marija, ne pa Genovefa Lepenik, kakor je bilo včeraj pomotoma javljeno.
m Sprememba posesti. Vo^‘- kavarne »Jadran« g. Lojze Ivančič je kupil kavarno »Union« na Meljski cesti.
m Klub koroških Slovencev obvešča »voje člane, da »e vrše od srede, 6. tm. naprej klubovi redni sestanki v klubovi sobi prenovljenega Narodnega doma.
m Tatvjna avtomobila. Včeraj je do5 bila policijska stražnica telefonsko obvestilo, da je bil v Rušah izpred gostih ne Novak ukraden trgovskemu potniku Uhlerju avtomobil Sl. I 683._ Kmalu za tem pa je bilo stražnici javljeno, da je lastnik avtomobila našel nedaleč ruškega kolodvora svoje vozilo popolnoma razbito. Danes je bil avtomobil prepeljan k nekemu mehaniku v Studencih v po* pravijo, kjer se bo ugotovila 'povzroče5 na škoda. Uvedena je preiskava, vendar je malo upanja, da se bo krivce izsledilo.
m Velikodušni dar Jugoslovenski Matici v Mariboru. Ravnateljstvo Po* sojjlnice v Narodnem domu je blagovolilo nakloniti Jugoslovenski Matici vi Ma* riboru podporo v znesku Din LOOO za ■kar se odbor Matice tudi tem potom n. n. naslovu najtopleje zahvaljuje.
m Ciril-Metodov večer se vrši Pod okriljem Pomladka Rdečega Križa v soboto zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. Na sPoredu so deklamacije raja* n.ie otrok, petje, dramatski nastopi in godba z vojaškimi godbeniki pomnoženega <S ja šega orkestra. Vstopnina v predprodaji 5 Din.
m Streliačka družina Maribor sporo* ča svojemu članstvu, da se vrši odslej naPrej vsako nedeljo sobno streljanje tla običajnem mestu. Začetek ob 9. uri predpoldne.
STO - pasta za zobe je najbolj
REPERTOAR.
Torek, 5. aprila ob 20- uri »Učiteljica«, ab. B. Kuponi.
Sreda, 6. aprila- Zaprto-
Četrtek, 7. aprila ob 20. uri »Manon«.
Gostovanje g- Škrivaniča.
Petek, 8. aprila. Zaprto.
Sobota, 9. aprila ob 20- uri »Pasijon«.
Premijera.
Nedelja. 10. aprila ob 20- uri »Učiteljica«. Kuponi.
Gostovanja g. Škrivaniča v Mariboru.
V četrtek, 7. aprila gostuje bivši član mariborske opere g- Ivo Skrivanič v vlogi Des Grieuxa v operi »Manon«.
Mariborski gledališki abonenti se naprošajo, da vplačajo nadaljne obroke do 10- t. m.
»Pasi-ion« na mariborskem odru. V
soboto dne 9- t. m. ob 20. uri vprizori mariborsko gledališče »Pasijon« (»Kristusovo dramo«), življenje in trpljenje Kristusovo. Drama, ki ie razdeljena v efektne slike se pričenja s cvetno nede* ljo. ko pričakuje ljudstvo Kristusa s palmami ter nam slika, ves Veliki teden in konča s križanjem Kristusa. Nastopil bo ves ensambel. Režira g. R. Železnik.
Kultura m umetnost
Koncert Drave
»Oljki«.
V soboto se je vršil koncert železničarskega glasbenega društva »Drava«. Izvajala se je skladba o. Hugolina Satt* nerja »Oljka«. O izvajanju samem ne bomo razpravljali na široko. Reči moramo le, da je pevski zbor prav zadovoljivo rešil svojo nalogo. Zdi se, da je bil zbor nekoliko prešibak, zlasti pa moški: bas* bariton. Krasno solo partije zborovoga basa so se zgubile v fortu orkestra. Gotovo bi Satfcnerjeva »Oljka« uspela mno* go bolje, ako bi jo izvajal večji ensem-ble- Vendar pa je storil zbor vse kar je bilo v njegovih močeh, kar pa je -zasluga dirigenta g. profesorja Schweigerja, ki se ie očito potrudil dobro interpretirati in podati »Oljko«, ki se na večih mestih izliva v mogočne akorde. Pogrešeno se zdi, da se je maša pela na koncu gale* raje. Bolj učinkovito bo gotovo bilo na
sredi balkona. Ako pa ie hotel dirigent mašo podati s Pianissimom — kar bi bilo jako dobro — se to ni popolnoma po* srečilo. ker je petje maše bilo le preglasno*
»O nevihti« ni toliko učinkovala in je Občinstvo tudi ni tako toplo pozdravi* lo — kajl vse jo želelo slišati le »Oljko«.
V odmoru so bili po lepem nagovoru izročeni jubilantu številni lavorievd venci »Drave« in »Glasbene matice«, med njimi tudi dva srebrna. Skladatelj gosp. Hugoljn Sattner se je s solzami v očeh zahvaljeval višem, ker je čutil, da ga ljubijo vsi in da ga prisrčno pozdravlja* jo kot slovenskega skladatelja.
Na koncertu so sodelovali tudi solisti, ki so zadovoljivo odpeli svoj part. Koncerta so se m. dr. udeležili škof dr. Karlin, bivši veliki župan dr. Pirkmajer in drugi. Dvorana je bila razprodana. V nedeljo se je koncert ponovil. »Dravi« častita,mo k lepemu napredku in dobre* mu uspehu, ki ga je dosegla z »Oljko«.
Mežiška vodovodna afera
Nadaljne senzaciionelne aretacije.
Že del j časa se je v javnosti 6ulo o nekorektnosti, ki so se dogajale pri gradnji nove šole in pri gradnji novega vo* dovoda v Mežici, vendar se stvari dolgo časa ni moglo Priti na sled. Vodovod, ki bi po proračunu inženirja Gustinčiča smel stati do 800.000 Din, je gradil v lastni režiji mežiški krajni šolski svetin dela oddal neki produktni zadrugi v Celju, ki niti nima koncesijo za izvrševanje gradbenih del. Kmalu pa se je izkazalo, da bodo predvideni stroški Prekoračeni in da bo proračun prekoračen za 700.000 dinarjev, kar je dalo bivšemu velikemu županu povod, da je odredil Preiskavo in razpustil krajni šolski svet in občinski odbor. V preiskavo, ki so jo vodili strokovnjaki je posegla tudi tukajšnja policija, ki je izvršila obširne Preiskave v Mežici, vi Ljubljani in v Celju. Ugotov* ljene so bile razne nerodnosti, na podlagi katerih je okrožno sodiišče vi Mari* boru zahtevalo aretacijo članov krajnega šolskega sveta v Mežici in še drugih v afero zapletenih oseb. Aretacijo so iz* vršili mariborski policijski organi in v nedeljo Popoldan privedli v zapore mariborskega okrožnega sodišča Leopolda Odmiiča, Franca Blatnika, oblastnega poslanca Modenndorferja in lesnega trg. Veselka- V Celju -ie bil aretiran tajnik kmetske delavske zveze v Crni dva udeleženca in neki že večkrat kaznovani komunistični agitator. Na podlagi nadalj nih ugotovitev Pa sta bila -snoči aretira* na v Ljubljani inženir Drago Gustinčič in bivši komunistični poslanec Lo* vro Klemenčič. Lovro Klemenčič je namreč lastnik keramične zadruge v Ljubljani, ki ima protokoliranega samo načelnika Klemenčiča, a nobenega dni* gega člana.. Keramična zadruga je i®de* lalajpeS za mežiško šolo. Tudi pri tej kupčiji so bile najdene uknjižbe, ki so dale Povod aretaciji.
Glede afere, ki zavzema čedalje večjo razsežnost, je trdim opozoriti na dejsibvo, da ni direktno oškodovana mežiška ob* čina, marveč posamezni posestniki, obrtniki in interesenti pri vodovodu, ki so že dobili od oblasti nalAg, da izplača* jo njihovi davčni moči primerne zneske (od 10 do 100 tisoč dinarjev). za kritje stroškov oziroma primanjkljaja, kar je izzvalo pri tamkajšnjem 'prebivalstvu veliko razburjenje. Zanimivo je tudi dejstvo, da ima mežiški rudnik že svoj vodovod in da bi se za novo šolo lahko podaljšalo napeljavo in prihranilo velike izdatke.
Aretacije, ki so bile izvršene v nede* ljo, predvsem pa včerajšnje so vzbudile veliko senzacijo v javnosti, ki z nape* tostjo pričakuje nadaljmh razkritij jn p* gotovitev s strani tukajšnjega okrožne* ga srd''!!”a.
Gospodarstvo
Ustanovitev Vinarskega društva v Mariboru za mariborsko in ljubljansko oblast
V soboto 2. aprila 1927 se je v prosto* rili Srednje vinarske in sadjarske šole v Mariboru vršil ustanovni zbor nove enotne organizacije vseh vinogradnikov v mariborski in ljubljanski oblasti pod imenom »Vinarsko društo v Mariboru«. Namen društva jo vsestransko intenzivno pospeševanje vinarstva ln vseh onih panog kmetijstva, ki so z njim v zvezi.
V podrobnem bo skušalo društvo širiti smisel za zboljšanje vinarstva in kletar stva, podpirati organizacijo za skupno prodajo pridelkov, olajšati članom do* bavo raznih kmetijskih Potrebščin, pospeševati združitev vseli kmetijskih or* ganizacij v Sloveniji in celi drmvi v eno veliko, močno, vse panoge kmetijstva zastopajočo organizacijo.
Novo društvo se je porodilo po znat* nih organizacijskih težavah kot nujna potreba združitve vseh slovenskih vinogradnikov. Ustanovnega zbora se je udeležilo 70 zastopnikov, vinogradništva iz raznih krajev Slovenije. Po sprejetju društvenih pravil je bi] izvoljen odbor, kateremu na čelu stoji kot Predsednik g- Gabrijel Majcen iz Maribora: pr vi podpredsednik. je g. inženir Josip Zidan* šek, drugi, posestnik Josip Nemanič iz Dolenjske. V odboru so g" Globelnik, Lavoslav Bučar, Joško Janežič, inženir Zupančič, inženir Gorjup. Miha Brenčič, Joško Zabavnik, Alojz Zupanič, Srečko Robič. Kiotar Bouvier. Jakob Rajh, Robert Košar- ViriUsti so:	oba	kmetijska
referenta mariborske in ljubljanske obla* sti, ravnatelj Srednje vinarske in sadjarske šole v Mariboru ter ravnatelj kmetijske šole na Grmu. Računska Pre* gledovalca sta gg. Sotlar in dr. Lasič-
Po izvolitvi odbora je bila predlagana zahvala in zaupnica g. vinarskemu ravnatelju Puklavcu, ki je radi svoje predčasne upokojitve odložil vsa svoja častna mesta, ter obenem prošnja za n.iegovo nadal.ino sodelovanje. Predlog je bil soglasno sprejet.
Daljša debata »c je razvila tudi o predlogu g. R. Košarja, naj bi Vinarsko društvo sodelovalo pri projektirani vi* narski. razstavi v Mariboru- Z ozirom na dejstvo, da so po odboru, ki se je sestavil ad hoc, predpriprave za to razsta* vo še tako daleč, da bi društvo kot tako moglo Igrati pri prireditvi le popolnoma postransko vlogo, in dalje z ozirom na to, da je Vinarsko društvo kot mlada, šele ustanovljena organizacija prešibka, da bj se mogla spuščati v špekulacijska podjetja, je bil predlog z vsemi proti trem glasovom odklonjen.
Pozdravljamo novo strokovno in sta-novvsko organizacijo naših vinogradni* kov, želimo ji lep razvoj in napredek, želimo pa obenem tudi, naj bi v društvu ne bilo _ prostora za. malenkostne strankarske in osebne ambicije, kakor se ie to . žatibog deloma že pokazalo Pri sklicevanju ustanovnega zbora in Pri določanju oseb za odborniška mesta na zboru samem. Sele pod teraj avspicijami bo moglo društvo res tudi napredovati in dosezati uspehe.
— Mednarodni semenj v Milanu. V
Milanu se vrši VIII. mednarodni vzorčni semenj od 12- do 27. aprila t. I. Italijan* skl konzulati so pooblaščeni, da izdajajo potna viza posetnikov po polovični ceni.
— Veiesemenj v Poznanju. V Poz-na* nJu na Poljskem se virši mednarodni semenj od 1. do S. maja t. 1. Podrobne in* formacije o semnju so interesentom v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled.
— Italijanska trgovinska bilanca za I- 1926. Po uradnih Podatkih je bila italijanska trgovinska bilanca za 1. 1926. Pasivna: uvoz 25„871.146.002 lir; izvoz 18„670,519.644 Hr. Vkljub nad 7 milijardnemu primanjkljaju je lanskoletna bi*
lanca vendar mnogo boljša od predlanske. Tako je uvoz 1. 1926. za 329 milijo* nov lir manjši od 1. 1925, izvoz pa večji za 396 milijonov.
Is življenja in sveta:
NaprSReinositB poznan-miBSjjonarJa
Nekemu nižjemu uradniku v Poznanju jo umrl v Ameriki stric, ki mu je zapu* stil 800.000 dolarjev, kar bi bilo v našem denarju približno ,5 milijonov Din. Denarja še ni dobil, temveč so ga samo obvestili, da mu bo v kratkem izplačan, čim bodo urejene formalnosti in odteg* njene gotove takse. Medtem na je njegov mirni in srečni dom prišel popolno* ma v nered. Od ranega jutra se javljajo razni interesenti z najrazličnejšimi stvarmi in njegova žena mora vedno odgovarjati ha vprašanje: »Ali je gospod doma?« »Ni ga«. Mož odlia-ia zgodaj zjutraj^ v službo. Dopoldne prinese pismonoša cel kup pisem in žena ima ves .predpoldan dovoli debi -z odpiranjem in čitanjem pisem. Vsa pisma so enake vsebine. Neki duhovnik z vzhoda Piše, da se gradi v njegovem kraju cerkev in prosi za denarni prispevek. Da stvar olajša, je priložil v pismo poštno čekov* nico, ki jo ic treba samo Podpisati in odposlati. Višji uradnik, načelnik oddelka vi ministrstvu v Varšavi piše. da je radi nepoštenosti enega uradnika primankljaj v blagajni in pn mora ta primankljaj kriti s svojo mesečno plačo. Zaradj tega prosi srečnega dediča, da on plača to malenkost 1099 zlotov. Neka Nemka pi* še, da ji je mož pobegnil v Francijo in jo Pustil samo s štirimi otroki. Prosi milijonarja. da kupi njeni hčeri, ki bi se ra* da poročila, vso opremo. Neki mlinar orosi za posojilo 5000 dolarjev, ker ho-če graditi nov mlin. Mnogim pismom se razvodi, da jih je pisala siromašna roka, še večini na. da so jih pisali »hbhštap* lerji«. Tako pošto spreiema žena srečnega dediča. Mož pa mirno sedi v pisar* ni in niti dopusta sj noče vzeti, dasirav-no so mu ga ponudili. Njegov stric, siro* mašni železničar, je šel praznih rok v Ameriko, kjer si -le Prihranil tisočake, ki jih nečak ve dobro ceniti.
KBM®	(praj[e !3B©sfc©p}
predvaja od torka 5- do vključno petka 8. aprila 1927.
»NEVARNA NEDOLŽNOST« drama emacipiramh deklic v 6. činih". — V glavni vlogi: Magde Bellamy, Ethel Chayton in Charles Farrell.
KING „AP©LO“
predvaja od 4. do 6. aprila 1927-»PET DNI V PARIZU«,
pikantna veseloigra. V glavni vlom Ni* kola Rimski in Dolly Davis.
»GSJ&JSKi KIM©“
predvaja samo dva dni, poindeljek 4- ,n torek 5. aprila 1927-
»SVETLO AZIJE«.
Velikansko monumentalno delo filmske umetnosti v šestih činih s Priincezlnjo Santa Davis v glavni vlogi.
Mirta.
izvežbana mot, te sprejme v tovarni ptrila F. Verdnik. Aleksandrova cesla 55.	6741
Boljša družina
stanovanje in brano. Naslov v opravi lista..	672
Dolilo *t*r®26—301et, zdravo, spretno, pošteno kima kuhati in opravljati vsa hišna dela se sprejme. Domicelj Prešernova ni. 34.	552
Marsia riba
več vrst
se dnevno peče v ie dobro znani
Prvi dalmatinski kleti
Maribor, Mesarska ulica 5 i Povodnik.
Mul stroj.
otroiki voziček ,Br«-na-bor“ in grarpolo« s ploščam: se ceno proda. Naslov v upravi lista.	564
Reklamna prodaj
Po čudovito nizkih cenah prodaja naš oddelek na veliko sledeče sukno za obleke in plašče v detajlni prodaji in sicer po cenah za odjem na veliko:
Puplln sukno Iz volne
ševijote...............
kamgarne.....................
ripse.........................
pepita najmodernejši . . . sukna za plašče, angleška sukna za plašče, glatka .
In še drugo najrazličnejše manufakturno in medno blago.
. od Din 50‘— naprej .	.	, 40--	„
■	*	» 75'—	„
■	,	„100--	„
•	»	n 39’—	*
„ 100--	.
„ 90--	„
Dolček «&. Marini
manufaktur/ta trgovina
Maribor, Gosposka ulica 27
559
J)*JUl!:,ravnateIi- Urednik Vekoslav We**ema|l6- VeŠMMirf* SpJ od 1 fcfc hvvftjaV. \ai 'v